1. No category

št. 8/N°8, FEBRUAR / FEBBRAIO 2013
Glasilo Občine Izola / Bollettino del Comune di Isola
Marko Unterlechner:
Občanom zagotavljamo
kvalitetnejše storitve
3
Uresničeni projekti in
jasni načrti za naprej
6
Mag. Marko Unterlechner je zaposlen na Občini
Izola na delovnem mestu sekretarja v Kabinetu
župana in ima pooblastilo za vodenje občinske
uprave. Zastavili smo mu vprašanja o rezultatih
dela občinske uprave v preteklih dveh letih ter o
ciljih Občine za prihodnost.
Na decembrski seji lani so občinski svetniki
soglasno sprejeli proračuna Občine Izola za leti
2013 in 2014. Župan Kolenc je ob tem
poudaril, da proračun ni le dokument, ampak
zaveza Občine za dobrobit občanov.
14
Predstavili osnutek
lokacijskega načrta
za Šared
Boris Kobal je rad v Izoli 18
Turistično društvo
Šparžin Korte
V izolskem K. M. K. Boxu
izdelujejo embalažo
prihodnosti
25
26
Pustno rajanje naj prežene mraz
in vse, kar je slabega ta čas.
Scaccia, o danza di carnevale,
il freddo e il male stagionale!
V občinskem glasilu lahko tudi oglašujete./Nel bollettino municipale potete pubblicare le vostre inserzioni pubblicitarie.
www.izola.si
Februar 2013
Kazalo
3 Marko Unterlechner: Občanom
zagotavljamo kvalitetnejše storitve
5 Delovanje občinskega sveta
6 V središču – Uresničeni projekti in
jasni načrti za naprej
10 Zgodilo se je ...
12 Turizem in prireditve
13 Gosta bomo prepričali z inovativnimi
pristopi, kakovostjo ponudbe in
skupnimi projekti
14 Predstavili osnutek lokacijskega
načrta za Šared
15 Okrasne rastline
16 Pozitiven trend ločeno zbranih
odpadkov v občini Izola
18 Boris Kobal je rad v Izoli
19 Kultura, šport in umetnost
20 Punčke, ki rešujejo življenja
22 Zaskrbljujoče ugotovitve
dimnikarske službe v Livadah
23 Korte v novi preobleki
24 Krajevne skupnosti
25 Turistično društvo Šparžin Korte
26 Izolske posebnosti - K. M. K. Box
27 Strokovnjak svetuje - Monika Mavsar
28 Dobro je vedeti
30 Zabava
Izdajatelj: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
Editore: Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola
Izšlo/Pubblicato a: v Izoli, februarja 2013/Isola, febbraio 2013
Odgovorna urednica/Caporedattore responsabile:
Martina Miklavčič Šumanski
Uredniški odbor/Redazione:
K. Zelić, I. Zavrtanik, A. Šumenjak, V. Krivec
Nepodpisane fotografije/Foto non firmate: Arhiv Občine Izola
Oblikovanje in prelom/Design: Moare
Lektorica/Revisione di: Karin Marc Bratina
Tisk/Stampa: PiGraf, d. o. o, Izola
Naklada/Tiratura: 7000 izvodov/copie
Brezplačen izvod/Distribuzione gratuita
Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo
RS pod zaporedno številko 773.
Il Bollettino è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura
della Repubblica di Slovenia al No. 773.
2
Spoštovane Izolanke in Izolani, dragi bralci Bobniča!
Gentili lettori del bollettino municipale La Crida!
P Istrskega karnevala preplavilo vse N costieri erano invasi dalle maschere
ustno rajanje je februarja v okviru 5.
tri obalne občine. V Izoli so s
prevzemom ključa oblast za čas
pustovanja prevzele otroške pustne
šeme. Morda ne bi bilo slabo, če bi
vladale skozi vse leto.
V tokratni središčni temi predstavljamo
projekte, uresničene v zadnjih dveh
letih, in načrtovane projekte v okviru
sprejetega proračuna za leti 2013 in
2014. Zadnja pomembna pridobitev je
nova igralnica enote Školjka Vrtca
Mavrica.
Marko Unterlechner, pooblaščen za
vodenje občinske uprave, je v intervjuju
za Bobnič povedal, kako je potekal
proces reorganizacije v občinski upravi
in kateri so dosežki tega procesa, ki
vplivajo na dvig kvalitete storitev za
občane.
S proslavo smo v Izoli obeležili
Prešernov dan, slovenski kulturni
praznik. Gost prireditve je bil režiser in
igralec Boris Kobal, ki se rad vrača v
Izolo.Vprašali smo ga, zakaj se
kulturiniki radi selijo v naše mesto.
V rubriki Izolske posebnosti
predstavljamo rastoče podjetje K. M. K.
Box, ki izdeluje embalažo prihodnosti in
še veliko drugih zanimivih izdelkov, kot
na primer inovativno ptičjo krmilnico.
V tokratni številki Bobniča objavljamo
tudi prve oglase. Z ugodnejšimi cenami
oglaševanja za podjetnike, samostojne
podjetnike in družbe, registrirane v
občini Izola, spodbujamo lokalno
podjetništvo. Preverite možnosti
oglaševanja.
el mese di febbraio i tre comuni
per l'ormai 5a edizione del Carnevale
istriano. Con la consegna delle chiavi
della città, i bambini isolani hanno di
nuovo preso il potere per qualche giorno.
Non ci sarebbe però niente di male se
governassero tutto l'anno.
Questo numero ha per tema centrale i
progetti realizzati negli ultimi due anni e
quelli inseriti nel preventivo comunale
per gli anni 2013 e 2014. L'unità
»Školjka« dell'asilo »Mavrica« è stata
arricchita di recente di una nuova aula,
progetto importante soprattutto per i
bambini isolani.
Marko Unterlechner, preposto alla
direzione dell'amministrazione
comunale, ha rilasciato un'intervista a
La Crida, nella quale ha descritto come si
è svolto il processo di riorganizzazione
dell'amministrazione comunale e quali
sono i risultati di questo processo volto a
migliorare la qualità dei servizi offerti ai
cittadini.
In questo mese Isola ha festeggiato anche
la giornata della cultura slovena.
L'ospite della manifestazione è stato il
regista e l'attore Boris Kobal, che ritorna
volentieri a Isola. Gli abbiamo chiesto
perchè molti operatori culturali hanno
deciso di trasferirsi nella nostra città.
Nella rubrica »peculiarità isolane« vi
presentiamo la società K.M.K. Box che
sta avendo sempre più successo ed è
specializzata nella produzione di
imballaggi del futuro e di molti altri
prodotti innovativi, tra i quali le
mangiatoie per uccelli.
Questo numero de La Crida contiene
anche i primi annunci pubblicitari. Gli
imprenditori, gli imprenditori autonomi
e le società registrati nel Comune di Isola
hanno la possibilità di acquistare gli
spazi pubblicitari a prezzi più
convenienti. Fate conoscere la vostra
attività anche voi.
intervju
Februar 2013
Marko Unterlechner: Občanom
zagotavljamo kvalitetnejše storitve
Mag. Marko Unterlechner je zaposlen na Občini Izola na delovnem mestu sekretarja v Kabinetu župana in ima
pooblastilo za vodenje občinske uprave. Zastavili smo mu vprašanja o rezultatih dela občinske uprave v preteklih
dveh letih, zanimalo pa nas je tudi, kakšni so cilji Občine za prihodnost.
Pogosto je slišati, da želite v javno upravo vnesti več gospodarske logike. Kaj Vi porečete o tem?
P
o mojem prepričanju je katerikoli kompleksen
sistem (tudi javna uprava oz. lokalna skupnost)
lahko operativen in funkcionalen le, če ga upravljajo
kakovostni kadri ter če je podprt z znanjem, usmerjan z
jasnimi cilji in finančno vzdržen. Prepričan sem, da sodi
velika večina mojih sodelavcev med kakovostne kadre,
da so ustrezno strokovno podkovani ter zmorejo in želijo
dosegati zastavljene cilje.
Glede na to, da niste Izolan in Vas ljudje ne poznajo najbolje,
kako bi jim na kratko odgovorili na vprašanje, kdo je Marko
Unterlechner.
Odgovor je zelo enostaven: preprosta, disciplinirana, komunikativna in odprta oseba. Sem družinski človek in srečno poročen oče
dveh deklic. Sicer Mariborčan po rodu, ki živi in dela na Obali že
13 let in za katerega se še vedno lahko reče, da ni izgubil mariborskega naglasa.
Kaj ste po izobrazbi?
Sem univerzitetni diplomirani inženir strojništva ter magister
poslovodenja in organizacije – MBA.
Kako Vas je pot zanesla na Obalo?
Ko sem leta 1999 zaključeval študij na Fakulteti za strojništvo v
Mariboru, sem prejel prek objave v zborniku Zoisovih štipendistov
ponudbo za delo v Kopru. Ker je bila to ponudba za delo v avtomobilski industriji, ki me je zanimala, sem jo sprejel. In od takrat živim
na Obali.
Kako ste iz industrije prešli v javno upravo?
Moje delo je bilo neločljivo povezano s pogostimi potovanji v tujino.
Po desetletju rednih (včasih celo tedenskih) migracij med Slovenijo,
Nemčijo in Italijo sem ob dveh majhnih otrocih prišel do spoznanja,
da potrebujem spremembo. Obenem na svoje delo gledam tudi kot
na svoj doprinos k reševanju krize, v kateri se je znašla država, predvsem ko gre za uporabo in prenos znanj in izkušenj iz gospodarstva.
Nisem obremenjen s preteklostjo, zato na zadevno problematiko
lažje gledam objektivno.
Na svoje delo gledam tudi kot na svoj doprinos k reševanju
krize, v kateri se je znašla država, predvsem ko gre za uporabo
in prenos znanj in izkušenj iz gospodarstva. Nisem obremenjen
s preteklostjo, zato na zadevno problematiko lažje gledam
objektivno.
Do vseh gojim korekten, profesionalen in odprt odnos, s čimer
nameravam nadaljevati tudi v prihodnje, pričakujem pa dosledno
izpolnjevanje obveznosti, ki smo jih vsi prevzeli ob podpisu pogodbe
o zaposlitvi, in sicer v rokih, za katere se dogovorimo. Tega nikakor
ne gre enačiti s slabimi ali celo nečloveškimi odnosi. Na Občini Izola
je vsem zaposlenim popolnoma jasna opredelitev, kaj je neželeno
ravnanje, in o tem je bil novembra leta 2010 sprejet tudi pravilnik,
ki je objavljen na intranetu.
Kako je potekal proces reorganizacije in racionalizacije v občinski
upravi Občine Izola?
Spremembe so potekale sistematično in predvsem fazno. Med
celovito analizo procesov v občinski upravi smo prepoznali šibke
točke in nedelujoče procese ter predvideli potrebne ukrepe za dosego
želenega cilja – racionalno in delujočo občinsko upravo, ki lahko
kvalitetno izpolnjuje potrebe občanov. Ob vzpostavitvi ustrezne
informacijske podpore ter prečiščenju računovodskih evidenc in
sistema poročanja ter prepoznavanju težav (preden nastanejo) smo
ustvarili delujoče strukture. Obenem pa smo se znašli pred velikim
izzivom – ob vsem tekočem delu je bilo treba reševati tudi odprte
težave iz preteklosti. Samo s trdnimi temelji je namreč mogoče kvalitetno graditi naprej.
V procesu reorganizacije in racionalizacije v občinski
upravi smo se znašli pred velikim izzivom – ob vsem
tekočem delu je bilo treba reševati tudi odprte težave iz
preteklosti. Samo s trdnimi temelji je namreč mogoče
kvalitetno graditi naprej.
Kaj bi navedli kot glavne dosežke svojega dela v preteklih dveh
letih?
Predvsem bi najprej poudaril, da so to dosežki timskega dela in ne
dela posameznika. Med najpomembnejše lahko štejemo pričetek
sistematičnega razvoja in izobraževanja kadrov, reorganizacijo
občinske uprave s selitvijo s treh na dve lokaciji, centralizacijo aktivnosti nabave in javnega naročanja ter njegovo integracijo v sistem
finančnega poslovanja, vzpostavitev sistema ključnih kazalnikov
uspešnosti poslovanja, popolno prenovo strukture proračuna ter
prenos aktivnega upravljanja poslovno-stanovanjskega fonda s koncesionarja nazaj na Občino.
Kako to razliko občutijo občani?
Če ocenjujemo s finančnega vidika, smo v preteklih dveh letih kljub
težkim razmeram, krizi in manjšim prihodkom s strani države uspeli z
3
Februar 2013
intervju
www.izola.si
omejevanjem odhodkov in povečevanjem tekočih prihodkov zagotoviti
enak nivo nadstandardnih storitev (predvsem s področja družbenih
dejavnosti) za naše občane in to jamčimo tudi za prihodnji dve leti. Če
pa gledamo z vidika funkcionalnosti občinske uprave, sta najbolj zgovorna podatka število odprtih zadev (konec leta 2010 čez 14.000, konec
2012 manj kot 3.000) oz. neregistriranih pogodb (konec leta 2010 čez
230, konec 2012 manj kot 25) ob zniževanju števila zaposlenih v občinski upravi (s 75 zaposlenih konec leta 2010 na 68 konec leta 2012).
Kakšni so cilji za prihodnji dve leti?
Konec leta 2012 je Občinski svet sprejel proračun za prihodnji dve
leti, ki vsebuje precej infrastrukturnih projektov. Gre za investicije
v komunalno, prometno in družbeno infrastrukturo. Največji izziv
za občinsko upravo Občine Izola bo pravočasno zagotavljanje virov
za realizacijo zastavljenih projektov in dosleden nadzor nad posameznimi aktivnostmi glede na razpoložljive vire in omejitve.
Marko Unterlechner:
Miglioramento dei servizi ai cittadini
Presso il Comune di Isola mag. Marko Unterlechner svolge la funzione di Segretario, preposto alla direzione
dell'amministrazione comunale. Gli abbiamo posto sia domande personali che quelle più generali, sul lavoro svolto ed i
risultati ottenuti dall'amministrazione comunale negli ultimi due anni, e sugli obiettivi del Comune per il prossimo futuro.
Dato che non è isolano e i cittadini non la conoscono ancora a
fondo, come risponderebbe alla domanda: »Chi è Marko Unterlechner?«
La risposta è molto semplice – sono una persona semplice, disciplinata, comunicativa e aperta. La famiglia per me è molto importante. Sono felicemente sposato e ho due figlie. Sono nato a Maribor,
e anche se vivo e lavoro nella regione costiera da ben 13 anni ancora
conservo il mio accento natio.
Qual'è la sua qualifica professionale?
Possiedo la laurea in ingegneria meccanica e un MBA in amministrazione aziendale e organizzazione.
Come si è svolto il processo di riorganizzazione e razionalizzazione dell'amministrazione comunale del Comune di Isola?
I cambiamenti sono stati introdotti in modo sistematico e in più
fasi. Attraverso un'analisi completa dei processi operativi sono state
constatate le manchevolezze ed i processi non funzionanti e sono
stati previsti i provvedimenti necessari al conseguimento dell'obiettivo desiderato – un'amministrazione comunale più razionale ed
efficiente, e capace di rispondere al meglio alle esigenze dei cittadini.
Grazie all'implementazione di un appropriato sistema informativo,
alla revisione delle evidenze contabili e delle modalità di presentazione delle relazioni e all'identificazione dei problemi prima che essi
insorgano, abbiamo creato una struttura efficiente e funzionante. Ci
siamo trovati però di fronte ad una grande sfida – oltre al lavoro
corrente bisognava risolvere i problemi del passato. Bisogna gettare
delle basi solide su cui poter costruire un futuro migliore.
Ci può segnalare i principali risultati che ha raggiunto in questi
suoi primi due anni di lavoro?
Vorrei innanzi tutto sottolineare che si tratta di risultati del lavoro di
gruppo e non del singolo individuo. Tra i più importanti metterei in
risalto lo sviluppo professionale e la formazione del personale, la riorganizzazione dell'amministrazione comunale con il trasferimento di
alcuni uffici da Via Verdi in Via Postumia, la centralizzazione delle
attività inerenti agli acquisti e appalti pubblici e la rispettiva integrazione nel sistema di gestione finanziaria, l'introduzione del sistema dei
principali indicatori di performance della gestione, la rinnovata struttura del bilancio ed il trasferimento della gestione attiva dei beni immobili ad uso abitativo e commerciale dal concessionario al Comune.
4
Come sono stati accolti tali cambiamenti da parte dei cittadini?
Valutando la situazione dal punto di vista finanziario siamo riusciti
a mantenere, nonostante le difficoltà, la crisi e la riduzione dei trasferimenti dello Stato ai comuni, una qualità dei servizi al di sopra
dello standard (soprattutto nel settore delle attività sociali), grazie
anche al contenimento delle uscite e l'aumento delle entrate
correnti.
Valutando la situazione dal punto di vista della funzionalità
dell'amministrazione comunale le cifre parlano chiaro: il numero di
pratiche aperte è sceso da 14.000 dalla fine del 2010 a 3.000 alla fine
del 2012; il numero di contratti non registrati è sceso da 230 dalla
fine del 2010 a meno di 25 alla fine del 2012, ed è diminuito pure il
numero dei dipendenti comunali (75 alla fine del 2010, 68 alla fine
del 2012).
Quali sono gli obiettivi per i prossimi due anni?
Alla fine di dicembre 2012 il Consiglio comunale ha approvato il
Bilancio di previsione per i prossimi due anni che prevede investimenti in vari progetti infrastrutturali. Si tratta di investimenti
nell'infrastruttura comunale, viaria e sociale. La sfida più grande che
l'amministrazione comunale dovrà affrontare sarà quella di assicurare, in tempo utile, fondi per la realizzazione dei pianificati progetti
e sovrintendere costantemente sull'andamento delle singole attività
nel contesto dell'effettiva disponibilità dei fondi.
delovanje občinskega sveta
Februar 2013
Začasni ukrepi za zavarovanje
območja škvera
Svetniki so na 17. redni seji
občinskega sveta župana pooblastili, da podpiše čezmejno
pobudo proti predvideni gradnji
plinskih terminalov v Tržaškem
zalivu. Nadalje so sprejeli uradno
prečiščeno besedilo Odloka o
kategorizaciji občinskih cest v
občini Izola in se seznanili s projektom urbane ureditve starega
mestnega jedra Izole, ki ga je
občinska uprava pripravila za
prijavo na javni poziv Ministrstva za gospodarski razvoj in
tehnologijo.
Na pobudo Hotelov Belvedere
so v prvi obravnavi potrdili
Odlok o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta za
območje Belvedere, ki predvideva gradnjo novega paviljonskega objekta z recepcijo in
spremljajočimi programi. Želja
investitorja je tudi urediti nekaj
dodatnih nastanitvenih enot
višjega standarda (štiri zvezdice)
in sprostitvenih prostorov
(savne, masaže) ter stekleno
povezavo recepcije z restavracijo
in hotelskimi zmogljivostmi, s
čimer bo omogočeno celoletno
poslovanje.
Z namenom, da se uskladijo in
razjasnijo posamezna določila
odloka o ureditvenem načrtu
Malija z vsebinami ter terminologijo po veljavni zakonodaji, je
Občina Izola pristopila k spremembi in dopolnitvi določil
Odloka UN Malija. Spremembe in
dopolnitve se nanašajo le na
tekstualni del, in sicer na spremembe besedila odloka v delu, ki
obravnava merila in pogoje glede
oblikovanja objektov, njihove
namembnosti in kapacitet ter
zunanje ureditve. Svetniki so v
prvi obravnavi potrdili spremembe tega odloka.
Potrjen je bil tudi Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za »območje
Marina«, ki bo to zavaroval pred
neželenimi gradnjami do priprave novega občinskega prostorskega podrobnega načrta za
to območje. Občina Izola je
namreč že v letu 2011 podala
pobudo za vpis lokacije škvera v
register nepremične kulturne
dediščine, ki jo je Ministrstvo za
izobraževanje, znanost, kulturo
in šport potrdilo januarja letos z
izdajo sklepa, s katerim je lokacijo škvera kot enoto dediščine
vpisalo v register kulturne dediščine. Občina je že sprejela Sklep
o pripravi občinskega prostorskega podrobnega načrta za
notranje ureditveno območje
IPA 3, s katerim želi tematsko
urediti območje škvera in ga
povezati s parkovno ureditvijo,
znotraj katere bi ovrednotili tudi
območje nekdanje javne
pralnice.
deva elektronsko izhajanje uradnih objav kot najhitrejši, najcenejši in najširšemu krogu
uporabnikov dostopen medij. Ta
omogoča, da si lahko kadarkoli
Predlog možne ureditve območja IPA 3 - z modro je označen škver.
glasila občine izključno v elektronski obliki je Ministrstvo za
pravosodje in javno upravo v
sodelovanju s Službo Vlade RS za
zakonodajo, Skupnostjo občin
Slovenije, Združenjem občin
Slovenije ter Javnim podjetjem
Uradni list RS pripravilo osnutek
projekta »Portal elektronskih
uradnih glasil občin in Register
predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti«, k sodelovanju pa
so vabljene tudi vse zainteresirane občine. Občina Izola, ki s
svojimi usmeritvami sledi
razvoju in napredku informacijske tehnologije, je torej le korak
pred ostalimi.
Svetniki so se seznanili z delom
Nadzornega odbora Občine Izola
v letu 2012 in ob koncu seje imenovali Zdenko Bolje za predstavnico občine v svetu zavoda Sre-
V nadaljevanju seje so svetniki
potrdili spremembo Odloka o
zazidalnem načrtu Prešernova –
Drevored 1. maja, s katerim so
stanovanjsko stavbo na naslovu
Kosova 3 izvzeli iz določil predvidenih posegov kot objekt za
odstranitev.
Občinski svet je potrdil tudi
nekaj prodaj nepremičnin ter
pridobivanje nepremičnin za
potrebe rekonstrukcije ceste
Malija–Nožed, gradnje slemenske ceste Jagodje–Šared in krožišča na izhodu s hitre ceste.
V drugi obravnavi so svetniki
potrdili tudi Odlok o uradnih
objavah Občine Izola, ki predvi-
in kjerkoli vsak, ki ima dostop do
interneta in s tem dostop do
spletne strani Občine Izola, vsebino uradnih objav ogleda in jo
prebere ter svoj izvod uradnih
objav tudi natisne. Na podlagi
iniciative za izdajanje uradnega
dnje šole Izola ter Vlada Mariča
za predstavnika v svetu zavoda
Obalnih lekarn.
Več lahko preberete na spletnih
straneh Občine Izola www.izola.si,
pod rubriko »Za občana«, Seje.
5
Februar 2013
v središču
www.izola.si
Uresničeni projekti in jasni
načrti za naprej
Na decembrski seji lani so občinski svetniki soglasno sprejeli proračuna Občine Izola za leti 2013 in 2014. Župan
Kolenc je ob tem poudaril, da proračun ni le dokument, ampak zaveza Občine za dobrobit občanov. Cilj obeh
proračunov je kljub težkim razmeram in rezom države ohraniti tiste pravice in nadstandarde, ki so jih Izolani imeli
doslej. V zadnjih dveh letih so bile ključne investicije v občini Izola namenjene razvoju podeželja ter urejanju boljših
pogojev za učenje in prosti čas otrok, v obdobju, ki je pred nami, pa se napovedujejo investicije na komunalnem,
prometnem in družbenem področju.
Uspešno pripeljani do konca
Ker je bilo izolsko podeželje v zadnjih letih zapostavljeno, si je
župan Kolenc ob začetku svojega mandata kot enega poglavitnih
ciljev zadal pospeševanje razvoja na podeželju. V dveh letih je tako
Občina namenila sredstva projektom na podeželju in razširila pokopališče, uredila sanitarije v zadružnem domu v Kortah, sanirala cesti
Izola–Baredi in Šared–Čok, sanirala cesto in uredila podporni zid v
Kažanovi, postavila odbojno ograjo na Maliji in avtobusno postajo
na Baredih ter zgradila otroško igrišče na Šaredu. Med projekti, ki
so bili dokončani v zadnjih mesecih, sta še prenova prostorov Kulturnega društva Malija v stari šoli na Maliji in prenova pritličja
Gasilskega društva Korte ob zadružnem domu v Kortah.
V niz že uresničenih projektov v zadnjih dveh letih lahko poleg
tistih na podeželju dodamo še tiste, ki so se uresničili v Izoli. Med
najpomembnejše lahko zagotovo štejemo projekte, ki pomenijo
izboljšanje pogojev izobraževanja za mlade Izolane. V preteklem letu
so dve izolski osnovni šoli (Vojka Šmuc in Dante Alighieri) razširili
Prenova prostorov Kulturnega društva Malija v stari šoli
Na Maliji je zaključena prenova prostorov stare šole, kjer domuje
Kulturno društvo Malija. V okviru projekta so bili urejeni sanitarije in
vhod v dvorano.
Komunala je v januarju postavila nove svetilke na pešpoti med
Lonko in marino.
Gasilski dom Korte: Ureditev in prenova pritličnega objekta v
Gasilskem društvu Korte
V krajevni skupnosti Korte se je pred kratkim zaključila prenova
prostorov gasilskega doma, ki vključuje namestitev posebnega
umivalnika za čiščenje gasilske opreme, obnovo sanitarij in tlaka, uredili
pa so tudi dodatno pisarno.
6
oziroma dogradili nove učilnice. Poleg boljših pogojev za učenje pa
so otroci v Izoli dobili tudi nekaj prenovljenih igrišč (na Ulici oktobrske revolucije, v Jagodju in Livadah), na katerih lahko preživljajo
prosti čas. V tem času je bilo urejenih tudi več ulic in cest, ki omogočajo boljšo pretočnost in varnost prometa. Rekonstrukcije Ulice
prekomorskih brigad so se razveselili ne le tamkajšnji stanovalci,
temveč tudi vsi, ki za opravke v mestu parkirajo na Lonki. Pretočnost
v središču
Ob večanju števila prireditev v mestu in zaradi želje po privabljanju gostov si je Občina močno prizadevala za izgradnjo
javnih sanitarij, ki so konec leta vendarle odprle svoja vrata na
Gorkijevi ulici.
prometa v Livadah pa bo nedvomno izboljšala povezovalna cesta
med cesto A in ulico Franeta Marušiča. Manjše, a za stanovalce
Kajuhove ulice pomembno je tudi asfaltiranje dela Kajuhove ulice,
ki je bil do pred kratkim še neasfaltiran. Z optimizacijo je Občina
uredila tudi več kot sto novih parkirnih mest, predvsem v Livadah
in starem delu mesta. Da bi bile prometne površine prijazne tudi
invalidom, pa je poskrbela za ureditev klančin na pločnikih.
Novi v teku
V prihodnjih dveh letih bo Občina Izola razvoj usmerila v ureditev
infrastrukture, povezanost mesta s podeželjem, boljšo pretočnost v
mestu in urbano prenovo (dobrih enajst milijonov evrov predvidenih
investicij). Poleg tega bodo sredstva namenjena obnovi športnih
objektov, tako da bodo ti bolje služili svojemu namenu. Predvidena
so tudi sredstva za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in dnevnega
centra za starejše občane.
Po besedah župana Kolenca bo v prihodnjih dveh letih veliko energije vložene v pridobivanje novih investitorjev. Prav v ta namen se
ureja in komunalno opremlja cona mestne industrije na vzhodu
Izole. Na področju športa in kulture bo ključna ureditev obstoječih
objektov, ki bodo z obnovo bolje služili svojemu namenu, na področju sociale in društev pa s predlaganimi sredstvi v proračunu ohranjamo enak nivo pravic kot doslej.
Vrtec Mavrica, enota Školjka: Preureditev prostorov v novo
igralnico z garderobo in sanitarijami
Vrednost projekta: 95.000 evrov
V prvi fazi, ki bo zaključena predvidoma do konca februarja letos, bodo
urejene nova igralnica, garderobe in sanitarije, v naslednji fazi pa še
eno nadstropje z dodatno igralnico.
Februar 2013
Slemenska cesta Jagodje–Šared
Vrednost projekta: Izgradnja slemenske ceste Jagodje–Šared
skupaj z ureditvijo komunalne infrastrukture bo znašala 4,5
milijona evrov.
V teku je tudi projekt, z uresničitvijo katerega bo vzpostavljena pomembna povezava podeželja z mestom. Intenzivno se izvajajo vse aktivnosti vezane na pridobivanje zemljišč, saj je v okvirnem terminskem
planu cilj pridobiti vsa zemljišča v prvi polovici leta 2013, naslednji
korak je pridobitev gradbenega dovoljenja in javno naročilo za izbiro
izvajalca gradbenih del. Tako bi se gradnja slemenske ceste pričela v
drugi polovici leta 2013 in se zaključila v roku enega leta, torej v drugi
polovici leta 2014. V sklopu projekta Slemenska cesta Jagodje – Šared
se bo izvedla vsa komunalna infrastruktura, vodovodno, električno,
telekomunikacijsko omrežje in javna razsvetljava ter prosti profil ceste
(vozišče, bankina ipd.) z vsemi spremljajočimi objekti (podporni zidovi,
nasipi, ipd). Izvedba projekta je tako bistvenega pomena za nadaljnji
razvoj zaledja mesta Izola.
Kanalizacija Korte
Vrednost projekta: 2,1 milijona evrov
Dela potekajo po načrtovanem projektu in terminskem planu.
V začetku tega leta se je začel izvajati še zadnji odsek glavnega kanala,
ki poteka od pokopališča do razcepa kategoriziranih cest v starem delu
vasi, skupaj z vsemi priključnimi kanali. Na mestih, kjer je bilo mogoče,
so hišni priključki že urejeni. Tako ne bo treba posegati v novo asfaltno
plast, priključili pa jih bodo takrat, ko bo že zgrajeno črpališče fekalnih
vod v funkciji. Do sedaj je bila zgrajena več kot polovica celotne investicije in zaključen težavnejši del izvedbe projekta. Zaključek celotne
investicije je predviden maja 2013.
»Izola plačuje kar 350.000 evrov nadstandardnih storitev,
predvsem na področju šol in vrtcev, kar bomo poskušali
obdržati tudi v prihodnje,« poudarja župan.
7
Februar 2013
v središču
www.izola.si
Zaključuje se projekt evidentiranja občinskega premoženja, korak
k učinkovitemu upravljanju z občinskim premoženjem pa bo pomenila tudi ureditev etažnih lastništev.
Pomembne investicije v infrastrukturo za nadaljnji razvoj bodo na
komunalnem, prometnem in družbenem področju. Po načrtovanem
projektu in terminskem planu poteka tudi izgradnja kanalizacije v
Kortah, proti koncu pa se bližamo tudi z rekonstrukcijo ceste Malija–
Nožed. Poleg komunalnega opremljanja na Šaredu in v vzhodni
industrijski coni ter hidravličnih izboljšav vodovoda bosta velik
napredek na področju prometne pretočnosti v občini pomenila uresničitev projekta slemenske ceste Jagodje–Šared s kanalizacijskim
sistemom za potrebe lokacijskega načrta Šared in ureditev štirih
novih krožišč v mestu na Prešernovi in Industrijski cesti. Na področju družbene infrastrukture načrtujemo gradnjo centra starejših
občanov v sklopu oskrbovanih stanovanj Nepremičninskega sklada
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ureditev športno-rekreacijskega parka v Livadah s poligoni in tekaškimi stezami za potrebe
osnovne šole in občanov, nadzidavo prostorov v Kraški ulici za
V januarju je bila dokončana rekonstrukcija Ulice prekomorskih
brigad, znotraj katere so bili zamenjani vsi obstoječi komunalni vodi
(kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, telefon, kabelska in plinska
instalacija), urejena javna površina in izveden izpust v morje.
Mestni stadion NK Izola: Ureditev oz. sanacija obstoječe vzhodne tribune stadiona NK Izola
Vrednost projekta: 44.000 evrov
potrebe športa in rekreacije, ozelenitev mestnega stadiona z umetno
travo za zagotovitev certificiranega igrišča in pripravo projektov za
osvetlitev mestnega stadiona ter ureditev športnega centra na Maliji.
»Ves čas varčujemo in stremimo k temu, da z manj naredimo več,«
poudarja župan Kolenc in dodaja, da sprejeti dvoletni proračun
pomeni jasno vizijo razvoja Izole v prihodnje.
Rekostrukcija ceste Malija–Nožed
Vrednost projekta: 440.000 evrov
Dela obsegajo rekonstrukcijo vodovoda po celotni trasi ceste Malija–
Nožed v dolžini 690 metrov. Občina je v sodelovanju s Komunalo Izola
rekonstruirala meteorno in fekalno kanalizacijo ter del javne razsvetljave, posodobila telekomunikacijsko omrežje in del električnega omrežja
ter na novo uredila prosti profil ceste vključno z asfaltiranjem ter
izvedbo spremljajočih objektov, potrebnih za izvedbo tega. Zaključek
del je predviden konec februarja 2013.
8
Gasilski dom Korte: Izgradnja garaže za gasilske tovornjake
Vrednost projekta: 25.000 evrov
V letošnjem letu bo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja sledila
izgradnja garaže za gasilske tovornjake v Kortah.
v središču
Februar 2013
Progetti realizzati e prospettive
per il futuro
Alla seduta consiliare di dicembre è stato approvato all'unanimità il Bilancio di previsione del Comune di Isola per gli anni
2013 e 2014. Il sindaco Kolenc ha sottolineato che non si tratta di un semplice documento, ma dell'impegno del comune
verso il benessere dei cittadini isolani. Con i due preventivi comunali il comune si impegna, infatti, a garantire ai cittadini,
nonostante le difficoltà, la crisi e la riduzione dei trasferimenti dello Stato ai comuni, il mantenimento dei diritti e degli
standard qualitativi offerti finora.
Progetti conclusi con successo
Nuovi progetti in corso
Negli ultimo anni l'entroterra isolano è stato messo in secondo
piano ed è proprio per questo motivo che ad inizio mandato il sindaco Kolenc si era posto come obiettivo primario proprio l'incentivazione dello sviluppo di questa parte del territorio. In due anni il
comune ha così dato il via ad importanti progetti quali l'ampliamento
del cimitero, la ristrutturazione dei bagni nella casa della cooperativa
di Korte, il risanamento delle strade Isola-Baredi e Šared-Čok, il
risanamento della strada e del muro di sostegno a Kažanova, la collocazione del guardavia a Malija, la realizzazione della fermata degli
autobus a Baredi e del parco giochi per bambini a Šared. Tra i progetti portati a termine negli ultimi mesi vanno menzionati anche la
ristrutturazione dei locali dell'Associazione culturale Malija situati
nella vecchia scuola a Malija e la ristrutturazione del pianterreno
dell'Associazione dei vigili del fuoco di Korte che ha sede nei pressi
della casa della cooperativa di Korte.
Il sindaco Kolenc ha promesso che nei prossimi due anni il comune
farà di tutto per trovare investitori per i nuovi progetti. A tale scopo
è in corso l'assetto e l'urbanizzazione primaria della Zona industriale
nella parte est di Isola. Si investirà molto nell'infrastruttura comunale, viaria e sociale. Sono attualmente ancora in corso i lavori di
costruzione della rete fognaria a Korte, si stanno invece concludendo
i lavori di ristrutturazione della strada Malija-Nožed. Oltre alle opere
di urbanizzazione primaria a Šared e i lavori di miglioramento
L' AP Komunala ha collocato nuovi corpi luminosi sul passeggio
lungomare tra Campo alle Porte e Marina.
Oltre ai numerosi progetti realizzati negli ultimi due anni nell'entroterra bisogna porre in rilievo anche quelli che sono stati eseguiti
nella città di Isola. Tra i più importanti sono sicuramente quelli che
hanno contribuito al miglioramento delle condizioni di studio ai
giovani isolani. Lo scorso anno due suole elementari di Isola (la SE
Vojka Šmuc e la scuola italiana Dante Alighieri) hanno ottenuto
nuove aule. Si è inoltre provveduto alla ristrutturazione dei parchi
gioco per bambini in Via Rivoluzione d'Ottobre, a Jagodje e a Livade.
Visto il numero crescente di visitatori attratti dalle numerose manifestazioni organizzate in città, il comune ha fatto costruire anche i
nuovi bagni pubblici che sono stati inaugurati alla fine dell'anno in
Via Gorki. Sono state inoltre sistemate molte vie e strade con l'obiettivo di garantire una maggiore scorrevolezza e sicurezza al traffico
cittadino. La ristrutturazione di Via delle Brigate d'Oltremare non è
stata accolta con entusiasmo soltanto dai rispettivi residenti ma
anche da tutti coloro che utilizzano il parcheggio in Campo alle Porte.
Ad una migliore scorrevolezza del traffico a Livade contribuirà anche
la realizzazione del collegamento tra la strada A e Via Frane Marušič.
Asilo Mavrica, sezione Školjka: Riorganizzazione degli spazi,
adibiti a una nuova sala giochi con spogliatoi e servizi igienici
Valore del progetto: € 95.000
Nella prima fase, che dovrebbe essere completata entro la fine di
febbraio di quest'anno, verranno allestiti una nuova sala giochi, gli
spogliatoi e i servizi igienici, mentre la fase successiva prevede la
ristrutturazione di un ulteriore piano con una nuova sala giochi.
dell'efficienza della rete idrica ad una maggiore scorrevolezza del
traffico nel comune contribuiranno in modo decisivo anche la realizzazione della strada di colmo Jagodje-Šared e della rete fognaria
per le esigenze del Piano di sito Šared nonché la realizzazione di
quattro nuovi incroci a rotatoria in città: su Strada Prešeren e Strada
Industriale. Nell'ambito dell'infrastruttura sociale si prevede la realizzazione delle abitazioni assistite e del Centro diurno per anziani,
la sistemazione del parco sportivo e ricreativo a Livade, la sopraelevazione dello stabile in Via del Carso per le esigenze dell'attività
sportiva e ricreativa, la sostituzione dell'erba naturale dello stadio
municipale con un manto di erba artificiale e la stesura dei progetti
per l'installazione di impianti di illuminazione allo stadio municipale
come pure per la realizzazione di un centro sportivo a Malija.
»Puntiamo costantemente al risparmio, il nostro impegno è quello
di fare di più con meno risorse«, ribadisce il sindaco Kolenc aggiungendo che con l'approvazione del preventivo comunale per il biennio
2013-2014 è stata delineata una chiara visione dello sviluppo futuro
di Isola.
9
Februar 2013
zgodilo se je ...
www.izola.si
Foto: Dušan Ambrož
Foto: Sandra Kocjančič
7. februarja je v kulturnem domu potekala občinska proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Gost proslave je bil režiser in igralec
Boris Kobal. V sklopu kulturnega programa so nastopili Kvartet 7+, vokalna skupina Tamariska in Gledališče Steps.
V sklopu Tedna kulture, ki je v Izoli potekal od 4. do 10. februarja, so se umetniki in razstavljavci, ki delujejo v starem mestnem jedru, javnosti
predstavili z dnevom odprtih vrat. Z dogodkom, ki ga je Občina organizirala v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve, smo v Izoli
na poseben način obeležili kulturni praznik. Otroci iz vrtcev so ustvarjali v ateljeju Leonide Pavlič in Snežice Krajnc ter v galeriji sodobnega nakita
Taktil. V grafičnem ateljeju Marjan Motoh pa so si obiskovalci z ročno prešo stiskali lasten izvod Zdravljice.
V organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola je 6. februarja potekala podelitev priznanj za najboljše športne dosežke izolskih športnikov
v letu 2012. Več kot osemdeset uspešnih športnikov in športnic iz različnih izolskih klubov je prejelo priznanje za najboljše športne dosežke v
različnih disciplinah, od veslanja, plesa, kickboxinga, jadranja, strelstva, rokometa, namiznega tenisa, kegljanja, balinanja, judoja pa do ribištva.
Božiček in Dedek Mraz sta Art kino Odeon prinesla novo platno, zaradi česar smo bili v mesecu februarju tudi nekaj dni zaprti. Prav zamenjava
projekcijskega platna pa je prvi korak k digitalizaciji kinodvorane, ki bo zaključena predvidoma maja. Odslej bo slika še bolj jasna, natančna in
Petra Božič, vodja Art kina Izola - Cinema d’essai Isola
bleščeča. Vabljeni, da preizkusite razliko in izkusite popolno filmsko doživetje! 10
zgodilo se je ...
Februar 2013
Pustne norčije so preplavile Izolo
9. februarja je potekala v Izoli v sklopu 5. Istrskega karnevala 2. otroška pustna povorka, na kateri so sodelovali otroci
do 12. leta starosti. Maske so se sprehodile po Sončnem nabrežju do Lonke, kjer se je nadaljevalo veselo pustno
rajanje z Rudijem Bučarjem, glasbeno skupino Ne me jugat in gledališčem Steps iz Izole.
11
turizem in prireditve
Februar 2013
www.izola.si
IzolArt in Pomladni mednarodni bazar
Kulturno društvo Svilena pot
bo tudi letos popestrilo dogajanje v Izoli na področju kulture.
Pretekli konec tedna se je pod
njihovim okriljem zgodil IzolArt,
tridnevni festival v znamenju
slovenskega kulturnega praznika,
na katerega so povabili uveljavljene slovenske pesnike in pisatelje ter predstavili istrske (slovenske, italijanske in hrvaške)
literarne ustvarjalce, in sicer tudi
tiste, ki se izražajo v narečju.
Literarni festival je popestrila
predstavitev lokalnih navad v
tem letnem času, petih pesmi in plesov ter
kulinarike.
S prireditvijo Pomladni mednarodni bazar
pa bo društvo Svilena pot popestrilo dogajanje v Ljubljanski ulici.
Na bazarju 23. marca bodo namreč
domači umetniki ponujali kakovostne
umetniške in obrtniške izdelke,
pomladansko dejavnost pa bodo
poživili nastopi drugih umetnikov
(pevcev, plesalcev, vedeževalcev in celo
krotilcev kač).
Pozdrav pomladi
Na javnem razpisu Občine
Izola za sofinanciranje prireditev
v letu 2013 je za prireditev v
marcu 2013 sredstva prejelo tudi
Turistično društvo Šparžin iz
Kort. V Kortah želijo pomlad
pozdraviti s prireditvami ob
dnevu žena in dnevu materinstva
ter prvem dnevu pomladi in ni
naključje, da so svojo prireditev
poimenovali prav Pozdrav
pomladi. Njihov namen je razvijati kulturno in turistično življenje na podeželju prek predstavitve kulturnih in naravnih
znamenitosti Kort ter prikazati
folkloro, navade, običaje in
življenje v vasi nekoč z izdajo
publikacije, ki opisuje življenje v
Kortah. Pomlad bodo Kortežani
pozdravljali od 21. do 23. marca,
in sicer bodo najprej organizirali
keramično delavnico, na kateri
boste ljubiteljski ustvarjalci
lahko izdelovali hišne tablice, ki
bodo predstavljale domačije, ter
druge spominke; naslednji dan
boste lahko ljubitelji narečja in
lokalnih zgodb prisluhnili pripovedim domačinov o življenju v
Kortah nekoč, kulturna prireditev Pozdrav pomladi pa se bo
sklenila z nastopom vaških otrok
in gledališke skupine Kulturnega
društva Alojz Kocjančič. Ker pust
še ni pregnal zime, se nadejamo,
da bodo v Kortah uspešnejši.
Ženske in vino
dobrodelne namene. Prireditev
bo popestril Andrea F s povezovanjem kulturnega programa,
poskrbljeno pa bo tudi za prigrizek in glasbo v živo.
Foto: Remigio Grižonič
Ob dnevu žena se bodo lahko
ženske v Manziolijevi palači razvajale z vinom. Organizator Vino
Zaro 1348 organizira degustacijo
vin, kulturno obarvan praznik pa
bo vrh dosegel z licitacijo vin za
Utrinek z lanskoletne prireditve Ženske in vino, ko je vzorce vin ocenjevala
tudi vinska kraljica slovenske Istre.
12
Draga Parencana
Ljubitelji športa se boste lahko
31. marca 2013 udeležili čezmejnega maratona Draga Parencana.
Železniška proga nekdanje
Parencane še danes združuje
lokalne prebivalce treh dežel ali
bolje, treh držav, italijanske Furlanije - Julijske krajine ter hrva-
ške in slovenske Istre. Parencana
je danes simbol prebivalcev tega
območja, nekdanje skupne preteklosti, identitete in kulture,
zato si organizatorji želijo prebivalce tega območja še trdneje
povezati prav s športno-rekreativno prireditvijo.
Občina sofinancira
prireditve v letu 2013
Konec novembra 2012 je Občina Izola objavila javni razpis
za sofinanciranje prireditev v letu 2013, in sicer etnoloških,
kulturnih, športnih in zabavnih, namenjenih širši javnosti.
Prijavitelji lahko vloge oddajo
do 8. marca za prireditve, ki bodo
izvedene v obdobju od 1. aprila
do 30. junija 2013, do 8. junija za
tiste, ki bodo izvedene v obdobju
od 1. julija do 30. septembra
2013, in do 7. septembra za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2013. Okvirna višina
razpisanih sredstev vključno s
prireditvami v prvem četrtletju
letošnjega leta znaša 110.000
evrov.
Razpisna dokumentacija je
objavljena na spletnih straneh
Občine Izola www.izola.si (pod
rubriko Za občana – Razpisi).
Odpiranje prijav bo 5 dni po
poteku roka za prijavo, prijavitelji pa bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 30
dneh po zaključku javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci bodo
sklenjene pogodbe, v katerih
bodo opredeljeni pogoji in način
porabe proračunskih sredstev.
Občina Izola je v letu 2012 iz
proračunskih sredstev sofinancirala več kot 80 različnih prireditev
v skupni vrednosti 194.460 evrov.
turizem in prireditve
Februar 2013
Gosta bomo prepričali z inovativnimi
pristopi, kakovostjo ponudbe in
skupnimi projekti
Tretjega srečanja gostinskih in turističnih delavcev v organizaciji Občine Izola in Turističnega združenja Izola se je
v začetku februarja udeležilo več kot petdeset zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Srečanje je bilo priložnost za
ocenitev opravljenih nalog in izmenjavo idej ter pripravo strategije za novo turistično sezono.
»Številna udeležba je dober pokazatelj pripravljenosti, da želimo turistično dejavnost
v Izoli še izboljšati,« je srečanje označil
župan Kolenc in dodal, da morajo akterji
izolskega turizma razmišljati o inovativnih
pristopih, ideje pa uresničevati skupaj in v
okviru Turističnega združenja.
Gostinci in hotelirji so se najprej seznanili
s koledarjem prireditev in ključnimi dogodki,
ki bodo v letošnjem letu zaznamovali pestro
izolsko dogajanje. Občina Izola namenja iz
leta v leto več proračunskih sredstev za sofi-
sofinanciranje namenili 218.000 evrov. Kot
je povedala Irena Zavrtanik, vodja Službe za
razvoj turizma in mednarodno sodelovanje,
je bilo vodilo vseh pripravljavcev izolskega
koledarja prireditev ohraniti dobre projekte
in jih nadgraditi, pokriti celoletno dogajanje
s tematsko obarvanimi dogodki na različnih
lokacijah, pomembna novost v letošnjem
letu pa bo možnost ocenjevanja prireditev
prek spleta. Občina je v lanskem letu izdelala
tudi elaborat o obremenitvi okolja s hrupom
za osem različnih prizorišč, kar bo organizatorjem olajšalo delo in znižalo stroške.
V nadaljevanju je direktor Turističnega
združenja Izola Danilo Markočič predstavil
vrsto uspešnih gastronomskih dogodkov v
sklopu projekta Kilometer nič, ki se bodo
nadaljevali tudi v prihodnje. Poudaril je tudi
ugodnosti članstva Turističnega združenja in
predstavil zmagovalce natečaja za najboljši
lokal oziroma restavracijo leta 2012. Pokal si
je s prvim mestom zaslužila Restavracija
Marina, drugo mesto pa si delita Gostilnica
Gušt in Moby Dick. Ocenjevanje lokalov in
podobna srečanja z različnimi ciljnimi skupinami bodo stalna praksa tudi v prihodnje.
nanciranje prireditev, prav tako pa narašča
tudi njihovo število. Leta 2010 jih je bilo 18,
v letošnjem letu pa je načrtovanih prireditev
kar 98, na Občini Izola pa bodo za njihovo
13
okolje in prostor
Februar 2013
www.izola.si
Predstavili osnutek lokacijskega
načrta za Šared
V začetku februarja je v zadružnem domu v Kortah potekala neformalna predstavitev Lokacijskega načrta Šared, s
katero je Občina želela Šaredinom prikazati rezultate dosedanjega usklajevanja strokovnih služb, projektantov in
predstavnikov Šaredinov na tem projektu ter pridobiti od krajanov povratno informacijo in se seznaniti z dodatnimi
razmišljanji glede urejanja območja.
v letu 2011 z vključitvijo pristojnih državnih institucij. Po pripombah lokalne skupnosti so
cest
a K2
cesta
K1
Začetek priprave Lokacijskega načrta Šared
sicer sega že v leto 2000, a se je ponovna
obravnava prostorskega akta ponovno začela
cesta
po
t
M
PEŠ
PO
T
sta
cesta
E
sta
cesta
ce
a
cest
cesta
E
C
a E1
cest
cesta F
O1
cest
a F1
cesta
G
H1
cesta na
sta
I1
T
PO
I
cesta H3
D1
cest
cesta
aH
2
PEŠ
Kocino
ce
sta
sta
O
I4
Ce
ce
Terminski plan za sprejem lokacijskega načrta predvideva zaključek okoljskega poročila do konca tega meseca,
nato v marcu oz. aprilu pridobitev mnenja ministrstva
in izdelavo programa opremljanja, predvidoma v juniju
pa bi akt v prvem branju obravnavali na občinskem
svetu.
cesta A
ce
cesta
K
pe
š
cesta L2
cesta L1
cesta L
projektanti v načrtu optimizirali cestno in drugo infrastrukturo, zmanjšali gostoto pozidave, postavili izhodišča
za poselitev med 2000 in 3000 prebivalci ter zagotovili
lokacijo za izvedbo javnih programov (družbena
infrastruktura).
cesta H
cesta
D
cesta B
sta
ce
A3
n
edlja
aM
cest
Javna razgrnitev okoljskega poročila in prostorskega
akta, ki naj bi trajala kar 60 dni, je predvidena v poletnih
mesecih. Cilj občinske uprave je sprejem Lokacijskega
načrta Šared še v tem letu.
»Šaredini in ostali lastniki parcel, ki jih podrobneje
zanima, kako bo območje Šareda urejeno z novim prostorskim aktom, se lahko obrnejo na občinski urad za
urejanje prostora, kjer bodo dobili želene informacije,«
je ob predstavitvi lokacijskega načrta povedal župan
Kolenc.
Svetniki proti plinskim terminalom
Na februarski redni seji so člani občinskega sveta sprejeli sklep, s katerim so potrdili skupno deklaracijo slovenskih,
italijanskih in hrvaških občin proti predvideni izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Po potrditvi deklaracije
s strani vseh občinskih svetov občin, ki nasprotujejo izgradnji terminalov, bodo župani deklaracijo poslali vladam v
Rim, Ljubljano in Zagreb ter Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.
Že decembra so se namreč v Miljah srečali
župani in podžupani občin Milje, Koper,
Izola, Piran, Buje in Umag, da bi se dogovorili o nadaljnjih skupnih korakov proti izgradnji plinskih terminalov v severnem
Jadranu. Bili so enotni, da bi izgradnja plinskih terminalov pomenila okoljsko katastrofo in nazadovanje gospodarske rasti
občin na tem območju; ta se namreč v
zadnjih letih razvija predvsem v smeri
14
turizma in storitvenih dejavnosti. Tako terminal v Žavljah kot drugi terminal na morju
(t. i. off-shore terminal), za katerega v Rimu
že pripravljajo potrebne dokumente, bi imela
skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in
varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in Hrvaške.
Zato so se župani na srečanju v Miljah
dogovorili, da bodo proti načrtovani
gradnji uplinjevalnika s strani družbe Gas
Natural nastopili skupaj in k iniciativi
povabili še sosednje občine.
Na svoji 3. redni seji je tudi Komisija občinskega sveta za regionalno in mednarodno
sodelovanje sprejela sklep o podpori županu
Kolencu pri prizadevanjih za ustavitev projektov izgradnje plinskih terminalov v
Žavljah in na morju v Tržaškem zalivu.
okolje in prostor
Februar 2013
Antene: kazijo videz, lahko pa so še uporabne
Še pred nekaj leti so bile strehe naših hiš in blokov po Izoli prepolne različnih anten, namenjenih sprejemu TV-signala.
Poleg domačih, slovenskih in nekoč jugoslovanskih postaj smo Primorci radi gledali tudi italijanske, še posebej po pojavu
zasebnih komercialnih postaj, ki so pri naših zahodnih sosedih od začetka 80. let prejšnjega stoletja rasle kot gobe po
dežju. Potem pa se je »slika« spremenila. Še posebej s pojavom digitalizacije TV-signala, ko so prišli v ospredje kabelski
ponudniki, in antene na strehah so postale odveč. Nekateri so jih sneli, mnogi pa so nanje po odklopu enostavno pozabili.
Kaj naj z njimi in ali morda še vedno sevajo
in so tako škodljive, smo povprašali strokovnjake s tega področja, televizijske inženirje
in tehnike torej. V oddajnem centru RTV
Slovenija na Belem Križu nam je Robert
Medved povedal, da pravzaprav že samo ime
TV-sprejemna antena pove, da so te naprave
namenjene sprejemu signala in nikakor ne
sevajo. Razen estetskega videza razloga za
odstranitev odsluženih anten pravzaprav ni.
Je pa res, da glasovi o sevanju in potrebe po
odstranitvi izrazito koristijo ponudnikom
plačljive internetne in kabelske TV. »Javnost
je treba seznaniti tudi z drugimi možnostmi
sprejema TV-signala,« meni Medved in
dodaja, da je z istimi antenami mogoče
sprejemati DVB-T, to je digitalne TV-programe, brezplačno. Še v letošnjem letu se bo
število programov na DVB-T
povečalo z uvedbo novega multipleksa C in širjenje programov se
bo po vsej verjetnosti nadaljevalo tudi v prihodnje. »Smotrno
je torej nekoliko počakati z
odstranitvijo klasičnih anten z
naših streh, saj primeri, ko je pri
ponudnikih plačljive internetne
in kabelske TV prišlo do daljših
izpadov signala, niso redki.
Takrat imamo možnost alternativnega sprejema TV-signala
prav prek klasične antene,« še
dodaja Robert Medved z Oddajnega centra Beli Križ.
Vlado Krivec
Okrasne rastline
NARCISA – Narcissus
Narcisa je doma v južni Evropi, raste pa tudi
v Indiji in na Daljnem vzhodu. Je tipičen
predstavnik čebulnatih rastlin s čudovitimi
cvetovi. Primerna je za gojitev v cvetlični gredici, na obrobju in skalnatih pobočjih, kot tudi
v lončku. Poleg divje rastočih so gojitelji
ustvarili številne sorte, primerne za gojenje v
sobnih pogojih; te se razlikujejo po barvi in
količini cvetov v socvetju. Izstopajo enobarvne in dvobarvne narcise, ki so bele ali
rumene barve. Cvetovi so lahko posamični ali
v skupinah po dva pa vse tja do dvajset. Cveti
pozimi in spomladi, odvisno od podnebja.
Nekatere sorte imajo močno dišeče cvetove.
Velikost je odvisna od sorte, zrastejo pa od 10
do 60 cm v višino. Listi so dolgi in ozki.
in brez znakov gnitja. Čebuljčke hranimo v
preluknjanih papirnatih vrečkah, ki jih damo v
hladnejši prostor.
Narcis ne presajamo, ne obrezujemo, ne
gnojimo, rastline razmnožujemo iz dodatnih
čebulic, ki zrastejo ob matični čebuli. Sadimo
jih v mešanico zemlje in grobe mivke. Redno
zalivamo celo rastlino od zgoraj. Zemlja mora
biti vedno vlažna. Narcise, gojene v vrtu, bolj
pogosto napadejo škodljivci kot rastline,
posajene v loncu. Pogosto se pojavi siva plesen, kar lahko preprečimo s tretiranjem
čebulice s fungicidom pred saditvijo.
Narcise uporabljamo tudi kot rezano cvetje,
vendar jih ne smemo postaviti v isto vazo s
tulipani, ker ti zelo hitro uvenejo.
uničevanju uši. Rastlina vabi trepetavke,
katerih ličinke imajo zelo rade uši. Po navadi
jih sadimo ali sejemo spomladi, in sicer na
mestu, kjer bodo rastle. Zelo rade imajo
sončne lege, odgovarja jim temperatura od 15
do 30 stopinj. Pazimo, da se rastline in zemlja
ne presušijo, zato jih moramo redno zalivati na
dva do tri dni. Tekoče gnojilo po navadi
dodamo v vodo za zalivanje na dva tedna.
Odcvetele in suhe cvetove ter stebla obrezujemo, da rastlina požene nove cvetove.
ŽAMETNICA – Tagetes erecta,
patula, tenuifolia
Semenarske hiše priporočajo, da vsako leto
sadimo nove čebuljčke, čeprav rastline
izraščajo tudi iz starih čebulic. Čebuljčke
nabavimo pozimi in zgodaj spomladi. Paziti
moramo, da so čebulice kakovostne, strnjene
Žametnica izvira iz iglastih gozdov Mehike
in Gvatemale. Človek jo je razširil v Srednjo
in Južno Ameriko, Afriko, Azijo ter Oceanijo.
Je zelo priljubljena enoletnica, ki cveti z
rumeno-oranžnimi pikastimi cvetovi od pomladi do prvih nočnih zmrzali. Ni zahtevna
rastlina in zelo lepo uspeva v navadni vrtni
zemlji. Ima zelo močan vonj, ki je lahko
moteč, zato jo nekateri gojijo samo zunaj.
Nekatere velecvetne vrste nimajo neprijetnega vonja in se lahko gojijo kot okrasne
rastline tudi v zaprtih prostorih. Posamezne
sorte imajo različno višino, najnižje zrastejo
do višine 15 cm, najvišje pa do 75 cm.
Žametnica ima nasprotne ali premenjalne
pernato deljene liste in pomaga pri
S spremembo temperature lahko temno
cvetoče sorte postanejo svetlejše. Ob
vlažnem vremenu se lahko na listih pojavi
siva plesen, ki jo preprečimo z uporabo fungicidov ter z zalivanjem pri koreninah in ne
po rastlini. Če se pojavi bolezen v obliki gnitja koreninskega vratu, obolele rastline
odstranimo in naslednje leto rastline
posejemo na drugo mesto.
Igor France,
samostojni referent
za hortikulturo
15
Februar 2013
okolje in prostor
www.izola.si
Pozitiven trend ločeno zbranih
odpadkov v občini Izola
Javno podjetje Komunala Izola, d. o. o., beleži pozitiven trend ločeno zbranih odpadkov v občini Izola, ki so trenutno
na ravni 37 odstotkov.
Primerjalni podatki zbranih
količin odpadkov v obdobju od
januarja do decembra 2012 v
primerjavi z enakim obdobjem
leta 2011 kažejo, da je bilo lani v
primerjavi s preteklim letom 20
odstotkov več ločeno zbranih
odpadkov in 21 odstotkov manj
odloženih mešanih komunalnih
odpadkov. Z ločevanjem odpadkov je posledično odloženih
manj mešanih komunalnih
odpadkov, za katere plačujemo
Višina plačila okoljske
dajatve za odlaganje
odpadkov, ki jo določa
država, je namreč odvisna
od količine odloženih
mešanih odpadkov na
odlagališče.
posebno okoljsko dajatev oziroma t. i. takso za obremenjevanje okolja.
Sicer pa Komunala Izola obvešča vse uporabnike komunalnih
storitev, da je na vhodu v sedež
podjetja urejeno zbirno mesto za
nekatere manjše ločeno zbrane
odpadke, kot so poleg odpadne
embalaže tudi neuporabljena
stara zdravila, odpadne (majhne)
baterije, kartuše in tonerji. Poleg
naštetih odpadkov na sedežu
javnega podjetja zbirajo tudi
plastične zamaške, ki jih predajo
v dobrodelne namene. Trenutno
poteka v okviru projekta PreProstoVoljni in nekaterih društev
akcija zbiranja zamaškov za
deklico Julijo. Z možnostjo
oddaje nekaterih manjših odpadkov na sedežu javnega podjetja so
predvsem starejšim občanom, ki jim je pot do zbirnega centra otežena zaradi oddaljenosti, zagotovili, da se znebijo nekaterih nevarnih
odpadkov pred akcijo zbiranja le-teh odpadkov. Ta je organizirana
dvakrat letno.
Pravilno odlaganje zelenega reza
Prihaja najlepši, a hkrati tudi
najbolj delaven čas za urejanje
okolice in ljubitelje vrtičkov,
zelenic, polj in vinogradov. Pri
urejanju nastajajo odpadki, kot
so pokošena trava, plevel, porezano ali obrezano drevje, žive
meje in listje. Glede na to, da
veljavna zakonodaja prepoveduje odlaganje zelenega reza na
odlagališče, na Komunali Izola
pozivajo občane, ki imajo
možnost lastnega kompostiranja
na domačem vrtu ali kmetijskem
zemljišču, da se za ta način ravnanja z odpadki tudi odločijo.
Kako naročite zabojnik za zeleni rez?
Zaradi razporejanja odvozov zabojnik naročite teden dni pred
želenim datumom postavitve s klicem na telefonsko številko 05
66 34 936 ali 05 66 34 971 ali po e-pošti
[email protected].
16
Če nimate možnosti ali ne želite hišno kompostirati, pa
imate za odlaganje zelenega reza v letu 2013 naslednje
možnosti oddaje:
•Brezplačna oddaja na zbirni center Izola. Z zadnjim
potrdilom o plačilu komunalnih storitev lahko zeleni rez
vse leto vozite na zbirni center, ki se nahaja na odlagališču
nenevarnih odpadkov Izola.
•Enkratno brezplačno naročanje zabojnika v velikosti
5 m3. Vsako gospodinjstvo, ki plačuje storitve zbiranja in
odvoza odpadkov, lahko od marca do novembra enkrat
brezplačno naroči zabojnik za zeleni rez v velikosti 5 m3.
•Brezplačna oddaja manjših količin zelenega reza v
vrečah. V času akcije zbiranja zelenega reza (od marca do
novembra, razen julija in avgusta) lahko občani po predhodnem klicu na Komunalo Izola manjše količine zelenega
reza pustijo v vrečah ob zabojniku za mešane komunalne
odpadke (ostali odpadki – zeleni zabojnik).
okolje in prostor
Februar 2013
Prednost imajo nova delovna mesta
Občinski svet je septembra lani v drugem branju sprejel Občinski podrobni prostorski načrt in program
opremljanja za vzhodno območje industrijske cone v Izoli. Območje, ki obsega slabih sedem hektarjev
površine, zajema obstoječe proizvodne hale in površine v lasti Stavbenika ter še nepozidane površine južno in
vzhodno od kompleksa Mehano do obalne ceste in priključka Izola s hitre ceste Koper–Izola.
Načrtovane prostorske ureditve in pozidava bodo pomenile
zaokrožitev obstoječe industrijske pozidave ter prenovo dela
naselja na območju novega
vstopa v mesto Izola ob podaljšku Industrijske ceste (kompleks
Stavbenik).
Na območju vzhodne industrijske cone se načrtujejo gradnja
objektov in ureditev površin za
njihovo nemoteno delovanje,
skupne zelene in prometne
površine, gradnja okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve na
območju hudournikov Mehanotehnika I in II. Takšna zasnova
industrijske cone bo omogočala
fleksibilno prilagajanje prostorskim potrebam bodočih investit o r j e v . Predlagane sk lope
zemljišč in objekte je namreč med
seboj možno združevati v večje
komplekse ali notranje členiti na
manjše enote.
S ciljem, da bi v Izoli
zagotovili nova delovna
mesta, želi Občina zainteresiranim podjetjem, ki bi
v novi coni gradila obrate,
podeliti dolgoročno stavbno
pravico, kar takoj v začetku
zmanjša strošek investicije,
saj odpade drago kupovanje
zemljišča.
Na območju bodo dovoljene
dejavnosti, ki bodo v skladu z
opredeljeno namensko rabo
prostora. Dovoljena je gradnja
objektov in ureditev za proizvodnjo, trgovino, skladiščne, servisne, poslovne in storitvene
dejavnosti ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.
Umeščanje stanovanjskih objektov in turistična dejavnost pa na
tem območju nista možna.
»
Želja je, da v industrijsko
cono privabimo take
podjetnike, ki bodo v
Izoli razvijali predvsem
proizvodno in storitveno
dejavnost, ki bosta prinesli
nova delovna mesta z
višjo dodano vrednostjo
in ne bosta obremenjevali
okolja,« načrte Občine
pojasnjuje župan Igor
Kolenc in dodaja, da na tem
območju ne vidi prostora za
gradnjo trgovskih centrov.
Po županovem mnenju
moramo v Izoli zagotoviti nova
delovna mesta, zato se občina
nagiba k temu, da zainteresiranim podjetjem, ki bi v novi coni
gradila nove obrate in zaposlila
zadostno število Izolanov, ponudi
roko s tem, da jim zemljišč ne
proda, ampak zanje podeli
dolgoročno stavbno pravico (po
zakonu je stavbno pravico možno
podeliti za največ 99 let), kar
takoj v začetku zmanjša strošek
Ureditev območja je določena z zazidalnimi sklopi, ki jih je mogoče med
seboj združevati v večje komplekse ali deliti na manjše enote.
investicije, saj odpade drago
kupovanje zemljišča. Občina je v
lanskem letu znižala tudi višino
komunalnega prispevka za nove
poslovne gradnje za 53 % v primerjavi s prejšnjimi obdobji. »Vsi
ti ukrepi so bili sprejeti z željo, da
privabimo v Izolo najbolj per-
spektivne poslovne akterje, ki
bodo dolgoročno rasli skupaj z
mestom, saj se zavedamo, da v
teh zaostrenih razmerah Izola ne
konkurira samo sosednjim
občinam, ampak se za delovna
mesta bori v širšem čezmejnem
prostoru,« še pravi župan.
17
Februar 2013
kultura, šport in umetnost
www.izola.si
Boris Kobal je rad v Izoli
Center za kulturo, šport in prireditve ter Občina Izola sta v četrtek, na predvečer kulturnega praznika, v Kulturnem
domu izpeljala proslavo, na kateri so med drugimi nastopili Kvartet 7+, vokalna skupina Tamariska in Gledališče Steps,
osrednji gost dogodka pa je bil režiser in igralec Boris Kobal. Z njim smo poklepetali tik pred prireditvijo, med več
razlogi za to pa je bilo tudi dejstvo, da si je Boris Kobal omislil stanovanje v našem mestu.
»Ja, res je. Na nek način se je to zgodilo
tudi na željo moje žene Bernarde, ona je vse
organizirala,« je pojasnil priljubljeni igralec
in režiser ter dodal: »Kupila sva si garsonjero, saj rada prihajava v Izolo, tu je eno
tako fino vzdušje. Lepo je prihajati v Izolo.«
A je to razlog, da se v zadnjem času veliko
vidnih slovenskih kulturnikov odloča za
Izolo. Ali je naše mesto nekakšen otok sredi današnjih ne ravno najlepših časov?
Izola ima eno tako energijo, še posebej tam
na tistem koncu, »Pri špini«, v ulici se zbirajo
ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo in različnimi obrtmi, polboemi in boemi, lepo fino
teče debata, dogajajo se različne razstave,
dogodki, ljudje pridejo in nastopajo, poleti je
lepo, ker se vse dogaja zunaj, na cesti. Izola je
lepo mesto in ima en zanimiv utrip.
V vašem primeru lahko rečemo, da se po
življenju v Ljubljani in Kranju skorajda
vračate domov …
Ja, ni daleč od pravega doma, saj sem iz
Trsta. Seveda me je Primorska, oziroma
natančneje povedano, morje, vedno privlačilo. Ljubljana je sicer super mesto, ampak
nima morja. Veste, ne bi se vozil vsak dan …
Seveda, če bi bilo treba, že, saj se mnogi ljudje vozijo vsako jutro uro ali uro in pol daleč
na delo, ampak jaz se pa raje ne bi.
V Izoli verjetno lahko najdete nekaj miru,
da se odklopite od tega našega nesrečnega
vsakdana, ki še kako zadeva tudi vas kulturne delavce v tem trenutku …
Res je, nekajkrat sem dejansko pribežal v
Izolo, ker sem nekaj pripravljal, nekaj sem
pisal za naslednjo sezono, in sem tu našel
pravi mir. Seveda, če veš, kaj hočeš narediti,
je mir lahko povsod. In najpomembneje je, da
izklopiš mobilni telefon in že te ni … To pa
lahko narediš povsod. To je večkrat izgovor,
da malo zbežiš. Saj pravim, to, da pridem v
Izolo, kadar pridem sam, pa malo delam, nato
pa grem na sprehod ob obali, se vrnem domov
in si nekaj skuham. Rad razpolagam s časom,
kot sam hočem, to se mi zdi zelo fino.
18
Vi ste eden bolj izpostavljenih
kulturnih delavcev pri nas.
Pojavljate se na televiziji, v
gledališču, v različnih vlogah
in žanrih, kot režiser in kot
igralec. Kako vpliva trenutna
politika, ne le kulturna, na
vaše delo? Je to lahko razvoj,
je lahko vzpodbuda ali je le
onemogočanje?
To stanje vpliva na več načinov,
seveda. Po eni strani vzpodbuja
nekakšen frustrirajoč odnos, da
bi človek najraje vse skupaj
pustil, saj tako ali tako nima
smisla, po drugi strani pa si ne
smemo dovoliti, da bi nas neka
umazana politika onesposabljala
in umsko omejevala. Tega si kot
intelektualci ne smemo dovoliti,
treba je delati naprej. Svobodno
naj vsak naredi vse, kar misli, da
je prav, vse to so prispevki za
boljše življenje.
Mislim, da smo kulturniki
lahko znanilci boljšega,
dostojnejšega življenja. To,
kar se dogaja vsak dan in
gledamo po televiziji, je že
na meji neokusnega, da
bi človek kar izklopil TVsprejemnik in nikoli več slišal
ničesar. Vse nas spravljajo v
zadrego.
Ne le, da so se nekateri izjemno
izkazali kot povsem nesposobni
politiki, še umazali so se z nečednimi dejanji. To pa se mi zdi
meja, prek katere ne bi smeli iti.
Dejstvo, da zdaj ne odstopijo s
položajev, pa je še toliko hujše.
Ker je zdaj nenadoma vsak, ki
nekomu dokaže, da je kradel ali kaj podobnega, kar predmet zasmehovanja in tudi ustavnih presoj. Ni kriv tisti,
ki je dejanja storil, pač pa tisti, ki mu je dokazal krivdo.
To se mi zdi zelo hudo, ta naš nivo politike, srčnokulturni
nivo, je porazen. Poglejte, tudi ti, ki zdaj izstopajo iz
raznih koalicij, to počnejo z računico. Tudi to ni kakšno
zelo lepo dejanje in ne vem, kakšen vzor so nam lahko
takšni. Ni nekega dobrega načina vladanja, ki ima kot
prvi aksiom to, da je pravičnost oziroma poštenost tista
etična kategorija, prek katere ne bi smeli iti.
V to kategorijo frustrirajočega bi lahko sodile tudi
mnoge reakcije v Sloveniji. Kot takrat, ko ste skupaj s
svojimi kolegi v našo državo prinesli italijanski način
politične satire. Odmevi so bili burni …
Saj so še zdaj tudi burni odmevi, še zdaj nekaj brcajo
desno in levo. V bistvu pa nam nikoli niso mogli kaj dokazati, razen, da nam otežujejo življenje, to je pa tudi res.
Grozili so z izgubo službe, mene so ob nekem dogodku že
metali iz službe, a jim ni uspelo. Obsodili so me za verbalni delikt, kot je nekoč obsojala UDBA. Ni bilo narejenih
prav veliko korakov naprej … pa saj tudi ni mogoče pričakovati kaj takega od, na žalost še vedno, trenutnega prvega
ministra, da bi lahko segel s pametjo dlje od stare, zaprašene komunistične logike. Bil je Titov komunist in kot tak
se je zelo dobro naučil, kako se te stvari delajo.
Vendar pa kljub vsemu verjamem, da je še dovolj optimizma in dovolj zrelih ljudi. Menite, da bo še dolgo
trajalo, da se bo vsa slovenska družba, ne le politika,
izvlekla iz nastalega položaja?
Optimizma je lahko še veliko, potrpljenja pa zmanjkuje.
In ko zmanjka potrpljenja, potem pride lahko do hudih
reakcij in hudih dejanj. Jaz si tega ne želim, ampak do
tega že prihaja. In bo še prihajalo, ne le pri nas, to je
pojav, ki se dogaja po vsem svetu. Menim, da je ljudstvo
kot tako, evropsko in svetovno, tisto, ki je danes še vedno
lačno in žejno, tisto, ki je zapostavljeno in ponižano. Prišlo
je do neke kritične mase, ko si ne dovoljujemo več, da bi
nas nekakšni elitni izbranci poniževali do te mere. Tudi
pri nas se to pojavlja, takšnim je treba pokazati zobe na
kulturen način. Ampak bojim se, da bo te kulture argumenta hitro zmanjkalo, posegalo se bo po drugih argumentih in potem bo hudo … Vlado Krivec
kultura, šport in umetnost
Februar 2013
Na svetovnem prvenstvu Barbara Kožar in piranski
utrinki v Mestni
tudi Izolan Borut
knjižnici Izola
Mačkovšek
njega igralca. Najprej se je želel
izšolati za vrtnarja, zdaj pa je tik
pred tem, da postane frizer. Slovi
po izjemno močnem strelu z razdalje, lastnosti, ki mu skupaj z
njegovo višino daje izjemne
možnosti v rokometni igri. Velja
za enega naših največjih talentov, in da je to res, je že dokazal
tudi v Španiji. Borut je zagotovo
še eden v vrsti odličnih športnikov, na katere smo in bomo Izolani lahko ponosni.
V mesecu februarju vas vabimo na ogled nove
fotografske razstave z naslovom Piranski utrinki.
V mesecu februarju vas vabimo
na ogled nove fotografske razstave z naslovom Piranski utrinki.
V kotičku ustvarjalnosti v Mestni
knjižnici Izola je tokrat naša
gostja Pirančanka Barbara Kožar.
Barbara je po poklicu učiteljica in
knjižničarka. Poleg tega je absolventka Fakultete za management.
Po duši je zaljubljena v Piran in
njegove lepote, zato je zadnja leta
njen najljubši hobi fotografiranje,
prek katerega poskuša oživljati
lepote starodavnega mesta in jih
približati ljudem. Lani je imela v
Apolonijevi palači v Piranu svojo
prvo samostojno fotografsko razstavo, ki je bila zelo dobro obiskana.
Špela Pahor
Vlado Krivec
Foto: Miha Crnič
Na nedavnem svetovnem
prvenstvu v rokometu, ki je potekalo v Španiji, je slovenska
reprezentanca dosegla najodmevnejši izid do zdaj. Izbranci
selektorja Borisa Deniča so se po
izjemnih predstavah uvrstili v
polfinale in na koncu osvojili
četrto mesto. Eno vidnejših vlog
v ekipi je odigral tudi mladi
Borut Mačkovšek, ki je doma v
Izoli.
204 cm visok orjak je sicer član
Celja Pivovarne Laško, star je 20
let in igra na mestu levega zuna-
Vesna Zornik & Tango apasionada
Erato – ERvolucija
1. februarja je bil v kulturnem
domu čaroben večer. Karizmatična pevka skupine Katalena,
Vesna Zornik, nedvomno ena
najbolj izraznih pevk v Sloveniji,
Kulturno umetniško društvo
Erato je v začetku februarja napolnilo izolski kulturni dom. S plesno
predstavo ERvolucija so plesalke
navdušile številno občinstvo.
Foto: Nina Krivec
je predstavila svoj prvenec Zapeljive skrivnosti ulic Buenos
Airesa in občinstvo očarala s
svežimi predelavami tango
uspešnic.
Arne Hodalič – jug Etiopije
V kulturnem domu bo predstavil jug Etiopije. To je država, ki
jo zagotovo najbolj zaznamujejo
velike razlike med severom in
jugom. Na jugu živijo najbolj
odročna in tradicionalna plemena v celi Afriki, sever pa je
znan po skrivnostni etiopski
ortodoksni cerkvi, ki se je tu
ohranila že od samih začetkov
krščanstva. Gre za predavanje o
legendarni reki Omo, ki naj bi
bila zibelka človeške rase. N.G.
Foto: Arne Hodalič
Center za kulturo, šport in prireditve vabi v torek, 26. februarja, na
zanimivo predavanje fotografa,
popotnika in humanitarnega
delavca Arna Hodaliča.
19
šole in vrtci
Februar 2013
www.izola.si
Punčke, ki rešujejo življenja
V vrtcu Mavrica Izola smo se tudi letos odločili, da bomo sodelovali v Unicefovem projektu Punčka iz cunj. Gre za
tradicionalno igračo, ki je v preteklosti marsikateremu otroku predstavljala družbo, danes pa je v nerazvitih državah
simbol otroka, ki potrebuje pomoč.
V tem projektu sodelujemo že vrsto let in imamo že
nekaj izkušenj pri izdelavi punčk. Predvsem nas vsako
leto presenečajo starši, ki se na začetku šolskega leta zelo
hitro odločijo za sodelovanje. Pri izdelavi punčk in fantkov pokažejo tudi veliko domišljije, saj se še ni zgodilo,
da bi bili izdelani dve enaki punčki. Letos so v projektu
Punčka iz cunj sodelovali otroci iz štirinajstih skupin enot
Školjka, Livade 2 in Korte, stari od 1 do 6 let. Skupaj s
starši so krojili in polnili s polnilom ter tako izdelali zelo
lepe in raznolike fantke in punčke, nekatere pa so tudi
poimenovali in za njih izdelali osebne izkaznice. Pri
projektu je sodelovalo 31 strokovnih delavk in delavcev,
naredili pa smo kar 73 punčk iz cunj (od tega 1 potuje po
domovih, 12 je bilo prodanih, 60 pa poslanih
na Unicef skupaj z denarjem). Punčke so bile
decembra razstavljene v enoti Školjka, z njimi
smo se fotografirali in se od njih poslovili.
Veseli smo, da bo tako rešenih veliko otrok v
nerazvitih državah, saj smo za njih omogočili
cepljenje proti šestim otroškim nalezljivim
boleznim (davica, ošpice, oslovski kašelj,
otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus).
Lepo je, da v teh časih, ko si
marsikdo le stežka kaj privošči,
vidimo tudi druge, ki so potrebni
pomoči. Pohvalno je tudi, da nas
humanitarnost povezuje in da
imamo oči odprte tudi za pomoč
tistim, ki nas potrebujejo.
Danica Brožič,
vodja projekta
Izjemno zanimanje za študijske programe
UP Fakultete za vede o zdravju
Na UP Fakulteti za vede o zdravju Izola
izvajamo dva dodiplomska študijska programa 1. stopnje: Zdravstvena nega in Prehransko svetovanje – dietetika ter dva podiplomska študijska programa, ki nadgrajujeta
programa na 1. stopnji (Zdravstvena nega in
Dietetika). Naši programi so nedvomno
nastali kot odziv na potrebe trga in regije, v
kateri delujemo. Da je bila to modra odločitev, kaže vsakoletna zapolnitev razpisanih
20
mest že v prvi oziroma drugi
prijavi. Zaposljivost diplomantov
študijskega programa Zdravstvene nege, ki ga fakulteta izvaja
že deset let, redno spremljamo
prek Analize zaposlenosti in
zaposljivosti diplomantov Univerze na Primorskem. Kljub
dobri zaposljivosti naših diplomantov števila vpisnih mest na
dodiplomskem študijskem programu Zdravstvena nega v
zadnjih petih letih nismo povečevali. Na letošnji Informativi je
bilo opaziti povečano zanimanje
za študijski program Prehransko
svetovanje – dietetika, ki je edinstven v slovenskem prostoru,
potrebe po diplomantih pa so
velike na številnih področjih: na
področju prehrambne industrije,
v ustanovah in podjetjih, ki skr-
foto: Mirella Baruca, Univerza na Primorskem
Predstavniki Fakultete za vede o zdravju smo se skupaj z ostalimi članicami Univerze na Primorskem udeležili
vseslovenskega sejma izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja Informativa '13, ki je potekal v začetku februarja v
Ljubljani. Izjemno zanimanje med obiskovalci je bilo prav za študijske programe Fakultete za vede o zdravju.
bijo za zdravo prehrano, v farmacevtski industriji, na
področju zdravstva, raziskovanja, izobraževanja ter v
športno-rekreativnih centrih in nevladnih
organizacijah.
Več informacij na www.fvz.upr.si, tel št. 05/ 6626461.
prof. dr. Andrej Cör, dr. med.,
dekan UP FVZ
šole in vrtci
Februar 2013
Torneo regionale di pallamano
Primo posto alle finali regionali
per le pallamaniste della Scuola
elementare Dante Alighieri.
Le alunne nate nel 1998 e negli
anni successivi hanno partecipato il 14 gennaio al Palasport di
Isola ad un torneo in ambito
scolastico tra le scuole della
regione conquistando il primo
posto. Le alunne isolane dopo le
eliminatorie comunali si erano
qualificate per quelle regionali.
La competizione finale della
regione ha visto gareggiare le
squadre di una scuola di Capodistria, di Villa Decani e della
nostra scuola, mentre non vi ha
partecipato una quarta squadra.
Alla fine l'hanno spuntata le
nostre ragazze, nella foto
assieme all'allenatrice Olivera
Pajović.
Marino Maurel
Settimana bianca a Forni di Sopra
La quinta e la sesta classe
hanno partecipato agli inizi di
gennaio ad un corso di sci a
Forni di Sopra, in provincia di
Udine, assieme ai coetanei della
Scuola elementare Pier Paolo
Vergerio il Vecchio di Capodistria. Anche quest'anno il corso
di sci, offerto agli alunni delle
classi quinta e sesta, è stato organizzato dalla scuola in collaborazione con la società sciistica
Capris di Capodistria e la Scuola
elementare Pier Paolo Vergerio
il Vecchio di Capodistria. Le attività delle cinque giornate della
scorsa settimana si svolgevano al
mattino e al pomeriggio. Nella
prima giornata gli allievi hanno
seguito pure una conferenza
sulla sicurezza sui campi da sci e
sulle regole da osservare. Il programma sportivo comprendeva
soprattutto sci alpino. Non sono
mancati i divertimenti in slitta e
i tentativi di pattinare sul ghiaccio e di giocare a hockey. Le
serate erano dedicate ai giochi
sociali, alle fiaccolate serali per le
vie della località carnica e ad uno
spettacolino finale. Il tempo stupendo ha aiutato l'ottima riuscita
della settimana. Insomma, gli
alunni sono ritornati a casa
soddisfatti.
Marino Maurel
Spettacolo ad Umago per i più piccoli
Il 30 gennaio gli alunni delle classi dalla prima alla
terza hanno assistito ad Umago, grazie all’intervento
del Settore “Educazione e Istruzione” dell’Unione Italiana, e dell’Università popolare di Trieste, allo spettacolo “Biancaneve, non aprite quella porta”, offerto dalla
sezione Teatro Ragazzi de La Contrada di Trieste. È una
rivisitazione in tono ironico e divertente della fiaba
originale dei fratelli Grimm adattata per il palcoscenico
da Livia Amabilino e Lorella Tessarotto e diretta da
Daniela Gattorno. Gli alunni sono rimasti molto coinvolti dall’azione scenica, che hanno seguito con particolare attenzione.
Marino Maurel
21
Februar 2013
krajevne skupnosti
www.izola.si
Zaskrbljujoče ugotovitve
dimnikarske službe v Livadah
Občina Izola je v januarju predstavila rezultate zaključenega projekta na področju pregleda plinskih pretočnih
grelnikov v občinskih stanovanjih ter ugotovitve in nasvete dimnikarske službe glede uporabe rezervnih dimnikov za
peči na trda goriva in opozorila na zaskrbljujoče ugotovitve pri pregledu soseske Livade.
Rezultati zaključenega projekta v
občinskih stanovanjih
Občina Izola je na podlagi lastnih ugotovitev in obvestil
najemnikov občinskih stanovanj konec leta 2011 pričela
sistematično izvajati aktivnosti s ciljem, da zagotovi
varnost najemnikov in pravilno delovanje plinskih
pretočnih grelnikov za ogrevanje in pripravo sanitarne
vode v občinskih stanovanjih. Njihova nepravilna raba
in neizvajanje vzdrževanja ali okvara lahko privedejo do
nevarnih situacij in nezgod, kot so zastrupitev z ogljikovim monoksidom in smrt. Občina Izola je izvedla vsa
potrebna popravila in vzpostavila brezhibno stanje na
vseh vgrajenih plinskih pretočnih grelnikih, nadomestila
štiri dotrajane peči ter v vseh občinskih stanovanjih vgradila javljalnike ogljikovega monoksida. Za ta namen je v
letu 2012 namenila 32.000 evrov.
visokih zgradbah. Ti so namreč namenjeni
samo uporabi v izrednih razmerah (vojna,
elementarne nesreče …), ko pride do izpada
oskrbe s primarni energenti (plin, električna
energija) in ne za vsakodnevno ogrevanje na
trda goriva. V primeru uporabe kurišč na
trda goriva v visokih stavbah se namreč
pojavi še problem zagotavljanja požarne
varnosti, logistike in vertikalnega transporta
ter požarnovarnega hranjenja trdih goriv.
»Sicer pa je priklop na rezervne dimnike
možen samo s soglasjem in po opravljenem
»Ugriznili smo v kislo jabolko, saj je bilo to
področje neurejeno, uporabniki plinskih
pretočnih grelnikov pa slabo informirani,«
založeni ali celo zaprti, prav tako
so opazne poškodbe dimniških
elementov, ki povzročajo uhajanje dimnih plinov v jaške napeljav (uhajanje dimnih plinov mimo
dimnikov).
poudarja župan Kolenc in občane poziva, naj ne
varčujejo pri zagotavljanju lastne varnosti, ker je to lahko
usodno ne samo za najemnike sto desetih stanovanj v
občinski lasti, ampak tudi druga lastniška stanovanja v
Izoli, ki imajo vgrajene plinske pretočne grelnike.
Ugotovitve in opozorila dimnikarske službe
Mihael Gruden iz podjetja E. D. T. Servis, ki je koncesionar za izvajanje dimnikarskih storitev tudi na območju
Izole, je poudaril nevarnosti uporabe rezervnih dimnikov za odvajanje dimnih plinov peči na trda goriva v
strokovnem pregledu dimnikarske službe,«
še poudarja Gruden.
Svoje ugotovitve med rednim pregledom
dimnovodnih napeljav v soseski Livade je
dimnikarsko podjetje podkrepilo s slikovnim
gradivom, iz katerega je razvidno, da
približno 30 odstotkov vseh dimnikov in
zračnikov ni zaščitenih z dimniškimi
mrežicami, kar omogoča dostop ptičem in
galebom, ki omenjene prostore občasno uporabljajo celo za gnezdenje, s čimer povzročajo
zamašitev dimnikov. V klavrnem stanju so
tudi dovodni kanali za zrak, ki so zamašeni,
22
Poziv lastnikom in
upravnikom
»Ključni vzrok za navedene
nepravilnosti je neznanje
uporabnikov in nezavedanje
posledic, ki so lahko tudi
usodne ne samo za kršitelje,
ampak za vse stanovalce
večstanovanjskih stavb,« opozarja župan Kolenc ter poziva
lastnike in upravnike, da
sledijo ravnanju Občine Izola
in izvedejo ustrezne ukrepe
za vzpostavitev brezhibnega
delovanja plinskih pretočnih
grelnikov ter dimnovodnih
napeljav in zračnikov v svojih
stanovanjih.
krajevne skupnosti
Februar 2013
Korte v novi preobleki
Z izgradnjo kanalizacije, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in asfaltiranjem cestnih površin dobivajo Korte novo
podobo. Ureditev kanalizacije v skupni vrednosti 2,1 milijona evrov poteka po načrtovanem projektu in terminskem planu.
V celoti sta zgrajeni fekalna in meteorna
kanalizacija v samem krajnem delu stare
vasi, končana pa sta tudi rekonstrukcija
vodovodnega omrežja in asfaltiranje cestnih
površin v tem delu. Zgrajen je krak fekalne
kanalizacije od avtobusne postaje pri
Osnovni šoli Korte do križišča pri zadružnem
domu in več kot polovica glavnega obodnega
kanala, ki poteka od pokopališča okrog starega dela vasi do črpališča pri zadružnem
domu. V preostalem delu vasi sta izvedeni
prevezava in dezinfekcija vodovoda, začeli pa
so tudi s pripravljalnimi deli za izvedbo preostale meteorne in fekalne kanalizacije ter
rekonstrukcije vodovoda; v tem delu vasi so
do konca februarja 2013 po predhodnem
obvestilu izvajalca gradbenih del predvidene
tri zapore cestišč in obvozi po začasno urejenih lokalnih poteh.
Do sedaj je bila zgrajena
več kot polovica celotne
investicije in zaključen
težavnejši del izvedbe
projekta. Zaključek
celotne investicije je
predviden aprila 2013.
Sicer se je v krajevni skupnosti
Korte pred kratkim končala tudi
prenova prostorov gasilskega
doma v skupni vrednosti 25.000
evrov, ki vključuje namestitev
posebnega umivalnika za
čiščenje gasilske opreme, obnovo
V začetku tega leta se je začel izvajati skupaj z vsemi priključnimi kanali še zadnji
odsek glavnega kanala, ki poteka od
pokopališča do razcepa kategoriziranih
cest v starem delu vasi. Na mestih, kjer je
bilo mogoče, so hišni priključki že urejeni.
Tako ne bo treba posegati v novo asfaltno
plast, priključili pa jih bodo takrat, ko bo v
funkciji že zgrajeno črpališče fekalnih vod.
sanitarij in tlaka, uredili pa so
tudi dodatno pisarno. V
letošnjem letu bodo takoj po
pridobitvi gradbenega dovoljenja
pričeli z gradnjo garaže za gasilske tovornjake v vrednosti
slabih 25.000 evrov.
Konec lanskega leta pa so Korte pridobile obnovljeno in
razširjeno pokopališče z dodatnimi parkirnimi prostori v
skupni vrednosti pol milijona evrov.
23
Februar 2013
krajevne skupnosti
www.izola.si
Nova povezava v Livadah
V Livadah je stekel promet na povezovalni cesti A z direktno navezavo na ulico Franeta Marušiča. S to pridobitvijo se
je izboljšala prometna povezava med sosesko Livade in preostalo cestno mrežo javnih cest v Izoli.
Občina Izola je konec januarja v uporabo predala
povezovalno cesto A z navezavo na ulico Franeta Marušiča. Cesta povezuje severni del soseske Livade z Južno
cesto. Obstoječa interventna pot, ki vodi k Osnovni šoli
Livade, je zavarovana s količki in namenjena varni poti
v šolo ter vožnji intervencijskih vozil. Voznike opozarjamo, da gre za območje omejene hitrosti 30 kilometrov
na uro, zato drugi prometni znaki o omejitvah hitrosti na
tem območju niso postavljeni. Sicer pa je to začasna
navezava povezovalne ceste A na ulico Franeta Marušiča, in sicer do izgradnje krožišča na Prešernovi cesti
in izvedbe končne navezave na ulico Franeta Marušiča.
Taka ureditev je predvidena v izdanem gradbenem
dovoljenju za izgradnjo krožišča na tem območju, ki bo
povezovalo Prešernovo cesto, cesto A in Leninovo ulico.
Voznike prosimo za dosledno upoštevanje postavljene
prometne signalizacije.
Trije šestdesetletniki
že četrti mandat v
krajevnem svetu
Svet KS Jagodje - Dobrava, ki ga sestavljajo predsednik Maks Filipčič, podpredsednica Katja Višnjevec in
člani Dino Božič, Gino Gergeta, Alojz Zorko, Danilo
Markočič in Illenija Šavron so se ob koncu lanskega leta
zbrali, da bi pogledali opravljeno delo, hkrati pa so izkoristili priložnost in nazdravili trem članom ob okroglem
jubileju. Filipčič, Božič in Zorko so namreč praznovali
visok jubilej, 60. rojstni dan, in uspešno sodelovanje v kar
štirih mandatih krajevnega sveta. Vrsto let so sodelovali
pri uresničitvi mnogih projektov, v prihodnje pa obljubljajo ureditev dokumentacije in pokritje balinišča ob
zgradbi krajevne skupnosti.
Sanacija mostu med Kraško in Prešernovo
Občina Izola zaključuje sanacijo mostu čez hudournik med Prešernovo in Kraško ulico, ker obstoječi most ni
izpolnjeval zahtev po varnosti in nosilnosti.
Izvajalec del, podjetje Inmat,
d. o. o., Malija je zgradilo betonski most z varovalno ograjo,
Komunala Izola pa izvaja preplastitev cestnih priključkov do
omenjenega mostu in asfaltira-
nje samega mostu. V kratkem bo sledila tudi sprememba prometnega režima na Kraški ulici. Ta bo spremenjena v enosmerno ulico,
na kateri bo možno bočno parkiranje.
24
društva in zavodi
Februar 2013
Turistično društvo Šparžin Korte
Na izolskem podeželju delujejo različna društva, ki jih nameravamo predstaviti v prihodnjih številkah Bobniča. Tokrat
smo obiskali Korte, kjer deluje več kulturnih društev, ki svojo dejavnost osredinjajo v glavnem na prireditve ob
praznikih. Pred leti je skupina zanesenjakov ustanovila Turistično društvo Šparžin Korte. Njihove prve dejavnosti so
bile vezane na tradicionalne vaške dirke z osli, ki jih je bilo včasih v Kortah veliko in na katerih so sodelovali skorajda
vsi domačini, nam je povedala predsednica društva Rozana Prešern.
Med poglavitne dejavnosti so zapisali predvsem pospeševanje celostnega turističnega
razvoja v kraju, zavzemanje za ohranitev
naravnih in kulturnozgodovinskih spomenikov ter skrb za urejenost kraja, želijo pa
prispevati tudi k izvajanju kulturnih programov in projektov na področju zdravja, športa
in rekreacije ter spodbujati interakcijo, sodelovanje in druženje med člani društva in
sorodnimi organizacijami, društvi in krajevnimi skupnostmi.
»Začeli smo z dvajseterico navdušencev, s
časom pa je število članov raslo, tako da nas
je zdaj okoli 100, čeprav je zares aktivnih
približno polovica,« je povedala predsednica
in dodala, da so med člani predstavniki vseh
vaških zaselkov. Med opravljene naloge, na
katere so po besedah Prešernove najbolj
ponosni, vsekakor sodi sanacija vseh petih
vaških vodnih virov, ki so zdaj
spet očiščeni in uporabni. Nekoč
so ti vodni viri pomenili oskrbo
celotne vasi, danes pa pripravijo
vsakoletne pohode do njih. Ti
običajno trajajo od dve do tri
ure, na vsakem pa prikažejo tudi
Od kod ime društva?
Šparžin je v domači govorici
osnova, »mati« šparglja, to
je tisti bodeči spodnji del, iz
katerega raste špargelj, je
pojasnila Rozana Prešern. Če
pri nabiranju odrežemo ali
izruvamo tudi šparžin, tam
šparglji ne rastejo več.
nekaj starih običajev. Udeležujejo se jih tudi pohodniki
iz drugih krajev, ne le domačini. Prav tako so sodelovali
v dogodkih ob koncu leta, svoj kraj pa so ob različnih
priložnostih predstavili tudi na stojnicah v Izoli.
Zelo aktivni bodo tudi letos, kot ključno
nalogo pa so si zadali celoletno predstavitev
turističnih točk v Kortah in bližnji okolici. V
vasi nameravajo postaviti informacijsko tablo
in številne kažipote.
V nadaljevanju še nekaj utrinkov s prazničnega dogajanja na podeželju ob koncu leta. Društvo Šparžin je
venčke in ostale praznične artikle prodajalo na adventni
tržnici in v leseni hiški pred zadružnim domom. Izkupiček od prodaje so namenili za humanitarne namene.
Otroci so se sredi decembra razveselili gledališke predstave tako v Kortah kot na Maliji, v predbožičnem času
pa so se na božični tržnici poleg ponudbe na stojnicah
predstavili tudi drugi umetniki, domači harmonikaši
Timi Korenika, Mark Jakomin in Nejc Grbec, violinistka
Lea Žabkar, Moški pevski zbor Izola, ženski pevski zbor
Sinji Galeb iz Izole in lokalni ansambel. Na predbožični
večer je izolsko podeželje obiskal Božiček. S kočijo se je
popeljal od Šareda skozi Cetore, Malijo, Korte, Medoše.
Ob zvokih božičnih melodij, toplem čaju, pecivu, ponekod tudi bakalaju, siru in kruhu, je praznično vzdušje
prinesel otrokom, mladim pa tudi tistim malo manj
mladim. Turistično društvo Šparžin Korte se zahvaljuje
vsem, ki ste pomagali in omogočili, da je bil december v
Kortah prazničen, predvsem Občini Izola in Krajevni
skupnosti Korte.
Vlado Krivec
25
Februar 2013
izolske posebnosti
www.izola.si
V izolskem K. M. K. Boxu
izdelujejo embalažo prihodnosti
Izolsko podjetje KMK Box je eno vodilnih na področju sodobnih tehnologij embaliranja, poleg tega pa svojo
dejavnost uspešno širi še na več drugih področij. Osnovni material, ki ga uporabljajo pri svojem delu, so plošče iz
polipropilena. »Gre za stranski produkt pri predelavi nafte, ki so ga izdelali sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in
nekaj časa niso točno vedeli, kaj bi z njim,« je pojasnil direktor in solastnik podjetja Igor Morgan.
Na večini področij embaliranja in pakiranja
polipropilen zamenjuje klasični karton,
čeprav je približno trikrat dražji. Ampak
samo ob nabavi, je opozoril Morgan, nato z
uporabo postane veliko cenejši. Predvsem
zato, ker je odporen na vremenske in druge
vplive in se lahko uporabi večkrat. Poleg tega
je ta embalaža zložljiva in pri povratnem
transportu zavzame zelo malo prostora.
Nezanemarljiv pa je tudi podatek, da se polipropilen, če ga pustite na odprtem, razgradi
v približno letu dni, kar pomeni, da je z ekološkega zornega kota veliko sprejemljivejši
od ostalih umetnih, iz nafte pridobljenih
snovi.
embalaže, je zadeva stekla, prvi
večji kupec pa je bilo slovensko
podjetje Gorenje, ki je njihov
izdelek uporabilo pri pakiranju
pralnih strojev (predvsem hrbtišča). Nato so pridobivali stranko
sejemskih in razstavnih prostorov ter k izdelkom za
končne kupce. In tako je prišlo do sodelovanja s starosto
slovenskih izumiteljev Jožetom Florjančičem. Ta je njihov
material in način dela sicer poznal že od prej, prav pri
izdelavi inovativne ptičje krmilnice pa so ga tudi uporabili. Gre za ličen, enostaven in praktičen izdelek, ki se
Od Gorenja do kupcev iz ZDA
Zgodba podjetja se je pričela v letu 1996, ko
sta Igor Morgan kot grafični inženir ter njegov
prijatelj ekonomist in pilot želela narediti
nekaj večjega in sta pričela z izdelavo embalaže iz kartona. Položaj v tistih letih je bil
težaven, saj industrija ni plačevala niti približno redno, onadva pa sta dobavljala prav
industriji. Delo je bilo, plačil pa ne, se spominja Morgan. Prostore so takrat imeli v
Šmarjah nad Koprom. Njihovo delo so ovirale različne težave, tako kot je pri nas z
mladimi podjetji že običaj; leta 2008 so se za
kratek čas selili v Rakek in se nato vrnili v
Izolo, v prostore nekdanjega Stekla, ki je šlo
v stečaj. Konkurenca na področju kartonske
embalaže je bila izjemno ostra, zato so v podjetju iskali nekaj novega – in našli v Italiji.
Eden od proizvajalcev embalaže pri naših
zahodnih sosedih je za industrijo stekla,
predvsem steklenic, izdeloval kartonsko
embalažo. Ta je, ker so se steklenice skladiščile na odprtem, hitro razpadala in povzročala veliko loma stekla. Zato jo je zamenjal s
ploščami iz polipropilena. Tam so kupili
rabljen stroj in tako odkrili tudi nov material. Ko so vse skupaj nadgradili s svojim
znanjem na področju grafike in izdelovanja
za stranko in danes sodelujejo s
številnimi slovenskimi in tujimi
velikimi podjetji. Prisotni so
predvsem v prehrambni, farmacevtski in avtomobilski industriji, kjer so prednosti embalaže
iz kartonplasta (kot imenujejo
valoviti polipropilen) v primerjavi s klasičnim kartonom izjemno velike.
Na tujem so prisotni
predvsem v Italiji in Avstriji,
prodrli so tudi v ZDA, njihov
strateški trg pa je predvsem
Nemčija.
To je velik, pomemben trg, je
pojasnil Morgan, pa še blizu je.
Ne dolgo nazaj so poleg obstoječih prostorov postavili še eno
proizvodno halo.
Od embalaže prek
postavljanja sejemskih in
razstavnih prostorov pa
do ptičje krmilnice
V zadnjem času so pričeli širiti
svojo ponudbo z dela za industrijo še v sektor postavljanja
26
lahko pritrdi oziroma postavi dejansko kamorkoli. Vse
je pripravljeno za serijsko proizvodnjo, pogodbo o sodelovanju so podpisali v lanskem decembru, le še način
plasiranja na trg bo treba izbrati. Odzivi na krmilnico so
bili namreč povsod, kjer je bila predstavljena, več kot
zelo dobri.
Igor Morgan je ob koncu našega pogovora izrazil zaskrbljenost zaradi neprijaznega poslovnega okolja v Sloveniji, ki namesto da bi mladim podjetjem pomagalo
ustvarjati pogoje za njihovo rast in jim v začetku pomagalo, kaže predvsem željo po njihovem izčrpavanju in
onemogočanju. Tudi na Obali bi se po njegovem prepričanju morali odločiti, kje bosta industrija in obrt
strokovnjak svetuje
Februar 2013
ter kje turizem. Prav tako je izpostavil potrebo po
resnem inkubatorju za mlada podjetja. Kljub naštetim
težavam in oviram pa je Morgan glede prihodnosti svojega podjetja optimističen. Promet kljub kriznim časom
stalno raste, saj manjša naročila obstoječih partnerjev
nadomeščajo novi in novi naročniki. Z malo sreče jim je
uspelo, da je trg njihove izdelke sprejel, je zaključil Morgan, čeprav opažajo, da se veliko podjetnikov kar nekako
otepa sprememb in novosti, dokler jim gre dobro.
Jasni cilji podjetja v prihodnje
Podjetje želi v prihodnjih letih postati eno vodilnih evropskih podjetij na področju proizvodnje diverzificiranih izdelkov iz polipropilena. »V tem obdobju je naša želja vzpostaviti partnerski odnos z različnimi proizvajalci embalaže iz
drugih materialov in skupaj ponuditi celovite in optimalne
rešitve na področju embaliranja. Naš cilj je večkratna uporaba embalaže in posledično zmanjševanje stroškov in
odpadkov,« še dodajajo v K. M. K. Boxu. Vlado Krivec
Razpad zakonske zveze in skupno premoženje
otroki, določi pa se tudi višina preživnine. V predmetnih
postopkih sodišče pazi na pravice otrok po uradni
dolžnosti.
Kolikšna naj bo preživnina?
Kaj storiti ob razpadu zakonske
zveze?
V primeru razpada zakonske
skupnosti morata zakonca urediti na eni strani sam status
zakonske zveze kot tudi njuna
razmerja z otroki, razdeliti pa
morata tudi skupno premoženje,
če to obstaja. Enako je tudi v
primeru zunajzakonske skupnosti, le da v tem primeru do razveze zakonske zveze ne pride. V
praksi je tako treba razlikovati
med postopkom, v katerem se
uredi sam status zakonske zveze
in razmerja z otroki na eni strani,
ter postopkom delitve skupnega
premoženja na drugi strani.
Razveza zakonske zveze
V samem postopku razveze
zakonske zveze sodišče razveže
zakonsko zvezo in istočasno, če
imata zakonca skupne mladoletne otroke, odloči tudi, kateremu
od staršev se mladoletni otrok
oz. otroci zaupajo. V tem primeru se določijo tudi stiki med
staršem (ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo) in
V praksi se pogosto postavlja vprašanje, kolikšna je
primerna preživnina za posameznega otroka. Glede
navedenega je treba poudariti, da je preživnina odvisna
predvsem od potreb posameznega otroka in preživninskih zmožnosti obeh staršev, pri čemer se v praksi zasleduje cilj, da otroci v čim večji meri ohranijo standard, ki
so ga imeli pred razvezo zakonske zveze, kar je sicer v
praksi velikokrat nemogoče, ker se v primeru razveze
stroški bivanja zvišajo, saj gre za stroške dveh gospodinjstev, dvojne stroške elektrike, vode in za druge bivanjske
stroške. Pri določanju same preživninske obveznosti
sodišče upošteva tudi, kolikšna je skrb posameznega od
staršev za otroka, kot tudi doprinos k samemu varstvu
in vzgoji otroka.
Kaj pa stiki?
Tudi pri stikih sodišče izhaja predvsem iz tega, da so v
otrokovo korist. Sodišče v izjemnih primerih stike prepove ali jih omeji oz. določi, da se izvajajo pod nadzorom
tretje osebe. Takšna je lahko odločitev sodišča zgolj v
primeru, ko pride do takšnih negativnih ravnanj, vedenj
starša do otroka, da bi bilo drugačno izvrševanje stikov
bodisi škodljivo bodisi nevarno za otroka. V praksi tako
sodišče kot tudi izvedenci zagovarjajo čim pogostejše
stike, seveda vedno v korist otroka ter primerno njegovi
starosti. Nemalokrat se v praksi dogovorimo za stike
dvakrat tedensko, vsak drugi vikend ter počitnice
izmenjaje.
Skupno premoženje
Premoženjska razmerja zakonca urejata bodisi sporazumno bodisi v pravdnem postopku. Sodišče v postopku
delitve skupnega premoženja – pri čemer se ugotavlja
tudi delež posameznega zakonca na tem premoženju –
obenem odloča tudi o načinu plačila skupnih dolgov ter
ostalih obveznosti zakoncev, vendar na zahtevo zakonca.
Na podlagi določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sta deleža zakoncev na skupnem premoženju (tako na aktivi kot na pasivi) enaka, če eden od
zakoncev ne dokaže, da je k ustvarjanju in
ohranjanju skupnega premoženja prispeval
bistveno več. V tem primeru mora zakonec
višji delež na skupnem premoženju tudi zahtevati. Sam postopek ugotavljanja skupnega
premoženja ne pomeni zgolj matematičnega
izračuna prihodkov posameznega zakonca,
pač pa se ugotavlja tudi, koliko je posamezni
zakonec prispeval k povečanju skupnega
premoženja, njegovemu ohranjanju, kot tudi
siceršnji skrbi za družino, otroke,
gospodinjstvo.
Kaj je skupno premoženje?
Skupno premoženje zakoncev je vse, kar je
bilo pridobljeno v času trajanja zakonske
skupnosti z delom. V skupno premoženje
tako ne spada premoženje, ki ga je eden od
zakoncev imel že pred samo sklenitvijo
zakonske zveze, ravno tako pa ne spadajo v
skupno premoženje darila, dana izrecno
enemu izmed zakoncev. Način ugotavljanja
deleža na skupnem premoženju je enoten,
kar v praksi pomeni, da je na vsem skupnem
premoženju in tudi na dolgovih višina deleža
enaka.
Sodišče v postopkih, v katerih se ugotavlja
skupno premoženje in delež na njem, na zahtevke in pravice zakoncev ne pazi po uradni
dolžnosti, kot je to pri urejanju razmerij z
otroki, pač pa mora vsaka od strank svoje
trditve glede obstoja skupnega premoženja,
deleža na njem in višine dolgov tudi dokazati
ter ponuditi ustrezne trditve in dokaze.
Glede samega dokazovanja trditev in dejstev
nekdanjih zakoncev pa je v tovrstnih postopkih poleg listinskih dokazov, podatkov o
prihodkih in premoženju, pogosto treba
upoštevati tudi zasliševanje prič, sorodnikov,
ki vedo povedati kaj o premoženjskih in ostalih razmerjih med nekdanjima zakoncema.
Monika Mavsar
27
dobro je vedeti
Februar 2013
www.izola.si
Škrle in kamni iz zida –
knjiga o Istri in njenih ljudeh
Srečko Gombač je izdal že kar nekaj knjig. V glavnem je bila njihova tematika bolj tehnične narave, zato je s knjigo, ki
nosi naslov Škrle in kamni iz zida, kar malo presenetil. Lotil se je namreč bolj etnološke snovi in v knjigi zbral zgodbe
iz Istre. Nastanek naslova avtor razloži v začetku dela, ko pravi, da je zanj Istra zgrajena na škrlah in kamnitih zidovih.
»Ja, vsake toliko časa res nekaj napišem,«
začne svojo pripoved o nastanku drobne
knjige Srečko Gombač. »To knjigo bi lahko
opisal tudi kot nekoliko avtobiografsko delo.
V tistih krajih sem živel nekaj časa in se tja
tudi večkrat vračal. Menim, da tako človek
ostane del skupnosti neke vasi, od staršev,
sosedov, znancev in domačinov pa tako sliši
razne pripovedi in zgodbe. Te se človeku
usidrajo v spomin in zato se mi je zdelo, da
bi bilo škoda, da se izgubijo. Konec koncev
so te zgodbe del kulture teh ljudi in tega
prostora, ki je bil zanemarjan, zato sem
zgodbe združil v knjigi, da ne bi šle v pozabo.
No, mislil sem si, v najslabšem primeru bom
tepen …« svojo zgodbo v smehu pripoveduje
Gombač. Ali morda zato, ker se je v zgodbah
kdo prepoznal? »Ne, na to sem pa pazil. V
knjigi so namreč opisane zgodbe
iz tega prostora, vnesti sem
poskušal tudi informacije o tem,
kakšna je govorica, izvor imen, ki
se pojavljajo in podobno. V
uvodu sem zapisal, da sem
imena malo zamenjal, zato da se
ne bi kdo prepoznal.
Veste, ne čutim prav nobene
potrebe po tem, da bi potomce
obremenjeval s tistim, kar so
njihovi predniki doživljali takrat,
pomembno pa je, da sem ohranil
imena, da se ve, kako so se ljudje
imenovali in naslavljali,« še
dodaja Gombač.
Vlado Krivec
Druga zbirka pesmi ima
naslov Bojazni
V Izoli živijo številni kulturni ustvarjalci in umetniki, vedno znova pa prihajajo novi. Ena
tistih, ki je tu doma že dolgo, je Barbara Motoh Bračanov, ki se je s poezijo prvič srečala
kot najstnica. Pri šestnajstih je svoje pesmi poslala v oceno pesniku in prevajalcu, zdaj že
pokojnemu Janezu Menartu. Ta jih je prebral, ocenil in dal nekaj koristnih nasvetov, je v
smehu pojasnila Barbara ob predstavitvi svoje druge pesniške zbirke, ki nosi naslov Bojazni.
»Epizoda z Menartom je bila
dobra vzpodbuda za nadaljnje
pesnikovanje,« se je strinjala
sogovornica in pojasnila, da ji je
bilo v čast predvsem, da ji je
Menart sploh odgovoril. Sicer pa
je odločitev o ustvarjanju pesmi
dozorela kar sama, spontano.
»Nekaterim bolj steče od rok
proza, drugim poezija in jaz sem
med slednjimi,« pojasnjuje.
Njene pesmi včasih nastanejo
hitro, včasih pa zorijo več časa,
ampak v glavnem nastanejo v
celoti in dokaj hitro. Z nasmehom pojasnjuje, da seveda ni niti
približno tako kot vidimo v filmih. Namreč, ob inspiraciji ne
pusti družbe na cedilu in
mrzlično išče kos papirja, na
katerega bi zapisala pesem.
Pesem si poskuša zapomniti,
sicer pa se tu in tam tudi kakšna
izgubi. Naslov zbirke Bojazni bi
lahko pomenil tudi naše strahove, vendar se v njih zrcali
predvsem trenutno družbeno
počutje. Pesmi so tematsko različne, v glavnem brez naslovov in
so večinoma novejšega datuma,
čeprav je Barbara izbirala med
opusom zadnjega desetletja.
Vlado Krivec
28
Občina oddaja
prodajna
mesta
1. februarja je Občina Izola
objavila razpis za javno
zbiranje ponudb za oddajo
prodajnih mest v najem za
leto 2013.
Predmet oddaje z javnim zbiranjem ponudb so prodajna mesta
na sprehajališču od parkirišča
Lonka do mandrača, na kopališču Svetilnik in ob parkirišču
gostilne Jasna na Belvederju.
Prodajna mesta se bodo oddala
za različne namene in za določen
čas, merili točkovanja za sestavo
prednostnega seznama prijaviteljev pa sta kvaliteta in zanimivost
prodajnega programa oziroma
ponudbe na posameznem prodajnem mestu ter višina ponujene najemnine.
Prijavitelji lahko vloge
oddajo do 25. februarja
2013, javno odpiranje
ponudb pa bo 27.
februarja 2013. Razpisna
dokumentacija je
objavljena na spletnih
straneh Občine Izola
www.izola.si (pod rubriko
Za občana – Razpisi).
dobro je vedeti
Februar 2013
Carmelo Lenzi:
Lepo je, ko izveš, da ima nekdo tvojo kri
Carmelo Lenzi, sicer direktor izolskega Univarja, je pred časom kri daroval že stotič. Člani Rdečega križa so mu ob tej
priložnosti pripravili sprejem.
Lenzi pravi, da kri daruje že od
svojega sedemnajstega leta. Že
takrat je zdravnica ocenila, da je
dovolj krepak mladenič in takoj
je privolil v humanitarno akcijo.
V vseh teh letih se Lenzi najbolje
spominja srečanja z znanci iz
Luke Koper, ko mu je gospa
povedala, da je dobila njegovo
kri in imela občutek, kot da je v
njej nekaj posebnega. »Res je
zanimiv občutek, ko izveš, da
ima nekdo tvojo kri. Nekdo, ki ga
tudi osebno poznaš,« srečanje
ocenjuje Lenzi, ki z darovanjem
krvi ne bo odnehal tudi v prihodnje, če bo le zdravje služilo in
dokler bo starostna meja to
humanitarnost še dovoljevala.
»Kri darujem zato, ker se tako
počutim dobro in nikoli ne bi
pričakoval za to karkoli v
zameno, čeprav se zadnje čase
kar veliko govori o tem,« še meni
Lenzi in dodaja, da nikoli ni
občutil pomanjkanja krvi, ki jo je
daroval v vseh teh letih. »Kri
darujemo predvsem zato, da
pomagamo drugim. Mislim, da je
to osnovni namen krvodajalstva,« še zaključuje Lenzi, ki mu
za vztrajnost pri darovanju krvi
in nesebično pomoč drugim
čestitamo tudi sodelavci
Bobniča.
Povzeto iz intervjuja Carmela
Lenzija za Mandrač
Ribarnica spet odprla svoja vrata
Tik pred koncem minulega leta so v Izoli ponovno odprli ribarnico. Tako bodo ljubitelji ribe – kot veleva dolgoletna
tradicija še iz časov, ko je bila Izola resnično in samo ribiško mesto – lahko ponovno kupovali svežo ribo in morske
sadeže v impozantni stavbi na Velikem trgu, na poti med mandračem in kopališčem pri svetilniku.
Prejšnji najemnik ribarnice,
podjetje Marriba, je prodajalno
zaradi stečaja zaprlo že avgusta,
nato pa je bilo na razpisu izolske
Občine najuspešnejše podjetje
Levante v lasti družine Steffe iz
Kopra, ki je dobrih 130 kvadratnih metrov velik prostor uredilo
v lično ribarnico. Otvoritve se je
udeležilo kar spodobno število
ljudi. Govornik je bil najemnik
ribarnice Fabio Steffe, sicer tudi
vodja ulova cipljev, poudaril pa
je, da bo ponudba slonela na svežih morskih dobrotah
iz lastnega in ulova drugih domačih ribičev. Dodatno
ponudbo pa bodo predstavljali nekateri tipični lokalni
izdelki, kot so vino, oljčno olje in morska sol.
Vlado Krivec
29
Februar 2013
nagradna križanka
zabava
www.izola.si
številka 7
Izpolnjeno križanko pošljite do 22. marca 2013 na
naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola s
pripisom »Nagradna križanka«.
Med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami bomo
izžrebali tri nagrajence, katerih imena bomo objavili v prihodnji
številki Bobniča - La Crida. Nagrajence bomo obvestili tudi po pošti.
Nagrade:
1. nagrada: knjiga Stari izolski statut
2. nagrada: županovo vino
3. nagrada: majica ali kapa z izolskim grbom
Nagrajenci decembrske številke Bobniča - La Crida so:
1. nagrada: knjigo Stari izolski statut prejme ga. Marija Bolje
2. nagrada: županovo vino prejme ga. Ida Mataus
3. nagrada: majico z izolskim grbom prejme g. Uroš Pavlin
Riše: Marjan Motoh
Čestitamo!
30
i
n
o
i
z
a
t
s
e
f
i
man
o
z
r
a
M
,
o
i
a
r
Febb
Sabato, 23 febbraio, Campo alle Porte
Fiera dell'Antiquariato
Martedì, 26 febbraio – ore 19.00, Casa di Cultura
Il Sud dell'Etiopia, lezione sul leggendario
fiume Omo, Arne Hodalič
Giovedì, 28 febbraio 2013 – ore 18.00, Casa di Cultura
RICORDI DE CO IERO MULO, regia di Luciano
Volpi
Sabato, 16 marzo 2013 – ore 18.00, Isola, Palazzo Manzioli
OMAGGIO AI CANTAUTORI ITALIANI –
spettacolo musicale con i Cantanti di musica leggera
della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola
Domenica, 3 marzo 2013 – ore 17.00, Palazzo Manzioli
LEITMOTIV – pomeriggio musicale con il complesso
SHATTERED BREATH di Muggia,
Coordinatore: Giulia Fonzari
Sabato, 16 marzo – domenica, 24 marzo, diverse località
Festa del cefalo
Martedì e mercoledì, 5 marzo, Scuola media Isola
I sapori dimenticati dell'Istria
Giovedì, 7 marzo – ore 19.00, Galleria Alga
Andrea Verdelago
inaugrazione della mostra di dipinti
Venerdì, 8 marzo – ore 20.00, Casa di Cultura
TERRA FOLK in concerto
Venerdì, 8 marzo – ore 20.00, Palazzo Manzioli
Donne e vino
Sabato, 9 marzo – ore 19.00, Casa di Cultura
Omaggio musicale per la Festa delle
donne: Orchestra di fiati Isola, Orchestra giovanile
di fiati della Scuola di musica di Isola, Coro di voci
bianche della SE Livade ed il gruppo vocale Tamariska,
concerto
Domenica, 10 marzo 2013 – ore 16.30, Casa di Cultura
MANIGHI DE OMBRELE – musical tratto da Mary
Poppins e portato in scena dal Gruppo
Domenica e lunedì, 17 - 18 marzo
Festival della malvasia
Giovedì, 21 marzo 2013 – ore 18.00, Isola, Palazzo Manzioli
(Giornata Mondiale della Poesia)
A CUORE APERTO – presentazione del volume di
poesie del Gruppo Composizioni Letterari, Ideatore e
coordinatore: Maria Pfeiffer
Giovedì, 21 marzo – ore 19.00, Casa di Cultura
BURMA, diario di viaggio
Giovedì, 21 marzo – sabato, 23 marzo, Korte
Benvenuta primavera
Venerdì, 22 marzo, Belvedere
Festival del Ramoscello d'olivo d'oro,
conferimento dei ricinoscimenti
Venerdì, 22 marzo – ore 20.00, Casa di Cultura
Spettacolo di danza: Rivoluzione nell'aria,
Evoluzione nella danza, Erato sul
palco, AC Erato
Domenica, 10 marzo, da Trieste a Visinada
Maratona Parenzana
Sabato, 23 marzo – ore 19.00, Casa di Cultura
Concerto del Coro accademico Vinko
Vodopivec
Giovedì, 14 marzo – ore 19.00, Casa di Cultura
Dr. Iztok OSTAN – Lezione: Vita sana
Sabato, 23 marzo, Via Lubiana
Bazar internazionale di primavera
Giovedì, 14 marzo, Sala del Sole
La Dolce Istria: mostra
Lunedì, 25 marzo – giovedì, 28 marzo, Casa di Cultura
Incontro regionale dei gruppi
teatrali per bambini
Venerdì, 15 marzo – ore 20.00, Casa di Cultura
Rassegna di cori "Primorska poje - Il
Litorale canta", concerto
Giovedì, 28 marzo – domenica, 31 marzo, acquatorio
Spring Cup
Sabato, 16 marzo – ore 17.00, Casa di Cultura
TAKE LJUDSKE - Quelle popolari
(Teatro di burattini "Nebo", per i più piccoli)
Sabato, 30 marzo – ore 9.00 - 19.00, Parco Pietro Coppo,
Campo alle Porte
USAKE ŠĆIAT, Fiera Pasquale
dell'Antiquariato
prireditve
ec
r
a
M
,
r
a
u
r
Feb
Sobota, 23. februarja, Lonka
Sejem starin
Torek, 26. februarja ob 19.00, Kulturni dom
Jug Etiopije, predavanje o legendarni reki Omo,
Arne Hodalič
Četrtek, 28. februarja ob 18.00, Kulturni dom
RICORDI DE CO IERO MULO
režija: Luciano Volpi
Nedelja, 3. marca ob 17.00, Manziolijeva palača
LEITMOTIV – glasbeni popoldan s skupino
SHATTERED BREATH iz Milj, koordinatorka:
Giulia Fonzari
Torek in sreda, 5. in 6. marca, Srednja šola Izola
Pozabljeni okusi Istre
Četrtek, 7. marca ob 19.00, Galerija Alga
Andrea Verdelago
otvoritev slikarske razstave
Petek, 8. marca ob 20.00, Kulturni dom
TERRA FOLK, koncert
Petek, 8. marca ob 20.00, Manziolijeva palača
Ženske in vino
Sobota, 9. marca ob 19.00, Kulturni dom
Poklon ob prazniku – Pihalni orkester Izola,
Otroški pihalni orkester Glasbene šole Izola, Otroški
pevski zbor OŠ Livade in vokalna skupina Tamariska,
koncert
Nedelja, 10. marca ob 16.30, Kulturni dom
MANIGHI DE OMBRELE – ubodobitev muzikala
Mary Poppins
Nedelja, 10. marca, od Trsta do Vižinade
Maraton Parenzana
Četrtek, 14. marca ob 19.00, Kulturni dom
Dr. Iztok OSTAN – Predavanje: Zdravo življenje
Sobota, 16. marca ob 18.00, Manziolijeva palača
POKLON ITALIJANSKIM KANTAVTORJEM
– glasbena prireditev; nastopajo: pevci Skupnosti
Italijanov "Dante Alighieri" iz Izole
Od sobote, 16. marca, do nedelje, 24. marca, razne lokacije
Fešta cipljeV
Nedelja in ponedeljek, 17. in 18. marca
Festival malvazije
Četrtek, 21. marca ob 18.00, Manziolijeva palača
(Svetovni dan poezije)
A CUORE APERTO (Z odprtim srcem) –
predstavitev zbirke poezij skupine Literarne kompozicije
(Gruppo Composizioni Letterarie), pobudnica in
koordinatorka: Maria Pfeiffer
Četrtek, 21. marca ob 19.00, Kulturni dom
BURMA, potopisno predavanje
Od četrtka, 21. marca, do sobote, 23. marca, Korte
Pozdrav pomladi
Petek, 22. marca, Belvedere
Zlata oljčna vejica, podelitev
Petek, 22. marca ob 20.00, Kulturni dom
Plesna predstava: Revolucija v zraku,
Evolucija v plesu, Eerato na odru,
KUD ERATO
Sobota, 23. marca ob 19.00, Kulturni dom
Akademski pevski zbor VINKO VODOPIVEC, koncert
Sobota, 23. marca, Ljubljanska ulica
Pomladni mednarodni bazar
Četrtek, 14. marca, Sončna dvorana
Razstava Sladka Istra
Od ponedeljka 25. do četrtka 28. marca, Kulturni dom
Območno srečanje otroških
gledaliških skupin
Petek, 15. marca ob 20.00, Kulturni dom
PRIMORSKA POJE, koncert
Od četrtka 28. do nedelje 31. marca, akvatorij
Spring Cup
Sobota, 16. marca ob 17.00, Kulturni dom
TAKE LJUDSKE (Gostuje LGL Nebo, za najmlajše)
Sobota, 30. marca od 9.00 do 19.00, park Pietro Coppo,
Lonka
USAKE UŠĆIAT, Velikonočni sejem starin