1. No category

VPRAŠANJA ZA UTRJEVANJE SNOVI – TEMELJI EKONOMIJE
UVOD
PREDMET PREUČEVANJA EKONOMIJE
1. Pojasnite etimološko vsebino sintagme (politična) ekonomija.
Ekonomija je sestavljena iz grških besed OIKOS (dom) in NOMOS (pravilo, zakonitost),
OECONOMUS (lat.) je bil upravitelj, gospodar, ki je odgovoren za preskrbo nekega
posestva. V prvotnem pomenu besede je bila ekonomija veda o upravljanju posestva,
gospodarstva.
2. Pojasnite posamezne faze procesa gospodarskega oz. procesa gospodarske
reprodukcije.
Gospodarjenje je proces, ki ga lahko razčlenimo na posamezne faze, in sicer
proizvodnjo, menjavo, razdelitev in potrošnjo.
PROIZVODNJA zajema procese in načine ustvarjanja blaga in storitev. Blago prihaja iz
proizvodnih enot – podjetij, ki pa so zelo raznolika (dejavnost, velikost, organizacija,
uspešnost).
MENJAVA poteka na trgih in tudi pojavne oblike trgov so zelo raznolike. Trgi se
razlikujejo glede na vrste blaga, s katerim se trguje, glede na velikost in organizacijo, različna
je stopnja konkurence.
V fazi RAZDELITVE ali DELITVE se odloča o vprašanjih razdeljevanja ustvarjenega
bogastva, določa se raven dohodkov posameznih gospodarskih subjektov.
POTROŠNJA je cilj začetne proizvodnje in jo lahko naprej razčlenimo na osebno
potrošnjo, na investicijsko oz. reproduktivno, katere namen je nadaljnja proizvodnja in na
potrošnjo družbe kot celote (države).
3. Okvirno opredelite predmet preučevanja ekonomije.
Ekonomija je veda, ki preučuje in ugotavlja zakonitosti, ki nastajajo v posameznih
fazah oz. procesih gospodarjenja. Ker se ti procesi ponavljajo in prepletajo, je predmet
preučevanja ekonomije tudi gospodarska reprodukcija.
4. Katere so naloge ali »cilji« ekonomske teorije? Opredelite ekonomske zakone
(zakonitosti).
Naloga in cilj ekonomske teorije sta določena s predmetom preučevanja: ponuditi mora
splošne, obče veljavne odgovore na pojave, ki nastajajo v procesih gospodarske
reprodukcije.
5. Pojasnite metodo abstrakcije kot poglavitno metodo ekonomske teorije. Navedite
primere abstrakcije. Zakaj je abstrakcija neizogibna pri opazovanju ekonomskih
pojavov?
Gospodarski procesi so pestri, zato jih še tako obsežna ekonomska teorija ne more zajeti
in pojasniti. Zato se pri ugotavljanju ekonomskih zakonitosti in teorij
neizogibna
posploševanja, miselne poenostavitve gospodarskih procesov. Poglavitna metoda ekonomije
je ABSTRAKCIJA – to je odmišljanje nepomembnih oz. manj pomembnih dejstev pri
določenih gospodarskih pojavih oz. izpostavljanju bistva le-teh.
Če za primer vzamemo posameznega potrošnika, je naloga teorije potrošnika, da izloči
manj pomembne značilnosti in ponudi splošne odgovore. Problem lahko razširimo še na
potrošnjo enoto-gospodinjstvo ali na proizvodno enoto, kar pa je še bolj kompleksno.
6. V ekonomiji se pogosto pojavljajo ekonomski modeli. Kakšen je njihov odnos do
ekonomske realnosti?
1
7. Teoretično razmejite mikroekonomijo od mezzoekonomije in makroekonomije.
Kdaj se izoblikuje tovrstno razmejevanje in kateri ekonomisti ga razvijejo?
Navedite primer mikroekonomskega, mezzoekonomskega in makroekonomskega
preučevanja.
MIKROEKONOMIJA se ukvarja z ugotavljanjem zakonitosti na ravni posamezne
potrošne celice (potrošnika, gospodinjstva) ali proizvodne celice (podjetja).
MAKROEKONOMIJA preučuje in ugotavlja zakonitosti na ravni celotnega – narodnega
gospodarstva. Ukvarja se torej z agregatnimi količinami, kot npr. družbeni proizvod, raven
zaposlenosti, količina denarja v gospodarstvu, spreminjanje ravni cen in plač. Vključuje tudi
preučevanje vpliva države na potek gospodarskih procesov. Fržava lahko s svojo
ekonomsko politiko vpliva in usmerja delovanje in obnašanje podjetij oz. gospodinjstev.
MEZZOEKONOMIJA je vmesna raven preučevanja, raven določene panoge ali regije.
8. Kdaj nastane ekonomija kot teoretična veda in zakaj se razvije ravno v tem
obdobju? Kod je njen utemeljitelj?
Ekonomija je kot teoretična veda, kot sklop idej o delovanju gospodarstva nastala v drugi
polovici 18. stoletja. Raven vede je ekonomija dosegla l. 1776 z delom Adama Smitha
»Bogastvo narodov«. Smith je začetnik klasične ekonomske teorije.
Nastanek tega dela je posledica spleta prelomnih tehnoloških in družbenih sprememb, ki
so pogojevale nastanek in prevladovanje kapitalističnega načina proizvajanja blaga. Te
spremembe lahko razčlenimo na tri procese, ki so najbolj izrazito potekali v Angliji:
 Proces industrijske revolucije je omogočil začetke množične proizvodnje
blaga ter pogojeval nastanek in razvoj številnih novih gospodarskih panog.
 Začetki množične proizvodnje blaga so povzročili prelom v razmerju med
naturalno in tržno proizvodnjo.
 Sočasno s procesi industrializacije in prevladovanja tržne proizvodnje se je
oblikovala značilna trojna »trojna družbenoekonomska družba«: zemljiški
lastniki, delavci, kapitalistični podjetniki.
EKONOMSKI PROBLEM
1. Pojasnite ekonomski problem (potrošnika) v elementarni obliki. Kako se v
neposredni obliki kaže ekonomski problem posameznega potrošnika? Ali je mogoča
dokončna rešitev tega problema?
Ekonomski problem potrošnika lahko opredelimo kot nesorazmerje med
posameznikovimi potrebami/željami in dobrinami, ki jih ima posameznik na voljo za
zadovoljitev svojih potreb/želja.
Neposredno se nakazano nesorazmerje kaže kot nesorazmerje med potrebami/željami
in določenim denarnim dohodkom, s katerim potrošnik razpolaga.
Dokončne rešitve ekonomskega problema ni, zato je ustrezneje opredeliti ekonomski
problem kot ponavljajoče se odpravljanje ekonomskega problema.
2
2. V čem se ločijo ekonomske in neekonomske dobrine? Navedite nekaj primerov.
Kako glede na to razlikovanje še lahko definiramo predmet preučevanja ekonomije?
Ekonomske dobrine so relativno redke glede na potrebe/želje, neekonomske pa tiste,
ki jih je relativno (pre)več ali jih je dovolj glede na potrebe/želje ljudi. V tržnem gospodarstvu
se relativna redkost (ekonomskih) dobrin izraža z ravnjo njihovih cen
3. Na podlagi podatkov v tabeli 2.1 ekonomsko razložite: točke na premici, točko
izven premice, točko znotraj premice.
Za točke na premici porabimo ves dohodek. Za točko pod premico ne porabimo celega
dohodka. Za točko nad premico pa porabimo več kolikor pa imamo.
4. Kaj določa smerni koeficient premice dohodka oz. »premice cene«? na osnovi
podatkov iz vprašanja c. zapišite njeno enačbo in ugotovite, kakšen je njen naklon.
Interpretirajte dobljeni rezultat.
Smerni koeficient premice določa razmerje med stroški potreb. Enačba premice je y = 1500/1000 x + 6 oz. y = -3/2x + 6. Parameter a je negativen, ker povečanje nakupov enega
blaga pomeni zmanjševanje nakupov drugega blaga. Zato je premica padajoča. Y je količina
hrane, X je količina obleke. Naklon te premice je -3/2. njegova absolutna vrednost izraža
relativno ceno dobrin X glede Y; torej je relativna cena obleke glede na hrano enaka 3/2 (ena
enota obleke stane 1.5 enot hrane)
5. S pomočjo premice dohodka pojasnite pojem oportunitetnih stroškov potrošnika.
Kakšni so oportunitetni stroški potrošnika v primeru vprašanja c.? Interpretirajte
dobljeni rezultat.
Oportunitetni strošek je strošek izgubljene ugodnosti/priložnosti. Če želi potrošnik
povečati nakup enega blaga, se mora odpovedati drugemu blagu.
Na primer, če se potrošnik nahaja v točki E in želi povečati potrošnjo hrane za eno enoto
(točka D), se bo morala odpovedati 1.5 enotam obleke. Za nadaljnja povečanja nakupov enot
hrane, se mora odpovedati enako količini obleke (1.5). Prav tako velja, če se potrošnik
premika v nasprotni smeri, če povečuje nakupe oblek, se odpoveduje enaki količini hrane. V
primeru premice dohodka se oportunitetni stroški ne spreminjajo, ker se je za vsako enoto
nadaljnjo povečanja nakupa ene dobrine treba odpovedati vedno enaki količini druge
dobrine.
Oportunitetni stroški premice dohodka so enaki naklonu premice in so torej -3/2. za
povečanje potrošnje obleke za 2 dodatni enoti, se mora odpovedati potrošnji 3 enot hrane.
6. Pojasnite klavzulo »ceteris paribus« na primeru premice dohodka. Zakaj je le-ta
uporabna oz. nujna v ekonomski analizi?
Ceteris paribus pomeni pri ostalih nespremenjenih pogojih. Ta predpostavka se
pogosto uporablja v ekonomski analizi, kar je v gospodarstvu »vse povezano z vsem«. Z
izrecno navedbo te klavzule pa izločimo morebitne vplive ostalih spremenljivk/dejavnikov na
preučevano ekonomsko situacijo. Ustvarimo nekakšne laboratorijske razmere za analizo.
7. Ne primeru premice dohodka razložite razliko med statično in primerjalno statično
metodo analize. Poiščite še kakšen primer.
Premica dohodka je primer statične metode analize potrošnikove situacije. S primerjalno
statično analizo ugotavljamo spremembe, ki jih povzroči določen dejavnik na ugotovljeno
statično stanje oz. zakonitost.
8. S pomočjo premice dohodka in podatkov iz vprašanja c. ilustrirajte in razložite
naslednje učinke (velja ceteris paribus): a) nominalno povečanje dohodka potrošnika
za 20 %, b) povečanje cene hrane za 20 %, c) zmanjšanje cene obleke za 10 %. Zapišite
nove enačbe premice cene v vseh treh primerih.
a) y = 7.2 – 3/2x
b) y = 5 – 1.25x
c) y = 6 – 1.35x
3
9. Kakšne bodo posledice, če za 10 % hkrati povečajo dohodek ter cene hrane in
obleke? S pomočjo premice dohodka utemeljite svoj odgovor. Kakšne pa bodo
posledice v primeru, če se hkrati poveča dohodek za 10 %, cena hrane pa zniža za 10
%, cena obleke pa ostane nespremenjena. Zapišite enačbo premice za ta primer in
predstavite spremembe v diagramu.
10. Kolikšni so oportunitetni stroški v primeru premice cene, če ima posameznik na
razlago dohodek v višini 1000 SIT, ceni dobrin X in Y pa sta 200 in 500 SIT? Za koliko
SIT se spremenijo, če se dohodek poveča za 20 %? Narišite diagram in na njem
označite dosegljive potrošne kombinacije obeh dobrin v prvem in drugem primeru.
Enačba premice je y = 2 – 2/5x, višina oportunitetnih stroškov je -2/5; sprememba
oportunitetnih stroškov je 0
11. Zapišite enačbo premice dohodka, če je dohodek potrošnika 2000 SIT, ceni dobrin
X in Y pa 400 in 800 SIT. Za koliko % se spremeni njen odklon, če se dohodek poveča
za 50 %, dobrina X pa se podraži za 100 SIT (ceteris paribus)? Pojasnite metodo, ki jo
uporabljate pri tej analizi.
Enačba premice je y = 5/2 – 1/2x. Nova enačbe premice je y = 15/4 – 5/8x, naklon se
spremeni za 25 %.
12. Ali logika premice dohodka velja tudi v primeru, ko potrošnik kupuje več vrst
blaga?
13. Ali »velja« premica (omejenosti) dohodka tudi v primeru posameznega podjetja?
Odgovor utemelji.
Značilnosti premice dohodka ne veljajo le za potrošnika, ampak za kateri koli ekonomski
subjekt, ki se na trgu pojavlja kot kupec. Torej veljajo tudi za podjetje, ki praviloma ne kupuje
potrošnega blaga, ampak proizvodne faktorje, ki jih namerava uporabiti za nadaljnjo
proizvodnjo. Tudi podjetje je pri nakupih le-teh omejeno z določenim dohodkom in proizvodni
faktorji imajo svoje cene.
14. Zakaj predstavlja premica dohodka zelo omejen mikroekonomski prikaz predmeta
preučevanja ekonomije.
Premica dohodka predstavlja zelo omejen mikroekonomski prikaz predmeta preučevanja
ekonomije, ker pušča vrsto nedotaknjenih temeljnih vprašanj. Npr. kako, od kod prihaja
blago, kakšni so problemi, ki so povezani s povečevanjem proizvodne blaga, kateri dejavniki
oblikujejo dohodek posameznika…
EKONOMSKI PROBELM DRUŽBE – MEJE PROIZVODNIH MOŽNOSTI DRUŽBE
1. Opišite posamezne proizvodne faktorje, s katerimi razpolaga družba. Ali so ti
faktorji »proste dobrine«? utemeljite odgovor. V čem se torej kaže ekonomski
problem družbe?
ZEMLJA kot proizvodni faktor se danes pojavlja v različnih oblikah: kot kmetijske
površne, gozdovi, rudniki, stavbna zemljišča…
Količina proizvodnega faktorja DELO v nekem gospodarstvu določa delež delovno
sposobnega (aktivnega) prebivalstva. Lahko ga razčlenimo še po spolu, starostu, izobrazbi.
KAPITAL je lahko v fizični obliki (kot proizvodna sredstva, stroji, oprema, materiali…), ali
pa v denarni obliki; lahko ga razčlenimo glede na vrsto dejavnosti v kateri se uporablja
(industrijski, bančni, trgovski kapital…).
4
2. S podatki iz tabele 3.1 zarišite krivuljo alternativne možnosti produkcije družbe.
Kakšna je tu vloga tehnologije? Pojasnite točke na krivulji (na primer A, B, C…),
točke izven krivulje (P) in točke znotraj krivulje (O).
Če dane, omejene
proizvodne
faktorje
družba usmeri zgolj v
proizvodnjo topov, lahko
gospodarstvo proizvede
15000 enot topov, kar
kaže točka A. če pa
proizvodne
faktorje
usmerimo v proizvodno
masla,
gospodarstvo
proizvede 5 ton masla,
kar prikazuje točka F.
odločitev za določeno kombinacijo izključuje drugo možnost, zato govorimo o alternativnih
možnostih proizvodnje. Točke od A do F pomenijo, da so proizvodni faktorji popolnoma
izkoriščeni.
Če proizvodni faktorji niso popolnoma izkoriščeni, če v gospodarstvu prihaja do
neizrabljenih kapacitet, tovarne »stojijo«, obstaja nezaposlenost… Gospodarstvo ne dosega
krivulje proizvodnih možnosti, je torej znotraj krivulje, je točka O.
Točke P ni mogoče doseči z obstoječimi proizvodnimi faktorji pri obstoječi tehnologiji.
3. Zakaj imenujemo krivuljo alternativnih možnosti produkcije tudi »transformacijska
krivulja«?
Krivuljo alternativnih možnosti produkcije imenujemo tudi »transformacijska
krivulja«, ker se s preusmeritvijo proizvodnih faktorjev npr. topovi preobražajo –
»transformirajo« v maslo (ali obratno), kar v diagramu kaže gibanje po krivulji.
4. Zakaj ima transformacijska krivulja konkavno obliko? Kateri zakon »vsebuje«? ali
je lahko transformacijska krivulja tudi premica? Zarišite diagram in utemeljite
odgovor.
Proizvodni faktorji so v nekaterih dejavnostih bolj produktivni, v nekaterih manj. To
pomeni, da čim večjo količino določene dobrine želimo proizvajati, tem večji količini druge
dobrine se moramo odpovedati, kajti uporabiti bomo morali čedalje manj primerne
proizvodne faktorje za proizvodnjo tega blaga in se odpovedati večji količini drugega blaga.
V točki F gospodarstvo v celoti usmerja proizvodne zmogljivosti v proizvodnjo masla. V
tej točki so tudi neprimerni oz. manj primerni proizvodni faktorji za proizvodnji masla
usmerjeni v proizvodnjo tega blaga. Le-ti proizvodni faktorji so bolj primerni za topove. Zato
se z opustitvijo proizvodnje enote le ene »zadnje« enote masla sunkovito poveča proizvodnja
topov. Če se to nadaljuje, se povečuje v vedno manjšem obsegu. To imenujemo
»pojemajoče vračanje«. Vsebuje zakon padajočih donosov proizvodnih faktorjev.
Opisana značilnost proizvodnje oz. proizvodnih faktorjev, ki pravi, da oportunitetni stroški
proizvodnje nekega blaga naraščajo, se izraža v konkavni obliki transformacijske krivulje.
Če bi bili proizvodni faktorji enaki, bi bila transformacijska krivulja premica.
5. Kakšni so oportunitetni stroški v primeru običajne in linearne transformacijske
krivulje? Izračunajte oportunitetne stroške pri preobražanju topov v maslo na
podlagi podatkov iz tabele 3.2. primerjajte jih z oportunitetnimi stroški v primeru
premice dohodka.
Če je transformacijska krivulja premica, tedaj bi bili oportunitetni stroški – stroški
»izgube« drugega proizvoda konstantni (tako kot pri premici dohodka, ko se potrošnik, če
želi povečati nakupe enega blaga odpoveduje vedno enaki količini drugega blaga).
5
6. Kolikšni so oportunitetni stroški v primeru linearne transformacijske krivulje, če
družba proizvaja dobrini X in Y tako, da ob popolni usmeritvi produkcijskih
faktorjev v proizvodnjo dobrine X proizvede 1000 enot te dobrine, če pa vse
faktorje usmeri v proizvodnjo dobrine Y, pa proizvede 5000 enot te dobrine?
Narišite diagram in v njem označite mesto, kjer se ta družba nahaja.
Oportunitetni stroški so: OS = -Y/X = -5000/1000 = -5
7. Naj bo transformacijska krivulja opredeljena z enačbo y = 4 – x2/4. Narišite jo!
Izračunajte njen naklon (velikost oportunitetnih stroškov) v točki x = 1 in x = 2.
Koliko blaga x lahko družba največ proizvede, če se navedena transformacijska
krivulja spremeni, kot kaže enačba: y = 8 – x2/2? Narišite skico!
Naklon
v
x=1:
y'  0 
1
1
1
 2 x 21    2  1   .
4
4
2
Naklon
v
x=2:
1
1
 2 x 21    2  2  1 . Po spremembi krivulje, lahko družba proizvede največ
4
4
4 enote blaga x.
y'  0 
8. Kako odgovarja transformacijska krivulja na »osnovna ekonomska vprašanja
vsake družbe«? Katere probleme družbe ponazarja transformacijska krivulja?
Katera ekonomska vprašanja pušča odprta?
Transformacijska krivulja zelo splošno pojasnjuje vprašanja izkoriščenosti in usmeritve
proizvodnih kapacitet (faktorjev), vendar pušča odprta nekatera bistvena ekonomska
vprašanja., predvsem se zastavlja vprašanje načrtov/ mehanizmov usmerjanja proizvodnih
faktorjev družbe (ki so organizirani po posameznih proizvodnih celicah) v proizvodnjo »masla
in topov« oz. katerih koli drugih vrst blaga. Odprto ostane torej vprašanje načinov
medsebojnega povezovanja oz. koordiniranja proizvodnje podjetij na eni strani in potreb/
želja gospodinjstev na drugi strani.
9. Poiščite konkretne primere odločanja za produkcijo dveh dobrin pri nas. Kdo v
družbi določa (vpliva) na količino produkcije »topov oz. masla«?
10. S pomočjo transformacijske krivulje pokažite a) primer »revne« in »bogate«
družbe; b) primer inovativne družbe oz. družbe znanja; c) posledice katastrofalnih
tsunamijev za neko gospodarstvo JV Azije.
Bolj inovativna družba bo v prihodnje lahko premaknila meje
svojih proizvodnih možnosti bistveno bolj – prikazuje jih
nepretrgana transformacijska krivulja – kot pa neinovativna
(oz.
manj
inovativna),
kar
prikazuje
»pretrgana«
transformacijska krivulja
11. S pomočjo transformacijske krivulje pojasnite posledice a) odločitve za večji delež
investicijskega blaga v primerjavi s potrošnim blagom; b) rušilnega potresa ali
vojne; c) tehnološkega napredka v sektorju »topov.
Točka Y ponazarja, da prvo gospodarstvo manj troši za in več
namenja za proizvodnjo investicijskega blaga: strojev, opreme…,
takšnega blaga, ki bo v prihodnje izboljšalo proizvodne možnosti tega
gospodarstva. Drugo gospodarstvo pa usmerja proizvodne faktorje
bolj v proizvodnjo potrošnega blaga, manj pa investira, kot ponazarja
točka X. posledica takšnih odločitev je, da se bo v prihodnje
6
transformacijska krivulja gospodarstva Y premaknila bolj (nepretrgana krivulja), v primerjavi z
gospodarstvom X (pretrgana krivulja).
12. Prikažite učinke uvoza (izvoza) enega blaga na transformacijski krivulji. Kakšna bo
transformacijska krivulja v prihodnjem obdobju? Utemeljite odgovor.
Skrajne meje proizvodne so določene s transformacijsko krivuljo.
Količini c1 in i1 lahko država preprosto poveča tako, da uvozi
takšno blago: v tem primeru lahko doseže senčeno področje
izven krivulje. Če država blago izvaža pa bodo količine
potrošnega in/ali investicijskega blaga manjše, kar pomeni,
da bo družba imela na voljo manjše količine potrošnega in/ali
investicijskega blaga (točka znotraj področja, ki ga določata
puščici navznoter transformacijske krivulje).
NAČINI REŠEVANJA EKONOMSKEGA PROBLEMA
1. S kakšnimi mehanizmi (načini) je mogoče institucionalno rešiti ekonomski problem
in/ali problem usmerjanja proizvodnih faktorjev gospodarstva kot celote? Kateri
mehanizem prevladuje v sodobnih gospodarstvih? Opišite ga.
Problem usmerjanja proizvodnih faktorjev gospodarstva oz. podjetij je na ravni
narodnega gospodarstva kot celote mogoče institucionalno rešiti na dva skrajna načina, z
dvema mehanizmoma. Prvi mehanizem je PLAN, drugi pa TRG.
V čistem planske gospodarstvu koordiniranje proizvodnih in potrošnih celic opravlja in
tudi »rešuje« plan. Centralni planski organ (komisija) načrtno usmerja poslovanje podjetij in s
tem tudi zaposlovanje proizvodnih faktorjev. Poznamo totalitarni ali komandni sistem
(socialistična gospodarstva) in usmerjevalno indikativni planski sistem.
V sodobnih gospodarstvih prevladuje tržni mehanizem, ki sloni na trgu kot temeljnem
povezovalnem členu med proizvodnjo in potrošnjo. Trg aktivira in usmerja proizvodne
faktorje. Za tržno gospodarstvo je značilna množica - »konglomerat« - navidezno
medsebojno nepovezanih trgov. Pojavne oblike trgov se lahko razlikujejo. Glede na vrsto
blaga, pa lahko ugotovimo medsebojno povezavo med trgi. Glede na vrsto blaga jih
razdelimo na tri skupine: trg potrošnega blaga, delovne sile in reprodukcijskega
(investicijskega) blaga.
2. Pojasnite razliko med naturalno in blagovno ali tržno produkcijo. Navedite in
pojasnite mehanizme reševanja ekonomskega problema. Katera oblika produkcije
danes prevladuje?
V naturalnem načinu gospodarjenja se ustvarjeni proizvodi neposredno razdelijo v
naturalnih količinah. V blagovno denarnem gospodarstvu se ustvarjeni proizvodi prodajajo na
trgih, nato pa se denarni dohodek deli.
3. Narišite shemo krožnega toka
in pojasnite kaj ponazarja.
Shema ponazarja delovanje
tržnega gospodarstva v idealni
obliki. Pojasnjuje, kako potekajo
oz.
se
obnavljajo
procesi
proizvodnje in potrošnje.
Za
izhodišče
razlage
vzamemo poslovanje proizvodnih
enot – podjetij. Podjetja prodajajo
proizvedeno blago preko trga
potrošnega blaga gospodinjstvom,
ki prikazuje tok na desni strani. V
7
realnosti so neposredne tržne povezave med proizvodnimi in potrošnimi enotami redke, saj
se proizvedeno blago praviloma postopoma pretaka po tržnih poteh in končno prispe do
potrošnikov. Podjetja namreč prodajajo blago velikim trgovskim organizacijam, nato gre
blago iz veleprodaje v maloprodajo. V obratni smeri teče tok denarja, ki ga prejemajo
podjetja (pretrgana krivulja).
Gospodinjstva ponujajo svoje delovne storitve preko trga delovne sile. Po drugi strani
proizvodne enote izplačujejo dohodke, ki jih gospodinjstva porabijo za nakupe na trgu
potrošnega blaga
4. Izhajajoč iz sheme gospodarskega krožnega toka na kratko označite poglavitne
trge in ekonomske subjekte. Kako so trgi medsebojno povezani? Pojasnite vlogo
denarja. Kakšno funkcijo v njej opravlja denar? Na kakšne načine ekonomski
subjekti pridobivajo dohodke?
Poglavitni trgi so: trg reprodukcijskega blaga, trg delovne sile in trg potrošnega
blaga. Ekonomski subjekti so proizvodne in potrošne enote. DENAR v shemi opravlja
zgolj cirkulacijsko funkcijo, le posreduje pri menjavah blaga.
5. Navedite in pojasnite pomanjkljivosti sheme gospodarskega krožnega toka.
Na shemi niso prikazana dogajanja na »trgu denarja«. Izključeno je tudi vmešavanje
države, ki z različnimi vrstami ekonomske politike posega in usmerja vedenje proizvodnih
celic in gospodinjstev. V shemi ni upoštevana »odprtost« gospodarstva, saj ni vidna
zunanja trgovina (izvoz/uvoz).
6. Izhajajoč iz sheme gospodarskega krožnega toka pojasnite temeljne funkcije trga
in spreminjanja cen v sodobnem gospodarstvu.
Shema izpostavlja pretočno funkcijo trga. Trg opravlja tudi druge funkcije. Tržno
nihanje cen opravlja funkcijo usmerjanja proizvodnih faktorjev. Zvišanje cene enega
blaga posredno »vabi« oz. usmerja proizvodne faktorje v proizvodnjo rega blaga.
Nižanje cene pa jih odbija in usmerja v proizvodnjo nekega drugega blaga.
»Nevidna roka« trga in cen odloča o tem, kaj in koliko blaga se bo proizvajalo oz.
trošilo. Nastopanje na trgu spodbuja ponudnika k večji učinkovitosti, in tako
odgovarja na vprašanje, kako se bo proizvajalo. Uspešnejši producenti imajo nižje
stroške a večji dobiček. Posledica spodbujevalne funkcije trga je razslojevanje
producentov: neuspešni propadejo, uspešni rastejo.
7. Pojasnite pojma mešana ekonomija (mixed economy) in odprta ekonomija (open
economy). Kakšne so implikacije za slovensko gospodarstvo?
Mešana gospodarstva so današnja razvita zahodna gospodarstva. To pomeni, da
delovanje gospodarskih enot oz. usmerjanje proizvodnih faktorjev v osnovi določa trg, toda
država se z ekonomsko politiko na različne načine vmešava in v večji ali manjši meri
preusmerja proizvodnji in potrošnjo.
MAKROEKONOMIJA
MODEL POPOLNE KONKURENCE
1. Opredelite trg, vrste trgov in konkurenco. Kateri nasprotujoči sili delujeta na trgu?
TRG je temeljni povezovalni člen med proizvodnjo in potrošnjo. Glede na vrsto blaga
ločimo trge potrošnega blaga in trge storitev, trge investicijskega oz- reprodukcijskega blaga
in trge delovne sile ter trge denarja, trge vrednostnih papirjev, trge valut… Glede na
geografske razsežnosti ločimo svetovne trge, državne trge regionalne/lokalne trge. Ločimo
jih tudi glede na končnost prodaje (npr. živilski trg), glede na organizacijo poslovanja
(borza). Trg je stičišče med ponudbo in povpraševanjem.
KONKURENCA določa možnosti nastopa in vedenja tržnih udeležencev, ponudnikov in
povpraševalcev.
8
2. Izhajajoč iz slike 1.1 razmejite popolno konkurenco od ostalih tržnih struktur (glede
na število ponudnikov in povpraševalcev). Katere tržne strukture v sodobnih
gospodarstvih prevladujejo?
V popolni konkurenci je mnogo ponudnikov in mnogo povpraševalcev. Je popolno
nasprotje obojestranskemu monopolu
V sodobnih gospodarstvih prevladujejo oligopoli.
3. Opredelite posamezne predpostavke in značilnosti popolne konkurence. Kakšen
vpliv na ceno ima ponudnik (analogno kupec), ki posluje v pogojih popolne
konkurence in zakaj? Kakšen vpliv na ceno pa majo ponudniki v drugih tržnih
strukturah in zakaj?
V popolni konkurenci je število ponudnikov in povpraševalcev veliko, pravimo, da je
konkurenca »atomistična«, naslednja predpostavka je nemožnost dogovorov med tržnimi
subjekti.
Blago v popolni konkurenci je homogeno (enorodno). Znotraj panoge ni različnosti,
diferenciacije med blagom.
Velja racionalnost obnašanja ekonomskih subjektov, vodi jih načelo maksimizacije
lastnih koristi.
Subjekti so tudi popolnoma informirani. Poznajo cene in značilnosti potrošnega blaga in
proizvodnih faktorjev, poznajo tehnologijo in spremembe v tehnologiji…
Na trgu, kjer vlada popolna konkurenca ni vmešavanja države.
V popolni konkurenci ni ovir za vstop in izstop iz panoge, zagotovljeno je prosto gibanje
kapitala.
Ker je število subjektov veliko, je posamezni tržni subjekt nepomemben. Kupec ali
podjetje v popolni konkurenci nimata nobenega vpliva na ceno. Tržne akcije posameznega
ponudnika ali povpraševalca so zanemarljive v celotne tržnem dogajanju, saj jih izničijo
akcije drugih: nihče izmed tržnih udeležencev ne more vplivati na ceno. Ta je zanje
objektivno dana. Nastane kot rezultanta številnih odločitev tržnih udeležencev, ki nastopajo
neodvisno drug od drugega. V drugih tržnih strukturah pa je drugače: v monopoli je vpliv
podjetja na ceno zelo velik, v oligopolu velik, v monopolistični konkurenci p precejšen.
4. Ali v konkretnosti velja predpostavka homogenosti produktov? Kateri trgi so
najbližji tej predpostavki?
V realnosti blago ni homogeno, ampak je heterogeno. Vzrok za to so poskusi
proizvajalce, da diferencirajo svoje blago, pri tem je pomembna diferenciacija blaga v očeh
kupcev, ki je še posebej izrazita na trgih blaga široke potrošnje. Najpogostejše podjetja
dosežejo diferenciacijo blaga z uveljavljanjem blagovnih znamk in oglaševanjem, pomembni
pa so tudi drugi atributi blaga (roki dobave, dostava, embalaža, garancija…). Najbližje tej
predpostavki so trgi žita ter železa, vendar so tudi tu razlike, in sicer v kakovostnih razredih.
5. Ali v konkretnosti velja predpostavka o nevmešavanju države v gospodarstvo?
Navedite načine njenega vmešavanja.
V konkretnosti ne velja predpostavka o nevmešavanju države, ki se v gospodarstvo
vmešava na različne načine s svojo ekonomsko politiko. Država lahko nastopa na različnih
ravneh. Od narodnogospodarske »državne« ravni, ki vpelje določen davek, ki velja ki velja v
celotnem gospodarstvu, do mestne/ občinske ravni, ko določen administrativno organ ureja
tržne odnose na lokalnih tržnicah in sprejme ekonomski ukrep o neki pristojbini. Država se
torej vmešava z obdavčitvijo blaga, nekaterim podjetjem lahko pomaga s subvencijami, lahko
uvede administrativno ceno, po kateri se mora blago prodajati in ki odpravlja delovanje sil
ponudbe in povpraševanja. Lahko odpravi trg, s tem, ko prepove prodajo nekega izdelka.
6. Zakaj je gibljivost kapitala pogosta ovira za popolno delovanje konkurence?
Navedite konkretne primere ovir, ki lahko preprečijo podjetju vstop v določeno
panogo.
Pogosta ovira za popolno delovanje konkurence je gibljivost kapitala. Vstop v določeno
panogo, kjer prevladujejo velika podjetja, je pogosto nemogoč, ker je zahtevani minimalni
9
kapital za ustanavljanje podjetja izjemno visok. Velika podjetja praviloma razpolagajo z
učinkovitejšo tehnologijo, zaščitijo svojo proizvodnjo s patenti… Pogosto podjetja tudi ne
morejo preprosto zapustiti panoge, kjer so ponujala svoje proizvode, ker imajo doloene
obveznosti do potrošnikov
7. Ali v realnosti veljata predpostavki o popolni informiranosti in racionalnem
obnašanju ekonomskih subjektov? O čem govori predpostavka o »omejeni
racionalnosti«?
Tržni subjekti preprosto ne morejo vedeti za vse tržne okoliščine, ne morejo poznati vseh
trgov, ne morejo poznati vseh značilnosti blaga, ne morejo procesirati številnih informacij o
blagu. Tudi predpostavka o racionalnem obnašanju v realnosti ne drži.
Popolni informiranosti in racionalnosti nasprotuje predpostavka o omejeni racionalnosti
češ da imajo tržni subjekti omejeno informiranost in poznavanje tržnih pogojev, vendar se v
okviru teh omejitev vedejo (omejeno) racionalno.
8. Zakaj »potrebujemo« model popolne konkurence? Kakšne so možne drugačne
tržne oblike? Pomagaj si s sliko 1.2. nakažite model »popolnoma nepopolne
konkurence«.
Model popolne konkurence potrebujemo kot »delovni model«, kot teoretični ideal za
elementarno ugotavljanje delovanja tržnih zakonitosti. Zato je popolnokonkurenčni abstraktni
trg, na katere so odmišljene moteče tržne konkretnosti, primerna začetna točka za analizo
delovanja mehanizma ponudbe in povpraševanja.
Popolnokonkurenčni model trga je pomemben še v enem oziru. Na osnovi definiranja
popolne konkurence je mogoče opredeliti različne oblike nepopolne konkurence. V čim
manjši meri so dejavniki popolne konkurence na nekem trgu uresničeni, tem večja je
nepopolnost konkurence in tem večja je možnost, da ekonomski subjekti vplivajo na raven
tržne cene.
TRŽNO RAVNOTEŽJE
1. Kateri dejavniki določajo povpraševanje po nekem blagu?
Povpraševanje po nekem blagu določajo naslednji dejavniki: potrebe po tem blagu,
razpoložljiv dohodek in cene drugega blaga.
2. Pojasnite, v kakšnih zvezah so lahko posamezne vrste blaga, in navedite nekaj
primerov.
SUBSTITUTI (nadomestki) so tiste vrste blaga, ki lahko nadomestijo neko blago, torej
»nadomestno« zadovoljijo isto potrebo.
KOMPLEMENTI pa so tiste vrste blaga, ki so posredno povezane s potrošnjo nekega
drugega blaga.
Nekatere vrste blaga p a med seboj niso povezane, govorimo o NEVTRALNEM blagu.
3. Pojasnite temeljni zakon povpraševanja. Katero metodo analize uporabljamo pri
njegovem pojasnjevanju?
Če zamrznemo dejavnike povpraševanja, torej upoštevamo ceteris paribus, je temeljni
zakon povpraševanja takšen, da je pri višji ceni količina povpraševanja manjša. V
ozadju zakona povpraševanja se skriva zakon padajoče mejne koristi.
4. Grafično izpeljite tržno krivuljo povpraševanja iz individualne krivulje
povpraševanja in ju pojasnite. Ali velja temeljni zakon povpraševanja v obeh
primerih? Pojasnite potrošnikov presežek in njegovo velikost v diagramu.
Tržno povpraševanje je le »seštevek« posameznih povpraševanj. Individualna
povpraševanja DA, DB, DC se seštejejo v tržno povpraševanje DA+B+C. Tudi krivulja tržnega
povpraševanja ima padajočo obliko (zaradi obratnosorazmernega odnosa med ceno in
10
količino), le da so seda povpraševane količine v večjih enotah, saj gre za povpraševanj
kupcev na trgu. Temeljni zakon povpraševanja velja v obeh primerih.
5. Denimo, da je na nekem panožnem trgu 500 kupcev. Pri ceni 1000 SIT jih 30 %
povprašuje po 200 enotah blaga, 40 % po 300 enotah, ostali pa po 500 enotah
blaga. Izračunajte obseg tržnega povpraševanja pri tej ceni.
Q  30%  500  200e  40%  500  300e  30%  500  500e  30.000e  60.000e  75.000e  165.000e
6. V katerem primeru prihaja do premika po krivulji povpraševanja, kdaj pa se
premakne krivulja povpraševanja v celoti? Navedite konkretne primere in
spremembe ponazorite v diagramu.
Celotna krivulja povpraševanja se premakne, kadar pride do sprememb določenega
dejavnika povpraševanja. Krivulja se premakne desno navzgor, če se poveča število
povpraševalcev, če se poveča dohodek ali če se znižajo cene komplementarnega blaga aliče
se zvišajo cene substituta.
Premik po krivulji kaže, kakšno je povpraševanje po blagu v odvisnosti od cene pri
ostalih nespremenjenih pogojih /dejavnikih povpraševanja.
7. Pojasnite substitucijski in dohodkovni učinek, ki ju »vsebuje« krivulja
povpraševanja.
DOHODKOVNI UČINEK pomeni, da je pri višjih cenah količina povpraševanja manjša
zaradi tega, ker se povpraševalcem pri višjih cenah relativno znižuje dohodek in
povprašujejo pa manjših količinah.
SUBSTITUCIJSKI UČINEK pomeni, da pri višjih cenah določenega blaga kupci
nadomeščajo to blago z nekim drugim blagom – »preskočijo« torej na nakupe drugega
blaga.
Zaradi teh dveh učinkov ima tržna krivulja povpraševanja padajočo obliko. Oba učinka
delujeta tudi v primeru znižanja cene, seveda v nasprotni smeri.
8. Navedite dejavnike, ki določajo ponudbo, in zarišite individualno krivuljo ponudbe.
Kakšen je temeljni zakon ponudbe?
Dejavniki, ki določajo ponudbo so naslednji: stroški, tehnologija, letina in zaloge.
Temeljni zakon ponudbe je, da z višanjem ponudbene cene podjetje lahko ponudi večje
količine blaga. Tako je individualna krivulja ponudbe S naraščajoča.
9. Primerjajte individualno in tržno (ali panožno) krivuljo ponudbe. Grafično izpeljite
tržno krivuljo ponudbe iz individualne krivulje ponudbe. Denimo da so na nekem
trgu le trije ponudniki. Njihove individualne krivulje ponudbe so podane z
naslednjimi enačbami: q=2; q=3; q=5 in q=10. Zarišite tržno krivuljo ponudbe in
zapišite njeno enačbo.
Tržna krivulja ponudbe je le »seštevek« količin ponudb posameznih podjetij pri določenih
cenah. Zaradi tega se osnovni zakon ponudbe in oblika krivulje ponudbe ne spremeni, pač
pa se spremenijo le merila količine blaga.
10. Denimo, da je na nekem panožnem trgu 200 ponudnikov. Pri ceni 2000 SIT jih 20 %
ponuja 100 enot blaga, 30 % 300 enot, ostali pa 500 enot blaga. Izračunajte obseg
tržne ponudbe pri tej ceni.
Q  30%  200  300e  20%  200  100e  50%  200  500e  18.000e  4.000e  50.000e  72.000e
11. Denimo, da so na posameznem trgu le 3 ponudniki. Njihove individualne ponudbe
podajajo naslednje enačbe: p=q+1; p=2q+3; p=2q+5. Računsko in grafično določite
tržno krivuljo ponudbe.
11
12. Kdaj pride do premika po krivulji ponudbe? Navedite možne vzroke premika (tržne)
krivulje ponudbe. V diagramu zarišite primer zmanjšanja in povečanja ponudbe.
Določena krivulja ponudbe kaže odvisnost med ceno in ponujeno količino, vzrok premika
krivulje ponudbe pa je sprememba dejavnikov ponudbe. Izboljšana tehnologija, ki omogoča
proizvodnjo z nižjimi stroški, je poglavitni vzrok, spremembe tržne ponudbe. Krivulja se
premakne desno navzdol. Poslabšanje razmer na strani ponudbe povzroči premik levo
navzgor.
13. V diagramu zarišite tržni krivulji ponudbe in povpraševanja. V kateri točki se
oblikuje tržno ravnotežje? Ali vzdrži cena (količina), ki je izven tržnega ravnotežja?
Kaj zagotavlja ravnotežna tržna cena? Ali je možno, da do njene vzpostavitve sploh
ne pride? Odgovor pojasnite z ustreznim diagramom.
Tržno ravnotežje so oblikuje v točki E, pri ravnotežni ceni in ravnotežni količini. Cena, ki je
izven ravnovesja ne vzdrži, saj katerakoli cena, ki je drugačna od cene pe določene s
sečiščem krivulj ponudbe in povpraševanja v točki E, sproži delovanje sil, ki vlečejo ceno na
raven pe. ravnotežno ceno in količino razumemo kot začasno, pretočno količino, ki na
določenem trgu velja toliko časa
14. Denimo, da na nekem trgu povprašujejo le 3 kupci. Njihove individualne krivulje
povpraševanja so podane z naslednjimi funkcijskim zapisom (zaporedoma): p=5-q;
p=4-q; p=3q. grafično izpeljite krivuljo povpraševanja in izračunajte obseg tržnega
povpraševanja po ceni p=3$. Izračunajte ravnotežno količino in ceno, če je funkcija
tržne krivulje ponudbe podana z enačbo : q=6. Ali je pri ceni 3$ na tem trgu
presežno povpraševanje? Odgovor računsko in grafično utemelji.
15. naj bo enačba krivulje povpraševanja : p=5-q, enačba funkcije ponudbe pa:
p=3q+1. Vrišite krivulji v diagram. Izračunajte ravnovesno tržno ceno in količino.
Kolikšna sta obsega tržne ponudbe in povpraševanja pri ceni p=5 in pri ceni p=2?
Povpraševanje: p=5-q
Ponudba:
p=3q+1
5-q=3q+1
4=4q q=1
p=4
E(1,4)
p=5
povpraševanje: q=0
ponudba: 5=3q+1
4=3q q=4/3
p=2
povpraševanje: 2=5-q
q=3
ponudba: 2=3q+1
1=3q q=1/3
16. Naj bo enačba krivulje povpraševanja: p=16q-2, enačba funkcije ponudbe pa: q=5.
vrišite krivulji diagram. Izračunajte ravnovesno tržno ceno in količino. Kolikšna sta
obsega tržne ponudbe in povpraševanja pri ceni p=1?
Povpraševanje: p  16q 2
Ponudba:
q5
Ravnovesna tržna cena in količina: p  16(5) 2
p=1
povpraševanje: 1  16q 2
ponudba: q  5
p
16
25
16
 16q  2
25
16q 2  16  25
q 2  16
q4
q 2  25
q5
12
17. Zaradi povečanja dohodkov potrošnikov se enačba krivulje povpraševanja iz
predhodnega vprašanja spremeni na: p=25q-2 (ceteris paribus). Izračunajte novo
ravnovesno tržno ceno in količino.
p  16q 2 → p  25q 2
p
25
52
p=1 q=5
18. Pri danem tržnem povpraševanju p=5 pojasnite in grafično ponazorite še posledice
zmanjšanja tržne ponudbe z enačbo p=q2+1 na p=q2+4 za obstoječe tržno
ravnotežje. Izračunajte novo ravnovesno tržno ceno in količino.
p  q2  1→ p  q2  4
Stara ravnotežna cena in količina: 5  q 2  1
Nova ravnotežna cena in količina: 5  q  4
2
q2  4
q 1
q2
E (2,5)
E (1,5)
ELASTIČNOST
1. Pojasnite pojem in koeficient za »točkovno« in »intervalno« izračunavanje cenovne
elastičnosti povpraševanja. Kakšen predznak lahko zajema ta koeficient?
Koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja primerja relativno spremembo količine
povpraševanja z relativno spremembo cene. Točkovna formula: E p 
Q / Q
. Ta zapis je
p / p
primeren za osnovno pojasnitev elastičnosti. Če je krivulja navpična je povpraševanje
popolnoma neelastično, če pa je vodoravna, je popolnoma elastično.
Za natančnejše ugotavljanje elastičnosti na določenem intervalu (odseku) uporabimo:
Ep 
Q /(Q1  Q2 / 2
.
p /( p1  p 2 ) / 2
Koeficient elastičnosti povpraševanja ima negativen predznak, saj sta cena in količina v
obratnem sorazmerju. Če je povpraševanje neelastično, je vrednost tega koeficienta med 0
in -1. To velja za blago, ki nima bližnjih substitutov ali ko se mora povpraševalec na hitro
odločiti za nakup, ali pa ko je blago zelo pomembno in nepogrešljivo. Če je povpraševanje
elastično je koeficient med -1 in – neskončno. Takšno blago ima številne substitute,
povpraševalci pa imajo dovolj časa za odločitev. Če pa je vrednost koeficienta -1, gre za
usklajeno elastično povpraševanje
2. Zarišite a) popolnima navpično; b) popolnima vodoravno; c) usklajeno elastično
krivuljo povpraševanja. Kako se izraža sprememba cene na povpraševani količini?
Pojasnite.
Če je ponudnik zniža ceno in predpostavlja, da je povpraševanje dokaj elastično, se bo
povečala količina povpraševanja. Celoten dohodek ponudnikov se poveča. Če pa ponudnik
zviša ceno.
Če ponudnik ob predpostavki, da je povpraševanje neelastično, zviša ceno, se količina
se spremeni bistveno, dohodek pa se poveča
V primeru usklajene cenovne elastičnosti, ne glede na zvišanje ali znižanje cene, se
dohodek ne spremeni, saj učinek spremembe cene nadomesti enaka relativna sprememba
količine.
3. Izračunajte koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja, če se cena iz 100 SIT
poveča na 150 SIT, količina pa iz 1000 enot zmanjšana na 500 enot. Za kakšno
blago bo šlo v tem primeru? Kolikšna bi bila vrednost tega koeficienta, če bi bili
kupci pripravljeni katerokoli količino blaga kupiti le po ceni 100 SIT? Navedite
primer takšnega blaga.
p: 100 sit→150 sit
13
q: 1000e→500e
Q / Q  500 / 1000

 1
p / p
50 / 100
Q /(Q1  Q2 ) / 2  500 / 1500 / 2  10 / 15  250
5
Intervalna enačbe: E p 




50 / 250 / 2
10 / 25
150
3
p /( p1  p 2 ) / 2
Točkovna enačba: E p 
Gre za normalno blago, za katerega velja zakon o povpraševanju.
V drugem primeru bi bila vrednost koeficienta E c = neskončno. Gre za homogeno blago.
4. Ali lahko enačimo naklon krivulje povpraševanja in koeficient cenovne elastičnosti
povpraševanja? Analitično izpeljite odnos med njima. Z diagramom pojasnite, ali
ima lahko krivulja z enakim naklonskim kotom različne vrednosti koeficienta
elastičnosti.
Vrednost koeficienta elastičnosti in naklona krivulje povpraševanja ne smemo enačiti.
Naklon je lahko na celi krivulji enak, elastičnost pa je na odsekih različna. Velja, da bolj
navpična premica izraža neelastično povpraševanje, bolj položna premica pa elastično.
5. Denimo, da ima krivulja povpraševanja obliko premice: p=-1.5q+6. izračunajte
koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja pri količini 1 in ceni 4.5$. Kolikšna
pa bi bila vrednost tega koeficienta, če bi bili pri količini 500 kupci pripravljeni
kupovati blago po katerikoli ceni? Navedite primer takega blaga.
E
1/1
1

 3
1.5 / 4,5 1 / 3
V drugem primeru je E c  0 . Gre za primer nujno potrebnega blaga, ali blaga čistega
monopolista.
6. Navedite primere usklajenega, neelastičnega in elastičnega povpraševanja.
Za usklajeno povpraševanje gre, ko je E p  1 .
Za neelastično povpraševanje gre, ko je  1  E p  0 . Blago je nepogrešljivo, nima
substitutov, gre za kratko obdobje odločanja. Primer. Elektrika, plin, bencin, nujno potrebno
potrošno blago.
Za elastično povpraševanje gre, ko je  neskoncno  E p  1 . Blagi ima številne
substitute, je nenujno, odpovedljivo blago, gre za daljše obdobje odločanja. Primer: nakit,
luksuzni predmeti.
7. Z diagramom pojasnite, zakaj je za ponudnike z vidika zviševanja ali zniževanja
cene pomembno poznavanje koeficientov cenovne elastičnosti povpraševanja.
8. Opredelite Veblenovo blago in njegovo cenovno elastičnost povpraševanja, ter
zarišite krivuljo povpraševanja za to blago. Kakšna pa je cenovna elastičnost
povpraševanja za Giffenovo blago? Zarišite diagram.
Veblenovo blago je prestižno in daje statusni simbol. Gre za elastično povpraševanje. Ko
govorimo o Giffenovem blagu pa govorimo o osnovnih dobrinah. Gre za neelastično
povpraševanje
9. Kaj izraža dohodkovna elastičnost povpraševanja? Zapišite koeficient dohodkovne
elastičnosti povpraševanja in pojasnite njegov predznak.
Reakcije povpraševalcem merimo z dohodkovno elastičnostjo. Le ta meri posledice
relativne spremembe dohodka (Y) na količino povpraševanja po določenem blagu.
14
Koeficient dohodkovne elastičnosti EY je razmerje med relativno spremembo količine
in relativno spremembo dohodkov: EY 
Q / Q
.
Y / Y
Vrednost koeficienta EY =1, ko gre za usklajeno dohodkovno elastičnost. Značilno blago
so obleke. Koeficient EY >1, kadar gre za prestižno blago. Ko je EY <1 ali negativen gre za
manjvredno
oz. inferiorno blago (povečanje dohodka povzroči zmanjšanje količine
povpraševanja, kajti povpraševalci jih izločijo kot manj vredne in preskočijo na bolj cenjene
dobrine).
10. Navedite primer visoke in nizke dohodkovne elastičnosti. Kolikšna je dohodkovna
elastičnost za inferiorno blago? Navedite primere takšnega blaga.
Visoka elastičnost je značilna za prestižne dobrine, nizka pa za manjvredne dobrine. Za
inferiorno blago velja nizka elastičnost.
11. Koeficient dohodkovne elastičnosti povpraševanja je 2.5. dohodek potrošnikov se
je povečal za 20 %. Kako in za koliko se je spremenilo povpraševanje iz prvotne
količine 4000 enot blaga, katerega tržna cena je 3000 SIT.
EY  25
Y→1.2Y
4000e→?
EY 
Q / Q
Q / 4000
2,5 
Y / Y
Y (1,2  1) / Y
2,5 
Q
800
Q  2000
Povpraševanje se je iz 4000e povečalo na 6000e, to je za 2000e.
12. izračunajte koeficient dohodkovne elastičnosti povpraševanja, če se pri ceni 500
SIT ob povišanju dohodka za 20 % obseg povpraševanja po nekem blagu iz 3000
zmanjša na 2400 enot. Interpretirajte dobljen izraz. Za kakšno blago gre v tem
primeru?
3000e→2400e
Y→1,2Y
EY 
 600 / 3000
 600

 1
(1,2  1)
0,2  3000
Gre za inferiorno blago, za katerega je značilna usklajena dohodkovna elastičnost
povpraševanja.
13. Pojasnite Giffenov paradoks. V kakšnih situacijah se lahko le ta pojavi?
Pri Giffenovem paradoksu gre za to, da kljub znižanju dohodka prebivalcev in
zviševanju cene neke določene dobrine (krompirja v času lakote), so povpraševalci kupovali
večje količine dobrine. Giffenov paradoks nastaja v situacijah, ko so družbeno ekonomske
razmere negotove in se že ob tako nizkem življenjskem standardu zvišajo cene osnovnega
živila. V tem primeru krivulja povpraševanja postane celo naraščajoča, koeficient cenovne
elastičnosti povpraševanja pa ima pozitiven predznak
14. Zapišite in pojasnite koeficient tržne elastičnosti povpraševanja. Kako bi
zviševanje cene nafte na svetovnih trgih v zadnjih letih utegnilo vplivati na
povpraševanje po avtomobilih , po zemeljskem plinu ali električni energiji?
15. Kako učinkuje zvišanje cene komplementarnega blaga (A) na količino
povpraševanja po določenem blagu (B)? Kako učinkuje zvišanje cene
substitucijskega blaga (A) na količino povpraševanja po določenem blagu (B)? Kaj
pa »nevtralnega« blaga? Spremembe prikažite v diagramih.
15
Če sta A in B substituta, se zmanjša povpraševanje po blagu A in poveča po blagu B.
E kr >0
Če sta A in B komplementarna, se zmanjša povpraševanje po blagu B. E kr <0
Če sta A in B nevtralna, povišanje cene A ne vpliva na povpraševanju po B. E kr =0
16. Za koliko % (in kako) se spremeni obseg povpraševanja po drugem blagu, če se
cena blaga na prvem trgu poveča iz 200 na 210 SIT, koeficient križne elastičnosti
povpraševanja pa je 2? Navedite primer takega blaga.
p1 : 200→210
Ep  2
E
Q y / Q y
p x / p x
2
Q / Q
10 / 200
2
Q / Q
1 / 20
1
 Q / Q
10
Q / Q  0,1
Relativna sprememba obsega povpraševanja po drugem blagu je 0,1→10% povečanje
obsega povpraševanja. Gre za dobrini v substitucijskem odnosu. Npr: pomaranče in
mandarine, jogurt in kislo mleko…
17. Koeficient križne elastičnosti je -2. cena dobrine A se je iz 100 SIT povečala na 120
SIT. Kaj se zgodi s povpraševanjem po blagu B? za koliko % se je spremenilo to
povpraševanje pri začetni količini 100 enot blaga B? situacijo prikažite grafično.
E c  2
p A : 100→120
p B :100
QB / QB
2
20 / 100

2
 Q / Q
5
 0,4  Q / Q
p B : 100→60
18. Pojasnite in zapišite koeficient »točkovno« in »intervalno« izračunavanje cenovne
elastičnosti ponudbe. Kakšen je praviloma njegov predznak in zakaj?
Ep 
Q /(Q1  Q2 / 2
Q / Q
, Ep 
Ta koeficient je razmerje med relativno spremembo
p / p
p /( p1  p 2 ) / 2
količine ponudbe in relativno spremembo cene blaga. Praviloma ima pozitiven predznak, saj
se ob višanju cene veča tudi količina ponudbe.
19. V diagramu predstavite in pojasnite primer: a) popolne elastičnosti, b) popolne
neelastičnosti in c) usklajene elastičnosti ponudbe. Kako se izraža sprememba
cene na ponujeni količini? Pojasnite odgovor.
Pri popolni neelastičnosti je krivulja navpična, vzporedna z ordinatno osjo. Količina
ponudbe je količinsko omejena, E p  0 . Tržno ceno bo določilo povpraševanje.
Pri popolni elastičnosti pa je vodoravna in vzporedna z abscisno osjo, koeficient bo
neskončen
20. Ali lahko enačimo naklon krivulje ponudbe in koeficient cenovne elastičnosti
ponudbe? Analitično izpeljite odnos med njima. Z diagramom pojasnite, ali ima
lahko krivulja z enakim naklonskim kotom različne vrednosti koeficienta
elastičnosti.
Ne, tega ne moremo enačiti. Naklon je lahko na celi krivulji enak, elastičnost pa je na
odsekih različna.
21. Denimo, da ima krivulje ponudbe obliko premice: p=1.5q+2. Izračunajte koeficient
cenovne elastičnosti ponudbe pri količini 1 in ceni 3.5$. kolikšna pa bi bila
16
vrednost tega koeficienta, če bi pri količini 500 ponudniki ponujali blago po
katerikoli ceni? Navedite primer takega blaga.
Koeficient ima vrednost 2,33. v drugem primeru pa je 0. gre za primer ponudbe kmetijskih
izdelkov, omejenih stanovanjskih površin ali količine blaga.
DELOVANJE TRGA – SPREMEMBE TRŽNEGA RAVNOTEŽJA
1. Zarišite ravnotežje na trgu poljedelskih produktov in ugotovite posledice, ki
nastanejo zaradi dobre letine. Pojasnite, ali se bodo v tem primeru dohodki kmetov
povečali. Kakšne pa bodo posledice dolgih suš, pa na drugi strani velikih poplav,
toče, hruševega ožiga in raznih škodljivcev, kar vpliva na dohodke slovenskih
kmetov zadnja leta?
2. Pojasnite učinke povečanja kupne moči na nekem trgu na tržno količino in ceno.
Ali privedeta zmanjšanje števila povpraševalcev ali zmanjšanje njihovih potreb do
enakih učinkov? Odgovor utemeljite z diagramom.
Povečevanje dohodkov povpraševalcev bi povečalo tržno povpraševanje, tako se bo
krivulja tržnega povpraševanja pomaknila desno navzgor.
Povečanje števila povpraševalcev ali pa povečanje potreb povpraševalcev povzroči
enake učinke kot povečanje njihovega dohodha.
3. Kakšne bodo posledice zvišanja cene blaga A ne cene in količine ne nekem
drugem trgu B: a) če sta dve vrsti blaga (A in B) v substitucijskem odnosu; b) če
sta dve vrsti blaga v komplementarnem odnosu?
Če sta substituta in če zniža cena B, se bodo povpraševalci blaga A, preselili na trg B,
ker je tam nižja cena, torej bo upadlo povpraševanje po blagu A. zvišanje cene B pa bi
povečalo povpraševanje po A, končna posledica pa bo zvišanje cen in povečanje količin na
trgu A.
Če sta komplementa, znižanje cene B spodbudi povpraševanje na trgu A in posledično
zvišanje cene in količine.
4. Z diagramom prikažite učinke: a) izboljšanja tehnologije; b) zvišanje cen
produkcijskih faktorjev in/ali rentalnih cen (tj. cen najetih strojev); c) višjih profitov;
d) zmanjšanja ponudnikov v neki panogi na tržno ceno in količino.
a) Izboljšanje tehnologije vpliva na zniževanje proizvodnih stroškov, zaradi česar
ponudniki lahko ponudijo blago po nižjih cenah. Krivulja ponudbe se premakne desno
navzdol. Končna posledica je večja količina nakupov po nižji ceni
b) zvišale se bodo tudi cene blaga, količin pa se bo zmanjšala
c)
d) Ponudniki bodo cene blaga zvišali
5. Pojasnite (želene) učinke oglaševanja na nekem trgu. Razmejite učinek na
povpraševanje in ponudbo. Od česa je odvisna »moč« tega učinka?
Osnovni cilj oglaševanja je spodbujanje potreb potrošnikov, torej povpraševanje. Krivulja
povpraševanja bi se premaknila desno navzgor. Končna posledica oglaševanja je večja
količina kupljenega blaga pri višji ceni.
6. Na nekem trgu država določi (administrativno) ceno, ki je nižja od ravnovesne.
Kakšne bodo kratkoročne in kašne dolgoročne posledice tega ukrepa?
Če je administrativna cena nižja od ravnotežne, bo količina povpraševanja večja od
količine ponudbe (pri pA je qD>qS). zaradi tega nastajajo vrste, kar pomeni, da bodo samo
nekateri (tisti, ki so prvi v vrsti) lahko kupili blago po razmeroma nizki ceni. Takšni
privilegirani kupci bi tako blago lahko prodali naprej po višji ceni, ki bi se izoblikovala ob
prostem delovanju ponudbe in povpraševanja. Nastaja torej črna borza, ki je nelegalna oblika
trga, saj ga ne kontrolira država.
17
7. S pomočjo tržnega diagrama analizirajte učinke in posledice previsoke določene
administrativne cene. Kakšne bodo kratkoročne in kašne dolgoročne posledice v
tem primeru?
Če je administrativna cena višja od ravnotežne, bo količina povpraševanja manjša(pri pA je
qD<qS). ponudniki bodo imeli pri tej ceni težave z realizacijo blaga, blago bo ostajalo
neprodano. Polne police bodo silile ponudnike k zniževanju cen ali k različnim ugodnostim, s
katerimi bi se radi znebili neprodanega blaga.
8. Z diagramom pojasnite ukrep: a) veljave davka na dodano vrednost (DDV) julija
1999 in b) kasnejšega povečanja davčne stopnje za ponudnike v panogah, kjer je
bila prejšnja davčna stopnja t.i. prometnega davka nižja (ali pa višja) od nove, na
tržno ravnotežje v primeru popolnoma neelastičnega, popolnoma elastičnega in
usklajenega povpraševanja. Kdo plača davek v teh primerih in od česa je odvisno
davčno prevaljevanje? Kakšne implikacije ima to obdavčenje na dohodke
ponudnikov?
9. Z diagramom pojasnite ukrep: a) veljave davka na dodano vrednost (DDV) julija
1999 in b) kasnejšega povečanja davčne stopnje za kupce blaga, kjer je bila
prejšnja davčna stopnja t.i. prometnega davka nižja (ali pa višja) od nove, na tržno
ravnotežje v primeru popolnoma neelastične, popolnoma elastične in usklajene
ponudbe. Kdo plača davek v teh primerih in od česa je odvisno davčno
prevaljevanje? Kakšne implikacije ima to obdavčenje na izdatke kupcev?
10. Denimo, da država obdavči kupce po davčni stopnji 20%. Cena blaga pred
obdavčitvijo je 1000 SIT. Tržna ponudba je popolnoma neelastična v velikosti 500
enot. Izračunajte dohodke ekonomskih subjektov po obdavčitvi ter narišite
diagram.
11. z diagramom pojasnite ukrep uvajanja subvencij za ponudnike na tržno ravnotežje
v primeru neelastičnega, elastičnega in usklajenega povpraševanja. Kdo ima večjo
korist od subvencij v teh primerih (ponudniki ali kupci) in od česa je to odvisno?
Kakšne implikacije ima subveniconiranje na dohodke ponudnikov?
12. Pojasnite ukrep zmanjšanja obdelovalnih zemljišč (v prihodnjem letu). Kakšne
bodo posledice- ali se bodo dohodki kmetijcev zvišali?
Krivulja S je popolnoma neelastična. Tudi povpraševanje je praviloma precej neelastično,
ker gre za življenjske potrebščine. Ko se omejijo obdelovalne površine, se cena relativno bolj
poveča, kot se pa zmanjša količina povpraševanja. Novi dohodek kmetijcev bo večji.
13. v diagramu ponazorite posledice uvajanja subvencij za kmetijske produkte. V
drugem diagramu prikažite posledice zvišanja subvencionirane cene za nek
kmetijski pridelek. V obeh primerih analizirajte dohodke kmetov. V tretjem
diagramu prikažite posledice vstopa Slovenije v EU, ko subvencioniranje ne bo več
možno (oz. se bo obseg subvencij zmanjšal).
14. Grafično ponazorite ukrep obveznega odkupa tržnih presežkov in njegove
posledice. V drugem diagramu pokažite posledice znižanja zagotovljene cene
odkupa. V obeh primerih analizirajte dohodke kmetov. V tretjem diagramu prikažite
posledice vstopa Slovenije v EU, ko ta ukrep ne bo več možen.
15. Pojasnite pojma prosta trgovina (free trade) in protekcionizem.
Pojem prosta trgovina pomeni, da ni carin.
18
16. Zakaj ima krivulja ponudbe uvoženega blaga na Sliki 4.12 oz. 4.13 horizontalno
obliko? Pojasnite posledice uvoza blaga v primeru, ko ni nobenih uvoznih carin
(»free trade equilibrium«), če: a) ne obstaja ponudba domačega blaga; b) obstaja
določena ponudba domačega blaga.
Ponudba uvoznega blaga ima horizontalno obliko, saj je ponudba blaga, ki prihaja iz
svetovnega trga praktično neomejena po ceni pi.
Če ni domače ponudbe, ob predpostavki, popolnoma liberalnega uvoza blaga in običajni
obliki krivulje povpraševanja (D), se ravnotežje izoblikuje v tički E. dohodek tujih podjetij je
določen s pravokotnikom pi x q1.
Če je še ponudba domačih podjetij, se ravnotežje izoblikuje pri ceni pi in količini q2. Po
ceni, ki jo določa uvozna ponudba, bodo določene količine blaga zmogla ponuditi le določena
domača podjetja, v obsegu qD. Dohodek domačih podjetij je pravokotnik: pi x qD , dohodek
uvoznik podjetij pa: pi x (q2- qD).
17. Kakšne so posledice uvajanja uvoznih carin na tržno ravnotežje v primeru obstoja
oz. neobstoja ponudbe domačega blaga (nadaljujte z diagramom iz vprašanja 16).
Pri tem natančno označite dohodke ekonomskih subjektov. Kakšni bodo učinki
tako imenovanih prohibitivnih carin?
Če domače ponudbe ni, uvedba carin povzroči, da se krivulja uvozne carine premakne
navzgor, in sicer za določeno carinsko stopnjo (t). Aktualna krivulja ponudbe je Si+t,
ponudbena cena pa pi+t. Oblikuje se novo ravnotežje (pri pi+t in q2). Dohodek tujih podjetij se
zmanjša (pravokotnik pixq2), carinski dohodki pa so (pi+t-pi)xq2.
V primeru domače ponudbe, pa carina spremeni pogoje uvozne ponudbe: cena uvozne
ponudbe je pi+t, predstavlja pa jo krivulja: Si+t. izoblikuje se novo ravnotežje: zmanjša se
celotna količina kupljenega blaga (q1), delež blaga, ki ga pri višji ceni lahko ponudi domače
podjetje, se poveča (na qD1). Dohodek domačih podjetij je: pi+tx qD1, dohodek tujih podjetij je:
(q1- qD1)x pi, dohodek države pa: (q1- qD1)x(pi+tx-pi).
18. Denimo, da je pri svetovni uvozni ceni 1000 SIT obseg domačega povpraševanja
5000 enot in da se na panožni trg po tej ceni prosto uvozi 2000 enot blaga.
Izračunajte velikost dohodkov posameznih ekonomskih subjektov. Nato država
ocarini blago po 20 % c. stopnji. Obseg uvoza se zmanjša za 20 %, obseg domače
ponudbe pa ostane nespremenjen. Izračunajte dohodke ekonomskih subjektov v
tem primeru in zarišite diagram.
19. Kakšne so posledice uvajanja kvot pri uvozu določenega blaga v primeru obstoja
oz. neobstoja ponudbe domačega blaga? Prikažite jih v diagramu in natančno
označite dohodke ekonomskih subjektov.
Če država omeji uvozne kvote, pomeni, da omeji uvozne količine. V tem primeru
dohodka od uvoza ne prejema država, ampak uvozno podjetje, ki ima ekskluzivno pravico
uvažanja določenega blaga.
20. Denimo, da je pri svetovni uvozni ceni 1000 SIT obseg domačega povpraševanja
5000 enot in da se na panožni trg po tej ceni prosto uvozi 2000 enot blaga. Nato
država s kvoto omeji uvoz za 20 %. Cena se zviša za 20 %, obseg domače ponudbe
pa ostane nespremenjen. Izračunajte dohodke ekonomskih subjektov v tem
primeru in zarišite diagram.
Q1=2000 tuje podjetje: 1000x2000=2.000.000 sit
qD=3000 domače podjetje: 1000x3000=3.000.000 sit
pi =1000
uvoz za 20 %↓
pi za 20 % ↑d
tuje podjetje: 1000x1600=1.600.000 sit
domače podjetje: 1200x3000=3.600.000 sit
19
21. Primerjajte ekonomske posledice uvajanja carin in uvoznih kvot. Kateri ekonomski
subjekti pridobivajo dohodke v prvem, kateri pa v drugem primeru? Kakšne bodo
posledice zviševanja uvozne kvote oz. carine za ceno, količino in dohodke
ekonom, subjektov v obeh primerih? Presodite uporabnost obeh ukrepov za
zunanje trgovinsko politiko EU ob preplavljanju enega trga s cenenim kitajskim
tekstilom, ali pa cenejšim sladkorjem in bananami iz Latinske Amerike?
Dohodek od carine dobi država, dohodek od uvoznih kvot pa uvozno podjetje. Če se
zviša carina, bo tudi uvozna cena višja, država bo dobila relativno večji dohodek, količina se
bo zmanjšala. Če se poveča uvozna kvota,
22. V diagramu prikažite posledice uvajanja izvoznih carin (oz. izvoznih kvot) na tržno
ravnotežje v primeru obstoja ponudbe domačega blaga (glede na situacijo
popolnima prostega izvoza).
23. Primerjajte trga novih uvoženih avtomobilov (trg A) in »domačih« avtomobilov (B).
Pojasni učinke znižanja carine na trgu uvoznih avtomobilov (A). Pojasnite, ali bo
takšen ukrep učinkoval tudi na ravnotežje na trgu B?
Če se zniža carina na trgu uvoženih avtomobilov, bo njihova cena padla, povečala se bo
količina. Na trgu B se bo količina zmanjšala, ker se bodo povpraševalci selili na trg A.
24. Ob vstopu v EU je morala Slovenija sprejeti enotne carinske stopnje na kmetijske
produkte, ki so nižje od dosedanjih slovenskih, oz. jih celo odpraviti. V diagramu
prikažite posledice na ceno, količino in dohodke ekon. subjektov v primeru
elastične in neelastične tržne ponudbe.
25. Pojasnite obliko krivulje ponudbe v zelo kratkem ali trenutnem obdobju in navedite
primere značilnih trgov. Nato zarišite in pojasnite krivulji ponudbe v kratkem in
dolgem obdobju.
Krivulja ponudbe S v zelo kratkem, ali trenutnem obdobju je navpična, torej popolnoma
neelastična, saj se proizvodnja/podjetja sploh ne morejo prilagajati povpraševanju. Primer je
lahko trg rib, torej hitro pokvarljivo blago.
V dolgem obdobju je krivulja ponudbe horizontalna, elastična. Raven cene določajo sile
ponudbe, to pomeni, da je raven tržne cene odvisna od proizvodnih stroškov
26. Katera stran (ponudbe ali povpraševanja) bolj vpliva na raven cene v različnih
časovnih obdobjih in zakaj? Pri dogovoru izhajajte iz diagramov v predhodnem
vprašanju.
V zelo kratkem obdobju bo na raven cene vplivala stran povpraševanja, saj je ponudba v
tako kratkem času neelastična in se ne more prilagoditi povpraševanju. Če je povpraševanje
veliko, bo tudi povpraševanje veliko.
V kratkem obdobju, se tržna krivulja oblikuje tako, da bo pri višjih cenah lahko ponudila
tudi večje količine, krivulja postaja bolj elastična. V kratkem obdobju obe strani enakovredno
določata raven cene.
V dolgem obdobju, ko pa je ponudba povsem prilagojena povpraševanju in je še bolj
elastična pa ta določa cene.
27. Izračunajte koeficient cenovne elastičnosti ponudbe, če se je cena povečala iz 100
SIT na 110, obseg ponudbe pa: a) iz 200 na 1000 enot; b) iz 200 na 205 enot?
Interpretirajte dobljeni rezultat za kakšno krivuljo ponudbe bi lahko šli v prvem in
drugem primeru?
p: 100→110
a) q: 200→1000 E 
800 1200 2
 14
10 210 2
zelo elastična ponudba, dolgo obdobje
20
b) q: 200→205
E
5 405 2
 0,3
10 210 2
neelastična ponudba, kratko obdobje
28. Ali koncept »časovne (ne)elastičnosti« velja tudi v primeru povpraševanja?
Pojasnite to z diagramom.
Čas je pomemben tudi pri povpraševanju, v trenutnem obdobju je krivulja povpraševanja
popolnoma neelastična. Če gre za pomembno blago, ga bodo kupili ne glede na ceno.
Čim daljše je obdobje, povpraševalci lahko iščejo in najdejo drugačne rešitve, krivulja
povpraševanja tako postane z daljšanjem obdobja bolj elastična.
Povpraševanje je bolj prilagodljivo tržnim razmeram in njihovim spremembam. Ponudba
oz. proizvodnja pa potrebuje dalj časa za prilagajanje.
VEDENJE POTROŠNIKA
1. Izhajajoč iz indiferenčnih kombinacij v tabeli 5.1 zarišite in pojasnite indiferenčno
krivuljo. Navedite podobne primere indiferenčnih parov blaga.
Indiferenčna krivulja je krivulja enakega zadovoljstva potrošnika. Indiferenčna krivulja
sporoča, da potrošnik, ko vrednosti različne kombinacije, razmišlja kompenzacijsko.
2. Kaj izraža posamezna indiferenčna krivulja, kaj pa sistem indiferenčnih krivulj?
Posamezna krivulja pokaže tiste kombinacije, ki potrošniku prinašajo enako zadovoljstvo.
Pri sistemu pa se zadovoljstvo spreminja. Npr. premik na višje ležečo krivuljo pomeni
povečano zadovoljstvo.
3. Pojasnite lastnosti indiferenčne krivulje. Ali posamezna indiferenčna krivulja
vsebuje zakon mejne koristnosti? Pojasnite mejno stopnjo substitucije (MSS).
Upoštevajte podatke iz Tabele 5.1, izračunajte mejno stopnjo substitucije pri
pomikanju iz točke A do točke D na indiferenčni krivulji na sliki 5.1.
Indiferenčne krivulje se ne sekajo. Je padajoča, zaradi mejne stopnje substitucije). Je
vbočena proti koordinatnemu izhodišču. To pa je posledica kompenzacijskega razmišljanja
potrošnika: če zmanjša količino Y, mora to zmanjšanje kompenzirati s povečanjem količine X
da ohrani zadovoljstvo. Posamezna krivulja vsebuje zakon padajoče mejne koristnosti.
MSS pove kolikšni količini dobrine X se mora potrošnik odreči, če povečamo potrošnjo Y
za eno dodatno enoto in ohrani zadovoljstvo enako: MSS  Y X .
ΔY=-3 ΔX=2
MSS=-3/2
Primer: A-B
ΔY=-2 ΔX=2
MSS=-2/2=-1
B-C
ΔY=-1 ΔX=2
MSS=-1/2=-1
C-D
4. Denimo, da je enačba indiferenčne krivulje oz. funkcije koristnosti naslednja: 10=
(XY)1/2, kjer X pomeni količino osvežilne pijače, količino osvežilne pijače, Y pa količino
hamburgerjev. Zarišite diagram in izračunajte velikost MSS v tički (5,20). Interpretirajte
dobljeni rezultat.
5. Zarišite in pojasnite primer indiferenčnih krivulj za: a) popolnoma komplementarno
blago; b) popolna substituta; c) dve nevtralni vrsti blaga. Kolikšna je velikost MSS v
posameznih primerih? Navedite nekaj primerov za posamezne vrste blaga. Kakšna je
oblika indiferenčne krivulje za dve nedeljivi vrsti blaga?
Če sta popolna komplementa so krivulje L oblike, MSS=0. Primer: malinov in borovničev
sok. Če sta popolna substituta, so I. krivulje premice, MSS=konstanta. Primer: levi in desni
copat. Če pa sta nevtralni blagi, so krivulje navpične premice. Primer: meso in vegetarijansko
blago.
21
6. Izhajajte iz indiferenčnih kombinacije v tabeli 5.1. denimo, da je cena enote obleke
2000 SIT, cena enote hrane pa 500 SIT. Za katero točko nakupa se bo odločil
potrošnik? Zapišite enačbo premice cene, ki gre skozi to točko.
Potrošnik se bo odločil za točko A, pri kateri za 10 enot hrane zapravi 5000, za 3 enote
obleke 6000, se pravi skupaj 11.000 SIT.
7. Kombinirajte: a) dano premico dohodka in sistem indiferenčnih krivulj, in b) dani
sistem indiferenčnih krivulj in premico dohodka. Pojasnite optimum - ravnotežje
potrošnika. Zapišite in pojasnite pogoj za potrošnika v ravnotežju. Zakaj ne more biti
optimum potrošnika v drugih točkah (nad oz. pod premico cene)?
Če izhajamo iz dane premice dohodka, je optimum, ko se premica dotika minimuma
najvišjeležeče i.krivulje, torej potrošnik doseže največje zadovoljstvo z danim dohodkom.
Če izhajamo iz dane indiferenčne krivulje, pa največje zadovoljstvo doseže z najmanjšim
dohodkom, optimum bo tedaj, ko je vsota denarja, ki ga potrošnik nameni za doseganje
določenega zadovoljstva, najmanjša.
Ravnotežni pogoji v točki optimuma potrošnika: 1.) MSS= ΔY/ ΔX; razmerje med MKY in
MKX; 2.) MSS kaže ali meri smerni koeficient ali naklon indiferenčne krivulje; 3.) naklon i.
krivulje=naklon premice=razmerje dveh dobrin: MSS= ΔY/ ΔX= pX/pY= MKX/ MKY.
Pod premico ne more biti, ker ne porabi celotnega dohodka, nad premico pa tudi ne, saj
porabi več, kolikor pa ima dohodka.
8. Ali veljajo pogoji optimuma potrošnika tudi v primeru, ko potrošnik kupuje več vrst
blaga?
Da, saj MSS= ΔY/ ΔX= pX/pY= MKX/ pX = MKY/ pX=…= MKn/ pn
9. Pojasnite premik potrošnika iz optimuma, ki nastane zaradi: a) zvišanja cene enega
blaga (npr. hrane); b) znižanje cene drugega blaga (npr. obleke); c) znižanje dohodka
potrošnika; d) večjega preferiranja enega blaga.
a) in b) Potrošnik bo lahko kupil večje količine obleke, toda manjše količine hrane.
Potrošnikovo vrednotenje dveh vrst blaga ostaja nespremenjeno, torej ostaja nespremenjen
sistem i. krivulj. Optimum se premakne na sami i. krivulji. Potrošnik je nadomestil relativno
dražjo hrano z relativno cenejšo obleko
c) potrošnik bo kupoval manj hrane in manj obleke. Premica dohodka se premakne levo
navzdol, ki bo dosegla nižje ležečo i. krivuljo, zadovoljstvo se bo zmanjšalo.
d) če se spremeni potrošnikovo vrednotenje blaga, se premica dohodka ne spremeni,
spremeni pa se sistem i. krivulj. Izoblikuje se nov optimum.
10. Izhajajoč iz diagramov iz vpr 9 pojasnite dohodkovni in substitucijski učinek. Ali
nastajata oba hkrati pri vseh navedenih spremembah? V eni skici in nato v dveh
ločenih diagramih prikažite ta dva učinka ob zvišanju cen enega blaga.
Če se spremeni cena blaga, in potrošnik nadomesti relativno dražje blago s cenejšo
obleko, je to substitucijski učinek. Optimum pa se premakne v drugo točko na isti i. krivulji.
Če se spremeni dohodek, kar povzroči premik premice dohodka, je dohodkovni učinek.
Lahko pa se hkrati spremeni dohodek in cene. Primer, ko se znižajo cene obleke,n
potrošnikovo vrednotenje ostaja nespremenjeno. Spremeni se naklonski kot premice
dohodka: potrošnik lahko kupi večje količine oblek, in tudi večje količine hrane. Potrošnik
preskoči na višje ležečo krivuljo, njegovo zadovoljstvo se poveča.
11. Kolikšna je v točki potrošnikovega optimuma višina MSS, če je relativna cena
dobrine X glede na dobrino Y 2.5, dohodek pa 500 SIT? Kolikšna pa je višina MSS v
novem optimumu, če se dobrina X podraži za 20%? Koliko enotam dobrine Y se mora
odpovedati potrošnik v tem primeru, če poveča nakup dobrine X za 10 enot? Ali in
kako se ta izračun spremeni, če se potrošnikov dohodek poveča na 1000 SIT?
MSS v starem optimumu je -2.5, v novem je -3.
22
-3=Y/10 ΔY=-30
odpovedati se mora 30 enotam blaga Y. če se dohodek poveča,
se to ne spremeni, saj sprememba dohodka ne vpliva na spremembo MSS v optimumu, ker
ne vpliva na spremembe naklona premice cene.
12. Naj bo enačba indiferenčne krivulje Y=1/X+2. potrošnik razpolaga z dohodkom 40$,
ceni dobrin X in Y sta 3$ in 12$. Poiščite točko potrošnikovega optimuma na tej I.
krivulji! Ali mu je z vidika dohodka dosegljiva? Zarišite diagram.
13. Kako se bo izrazilo povečanje dohodka potrošnika na potrošnikovem ravnotežju,
če sta obe vrsti blaga popolna substituta? Kaj pa znižanje cene enega blaga?
14. Denimo, da potrošnik izbira med pomarančami in mandarinami. Njegove indif.
Potrošne kombinacije teh dveh vrst blaga so zapovrstjo: 5 kg pomaranč-1 kg
mandarin, 4 kg p-2kg m, 3 kg p-3 kg m, 2 kg p-4 kg m, … a kg pomaranče stane 100 sit,
1 kg mandarin pa 200 sit, potrošnik ima na razpolago dohodek 1000 sit. Zariši i.
krivuljo in izračunaj MSS za ta primer. Zapišite enačbo premice cene in jo vrišite v
diagram. Ali ta potrošnik doseže optimum?
Dobrini sta popolna substituta, indf. Krivulja je v tem primeru MSS=-1=konst. Enačba
premice jeP=10-2M. potrošnik najmanj dohodka porabi za nakup 5 kg pomaranč in 1 kg
mandarin, optimum pa doseže pri 6 kg pomaranč i 0 kg mandarin.
15. Kako se bo izrazilo povečanje dohodka potrošnika na potrošnikovem ravnotežju,
če sta obe vrsti blaga popolna komplementa? Kaj pa znižanje cene enega blaga?
PODJETJE IN TEORIJA PROIZVODNJE
1. Kaj razumete pod pojmom podjetje? V čem so prednosti oz. slabosti manjših
podjetij pred velikimi?
Podjetje je temeljna proizvodna enota, ki je lahko obrtna delavnica, ali pa veliko podjetje.
Manjša podjetja so bolj prilagodljiva, lahko hitro reagirajo na zahteve trga. Velika podjetja pa
lahko obvladajo trge, izkoriščajo prednosti množične proizvodnje, so pa manj prilagodljiva
2. Navedite in pojasnite možne kriterije za klasifikacijo podjetij.
Klasificiramo jih lahko glede na vrsto dejavnosti, glede na velikost skupnih prihodkov, glede
na ustvarjene dobičke v določenem letu, glede na višino kapitala, število zaposlenih, glede
na velikost premoženja. Lahko jih razvrstimo tudi po rasti kapitala, rasti št. Zaposlenih, rasti
tržnega deleža v določenem letu… lahko je kriterij tudi lastnina, organizacija poslovanja…
3. Navedite različne motive poslovanja podjetij. Kateri je temeljni motiv?
4. Kako obravnava podjetje neoklasična teorija pri razlagi proizvodne funkcije? V
primeru, da je proizvodni dejavnik fiksen, pojasnite kako se povečuje celotni proizvod
ob povečevanju količine drugega proizvodnega dejavnika. Kakšne je mejni proizvod
drugega faktorja? Zarišite diagram. Pojasnite zakon, ki ga vključuje produkcijska
funkcija.
Neoklasična teorija se osredotoča na problem izbire in kombiniranja PF podjetja oz.
optimizacije proizvodnje blaga. Ukvarja se s problemi prilagajanja podjetja razmeram, ki
vladajo v različnih konkurenčnih pogojih, glede na različne stroškovne strukture podjetja.
Produkcijska funkcija vsebuje zakon padajočega (mejnega) donosa, ki pravi, da sprva, ko
večamo eno količino enega PF – pri tem pa ostali proizvodni faktorji in tehnologija ostajajo
nespremenjeni – mejni fizični proizvod/donos narašča. Nato pa prispevki postajajo čedalje
manjši in nazadnje celo negativni. Ta zakon praviloma velja za vse PF.
23
5. Denimo, da je količina kapitala v podjetju dana, povečuje pa se količina delovne sile.
Podjetje s 500 delavci proizvede 2000 koles. Če poveča št. Delavcev na 10, se
proizvodnja poveča za 1%. Če nato poveča št. Delavcev še za 10, se proizvodnja koles
poveča za 0.1%. in če končno poveča št delavce še enkrat za 10, se proizvodnja koles
ne spremeni. Izračunajte mejni proizvod dela v vseh treh primerih.
MPL=ΔQ/ΔL
1. MPL=20/10=2
2. MPL=2/10=0.2
3. MPL=0/10=0
6. Pojasnite poenostavitve produkcijske funkcije – nekakšne »tehnološke mreže
produkcije« - v primeru dveh variabilnih PF. Ali je ustrezni primer zanje CobbDouglasova produkcijska funkcija? Pojasnite jo.
7. Izokvante so lahko premice, v primeru, če sta blagi popolno nadomestljivi, v obliki črke L,
pa če sta popolna komplementa.
8. Krivulja enake količine proizvoda se imenuje izokvanta in ima značilno konveksno obliko..
katerakoli točka na izokvanti izraža, da je enako količino proizvodnje proizvajati z
določeno uporabo dela (L) in zemlje (A).
Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti je razmerje med mejnim proizvodom določenega
proizvodnega faktorja z mejnim proizvodom drugega proizvodnega faktorja.
Če so izokvante premice, sta PF popolna substituta, MSTN=konstanta, če pa sta popolna
komplementa, je MSTN=0.
9.
10. MSTN v tem primeru je 0. Za proizvodnjo 10.000 žarnic je razmerje K/L=5/2
MAKROEKONOMIJA
MAKROEKONOMSKI CILJI IN KAZALCI
1. Razmejite predmet makroekonomskega preučevanja od mikroekonomskega.
Opredelite temeljne makroekonomske cilje in kazalce.
Mikroekonomija preučuje pojave, kot so trg, delovanje trga, razčlenjuje ponudbo in
povpraševanje, obravnava obnašanje posameznih gospodarskih subjektov.
Makroekonomija ugotavlja zakonitosti, ki nastajajo kot posledica množice odločitev in
delovanja gospodarskih subjektov v celotnem narodnem gospodarstvu: poleg podjetij in
gospodinjstev vključuje tudi poseganje države z ekonomsko politiko. Preučuje stanja in
gibanja agregatnih količin: skupni družbeni proizvod in gospodarska rast, zaposlenost,
vprašanja, ki so povezana s količino denarja gospodarstvu, učinke spreminjanja davkov ali
pa učinke spremembe obrestnih mer na celotno gospodarsko dejavnost…
Temeljni cilji so: 1. čimbolj učinkovita izraba proizvodnih faktorjev oz. čim večji output
gospodarstva
2. čim večja zaposlenost prebivalcev oz. čim manjša nezaposlenost
3. stabilna raven cen-zmerna inflacija
4. doseganje ugodne menjave gospodarstva s tujino (uravnotežena
zunanjetrgovinska bilanca)
Med kazalci pa ločimo dve vrsti in sicer kazalce tokov in kazalce stanj. Kazalec tokov je
output ali bruto domači proizvod (BDP). BDP izraža gospodarsko dejavnost neke države v
določenem praviloma enoletnem obdobju Kazalci stanja, so tisti, ki merijo stanje:
nezaposlenost, količina denarja.
24
2. Pojasnite tri načine merjenja družbenega proizvoda (outputa oz. BDP). Kako
izračunavanje BDP pojasnjuje shema makroekonomskega krožnega toka? Narišite
jo.
Po metodi končnih prodaj opredelimo in merimo seštevke končnih prodaj blaga in storitev
potrošnikov, drugim podjetjem ali pa državi. To metodo lahko poimenujemo tudi metoda
izdatkov (vsaka prodaja je na drugi strani tudi izdatek). Sešteti je treba izdatke treh ključnih
gospodarskih subjektov: potrošnikov, podjetij in države.
Metoda dohodkov zajame ustvarjeni družbeni produkt na dohodkovni strani, tako da
izmeri seštevke izplačanih dohodkov posameznim proizvodnim faktorjem. Treba je ugotoviti
celotne dohodke zaposlenih, dohodke lastnikov kapitala in dohodke zemlje. Posebej je zajeta
vrednost dohodkov države.
Pri metodi dodatne vrednosti se ugotovi, koliko posamezni gospodarski subjekt dodaj k
skupni vrednosti proizvodov in storitev, pri tem pa je treva izključiti vmesne prodaje.
Shema makorekonomskega krožnega toka pojasnjuje povezanost makrkoekonomskih
tokov v določenem časovnem obdobju. Izhodišče sheme je, da vsaka prodaja nekega
gospodarskega subjekta pomeni nakup za nek drugi gospodarski subjekt
3. Pojasnite razliko med nominalnim in realnim BDP ter med bruto nacionalnim
produktom (BNP) na drugi strani. Kako merimo oz. računamo stopnjo gospodarske
rasti?
Razlikovanje med nominalnim in realnim BDP je pomembno, saj višje cene blaga lahko
nominalno napihnejo velikost BDP, ki velja za določeno obdobje. Nominalni BDP v
določenem obdobju t, ko sta b gospodarstvu le dve dobrini BDPt  Pt j Q tj  Pt h Qth . Temu
izračunu dodamo deflator=indeks naraščanja cen ta določeno obdobje. Bistvo deflatorja je v
tem, da jemlje za izhodišče cene jabolk in hrušk v določenem baznem latu P0 j in P0h . Realni
je torej: BDPt  P0 j Q tj  P0h Qth .
Dinamiko gospodarske dejavnosti ugotavljamo s stopnjo gospodarske rasti, ko primerjamo
gospodarsko dejavnost določenega leta v primerjavi s predhodnim letom: gt/t-1=(realni BDPtrealni BDPt-1)/realni BDPt-1x100.
4. Ali je raven BDP na prebivalca natančno merilo »splošne blaginje« v nekem
gospodarstvu? Katerih (ekonomskih) dejavnosti ni mogoče izmeriti? Navedite
nekaj primerov.
Raven BDP na prebivalca ne kaže porazdelitve dohodkov med posamezne družbene sloje,
strukture ustvarjenega proizvoda, ne vključuje naturalne proizvodnje, ne upošteva sive
ekonomije, že akumuliranega bogastva, ne izraža sreče prebivalstva.
5. Kako računamo stopnjo nezaposlenosti v gospodarstvu? S kakšno metodo jo
lahko ugotavljamo? Pojasnite statični in dinamični vidik nezaposlenosti.
Nezaposlenost (U) opredeljujemo kot del celotne razpoložljive aktivne delovne sile –
preostali sel so seveda zaposleni (L): N=L+U oz. delovna sila = zaposleni+nezaposleni.
Stopnja nezaposlenosti (u) je torej: u=U/Nx100.
Število nezaposlenega prebivalstva v določenem gospodarstvu ugotavljamo z dvema
metodama: z metodo administrativnih registrov in z metodo anketiranja določenega števila
gospodinjstev v določenem referenčnem obdobju.
Podatek o stopnji nezaposlenosti je statičen prikaz stanja nezaposlenosti, nezaposlenost
pa je dinamični pojav.
6. Kaj sporoča Okunov zakon? Na katero vrsto nezaposlenosti se nanaša? Pojasnite
strukturno, frikcijsko in latentno nezaposlenost.
Okunov zakon pravi, da se stopnja nezaposlenosti giblje skladno z gibanjem outputa, torej
se nezaposlenost znižuje v obdobju gospodarske rasti in povečuje v obdobju padanja
25
gospodarske dejavnosti: v ZDA je 1 % znižanje stopnje nezaposlenosti povezano s približno
3 % povečanjem stopnje gospodarske rasti za določeno obdobje.
Ta zakon se nanaša na ciklično obliko nezaposlenosti, to je nezaposlenosti, katere vzrok
je nihanje gospodarske dejavnosti (BDP).
Strukturna nezaposlenost je tista, katere vzrok je neskladje med ponudbo delovne sile
iskalcev zaposlitve in povpraševanjem po delovni sili s strani podjetij. Nastajajo zaradi rasti
ali propadanja gospodarskih panog, zaradi uvajanja nove tehnologije… Frikcijska
nezaposlenost je tista, katere vzrok so trenja na trgih delovne sile. Latentna oblika
nezaposlenosti je prikrita oblika, ki je odvisna od učinkovitosti izrabe zaposlenih. Latentno
zaposleni so sicer formalno zaposleni, vendar ne prispevajo k BDP
7. Opredelite inflacijsko stopnjo. Kako jo ugotavljamo? Opredelite galopirajočo
inflacijo. Kako je stopnja inflacije povezana z »indeksom revščine«?
Inflacijska stopnja ali rast splošne ravni cen (π) nam pove velikost odstotne spremembe
povprečne splošne ravni cen v določenem obdobju (Pt) v primerjavi s povprečno ravnijo cen
v predhodnem obdobju (Pt-1): π t-1= (Pt - Pt-1)/( Pt-1)x100.
Stopnjo inflacije ugotavljamo z indeksi rasti cen, ki predstavljajo povprečje rasti cen
posameznih blag, ki so znotraj določene »košarice« blaga v praviloma enoletnem obdobju.
Inflacija je povezana tudi z naraščanjem plač. Ko naraščanje plač v izrazito visokih
povečanjih lovi skoke cen blaga, nato pa se višja plače, kot stroški podjetja izrazijo v
ponovnem skokovitem naraščanju cen, to imenujemo galopirajoča inflacija.
Indeks revščine je seštevek stopnje nezaposlenosti in stopnje inflacije.
8. Opredelite neto izvoz. Kako je sestavljena plačilna bilanca določene države? Kako
je v njej knjižena vsaka postavka?
Neto izvoz je razlika med izvozom (X) in uvozom (M): X-M in izraža vpletenost
posameznega gospodarstva v mednarodne gospodarske tokove.
Plačilna bilanca določene države je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz tekočega
računa in kapitalsko finančnega računa.
Vsaka postavka/ sprememba znotraj plačilne bilance je knjižena po načelih dvojnega
knjigovodstva.
9. Ali makroekonomski cilji med seboj vedno združljivi? Navedite nekaj primerov.
Makroekonomski cilji so pogosto med sabo nezdružljivi, celo izključujoči.
EKONOMSKA POLITIKA
1. Navedite in pojasnite delovanje »eksternih« variabel in sistemsko institucionalnih
dejavnikov na raven outputa.
Na gospodarsko dejavnost vplivajo zunanji dejavniki, kot so na primer vremenski pogoji
(suša, poplave, potresi…). Sistemsko institucionalni dejavniki pa so npr.: način organizacije
gospodarstva (trg, plan), stopnja nacionalne kulture=sistem vrednot, ki je zgodovinsko
uveljavljen v določeni družbi (delovne navade).
2. Kako lahko na gospodarsko dejavnost vpliva država? Razčlenite posamezne
sklope državne ekonomske politike. Nakažite splet ekonomske politike (»policy
mix«).
Na gospodarstvo pa vpliva predvsem država z različnimi orodji ekonomske politike z
namenom, da bi dosegla čimbolj ugodne makroekonomske rezultate. Ekonomsko politike
države lahko razčlenimo v 4 sklope:
FISKALNA POLITIKA je politika javnih dohodkov in javnih izdatkov, ki se praviloma izraža
v proračunu države, lahko pa tudi v različnih »paradržavnih« inštitucijah, kot so npr. državni
skladi
MONETARNA POLITIKA je politika povezana z določanjem količine denarja, kreditov in
drugih monetarnih instrumentov (obrestne mere, določanje tečajev tujih valut), s katerimi
26
centralna banka posredno vpliva na obnašanje gospodarskih subjektov v realni sferi
gospodarstva.
POLITIKA DOHODKA je politika državnega vmešavanja na trg delovne sile; in sicer z
regulacijo plač, kar posredno vpliva na (ne)zaposlenost, na stroške podjetij, proizvodnjo in
potrošnjo.
Politika ZUNANJE MENJAVE je politika vplivanja oz. usmerjanja uvoznih in izvoznih tokov
blaga in storitev, torej gospodarskih odnosov s tujino.
Posamezne ekonomske politike ni mogoče izvajati izolirano.
3. Navedite področja, na katera posega država. Kaj opredeljuje njeno fiskalno
politiko? Opredelite proračunski primanjkljaj/presežek, strukturno in časovno
(ne)usklajenost proračuna.
Država ne posega samo na tradicionalna področja, ampak tudi na nova (organizira javna
dela, gradi ceste, telekomunikacije in infrastrukturo…), posega tudi na področja, ki so lahko
organizirana na osnovi privatne pobude, torej tržno (zdravstvo, šolstvo, kultura).
Fiskalno ali proračunsko politiko v osnovi opredeljuje PRORAČUN, v katerega se stekajo
davki in odtekajo izdatki. Proračun praviloma velja za določeno enoletno obdobje, ločimo pa
državne, regijske, občinske proračune.
PRORAČUNSKI PRIMANKJLJAJ (T<G) nastaja, če je izdatkovna stran večja od davčne,
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (T>G) pa če so davki večji od izdatkov.
STRUKTURNA (NE)USKLAJENOST nastane, če posamezne postavke dohodkov in
izdatkov v določenem obdobju niso namensko izenačene.
ČASOVNA (NE)USKLAJENOST nastane v primeru, ko bilance javnega financiranja v
posameznih proračunskih obdobjih izkazujejo primanjkljaje ali presežke.
4. Pojasnite posamezne vrste davkov in državnih izdatkov. Kaj je javni dolg in kako
nastane? Od česa je odvisna njegova velikost? Zapišite ustrezne enačbe.
Davke lahko ločimo glede (ne)posrednosti subjekta obdavčenja. POSREDNI davki so
davek na dodatno vrednost, davek na bencin, davek na alkohol in tobak…za državo jih
pobirajo podjetja, vendar so le-ti posredno naloženi posameznikom, ki kupujejo to blago.
NEPOSREDNI davki, pa so tisti, kjer je točno neposredno določeno, kateri posameznik
/podjetje bo plačalo davek (dohodnina, davek na dobiček podjetja). Davke lahko ločimo tudi
na stopnjo (progresivne, proporcionalne, degresivne stopnje). Državni izdatki pa se ločijo
predvsem na namen.
JAVNI DOLG je posledica (ne)izravnave bilanc javnega financiranja v preteklih obdobjih.
Javni dolg (B) je seštevek proračunskih primanjkljajev iz prejšnjih let. Je torej spremenljivka
stanja, ki se iz leta v leto spreminja. Spremembe pa so odvisne od tekočega proračunskega
primanjklaja in prekrivanja javnega dolga. Spreminjanje proračunskega dolga: ΔB=G-T+iB.
Če želimo javni dolg ohraniti na obstoječi ravni velja: ΔB=0=G-T+iB In G-T=iB.
5. Kako se enačba spremembe javnega dolga spremeni, če ga prikažemo kot
odstotek od BDP? Kateri dejavnik vpliva nanj?
Javni dolg običajno prikazujemo kot delež oz. odstotek od bruto domačega proizvoda, torej
B/Y x 100, kar označimo z b*. Takšen relativni obseg javnega dolga lahko ugotovimo:
b* 
B
iB
(G  T )
 100 
 100   100 . Obseg javnega dolga je seštevek javnega dolga iz
Y
Y
Y
prejšnjih let (B), obseg tekočega proračunskega primanjkljaja ali presežka (G-T) in velikost
obresti na obstoječi javni dolg (iB). Na to vpliva gospodarska rast (g). če je gospodarska rast
pozitivna, se javni dolg zmanjša.
6. Čemu je namenjena srednjeročna finančna perspektiva EU? Katera področja so v
proračunih EU v zadnjih letih najmočneje zastopana?
Srednjeročna finančna perspektiva predstavlja strateško usmeritev javnih financ EU na
srednji rok (5 do 7 let). Namen je podpiranje in uresničevanje ciljev in politik, ki so bile
27
sprejete na ravni EU ter krepitev proračunske discipline. Tako načrtovanje povečuje finančno
disciplino in nadzor nad izdatki EU ter olajša in pospeši sprejemanje vsakoletnih proračunov.
Določa zgornje meje za glavne kategorije predvidenih izdatkov, ter zgornjo mejo celotnega
proračuna. Vsebuje 7 področij: (1) kmetijstvo, (2) strukturne dejavnosti ,(3) notranje politike,
(4) zunanje dejavnosti, (5) administrativni izdatki, (6) rezerve (7) predpristopna pomoč in
nadomestila za širitev. Največ porabijo za kmetijsko politiko in strukturne dejavnosti.
7. Kakšne so prioritete razvojno naravnanih proračunov v teoriji? Primerjajte letne
proračune s srednjeročno finančno perspektivo.
8. Pojasnite nastanek denarja (nujnost oblikovanja splošnega ekvivalenta). Kako je
potekala slučajna menjava?
Denar je nastal kot posledica razvoj menjave, ki se začne že v okvirih prvotne skupnosti.
Glede na nizko raven proizvodnosti dela so bile presežne količine proizvodov, namenjene za
menjavo, skromne in neenakomerne. Slučajna, naključna menjava je bila torej menjava
naključnih, slučajnih presežkov, vzrok menjave pa je drugačna uporabna vrednost blaga.
9. Zakaj so imeli prvotni splošni ekvivalenti dvojno uporabno vrednost? Zakaj so
vlogo splošnega ekvivalenta prevzele plemenite kovine?
Prvotni splošni ekvivalenti so imeli dvojno vrednost, svojo prvotno uporabno vrednost in
uporabno vrednost menjavanja. Zaradi fizične primernosti so vlogo splošnega ekvivalenta
prevzele plemenite kovine. Na ta način nastane denarna oblika menjave.
10. Pojasnite nadaljnje razvojne stopnje denarja: penzatorni denar, kovani denar,
papirnati denar, bančni (knjižni) denar. Pojasnite mehanizem delovanja »skladišča«
zlata in bančnega kritja (frakcionalni sistem bančnih rezerv).
Sprva so s tehtanjem denarne kovine ugotavljali vrednost blaga, takšen denar imenujemo
PENZATORNI DENAR.
KOVANI DENAR (zlatniki, srebrniki) so izdajali vladarji na določenem območju, pri tem pa
s svojim žigom zagotavljali, da je denar resnično vseboval določeno količino plemenite
kovine.
PAPIRNATI DENAR se je razvil iz potrdil za hranjenje in varovanje zlata, zlatnikov ali
plemenitih kovin.
BANČNI DENAR je denar, ki ga imajo gospodarski subjekti zapisanega na računih – v
knjigah poslovnih bank.
Mehanizem delovanja »skladišča« zlata si lahko predstavljamo s shemo: tok inputov zlata
→ »skladišče« → tok outputov zlata. Papirnata potrdila so začela opravljati funkcijo
plačevanja blaga in krožiti med posameznimi subjekti v gospodarstvu. Lastnik skladišča je
ugotovil, da ne potrebuje 100 % kritja, da bi zadostil zahtevam po izplačilih resničnega
denarja – zlata, ampak za to zadostuje denimo le 30 % kritje zlata. Torej so 30 %
previdnostne rezerve zadostovale za normalno poslovanje skladišča – banke. Iz takšnega
delnega kritja – frakcionalni sistem bančnih rezerv – nastaja paradok poslovanja tudi
sodobnih bank.
11. Opredelite funkcije denarja. Katere funkcije izpostavlja klasična teorija, katere pa
keynsianska?
Denar opravlja funkcijo MENJALNEGA SREDSTVA, opravlja PLAČILNO FUNKCIJO,
funkcijo MERILA VREDNOSTI različnega blaga, funkcijo HRANILCA VRENDNOSTI.
12. Katere osnovne oblike denarja obstajajo v sodobnih gospodarstvih? Opredelite
posamezne denarne agregate. Po čem se med seboj ločijo?
V sodobnem gospodarstvu so 3 oblike denarja; in sicer: KOVANCI, PAPIRNATI DENAR
ter BANČNI ali KNJIŽNI DENAR.
Količino denarja v obtoku zajamemo z monetarnimi agregati:
 M1=gotovina (bankovci in kovanci) + vloge (depoziti) na vpogled
28
 M2=M1 + časovno vezan vloge
 M3=M2 + fiksno vezani depoziti za dalj časa in računi pri nebančnih inštitucijah.
Monetarni agregati se med sabo ločijo po STOPNJI LIKVIDNOSTI. Najbolj likviden je M1,
najmanj M3.
13. Kakšni so (lahko) denarni substituti? Pojasnite »likvidnostni spekter« denarja oz.
denarnih substitutov.
Denarni substituti ali nadomestki so lahko ček, menica, kredit, obveznice, delnice,
vrednostni papirji nasploh. Nastaja problem likvidnosti oz. možnosti spremembe določenega
nadomestka v denar. Najbolj likvidno sredstvo je denar, manj pa nadomestki. Po stopnji
likvidnosti se nadomestki ločijo med seboj.
14. Okvirno pojasnite vlogo centralne (emisijske) banke ter vlogo poslovnih bank v
gospodarstvu. Kateri so cilji centralne banke, kateri pa cilji poslovnih bank? Na
kakšne načine lahko centralna banka vpliva na spreminjanje količine denarja v
obtoku?
Centralna banka vpliva na količino denarja v obtoku poredno in neposredno, in sicer
neposredno s tiskanjem gotovine. Posredno pa vplivna na obnašanje bančnega sistema
poslovnih bank in v končni posledici na količino denarja v obtoku. Centralna banka poslovnim
predpiše obvezne rezerve. Znižanje stopnje obvezne rezerve poveča količino denarja v
obtoku. Spreminja tudi obrestno mero, če jo zviša, se količina denarja v obtoku zmanjša.
Prodaja oz. kupuje obveznice, ki jih izdaja država (operacija odprtega trga). Prodaja in
odkupuje devize.
15. Pojasnite mehanizem ustvarjanja denarja preko poslovnih bank. Za kakšen proces
gre pri tem?
Ustvarjanje denarja poslovnih bank izvira iz samega nastanka prvotnih bank, namreč iz
načela delnega kritja denarja. Proces imenujemo multiplikacija denarja. Velikost povečanja
denarne mase določi multiplikator denarja, ki je recipročna vrednost odstotka obvezne rezrve
16. Zapišite in pojasnite denarni multiplikator v primeru, da imajo ekonomski subjekti
denar le na transakcijskem računu. Kaj vpliva na velikost denarnega
multiplikatorja? Kdaj se proces multiplikacije denarja zaustavi?
Na velikost denarnega multiplikatorja vpliva stopnja obvezne rezerve. Proces multiplikaije
denarja se teoretično zaključi pri n-ti banki. Zaustavi pa se lahko v primeru, če določena
banka ne izdaja denarja naprej v bančni sistem, npr, če si
Eli povečati svoje rezerve.
17. Če se je količina primarnega denarja povečala za 1000 SIT, se je ponudba denarja
povečala za 1200 SIT. Izračunajte denarni multplikator in pojasnite pri tem vlogo
operacij odprtega trga. Kakšna je stopnja minimalnih obveznih rezerv, če je
velikost denarnega multipliktorja pri brezgotovinskem poslovanju v nekem
gospodarstvu enaka 5?
18. Na čem temelji evropska monetarna unija in zakaj je bilo doseganje monetarne
unije dolgotrajen in postopen proces? Kakšne so prednosti uvedbe enotne valute?
Emu temelji na skupni valuti in monetarni politiki ter koordinaciji ekonomskih politik. Proces
evropske monetarne integracije je zahteve in dolgotrajen postopek, ker skupna valuta zahtev
veliko ekonomske usklajenosti in političnega usklajevanja med državami.
19. Kako država z zaščitnim sistemom vpliva na mednarodne tokove blaga? Ali ima pri
tem povsem proste roke?
20. Kako država s tečajno politiko vpliva na mednarodno vpletenost gospodarstva?
Opredelite drseči (prosti) in fiksni devizni tečaj.
29
21. Opredelite dohodkovno politiko države. Na kakšne načine se ržava vmešava na trg
delovne sile?
22. Navedite nekaj primerov usklajenosti različnih oblik ekonomske politike. Zakaj jih
ni mogoče izvajati izolirano?
TEORIJE POSLOVNIH CIKLOV
1.
30