1. No category

PREDAVANJE IN POSVET O DODATNEM
POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
četrtek, 18.10.2012 v Domus Medica, na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, Ljubljana.
Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
mag. Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A, d.d.
1
“partnerstvo v korist zavarovancev”
PREDAVANJE IN POSVET O DODATNEM
POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
četrtek, 18.10.2012
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
KAKO JE NOVOSTI OPREDELIL PREDLAGATELJ ZAKONA
POVEČATI OBSEG SREDSTEV
► Delež vključenih v dodatna pokojninska zavarovanja, višina premij in dosežene donosnosti bi se morale povečati, da bi
skupaj s pokojnino iz obveznega zavarovanja v prihodnje omogočale ohranjanje socialne vzdržnosti pokojninskega
sistema.
MLAJŠIM ZAVAROVANCEM PONUDITI MANJ KONZERVATIVEN NAČIN VARČEVANJA
► Problem je tudi nizka donosnost v skladih dodatnega zavarovanja; glavni vzrok je toga in omejujoča ureditev jamčenja,
zaradi katere so upravljavci skladov dodatnega zavarovanja z zakonom predpisano zajamčeno donosnostjo usmerjeni k
zelo konservativni naložbeni politiki.
LOČITI KOLEKTIVNO IN INDIVIDUALNO ZAVAROVANJE (II. In III. steber)
► Veljavna zakonodaja sicer razlikuje med pokojninskim načrtom individualnega in kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, vendar med omenjenima oblikama ni postavljene jasne ločnice. Z večjo preglednostjo med omenjenima
oblikama bi bila dosežena jasnejša razdelitev na II. in III. steber pokojninskega zavarovanja. Medtem ko je namen II.
stebra zagotavljanje izpada dohodkov iz javnega pokojninskega sistema in je zaradi tega potrebna tudi višja stopnja
regulacije, pa III. steber zagotavlja dodatni dohodek, s katerim si želijo posamezniki izboljšati premoženjski položaj v
starosti in je mogoče prepustiti več prostora svobodnemu odločanju.
PRECIZNEJE DOLOČITI RAZMERJE MED ZAPOSLENIM, DELODAJALCEM IN IZVAJALCEM
► Veljavna ureditev ima sicer že opredeljen postopek vzpostavitve pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, vendar
pa je potrebno podrobneje urediti tristrano razmerje med delodajalcem, delavcem (članom) in izvajalcem.
POVEČATI VPLIV ZAVAROVANCEV NA POSLOVANJE POKOJNINSKEGA SKLADA
► Predvsem z vidika transparentnejšega delovanja izvajalcev, obveščenosti članov ter tudi zaradi možnosti, da sami člani
vplivajo na poslovanje pokojninskega sklada, je potrebno urediti sodelovanje članov pri oblikovanju strateške razporeditve
sredstev ter pri nadzoru izvajanja naložbene politike.
2
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
POVEČATI OBSEG SREDSTEV
Delež vključenih v dodatna pokojninska zavarovanja, višina premij in dosežene donosnosti bi se morale povečati,
da bi skupaj s pokojnino iz obveznega zavarovanja v prihodnje omogočale ohranjanje socialne vzdržnosti
pokojninskega sistema.
Kljub pravilni ugotovitvi v nagovoru k predlogu Zakona, sam predlog ne vsebuje davčnih spodbud potrebnih za
dosego tega ključnega cilja. Pričakujemo, da bodo le te sledile z ustrezno spremembo Zakona o dohodnini.
Izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja smo Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve posredovale
usklajeni predlog potrebnih davčnih sprememb.
Predlagamo, da se pri kolektivnemu zavarovanju višino davčne olajšave za
dodatno pokojninsko zavarovanje iz sedanjih 5,844% bruto plače poviša na 7%
bruto plače. Zaposlenim, ki so starejši od 55 let se prizna dodatna olajšava v
višini 4% bruto plače, starejšim od 45 let v višini 2% bruto plače in starejšim od
35 let v višini 1% bruto plače. Ukine se absolutni znesek omejitve višine
davčne olajšave. Pokojninska renta se v celoti razbremeniti dohodnine.
3
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
POVEČATI OBSEG SREDSTEV
4
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
POVEČATI OBSEG SREDSTEV
Sredstva dodatnega
pokojninskega zavarovanja
morajo v naslednjih
desetletjih doseči višino
letnega družbenega bruto
proizvoda. Le tako bodo
zagotavljala potrebno višino
dodatne pokojnine.
Predstavljala pa bodo tudi
dolgoročen pomemben vir
sredstev za infrastrukturne
naložbe.
5
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
MLAJŠIM ZAVAROVANCEM PONUDITI MANJ KONZERVATIVEN NAČIN
VARČEVANJA
Problem je tudi nizka donosnost v skladih dodatnega zavarovanja; glavni vzrok je toga in omejujoča ureditev
jamčenja, zaradi katere so upravljavci skladov dodatnega zavarovanja z zakonom predpisano zajamčeno
donosnostjo usmerjeni k zelo konservativni naložbeni politiki.
Predlog temelji na predpostavki, da bolj tvega naložbena politika dolgoročno prinaša višji donos od
konservativne. Predlog Zakona prepušča zavarovancu, da se o tem odloči sam, vendar pa mu najvišji
dovoljeni delež bolj tveganih naložb s starostjo znižuje. Tak sistem v svetu poznajo pod izrazom „naložbena
politika življenjskega cikla“.
Besedilo členov:
Upravljavec pokojninskega sklada sredstva, zbrana v okviru dodatnega zavarovanja, upravlja:
• v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz 311. člena in 324. člena tega zakona ali
• v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo skladno s 312. ali 325. členom tega zakona.
Član ima v roku 10 dni od dne, ko ga je upravljavec obvestil o tej pravici, pravico izbrati podsklad v okviru krovnega pokojninskega
sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj
agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini člana.
Če član v roku iz prejšnjega odstavka upravljavca ne obvesti o izbiri, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno
politiko ustrezno starostni skupini člana.
Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega podsklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drug
podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta podsklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne
skupine, kateri član pripada.
6
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
NALOŽBENA POLITIKA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA
zajamčeni
donos
7
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
NALOŽBENA POLITIKA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA
8
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
LOČITI KOLEKTIVNO IN INDIVIDUALNO ZAVAROVANJE (II. In III. steber)
Veljavna zakonodaja sicer razlikuje med pokojninskim načrtom individualnega in kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, vendar med omenjenima oblikama ni postavljene jasne ločnice. Z večjo
preglednostjo med omenjenima oblikama bi bila dosežena jasnejša razdelitev na II. in III. steber
pokojninskega zavarovanja. Medtem ko je namen II. stebra zagotavljanje izpada dohodkov iz javnega
pokojninskega sistema in je zaradi tega potrebna tudi višja stopnja regulacije, pa III. steber zagotavlja
dodatni dohodek, s katerim si želijo posamezniki izboljšati premoženjski položaj v starosti in je mogoče
prepustiti več prostora svobodnemu odločanju.
Pogoj za ločitev kolektivnega in individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je uvedba ločenih
davčnih olajšav. Taka namera pa v Zakonu ni izražena. Veljavni in predlagani Zakon poznata enotno
davčno olajšavo in prioriteto kolektivnega zavarovanja pri koriščenju olajšave. Predlagana rešitev
onemogoča sofinanciranje premije kolektivnega zavarovanja s strani zaposlenih, kar je dosedanja pogosta
praksa in marsikje pogoj delodajalca za uvedbo zavarovanja.
Besedilo členov:
Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki v celoti
financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje,
se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega
zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
9
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
PRECIZNEJE DOLOČITI RAZMERJE MED ZAPOSLENIM,
DELODAJALCEM IN IZVAJALCEM
Veljavna ureditev ima sicer že opredeljen postopek vzpostavitve pokojninskega načrta kolektivnega
zavarovanja, vendar pa je potrebno podrobneje urediti tristrano razmerje med delodajalcem, delavcem
(članom) in izvajalcem.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno zavarovanje o katerem se delodajalec in
zaposleni dogovorijo s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, lahko pa postane tudi sestavni del
kolektivne pogodbe. Taka ureditev je tudi v drugih državah OECD najpogostejša. Obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje, ki ga poznajo nekatere države je predvsem posledica delitve prvega stebra na
ničelni in prvi steber, oziroma delitve prispevne stopnje obveznega zavarovanja na del za
medgeneracijsko solidarnost in del za naložbeno varčevanje. V zadnjem obdobju ta sistem ni dober vzgled
(primer Madžarske). Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje mora ohraniti prostovoljnost in
pogodbeno razmerje saj bo v nasprotnem bremenil delodajalce kot „stalni strošek“ in bil pri njih sprejet kot
dodatno povečanje obdavčitve dela.
Besedilo členov:
Če delodajalec v primeru kolektivnega dodatnega zavarovanja dvakrat zaporedoma ne izvede vplačila v roku, določenem s
pogodbo oblikovanju pokojninskega načrta iz 235. člena tega zakona, ga upravljavec pozove za plačilo najkasneje v 15 dneh od
dneva zapadlosti zadnjega plačila.
Upravljavec v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti tudi organ iz 236. člena tega zakona, ki je v imenu zaposlenih sklenil
pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta in organ, pristojen za inšpekcijo dela (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
V pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ki ga je oblikoval delodajalec skladno s 235. členom tega zakona, se pod enakimi
pogoji in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, lahko zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski
načrt kolektivnega zavarovanja, s pisno izjavo zahteva, da se ga ne vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
10
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Pokojninska reforma; Novosti na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja
PREPREČITI NENAMENSKO PORABO SREDSTEV
Možnost enkratnega dviga po 10. letih kolektivnega zavarovanja je povzročila odmik od namena
zavarovanja, kar pa pri delodajalcih niža pripravljenost financirati pokojninske načrte zaposlenih. Predlog
zakona to možnost ukinja, vendar to ne velja za že privarčevana sredstva zavarovancev ob uveljavitvi
Zakona.
Besedilo členov:
Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v
skladu s tem zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil
pravico do invalidske pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od
upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.
Ne glede na določbo prvega odstavka 221. člena tega zakona člani in zavarovanci, ki so bili vključeni v pokojninski načrt
kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja skladno z določbami III. poglavja dvanajstega dela ZPIZ-1,
obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, skladno z določbami
drugega, tretjega in četrtega odstavka 358. člena ZPIZ-1.
Določba prejšnjega odstavka velja za premije, ki so zapadle v plačilo do uveljavitve tega zakona, in sredstva, ki jih je imel član
ali zavarovanec na osebnem računu do uveljavitve tega zakona.
11
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Razprava »Delodajalci bodo dolgoročno financirali pokojninske načrte zaposlenih, ki bodo
to ugodnost cenili.«
Po 10. letih je iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi dviga zbranih sredstev, kljub zelo
neugodni davčni obravnavi izstopil znaten delež zavarovancev s tekočimi vplačili premij. Kot vzrok dviga
sredstev zavarovanci najpogosteje navedejo:
 splošno nezaupanje,
 že načrtovani izdatek,
 nujo.
Mnogi od njih tudi dodajo, da vedo, da bodo pokojnine (in že so) nizke.
Zakaj takšno stanje, ali bi lahko v boljših gospodarskih razmerah pričakovali znatno manj dvigov?
V razpravi sodelujejo:
mag. Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika uprave za področje kadrov, prava in organizacije, Mercator, d.d.,
Aleksander Koren, predsednik sveta delavcev, Lek d.d.,
Andrej Cafuta, direktor kadrovske službe, SKB banka, d.d.,
mag. Uroš Mikoš, glavni direktor, IBE, d.d.,
Nina Potisek, direktorica pravnega področja, Petrol d.d.
12
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Razprava »Delodajalci bodo dolgoročno financirali pokojninske načrte zaposlenih, ki bodo
to ugodnost cenili.«
V zadnjih letih se o vzdržnosti (nevzdržnosti) obveznega pokojninskega zavarovanja veliko govori, letos se je
prvič dogodilo, da so se nekaterim kategorijam upokojencev odmerjene pokojnine znižale.
V začetnem obdobju po uvedbi dodatnega pokojninskega zavarovanja se je pogosto dogajalo, da so bile novo
odmerjene pokojnine celo višje od zadnje plače.
Danes so novi upokojenci ob odmeri zelo pogosto razočarani.
Je v zadnjem obdobju dodatna pokojnina v očeh zaposlenih (zavarovancev) pridobila na vrednosti?
V razpravi sodelujejo:
mag. Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika uprave za področje kadrov, prava in organizacije, Mercator, d.d.,
Aleksander Koren, predsednik sveta delavcev, Lek d.d.,
Andrej Cafuta, direktor kadrovske službe, SKB banka, d.d.,
mag. Uroš Mikoš, glavni direktor, IBE, d.d.,
Nina Potisek, direktorica pravnega področja, Petrol d.d.
13
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Razprava »Delodajalci bodo dolgoročno financirali pokojninske načrte zaposlenih, ki bodo
to ugodnost cenili.«
Pokojnine iz obveznega zavarovanja so se znižale na raven 60% plače, realno lahko pričakujemo še nadaljnje
padanje. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je edini, v razvitem svetu uveljavljen splošni način
izboljšanja pokojnin.
Rešitev imamo. Bolj jo bomo cenili, bolj se bo uveljavila (mnenja, predlogi)!
V razpravi sodelujejo:
mag. Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika uprave za področje kadrov, prava in organizacije, Mercator, d.d.,
Aleksander Koren, predsednik sveta delavcev, Lek d.d.,
Andrej Cafuta, direktor kadrovske službe, SKB banka, d.d.,
mag. Uroš Mikoš, glavni direktor, IBE, d.d.,
Nina Potisek, direktorica pravnega področja, Petrol d.d.
14
“partnerstvo v korist zavarovancev”
Razprava »Delodajalci bodo dolgoročno financirali pokojninske načrte zaposlenih, ki bodo
to ugodnost cenili.«
V iskanju vzroka za tako stanje (dvigi, nepripravljenost za pokojninsko varčevanje,..) običajno zaključimo; vzrok
je, da se v Sloveniji zaposleni še vedno ne zavedamo nuje lastne skrbi za primerno pokojnino. Verjetno se bo
zavedanje z izkušnjami dvignilo. Do takrat pa bo dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje zelo pogosto
odvisno od razumevanja delodajalcev in davčnih ugodnosti, ki jih bo nudila država.
Vaši pogledi in predlogi!
V razpravi sodelujejo:
mag. Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika uprave za področje kadrov, prava in organizacije, Mercator, d.d.,
Aleksander Koren, predsednik sveta delavcev, Lek d.d.,
Andrej Cafuta, direktor kadrovske službe, SKB banka, d.d.,
mag. Uroš Mikoš, glavni direktor, IBE, d.d.,
Nina Potisek, direktorica pravnega področja, Petrol d.d.
15
“partnerstvo v korist zavarovancev”