Izola ima svojo dušo!
Glasilo Občine Izola / Bollettino del Comune di Isola 3 ŽUPAN RAZMIŠLJA O IZOLI ČEZ PETDESET LET IL SINDACO RIFLETTE SU ISOLA TRA CINQUANT’ANNI Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč, a vendarle vztrajno delamo na njih, pravi župan Igor Kolenc, saj ne želi delati populističnih projektov, ampak projekte na dolgi rok, ki bodo Izoli prinesli nekaj dobrega. ODPADKI NUJNO ZLO 7 I RIFIUTI – MALE NECESSARIO E INEVITABILE Dogovor o izgradnji regijskega centra za obdelavo odpadkov je po letih nesodelovanja med občinami eden pomembnejših dosežkov pri reševanju problematike odpadkov. IZOLSKO PODEŽELJE SE PREBUJA 24 GURMANSKA POSLASTICA VZREJENA V IZOLI 28 Predsednik krajevne skupnosti Korte, Edi Grbec, ocenjuje, da so se po dolgih letih spanja tudi na izolskem podeželju zbudili s številnimi projekti. Le redko kdo ve, da v Izoli vzrejajo slamnatega vrtnega polža, ki je gurmanska poslastica. JOŽE POTREBUJEŠ SE RAD VRAČA V IZOLO 30 Jože Potrebuješ, član glasbene skupine Čuki, se z družino rad vrača v Izolo, ker se v njej počuti dobro. št. 1/N°1, OKTOBER / OTTOBRE 2011 Izola ima svojo dušo! Isola ha una propria anima! www.izola.si Oktober 2011 Spoštovane Izolanke in Izolani, dragi bralci Bobniča-La Cride! Gentili lettori del bollettino municipale Bobnič – La Crida! P Kazalo 3 Intervju – Župan razmišlja o Izoli čez petdeset let 6 Delovanje občinskega sveta 8 V središču – Odpadki nujno zlo 10 Zgodilo se je ... 13 Evropski teden mobilnosti v Izoli 14 Markočič bi dopustoval v Izoli 16 Obujen praznik izolskega čudeža 17 Izolski gostinci in hotelirji 18 Odnos do okolja se začne že v otroštvu 20 Izolska knjižnica danes 22 Proizvedeno v Sloveniji: slovensko leposlovje 23 Ob tednu otroka je bilo v Izoli živahno 24 Izolsko podeželje se prebuja 26 Zametki dnevnega centra starejših občanov 27 Usposobljeni za nudenje prve pomoči 28 Gurmanska poslastica vzrejena v Izoli 29 Odslej brezplačni pravni nasveti tudi v Izoli 30 Od tu in tam 31 Dobro je vedeti Izdajatelj: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola Izšlo: v Izoli, oktober 2011 Odgovorna urednica: mag. Martina Miklavčič Šumanski Nepodpisane fotografije: Arhiv Občine Izola Oblikovanje in prelom: Moare Lektorica: dr. Karin Marc Bratina Tisk: PiGraf, d. o. o, Izola Naklada: 7000 izvodov Brezplačen izvod 2 ravijo, da je bolje za novico ne izvedeti, če je slaba. Pred vami je občinsko glasilo Bobnič - La Crida, in to je dobra novica. Preteklost Bobniča je dolga in pestra. Pomembno je, da je ponovno zagledal beli dan in da bo v prihodnje obiskal vsa gospodinjstva ter občane in občanke obveščal o delu občinske uprave, o življenju, zanimivostih in novostih; v sliki in besedi vam bo predstavljeno dogajanje iz naše sredine. S i dice che le buone notizie ci fanno bene. Beh, di fronte a voi c’è un nuovo numero del bol- lettino municipale Bobnič - La Crida. E questa è sicuramente una buona notizia. Anche se la storia de La Crida è lunga e ricca, la sua pubblicazione continua. Il bollettino municipale verrà distribuito in questi giorni a tutte le famiglie del comune, informando i cittadini sulle notizie relative all’attività dell’amministrazione comunale e alla vita in città, sulle novità e sugli eventi interessanti. Il testo è spesso accompagnato da immagine fotografiche che mostrano alcuni momenti della vita cittadina. V tokratni številki je v središču tema, povezana z urejenostjo naše občine. Na tem področju je bilo v zadnjem času narejenih kar nekaj konkretnih premikov. Le kdo si ne bi želel živeti v urejenem okolju? Hkrati pa hitro pomislimo, da smo naredili že vse, kar je bilo v naši moči, ali celo, da nič ne moremo pomagati, ker sta urejenost okolice, v kateri živimo, in skrb za ločeno zbiranje odpadkov zunaj naših meja. Pa to ni tako. Mozaik, ki je sestavljen iz spoštovanja zakonskih predpisov, konkretnih premikov inštitucij, služb in zavodov, dobre volje vseh nas in odnosa do naših potomcev, vodi k pravemu cilju – čistemu in urejenemu okolju, ki omogoča prijetno bivanje tudi v Izoli. Il tema centrale di questo numero del bollettino municipale è la cura dell’aspetto esteriore della città ed il rispetto per l’ambiente. Negli ultimi tempi si è lavorato molto per migliorare l’aspetto della città. Chi non vorrebbe vivere in una città pulita e curata? Spesso però siamo del parere che quello che serviva è già stato fatto o che non possiamo fare nulla visto che la cura ed il rispetto per l’ambiente (attraverso anche la raccolta differenziata dei rifiuti) sono problemi che non dipendono solo da noi. Ma non è così. Il mosaico, formato da piccoli tasselli quali il rispetto delle norme di legge, le azioni concrete svolte dalle istituzioni, dai servizi e dagli enti, la buona volontà di tutti noi e la responsabilità che abbiamo verso i nostri successori, ci aiuta a raggiungere l’obiettivo prefis- Bobnič - La Crida prinaša še veliko več. Seznanjeni boste s svetniškimi vprašanji in pobudami, ki so bili podani na občinskih sejah, s prihajajočimi dogodki, z delovanjem društev, zavodov, šol in vrtcev, krajevnih skupnosti in z novostmi, ki jih bodo v italijanskem jeziku pripravili predstavniki italijanske skupnosti. V obdobju hitrih sprememb, ko se vse krha in poka po šivih, in v času, ko nas z vseh strani oblegajo negativne novice, hitro izgubimo upanje. Nič čudnega, saj smo samo ljudje, ki nas poleg razuma vodijo tudi čustva. V občinskem glasilu bomo pisali o tem, kar je in kar bo, poskušali pa bomo ohraniti vedrino, poročati o pozitivnih in navdušujočih zgodbah, ki jih ustvarjamo skupaj. Pa ne, da je pri nas vse lepo in prav. Tudi pri nas ni vse zlato, toda misli vodijo naša dejanja. Morda se boste strinjali z menoj, da sta dobro in slabo sestavni del življenja, imamo pa možnost izbire, lahko smo pozitivni ali negativni. sato – fare di Isola una città pulita e curata, dove è bello vivere. Il bollettino municipale vi propone altre informazioni e notizie: riporta i testi delle interrogazioni e mozioni dei consiglieri comunali avanzate durante le sedute consiliari, il calendario degli eventi, illustra le risultanze delle attività svolte dalle associazioni, dalle scuole, dagli asili e dalle comunità locali e affronta anche tematiche legate alla comunità italiana di Isola che sono riportate in lingua italiana. In un periodo di grandi e veloci cambiamenti in cui tutto crolla, in un periodo in cui siamo bombardati da notizie negative, perdiamo spesso la speranza. Niente di strano - l’essere umano non è fatto solo di intelletto ma anche di sentimento. Il bollettino municipale riporterà notizie di vario genere - ci impegneremo però a mantenere un tono positivo e di comunicarvi notizie entusiasmanti. Le nostre azioni sono le conseguenze dei nostri pensieri. La vita e formata da momenti belli e brutti, siamo noi a poter scegliere di adottare un atteggiamento mentale positivo o negativo nei confronti degli stessi. Izbira je vaša, gotovo pa bomo veliko več naredili skupaj in složno! La scelta è vostra, sono sicura però che agire insieme è meglio che agire da soli! intervju Oktober 2011 Župan razmišlja o Izoli čez petdeset let Magister Igor Kolenc je postal župan ob lanskih volitvah, pred tem je bil uspešen menedžer v obalnih podjetjih. Sicer je prebivalec mesta od otroških let in na Izolo močno navezan. Gospod župan, minilo je približno leto dni od volitev. Kako ocenjujete svoje županovanje v tem času? procese v tej občini, da smo občinsko upravo iz treh preselili na dve lokaciji. To ni bilo ravno enostavno, to je bil pravi podvig, ki se mu Težko je ocenjevati samega sebe. Nikoli nisem imel navade, da sam nekateri še vedno upirajo. Zahtevamo, da se dela zaradi ljudi in ne sebe ocenjujem, raje vidim, da to delajo drugi. Je pa dejstvo, da sem zaradi dela samega, čistimo vse tisto, kar lahko počistimo, in bil v tem prvem letu, kakor rad povem, premalo med ljudmi. Nabralo ustvarjamo dobre temelje ter spodbujamo komunikacijo. se je preveč zgodovine in soočamo se z njenim reševanjem. Če ne Med temi potezami je bilo gotovo več takih, ki so nepriljubljene. Mislite, da ste kljub temu v tem času uspeli prepričati volivce, da delate tisto, kar ste obljubili? Tisto, kar obljubim, običajno tudi naredim, ali pa si vsaj poskušam maksimalno prizadevati, da to izpeljem. Seveda je v politiki to težje, ker si odvisen od kupa drugih dejavnikov, ne le od sebe in svoje volje. Govorilo se je veliko, predvsem, da sprožam določene poteze in se nato umaknem. Vse, kar začnem, ima svoj cilj. Točno vem, kam želim in kam grem, vem, katera je rdeča nit oziroma pot, ki nas vodi do cilja. Do cilja pa, vemo, lahko vodi več poti. Do sedaj sem še vsako zadevo, ki sem jo sprožil, premaknil z mrtve točke. Nisem vsega premaknil toliko, kot sem želel, nekje sem naredil manj, ampak povsod delamo premike v smeri, ki smo si jo začrtali. Nekateri pravijo, da ne komuniciram in da zaradi tega ni demokracije. Zame ni demokracija v tem, da sprašuješ ljudi, kam gremo. Demokracija je zame to, da množico vprašaš, ali gremo tja, tja ali tja. Dolžan pa sem, glede na funkcijo, nastaviti okvire z ustreznimi strokovnimi službami. In ko te okvire nastavimo, sprožimo procese. Jaz nisem vladar, raje se imam za voditelja, in vodim stvari na timski način … in ko se vodijo spremembe, imamo množico ljudi, ki so proti njim, imamo nekaj takih, ki so za spremembe, a se jih bojijo, dokler jih ne spoznajo, in imamo take, ki so nad spremembami navdušeni. Spraviti vse te ljudi skupaj za dosego končnega rezultata, ni enostavno, ni lahko. Vemo pa, da so tisti, ki so proti spremembam, vedno proti. Omahljivci, ko vidijo, da so spremembe dobre, jih sprejmejo, ampak potrebujejo čas, navdušenci pa so tako ali tako vedno za. bomo postavili trdnih temeljev, ne bomo mogli kvalitetno graditi naprej. Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč, a vendarle vztrajno delamo na njih. Poudarjam, delamo na dolgi rok. In drugo, ne izvajamo populističnih projektov, delamo na rezultatih, ki bodo na dolgi rok pokazali nekaj dobrega za Izolo. Kaj smo v tem času Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč, a vendarle vztrajno delamo na njih. Delamo projekte, ki so osredotočeni na dolgi rok. Ne izvajamo populističnih zadev, ampak delamo na rezultatih, ki bodo na dolgi rok pokazali nekaj dobrega za Izolo. naredili? Gotovo vzpostavili sodelovanje med tremi obalnimi občinami, začeli intenzivno delati na nivoju vseh treh obalnih občin, na problematiki odpadkov, na oskrbi s pitno vodo. Da ne bi govoril o V teh zadnjih besedah ste že malo opisali tudi sebe. Za tiste pa, ki vas ne poznajo, čeprav ste od malih nog Izolan, kako bi se predstavili ljudem. Kdo je mag. Igor Kolenc? drugih stvareh, ki se dotikajo vsakodnevnega življenja ljudi. Kar pa Čisto navaden človek, kot vsak drugi. Na funkcijo župana sem prišel zadeva interno delo, mislim, da je bilo ključno, da smo razpoznali vse z zelo jasnimi cilji, za Izolo nekaj narediti. In to narediti na daljši rok, 3 Oktober 2011 intervju www.izola.si za prihodnost te občine. In če bodo ljudje to spoznali in razumeli in posamezniku je, ali se za podjetništvo odloči ali ne, ali je izziv priprav- bomo na tak način tudi delali, bomo temu mestu lahko ustvarili pri- ljen sprejeti ali ne. Zanimivo je tudi področje naše bližine koprski luki hodnost. Zavedal sem se, da bo funkcija župana zahtevno delo, da pa – zakaj ne bi izkoristili tudi te možnosti, predvsem za storitvene je situacija takšna, kot je, pa moram priznati, se mi niti sanjalo ni. dejavnosti? Moramo pa vedeti, da v Sloveniji ni kapitala. Ponj moramo Zavestno sem se odločil za to, in ko se nečesa lotim, delo tudi opravim. v tujino in ne na način, da bodo tujci prihajali k nam, ker tega ne bo. Nimam navade metati puške v koruzo in tudi to nameravam izpeljati Mi moramo trkati na vrata in se ponujati v tujini. Ponujati pa moramo do konca. tisto, kar je naša danost. Vrniva se zopet k Izoli. Ta je tradicionalno veljala za ribiško in industrijsko mesto, ki je v glavnem temeljilo na predelavi tistega, kar so ribiči ujeli. V zadnjih letih pa je vse bolj prepoznavna tudi kot turistični kraj. Kje torej vidite Izolo ob koncu tega mandata in kje enkrat v prihodnosti? In kaj je naša danost? Ali po domače, če odmislimo kapital, ki ga povsod primanjkuje, kaj Izola ima in kaj ji manjka? Najbolj primanjkuje kapitala, manjka tudi zaupanje v državo, kar ni le izolska značilnost. Treba bo spremeniti določene zakone, vezane na Glede na to, da raje gledam v prihodnost, bom odgovoril, kje vidim Izolo čez petdeset let. Vidim jo kot občino, mesto in podeželje, z največ 20 tisoč prebivalci. To je tehtna izjava in tega ni bilo lahko sprejeti kot vizijo, kot končni cilj. To pomeni en kup stvari, ki jih je treba spremeniti in prilagoditi. Zanesljivo je treba spremeniti Izolo demografsko. Zakaj? Izola izhaja iz neke vrste industrijskega obdobja z majhno dodano vrednostjo, kar nas danes tepe. Enostavno povedano, če imamo 14 milijonov prihodkov in 15 milijonov odhodkov, nam manjka en milijon, brez kakršnihkoli investicij. Zelo skrbno moramo ravnati z denarjem, iskati vire interno in eksterno. Povečati moramo dohodke, da lahko projekte peljemo naprej. Druga stvar, Izola je imela industrijo, ki je propadla in je zdaj tam, kjer je, in strategija zahteva izdelavo poslovnega načrta, v katerem turizem je, ampak do največ 45 odstotkov vseh dejavnosti. Vse ostalo morajo biti druge dejavnosti, Običajno tisto, kar obljubim, tudi naredim, ali pa se vsaj poskušam maksimalno angažirati, da to izpeljem. Seveda, v politiki je to težje, ker si odvisen od kupa drugih dejavnikov, ne le od sebe in svoje volje. zaposlovanje, načine zaposlovanja, fleksibilnost zaposlovanja in tako naprej. Bolj bo treba zaupati v sodstvo, v davčno politiko. Ti trije elementi bodo pripomogli, da bomo lažje prišli do tujega kapitala. Generalno pa, nehajmo le stokati in govoriti, zakaj nekaj ne, ampak začnimo iskati pobude in izzive, zakaj da. Dajmo tudi storitvene, obrtniške, podjetja in drugo. Izola mora delovati vse leto kot posamezniki zavihati rokave in se spustiti v kakšen izziv. Če bomo in ne sme biti odvisna od ene same panoge. Je pa v tem trenutku in le čakali, da nam bo nekdo drugi kaj dal, ne bo rezultatov … in jih tudi tudi v prihodnje turizem zanesljivo ena močnejših panog v občini. ne more biti! To pomeni, še enkrat poudarjam, da občina mora in bo podpirala vse projekte, ki nosijo dobrobit prebivalstvu, skupnosti in Na kakšen način pa menite, da bo Izola do tega cilja prišla? posameznikom. Tu pa mora biti tudi volja s strani posameznikov, da Na to smo v občini že nakazali usmeritve. Letos smo intenzivirali prireditve in s tem naredili Izolo privlačnejšo za obiskovalce. Osnovna se odločijo za … ne bom rekel avanturo, pač pa tveganje. Vsaka stvar, pri kateri posameznik pogleda ven iz povprečja, pomeni tveganje. naloga pa je, da so s prireditvami najprej zadovoljni domačini. Če bodo zadovoljni oni, bodo tudi gostje. Če bodo prireditve le za goste, smo cilj zgrešili. Potenciali, ki jih imamo, so potenciali našega vsakdana, okolja in znanja na tem področju. Veliko poudarka bomo dali t. i. welness turizmu. Zakaj? V Izoli imamo bolnišnico in veliko usposobljenega kadra. Z ministrom Marušičem smo ustanovili delovno komisijo, v kateri so predstavniki občine, bolnišnice in ministrstva z jasno nalogo zasnove welness posthospitalnega turizma. Drugo je ovrednotenje naših krajev. Pred kratkim smo imeli v Kortah sestanek, kako pridobivati in uporabiti evropska sredstva. Omenili ste pogoje, kot večje zaupanje v vlado in sodstvo, državo. Te institucije imajo takšno zaupanje, kot si ga zaslužijo. Nedavno sem v lokalnem časopisu prebral tudi izpostavljeno misel, ki se je zoperstavljala birokratom v prestolnici. Kako torej vidite sodelovanje? Občina namreč ne more odpirati novih delovnih mest, lahko pa pri tem pomaga. Na posamezniku je, ali se za podjetništvo odloči ali ne, ali je pripravljen sprejeti izziv. Pogovarjali smo se na primer o italijanski definiciji „albergo sfuso“, Sodelovanje mora biti obojestransko in korektno, ne more biti kar kar bi lahko zvenelo kot razseljeni hotel. Nekaj takega bi lahko imeli ad hoc, kot se nekdo spomni. Naš teritorij želimo ovrednotiti. Njegove tudi mi. Kot občina bomo sprožali pobude, potrebujemo pa tudi pod- danosti so poleg klime tudi vinogradništvo, oljkarstvo, kmetijstvo. jetne posameznike, ki bodo te pobude sprejemali. Občina namreč ne Vemo, da se dogajajo zlorabe, ker ljudje iščejo možnosti, kako izko- more odpirati novih delovnih mest, lahko pa pri tem pomaga. Na ristiti luknje v zakonih in odlokih. Zaradi tega pa ne smemo metati 4 intervju Oktober 2011 vseh v isti koš. Ne moremo govoriti o valorizaciji okolja v smislu raz- kmetijami skrivajo neki drugi interesi. Ampak, da neki birokrat v voja kmečkega turizma, proizvodnje vin in ekološke pridelave in Ljubljani enostavno reče, ukinite ta odlok, to je zame nesprejemljivo. istočasno to onemogočati z zakonom, ki pravi, da se na kmetijskih Ta odlok so sprejeli člani občinskega sveta, sprejeli so ga ljudje, ki tu zemljiščih ne sme graditi nič. Kot primerjavo lahko vzamemo Toskano, živijo. In zdaj bo nekdo, ki z Izolo nima nobene zveze, odločal, kaj naj Trudimo se in želimo si, da bi bila Izola prijazna občina do vseh. Najprej do prebivalcev in nato do obiskovalcev. Če se bodo prebivalci počutili dobro, se bodo tudi obiskovalci. delamo mi tukaj. Potem mi nismo potrebni. Je ob koncu še kakšna misel, ki bi jo želeli sporočiti občanom in tudi obiskovalcem občine Izola? Trudimo se in želimo si, da bi bila Izola prijazna občina do vseh. Najprej do prebivalcev in nato do obiskovalcev. Sicilijo, Avstrijo in druge države, kjer to intenzivno razvijajo. In ali Če se bodo prebivalci počutili dobro, se bodo tudi obiskovalci. Zanes- bomo mi zato, ker je nekaj posameznikov izigralo sistem, uničili vse ljivo je potrebne veliko strpnosti, treba je iskati rešitve, ki niso le ostale? Ena izkušnja, ki jo lahko iz tega potegnemo, je, da so očitno rešitve za posameznike, ampak tudi za skupnost. Pred nami je trnova predpisi premalo restriktivni oziroma merila niso prava. Jaz osebno pot, ampak prepričan sem, da bomo z majhnimi in nenehnimi koraki, mislim, če se že pogovarjamo o turističnih kmetijah, bi morali imeti s trdim delom, z voljo in iskanjem rešitev na koncu prišli do takih naslednja merila. Kdor ustanavlja neko novo dejavnost, bi moral imeti rezultatov, ki nam bodo omogočili dejansko kakovostno življenje na vsaj toliko in toliko zemljišča v lasti na tem območju, da tu deluje že dolgi rok. Ne bom iskal kratkoročnih, populističnih rezultatov, ne določeno število let, da se ista dejavnost nadaljuje tudi v primeru zanimajo me. Zanima me Izola čez toliko in toliko let, in če bom to prodaje. To bi moralo biti eksplicitno navedeno. Če vse to vnesemo, dosegel, bom zadovoljen. bomo gotovo omejili zlorabe. O tem sem prepričan. Danes se pod Vlado Krivec anche la nuova organizzazione dell’amministrazione comunale del Comune di Isola, ed il trasferimento di una parte degli uffici ad altra sede, riducendo a due le località in cui opera l’amministrazione. A parere del primo cittadino tra cinquant’anni Isola sarà un comune di massimo 20.000 cittadini. Occorre quindi cambiare molte cose nella città e adeguarle alle future necessità. Bisognerà gestire bene il denaro e ricorrere a fonti di finanziamento interne ed esterne. Isola era una città industriale, ma negli ultimi anni il settore è quasi del tutto scomparso. È necessario quindi che venga elaborato un piano aziendale che segnerà l’inizio di una nuova economia, basata non solo sul turismo (che deve rappresentare massimo 45 % delle attività), ma anche sulla prestazione di servizi, sull’artigianato e sull’industria. Anche se il settore turistico è e sarà sempre il settore più importante per Isola, la città deve contare anche sugli altri settori, non strettamente legati all’attività stagionale. »Il nostro impegno è quello di far diventare Isola una città accogliente e amichevole per tutti, principalmente per i cittadini ma anche per i visitatori«, dice il sindaco, aggiungendo che »se i cittadini si sentono bene nella propria città, lo stesso vale anche per i visitatori.« Occorre sicuramente avere pazienza e tolleranza e cercare di Mag. Igor Kolenc è stato eletto sindaco alle elezioni amministrative dello scorso anno. Prima di assumere il ruolo di sindaco, era un manager di successo, alla guida di alcune fabbriche costiere. Avendo vissuto a Isola a lungo, è molto legato alla città, anche se attualmente vive »Il nostro impegno è quello di far diventare Isola una città accogliente e amichevole per tutti, principalmente per i cittadini ma anche per i visitatori« in uno dei comuni contermini. Dopo un anno di mandato, il primo cittadino fa il punto della sua attività amministrativa, ribadendo che il lavoro di qualità si fonda su trovare soluzioni da cui guadagnerebbero non solo i singoli cittadini ma anche l’intera comunità. basi solide e che bisogna prima risolvere i problemi del passato. Secondo il sindaco i progetti importanti, che portano benefici ad una città, Secondo il sindaco la strada da percorrere, per raggiungere gli obiet- sono quelli a lungo termine e non quelli visibili da subito. Un passo in tivi prefissati, è ancora lunga e difficile ma procedendo per piccoli e avanti molto importante è stato sicuramente quello di instaurare una continui passi, lavorando duro e impegnandosi a trovare soluzioni collaborazione tra i tre comuni costieri, che si sono uniti per affrontare efficaci, si potrà migliorare la qualità della vita a lungo termine. insieme il problema dei rifiuti e dell’acqua potabile. Importante è stata 5 Oktober 2011 delovanje občinskega sveta www.izola.si S pomočjo sonca do okolju prijazne električne energije Svetniki in svetnice so na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Izola obravnavali kar 14 točk dnevnega reda, med drugimi tudi osnutek podrobnega občinskega prostorskega načrta za vzhodno območje industrijske cone, investicijsko dokumentacijo za fotovoltaične elektrarne, novelacijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izolske poti« ter investicijsko dokumentacijo za drugo fazo ribiške infrastrukture. Občinski svet je na seji obravnaval in v prvi inštitut Irpek. Občina Izola z navedenim pro- obravnavi sprejel dopolnjeni osnutek odloka jektom kandidira na javnem razpisu za ukrep in okoljsko poročilo podrobnega občinskega 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine prostorskega načrta za vzhodno območje podeželja. Skladno z dokumentom identi- industrijske cone v Izoli. Načrtovane prostor- fikacije investicijskega projekta znaša vrednost ske ureditve in pozidava bodo pomenile projekta 193.053,36 EUR (Občina Izola zaokrožitev obstoječe industrijske pozidave ter nameni za projekt 75.347,23 EUR, sredstva EU prenovo dela naselja na območju novega pa znašajo 117.706,13 EUR). Temeljni cilj projekta »Izolske poti« je obogatitev športnorekreacijskih kapacitet občine z vzpostavitvijo kolesarskih in pohodnih poti v zaledju občine, ki bo širši javnosti približala v celoto povezane lokalne kulturne in naravne znamenitosti. vstopa v mesto Izola ob podaljšku Industrijske ceste (kompleks Stavbenik). Na omenjenem območju se načrtujejo gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno delovanje, skupne zelene in prometne površine, gradnja okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve na območju dveh Svetniki so soglasno potrdili Dokument hudournikov. Dopolnjeni osnutek odloka in identifikacije investicijskega projekta in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena 30 Investicijski program za projekt dni. Občinski svet je z dopolnjenim sklepom potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta in Investicijski program za projekt »Fotovoltaične elektrarne v Izoli«, ki ga je izdelalo podjetje Espri, d. o. o. Najpomembnejši razlog za investicijsko namero je proizvodnja električne energije na okolju prijazen način, ki Svetniki so v prvi obravnavi potrdili Odlok o izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Razloga spremembah in dopolnitvah odloka o za investicijsko namero sta tudi smotrno organizaciji in delovnem področju Občinske upravljanje z nepremičninami v lasti občine ter uprave Občine Izola. Bistvo reorganizacije tržne možnosti sončnih elektrarn. Investicija bo s postavitvijo prikazovalnikov o delovanju sončnih elektrarn pripomogla tudi k dvigu okoljske osveščenosti. Namen investicije je smotrno upravljanje z objekti v lasti Občine Izola, na katerih se postavijo fotovoltaične elektrarne in omogoči proizvajanje električne energije na način, ki prispeva k čistejšemu okolju. občinske uprave je v tem, da so področja, ki obsegajo vitalne funkcije in morajo po svoji osnovni opredelitvi delovati neodvisno, združena v t. i. štabne službe, neposredno podrejene županu; področja, ki obsegajo podporne funkcije, skupne za delovanje celotne občinske uprave, občinskega sveta in krajevnih skupnosti, so združene v službe za podporo in splošne zadeve in neposredno podrejene direktorju občinske uprave. Področje delovanja Občinski svetniki so nadalje potrdili še nove- posameznih uradov in procesi, ki potekajo lirani dokument identifikacije investicijskega znotraj uradov, so združeni glede na vsebino projekta za projekt Izolske poti, ki ga je izdelal dela, namen in vire informacij, ki jih 6 koncentracije posameznih aktivnosti in procesov znotraj posameznih uradov. Z izjemo Urada za družbene dejavnosti, katerega področje delovanja ostaja v večji meri nespremenjeno, ter Občinskega inšpektorata, ki se ga namerava v letu 2012 izločiti v skupno medobčinsko upravo, se s prenosom procesov in aktivnosti iz urada v urad v večji meri prenašajo tudi zaposleni, ki opravljajo dela na zadevnih področjih z namenom ohranitve operativnosti med izvedbo reorganizacije in takoj po njej. Občinski svetniki so sprejeli spremenjen in dopolnjen letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2011 ter potrdili sedem prodaj nepremičnin. Občinski svet je sprejel sklep, da se priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre za leto »Razvoj 2011 podeli študijskemu krožku Beseda ribiške infrastrukture v Izoli – II. faza«, ki ju Slovenske Istre, in sicer za raziskovanje, je izdelalo podjetje Elmarkt. Neposredni zapisovanje in ohranjanje jezikovnega rezultati projekta so ureditev osnovnih izročila Slovenske Istre. pogojev za delo ribičev v skladu s predpisi in prakso EU. Z obnovo mandrača in Ob koncu seje je župan svetnike še enkrat obalnega zidu bo zagotovljena trajnostna pozval, naj podajo svoje predloge za uporaba območja in izboljšani bodo oblikovanje Odloka o pospeševanju razvoja in pogoji za delo in varnost ribičev. rasti gospodarstva v občini Izola. Svetnikom je bo prispevala k ohranjanju narave in izboljšanje poslovanja občine glede na velike potrebujejo pri delu. Zasledovan je cilj podal tudi informacijo o ukrepih za uravnoteženje proračuna, o pozivu Ministrstva za okolje in prostor za razveljavitev Odloka o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola ter o izvajanju aktivnosti za slemensko cesto Jagodje–Šared. Vsa sredstva, ki jih bo Občina Izola dobila od Darsa kot odškodnino za prevoz na deponijo pod Šaredom, bodo namensko porabljena za gradnjo slemenske ceste. Občina Izola ima sicer z Darsom odprti še dve vprašanji, in sicer krožišče ter sanacijo ceste na območju Polja. Na seji so svetniške pobude oz. vprašanja podali naslednji svetniki: Silvano Sau, Radivoj Nardin, Slavko Samotorčan, Mario Gergeta in Bogdan Gerk. Več lahko preberete na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si, pod rubriko »Za občana«, Seje. delovanje občinskega sveta Oktober 2011 Svetniki potrdili rebalans proračuna Na 3. izredni seji Občinskega sveta Občine Izola 13. oktobra so svetniki obravnavali predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Izola, predlog Rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2011 ter dopis Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola. Svetniki so v drugi obravnavi nost možnost podajanja soglasij potrdili Odlok o spremembah in za gradnjo novih samostojnih dopolnitvah Odloka o organizaciji kmetij ali kmetijskih poslopij na in delovnem področju občinske kmetijskih površinah zunaj ure- uprave Občine Izola. ditvenega območja naselja. Potrjen je bil tudi dopolnjeni predlog rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2011, ki predvideva 21.898.248 EUR prihodkov in 23.232.579 EUR odhodkov. Občinski proračun za Svetniki so se večinoma strinjali, da bi morala Občina Izola ohraniti možnost podeljevanja soglasij, vendar bi moral občinski svet sprejeti pravila in pogoje, po katerih bi bilo možno taka soglasja podeljevati. Strokovne službe leto 2011 je sicer predvideval skupne prihodke in odhodke v višini 22.204.690 EUR oziroma 24.590.375 EUR. Pod zadnjo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali poziv Ministrstva za okolje in prostor za razveljavitev 1. točke 6. člena Odloka o spremembah in dopol- Občine Izola bodo tako pristopile k pripravi gradiva za spremembo in uskladitev sporne točke odloka z Zakonom o prostorskem načrtovanju, ki bo uvrščeno na eno od naslednjih sej Občinskega sveta. nitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola. Na podlagi predmetnega člena ima lokalna skup- Več lahko preberete na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si, pod rubriko »Za občana«, Seje. Občinski prostorski načrt Urad za okolje in prostor smo povprašali, v kakšni fazi je priprava Občinskega prostorskega načrta. Po besedah Vesne Vičič, vodje še dodatne študije in tudi celovito presojo Urada za okolje in prostor, se vplivov na okolje. Nato se bo dopolnjeni urad aktivno ukvarja z izdelavo osnutek akta javno razgrnil skupaj z občinskega prostorskega načrta. okoljskim poročilom. Na javni razgrnitvi Osnutek občinskega prostorskega bodo občani lahko preverili, ali je bila njihova načrta Občine Izola je bil marca pobuda upoštevana ali ne, ter podali svoje 2011 poslan nosilcem urejanja predloge in pripombe. prostora, da podajo svoje smer- Občina bo vse pripombe in predloge, nice. Trenutno čakajo še nekaj podane v času javne razgrnitve, preučila in do poglavitnih smernic nosilcev njih zavzela stališča, ki bodo objavljena na urejanja prostora, na podlagi krajevno običajen način in na svetovnem katerih se bo osnutek občinskega spletu. Občina bo lastnike zemljišč pisno prostorskega načrta dopolnil. Iz seznanila s stališči glede pripomb in doslej pridobljenih smernic predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne izhaja, da bo treba v postopku razgrnitve. priprave tega dokumenta izdelati Vesna Vičič, vodja občinskega urada za okolje in prostor 7 Oktober 2011 v središču www.izola.si Odpadki nujno zlo Urejenost podobe mesta in okolja v katerem živimo se začne pri posamezniku. Navada je žal železna srajca, zato so čut do ohranjanja narave, osveščen odnos do okolja in odgovorno ravnanje z odpadki dolgotrajen proces. Mesto postaja z večjo stopnjo urejenosti ne le prijetnejše za občane, ampak tudi atraktivnejše za turiste in privlačnejše za tuje investicije. vlogo imajo seveda tudi delavci iz službe za zbiranje in odvoz odpadkov, ki dnevno skrbijo, da je Izola čista. To so dokazali tudi Izolani, ki so se letošnje akcije »Očistimo Izolo« množično udeležili. Žal niso imeli težav s tem, da po končani akciji ne bi imeli česa pokazati. Komunala Izola si je ob podpori Občine zadala strateške cilje in vrsto aktivnosti, s katerimi bi lahko izboljšali ali trajno rešili urejenost okolja v Izoli. Strateško je Občina Izola v sklopu sedemnajstih združenih občin našla dolgoročno rešitev z izgradnjo regijskega centra za obdelavo odpadkov, ki naj bi začel z obratovanjem v začetku leta 2016. Do takrat se izvaja zapiranje zaključenih odlagalnih polj skladno z uredbo o odlaganju odpadkov in uvedeni so vsi ukrepi za minimalni vpliv Redno potekajo akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbi- odlagališča na okolico, vključno z minimalno potrebnim odprtim ralnico. V letošnjem letu sta bili taki akciji dve, prva v maju, ko je bilo poljem za vnos odpadkov v telo odlagališča. Tako je po letih zbranih 860 kilogramov nevarnih odpadkov, in oktobrska akcija, s nesodelovanja med občinami dogovor o izgradnji regijskega centra za katero je bilo zbranih 310 kilogramov nevarnih odpadkov. Občani obdelavo odpadkov gotovo eden pomembnejših dosežkov pri namreč nevarne odpadke sproti prinašajo v zbirni center. To potrjuje reševanju problematike odpadkov. Poleg strateških ciljev javno pod- dejstvo, da je bilo letos zbranih kar 1600 kg nevarnih odpadkov, ki so jetje Komunala intenzivno dela tudi na kratkoročnih ciljih na različnih jih občani sami pripeljali na zbirni center, kar predstavlja 60 odstotkov področjih in z različnimi akcijami. Pristopili so k enotnemu več kot v enakem obdobju lani. To je dokaz, da so občani bolje označevanju zabojnikov, kot je že ustaljena praksa v sosednjih osveščeni o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov in da spoštujejo okolje, v katerem živijo. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni nižjo okoljsko dajatev. Višina plačila okoljske dajatve za odlaganje odpadkov, ki jo določa država, je odvisna od količine odloženih mešanih odpadkov na odlagališče. Več bo v občini ločeno zbranih odpadkov, manj bo odloženih mešanih odpadkov in posledično bo znesek okoljske dajatve nižji. Komunala v prihodnje načrtuje še mnoge druge projekte, med drugim razširitev pokopališča v Kortah, ureditev odlagališča s sanacijo občinah. Komunala Izola za lažji dostop do zabojnikov pri zbiranju in teras, ureditev platojev, ureditev otroških igrišč na podeželju, ureditev odvozu smeti ter čiščenju zabojnikov ureja tudi zbiralnice. Ključno avtobusnih postajališč, postavitev nove ograje na Trgu Padlih in ureditev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov s »pergolami«. Potrošništvo in sodoben način življenja z roko v roki prispevata k ustvarjanju odpadkov. Ti so kot nujno zlo, borimo se z obstoječimi, proizvajamo nove. Zavedanje je premalo, aktivnosti posameznika in skupnosti morajo voditi k skupnemu cilju: pravilnemu ravnanju z odpadki za nas, ki živimo danes in prihodnje generacije. 8 v središču Koristne informacije za občane in občanke Ločeno zbiranje odpadkov, kot so stara in neuporabljena zdravila, odpadne (majhne) baterije, odpadne sijalke, zamaške ipd., lahko občani prinesejo tudi na recepcijo Komunale Izola, d .o. o. Oktober 2011 I rifiuti - male necessario e inevitabile La responsabilità verso l’ambiente in cui viviamo ricade su ogni singolo individuo ovv. cittadino. I valori legati alla conservazione e la tutela della natura, al rispetto per l’ambiente, e alla responsabile gestione dei rifiuti si formano, purtroppo, lentamente. Una città più pulita ed ordinata è sicuramente più vivibile, più accogliente ma anche più interessante per gli investitori esteri. Ne sono pienamente coscienti anche gli isolani. In molti hanno infatti preso parte all’iniziativa »Puliamo Isola«, organizzata nel corso di quest’anno per ripulire la città dai rifiuti abbandonati. La quantità dei rifiuti raccolti non era affatto invidiabile, l’approccio è però quello giusto. Non possiamo essere indifferenti al degrado ambientale. Navodila za ločeno zbiranje odpadkov V zabojnik modre barve in z rdečo nalepko z napisom papir in kartonska embalaža se odlagajo: časopisi, revije, prospekti, listine, katalogi, brošure, šolski zvezki, pisma, kuverte, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, zmečkan papir, manjše kartonske škatle in embalaža prehrambenih artiklov (riža, soli, testenin, otroške hrane ...), aparatov, papirnate serviete, prtički in valovita lepenka ter kartonasti podstavki. L’azienda Komunala Isola, appoggiata dal comune, si è prefissata diversi obiettivi strategici ed ha elaborato una serie di attività per migliorare l’assetto ambientale della città. Per far fronte al problema rifiuti, il Comune di Isola, in accordo con altri diciassette comuni, ha elaborato un piano strategico a lungo termine che prevede la realizzazione, entro il 2016, di un centro regionale di trattamento dei rifiuti, con conseguente graduale chiusura di tutte le discariche per i rifiuti e l’introduzione di provvedimenti volti a minimizzare l’impatto ambientale delle discariche, riducendo le V zabojnik modre barve in z rumeno nalepko z napisom plastična in kovinska embalaža se odlagajo: folije in vrečke, plastenke za pijačo, plastenke za čistila in pralna sredstva, jogurtovi lončki in embalaža drugih mlečnih proizvodov, margarine, plastenke za majonezo, kečap, stiropor za manjše embaliranje gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike, računalnikov, tetrapak embalaža za tekoča živila, npr. mleka in sokov. V zabojnik modre barve in z belo nalepko z napisom steklena embalaža se odlagajo: kozarci za vlaganje, prazne steklenice, stekleničke živil in steklene črepinje. dimensioni delle singole aree separate della discarica, in armonia con il decreto sul deposito dei rifiuti. L’accordo sulla realizzazione del centro regionale di trattamento dei rifiuti costituisce sicuramente una meta importante che i comuni, dopo lunghi anni di mancata collaborazione, si sono prefissati per far fronte al problema rifiuti. Oltre a soluzioni strategiche a lungo termine, l’azienda Komunala Isola propone anche soluzioni a breve termine, organizzando varie iniziative sul tema dei rifiuti. Il nostro odierno sistema di vita, centrato sul consumismo, produce un’ingente quantità di rifiuti. I rifiuti sono ormai diventati un male necessario e inevitabile – combattiamo costantemente contro questo problema e allo stesso tempo produciamo nuove quantità di rifiuti da V zabojnik rjave barve in z belo/rjavo nalepko z napisom bioodpadki se odlagajo samo odpadki, ki so primerni za kompostiranje: kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Zeleni vrtni odpad: trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali in lesni pepel. V zabojnik zelene barve za ostale odpadke se odlagajo samo nekoristni odpadki: higienski artikli (vložki, plenice, ušesne palčke ...), vrečke za sesalec, zobne ščetke, umazane vrečke, umazan ovojni papir, onesnažen papir, ohlajen pepel, lepilni trakovi, porcelan, šiviljski izdelki in tapete. smaltire. I problemi derivano da una mancata consapevolezza dei cittadini nei confronti dell’ambiente. I singoli cittadini e l‘intera comunità dovrebbero perseguire un obiettivo comune in termini di una corretta ed efficiente gestione dei rifiuti, assicurando alle generazioni presenti e future un ambiente sano in cui vivere. Obratovalni čas odlagališča in zbirnega centra Orario d’apertura della discarica e del centro di raccolta dei rifiuti Poletni urnik (1. 4. do 31. 10.) Ponedeljek–petek: 8.00–19.00 Sobota: 8.00–12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Orario estivo(1.4. - 31.10) Lunedì – venerdì : 8.00 – 19.00 Sabato: 8.00 – 12.00 Domenica e festivi: chiuso Zimski urnik (1. 11. do 31. 3.) Ponedeljek–petek: 8.00–17.00 Sobota: 8.00–12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Orario invernale (1.11. - 31.3.) Lunedì – venerdì : 8.00 – 17.00 Saboto: 8.00 – 12.00 Domenica e festivi: chiuso Dežurna služba V delovnem času: 05/66 34 950 Izven delovnega časa: 041 650882 Servizio di turno Durante l’orario d’ufficio: 05/66 34 950 Fuori dell’orario d’ufficio: 041 650882 9 Oktober 2011 zgodilo se je ... www.izola.si Zgodilo se je ... Istrski karneval so letos soorganizirale tri obalne občine. Batana, spomenik izolske kulturne dediščine, je našla svoj prostor na pomolu ob plaži Delfin. Foto: STA agencija Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju so zažigali Rock Partizani. Predsednik republike dr. Danilo Türk je obiskal občino Izola in se srečal z županom mag. Igorjem Kolencem ter predstavniki občine. Foto: STA agencija Foto: STA agencija Srečanje je predsednik republike nadaljeval s predstavniki Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola. Pozdravil je tudi izolske ribiče. Mojstri koktelov izolskih lokalov so avgusta mešali pijače kar na promenadi. Ob sto osmi obletnici odprtja ozkotirne železnice Parenzana, ki je tekla tudi skozi Izolo, smo v Izoli dobili štiri nove pešpoti, med katerimi je tudi tista, ki delno poteka po stari trasi Parenzane. 10 zgodilo se je ... Oktober 2011 Občina Izola je zagnala projekt postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih. Ulični godci so popestrili poletne večere v Izoli V okviru prireditve Sladka Istra je Izola septembra gostila večer sladkih istrskih okusov in melodij. Bazilikijada 2011 – ko v Ljubljanski ulici zadiši po baziliki Na devetnajstem Eurofestu je sodelovalo 128 ekip iz 11 držav. 3. maraton po kantinah slovenske Istre se je začel s štartom v Kortah. Primorski ulični festival ni navdušil samo otrok. Otroci in mladostniki so se s preventivno akcijo “Zapelji me varno” seznanili z nevarnostmi, ki prežijo v prometu, in z nudenjem prve pomoči. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem organizatorjem letošnjih prireditev, obiskovalcem ter občankam in občanom, ki ste v času poletne turistične sezone potrpeli, da smo lahko v Izoli izpeljali številne kakovostne prireditve. Vaš župan mag. Igor Kolenc RINGRAZIAMENTO Ringrazio gli organizzatori, i visitatori e tutti i cittadini per aver contribuito alla buona riuscita delle numerose manifestazioni tenutesi a Isola durante i mesi estivi. Il vostro sindaco, mag. Igor Kolenc 11 Oktober 2011 zgodilo se je ... Foto: Anja Tratnjek Čohilj Tudi letos je Praznik oljk, vina in rib tako kot veliko drugih odmevnih prireditev organiziral Center za kulturo, šport in prireditve. www.izola.si Foto: Anja Tratnjek Čohilj V sklopu Praznika oljk, vina in rib je bilo razglašeno tudi Županovo vino 2011, to je rdeča zvrst Morer, letnik 2007 iz kleti Zaro. Foto: Dragan Sinožič Župan Izole, mag. Igor Kolenc, in župan Pirana, Peter Bossman, sta se v družbi še nekaterih drugih gostov preizkusila v peki sardel in tako otvorila letošnji Ribiški praznik. Ribiški praznik je bil letos takšen, kot so ga v Izoli prirejali včasih. Manjkal ni niti prikaz tradicionalnega čiščenja sardonov. Na Manziolijevem trgu je septembra stekel prvi mošt izolskega refoška. Župan je mošt v pokušino natočil vinski kraljici slovenske Istre, Debori Sosič. Vinarji so skupaj nazdravili ugodni letini. V septembru so šolarji spoznavali veščine vodnih športov. Foto: Dušan Ambrož 12 turizem in prireditve Oktober 2011 Evropski teden mobilnosti v Izoli Med 16. in 22. septembrom letos smo tudi v Sloveniji obeležili že 10. Evropski teden mobilnosti. Letos je bila ključna beseda dogodka energija, osrednji slogan pa Potujmo drugače. V pobudi je sodelovalo kar 30 slovenskih pravega električnega avtomobila, ki je sicer v za razvoz pošiljk po ozkih izolskih ulicah. občin, ki so del svojih ulic zaprle za avtomo- Sloveniji na prodaj že skoraj dve leti, in pa Razvito je bilo v sodelovanju z avtomobilskim bile in izvedle različne ukrepe za trajnostno električnega avtobusa. Ta je bil pravzaprav še gigantom Toyota, ki sicer v svetu prednjači po mobilnost. S posebnim dogodkom v parku največje presenečenje dogodka, saj smo uvajanju čistih tehnologij v osebna vozila. Pietro Coppo je bila med njimi tudi občina mnogi ostali odprtih ust ob dejstvu, da ga Tako je izolski zastopnik te japonske znamke, Izola. izdelujejo prav v Izoli! Gre sicer za italijanski Center Jereb, predstavil hibridni avtomobil projekt, ki pa ga družba Novi most sestavlja v Promet v vseh svojih oblikah sicer sodi po nekdanji livarni izolskega Mehana. V različnih vsej Evropi med največje porabnike energije, konfiguracijah lahko sprejme do 23 potnikov, saj gre za transport živih in neživih stvari kar tudi invalide na vozičku. Elektromotorji in tretjina vse porabljene energije, pri nas v akumulatorji zavzemajo celoten zadnji del Sloveniji pa celo 40 odstotkov, saj v novih avtobusa, ki so ga že preizkusili tudi župani tehnologijah potovanja izrazito zaostajamo za vseh treh obalnih občin, njegova trenutno ostalim svetom. Prireditev je spodbudila ljudi, edina pomanjkljivost pa so strmejši klanci, v da posvetijo večjo pozornost energetsko katere polno naložen leze zelo počasi. Vendar učinkovitim ter okolju, zdravju in denarnici pa so predstavniki izdelovalca zagotovili, da prijaznim načinom mobilnosti. Videti in bo že v bližnji prihodnosti tudi to odpravljeno. Prius, ki je pred kratkim obogatil tudi vozni večinoma tudi preizkusiti je bilo mogoče Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi park Občine. električne rolke, skiroje, celo vodne skuterje, električnim skuterjem, ki jih izdeluje Tomos, Prireditev je obiskal tudi župan mag. Igor pa celo vrsto skuterjev in mopedov, vse do nekdaj sicer veliki izdelovalec mopedov. Kolenc, ki si je eksponate z zanimanjem Všečno pobarvani v živahne barve po okusu ogledal in jih komentiral z ostalimi prisot- tako žensk kot moških in mladih ter s solid- nimi. V množici pozitivnih vtisov je nekoliko nimi zmogljivostmi so med prisotnimi poželi zaskrbelo le dejstvo, da bi ob množični uvel- veliko odobravanja. Še več navdušenja pa so javitvi takih vozil lahko postala problem predvsem mladi pokazali nad električnimi zadostna oskrba z električno energijo. Ker pa rolkami in skiroji domačega podjetja Kern. smo ljudje znani po tem, da se spremembam Vsekakor ne moremo mimo poštarjev, ki so in novostim radi dolgo upiramo (žal), bo do predstavili svoje, že uveljavljene načine okolju popolne uveljavitve električnih vozil vsaj v prijaznega potovanja. Poleg dobrih starih urbanih okoljih gotovo rešena tudi ta težava. koles so pokazali še posebno električno vozilo Vlado Krivec Uspešen Slovenian Boat Show Med 21. in 25. septembrom je v izolski marini s sloganom »Ker navtika ni od včeraj« potekala mednarodna razstava navtike Slovenian Boat Show. 45 razstavljavcev je na ogled navtične dejavnosti in ponudilo okoli 70 plovil. Sejem je prireditve,« je še dodal župan. odprl minister za promet dr. Bogat obsejemski program je Patrick Vlačič, župan Občine nastal v sodelovanju s Izola mag. Igor Kolenc pa je v Turističnim združenjem Izola in svojem nagovoru poudaril pomen je v dneh sejma obiskovalcem sodelovanja marine in mesta ponujal razstave, koncerte, Izola. »Navtika je pomemben del gledališke igre in več regat. vsakdana ljudi, ki živimo ob Organizatorji so poskrbeli tudi za morju. Prav zato Občina Izola najmlajše z »mini navtičnim podpira in bo še naprej podpirala sejmom«. 13 Oktober 2011 turizem in prireditve www.izola.si Markočič bi dopustoval v Izoli Danilo Markočič, direktor Turističnega združenja Izola, letošnjo turistično sezono ocenjuje kot dobro. Veliko je bilo narejenega, veliko je tudi novih projektov, predvsem pa bo sezono treba razširiti in Izolo narediti zanimivo skozi vse leto. Gospod Markočič, letošnja turistična sezona je bila daljša od običajnih, saj se je toplo vreme potegnilo daleč v jesen. Vseeno pa verjetno že lahko podate prvo oceno njene uspešnosti? gostje odločajo za dopust, ko vidijo lepo vreme. Sedejo v avto in gredo, medtem ko tuji gostje plačajo aranžmaje za tri ali več dni, in ko so tu, so tu. Poudaril bi še to, da smo v sezoni opravili ankete med turisti, V turizmu se zelo pogosto obračamo k statističnim podatkom in zanimalo nas je, zakaj so prišli v mesto, kakšna so njihova pričakovanja najraje uporabljamo podatke o ustvarjenih nočitvah. Če uporabimo in predvsem, koliko nameravajo zapraviti v mestu. In skoraj 70 ta model, lahko rečemo, da smo v Izoli v prvih devetih mesecih v odstotkov vprašanih je odgovorilo, da nameravajo zapraviti do 20 primerjavi z enakim obdobjem lani presegli število nočitev za dobrih evrov dnevno. To pomeni, da je bilo nočitev sicer več, a gostje so 8 odstotkov. Samo v septembru smo za celih 14 odstotkov boljši kot v zapravili manj. septembru lani. Še bolj spodbudni so podatki o nočitvah do vključno Kje je po vašem mnenju vzrok, da so Izolo obiskovali gostje takšne strukture? Zakaj so v Izoli takšni gostje? Lahko je vzrok tudi kriza, mislim pa, da dopust ustvari poseben občutek razposajenosti. Gost gre na dopust in se odloči, da si bo privoščil malo več kot doma. Morda smo v tem segmentu premalo agresivni v ponudbi, premalo izvirni. V marketingu je treba še veliko postoriti. Če gostu ponudimo le dobro pico in kepico sladoleda, to ni dovolj. Gost potrebuje več, potrebuje zabavo, možnost ogleda znamenitosti, adrenalinskih parkov, raznovrstno ponudbo, kjer ima možnost zapraviti več denarja. Tega pa ni. Seveda je možnost izletov v Postojnsko jamo ali Škocjanske jame, v Benetke, Lipico, a to ni dovolj. Velikih možnosti ni in intenzivno si je treba prizadevati za ustvarjanje novih elementov produktov. Kraji na Obali, v Istri kot celoti, so si dokaj podobni. Kaj ima Izola, kar bi goste privabilo sem namesto v Koper, Umag ali Poreč? V anketi smo na to vprašanje dobili nekaj zanimivih odgovorov. Mislim pa, da je vzrok v tem, da ima Izola nekaj, kar se ne da zgraditi ali kupiti. Izola ima še vedno dušo. Ko se sprehajaš po starem mestnem jedru ali ob mandraču, lahko še vedno srečaš ribiča – domačina in z njim poklepetaš. In prav ta pristnost, odprtost in prijaznost, ne prenasičenost, je tista, ki daje Izoli neko dodano vrednost. Po nekih analizah je pri nas še mogoče dvigniti turistične zmogljivosti, s katerimi bi dolgoročno prišli do 650 tisoč nočitev letno, kar je okoli 40 odstotkov več, kot jih ustvarimo zdaj. Ampak tega se je treba lotiti na način, da se podoba in duša mesta ne pokvarita, ker nam to daje prednost. 18. oktobra, ki so kar za 21 odstotkov boljši kot v enakem obdobju lani. To kaže, da bomo sezono zaključili z 8 do 10 odstotkov višjim indeksom. Gotovo je k temu doprineslo lepo vreme, podaljšana sezona s čudovitim septembrom in oktobrom. Nekoliko slabše je bilo le v juniju in delno juliju, ko je nekaj koncev tedna spremljalo slabo vreme. Druga opažena Za drugo leto pripravljamo še dva nova projekta, ki ju trenutno še tehtamo v organih združenja. Namreč, če imajo na smučiščih skipass, bomo imeli pri nas tako imenovani seapass oziroma kartico gosta. Z njo želimo predvsem dnevnim gostom ponuditi določene ugodnosti in pa enostavnejše koriščenje dnevne ponudbe. posebnost pa je, da se je število nočitev tujih gostov bistveno povečalo, število nočitev domačih gostov pa je ostalo na lanskem nivoju oziroma celo eno odstotno točko nižje. To pripisujemo dejstvu, da se domači 14 Pa sva že pri srednje in dolgoročno zastavljenih ciljih. Verjetno ste si v na novo ustanovljenem turističnem združenju že zastavili kakšne cilje za prihodnost. turizem in prireditve Oktober 2011 Po prvih nujnih ukrepih, s katerimi smo organizacijo papirno tudi s tematskimi prireditvami. V povezovanju s Koprom in Piranom vzpostavili, smo v poslovni načrt zapisali, da je treba več časa in dela smo vedeli tudi to, da bodo s križarkami prišli številni novi gostje, posvetiti večanju obiska gostov. Začeli smo na dveh vzporednih pro- okoli 150 tisoč letno. Pripravili smo poseben program z naslovom jektih. Eden je skupaj s Centrom za kulturo, šport in prireditve pri Slastne vedute Izole. V dveurnem programu je mogoče spoznati kul- raznih prireditvah. Tako smo v Izoli pripravili nekaj novih prireditev, turno dediščino in gastronomijo mesta, a se je ta program zaradi kot je praznovanje solsticija v Kortah, nato aktivnost z imenom Zjutraj načina prodaje, ki se dogaja prej, preden pridejo gostje na lokacijo, v morju, popoldan na krožniku, iskali smo tudi nove dnevne ponudbe slabše prijel. Pokazalo se je namreč, da gostje v Izolo pridejo, a si jo za popestritev poletnega utripa, iskali smo nova prizorišča. Drugo pa ogledujejo individualno. Računali smo na tistih 60 odstotkov gostov, je področje marketinga na splošno. Skupaj z agencijami, hoteli in ki se odločajo za obiske v zadnjem trenutku, ki ne vplačajo vsega ob Skozi trajnostni razvoj podeželja ima turizem dobre možnost. Ko smo aprila odprli štiri pešpoti, smo ugotovili, da gostje na TIC prihajajo z vedno večjim zanimanjem za ogled podeželja. Že avgusta smo morali zloženke ponatisniti. vkrcanju, a je program tako zahteven, da ga bomo prihodnje leto v sodelovanju z agencijami zastavili in prodajali nekoliko drugače. Še omenjeno pismo o nameri. Kaj to pomeni za Izolo? Pismo o nameri Kilometer nič sledi novim trendom turističnimi gospodarskimi družbami smo okrepili oglaševanje. Letos in zavedanju, da je v ponudbi treba narediti kakovostnejše premike v smo vabili potencialne goste na območju v polmeru 500 kilometrov pristopu in kakovosti. Gre za to, da se z lokalnim pristopom ponudijo okoli Izole, sodelovali smo na sejmih skupaj s Koprom in Piranom. tudi lokalni pridelki in izdelki. Lahko govorimo o avtentičnosti in Tako povezovanje je dobrodošlo, kot tudi sodelovanje v projektih avtohtonosti, gre pa tudi za vprašanje našega čuta za okolje. S tem, ko sosednjih občin, kot je Sladka Istra, Gastronomski zakladi Istre in so transportni stroški praktično nični, je manjše tudi onesnaževanje. podobno. V fazi priprave je tudi koledar prireditev v vseh treh občinah, Velika večina gostov, ki pride v neki kraj, želi spoznati njegovo kulturo ki je usklajen. Prireditve se tako ne bodo več datumsko prekrivale. in bogastvo, gastronomija pa je nekaj tipičnega in zanimivega. In če Sledi tudi nadgradnja prireditev, ki so se »prijele«, pa še zelo agresiven bomo to priložnost izkoristili – imamo namreč enajst podpisnikov s nastop na domačih sejmih in prireditvah, s katerim bi obrnili trend področja gospodarskih družb turizma in kmetijske pridelave – je domačega obiska navzgor. Za drugo leto pripravljamo še dva nova priložnost, da oboji najdejo skupno pot in prav mreženje turističnega projekta, ki ju trenutno še tehtamo v organih združenja. Namreč, če združenja skupaj z občino je pokazalo, da smo v tej smeri uspešni. imajo na smučiščih skipass, bomo imeli pri nas tako imenovani seapass oziroma kartico gosta. Z njo želimo predvsem dnevnim gostom Koliko je v ta projekt vključeno zaledje? ponuditi določene ugodnosti in pa enostavnejše koriščenje dnevne S trajnostnim razvojem podeželja ima turizem dobre možnosti. Ko ponudbe. Ob nakupu kartice bo gost lahko že imel rezervirano kosilo smo aprila odprli štiri pešpoti, smo ugotovili, da gostje na TIC pri- v izbrani restavraciji z izbranim menijem, urejen dostop na plažo, hajajo z vedno večjim zanimanjem za ogled podeželja. Že avgusta smo parkiranje in podobno. Če bo to urejal s kartico, bo ugodneje, kot če morali zloženke ponatisniti. Pri podeželju je pomembno, da se bi urejal vsako stvar posebej. S kartico gosta, ki prebiva pri nas več pravilno organiziramo, da vemo, da nimamo le refoška in malvazije, dni, bodo nekatere stvari ugodnejše, oziroma ko bo gost ob plačilu ampak tudi bogato kulturno dediščino. Povezovanje mesta in aranžmaja plačal turistično takso, bo zanjo tudi nekaj dobil. podeželja v teh segmentih je zelo pomembno. Kamorkoli greš po svetu, ne vzameš le hotelskega paketa, pač pa iščeš možnosti izletov. In če Na kakšno strukturo gostov računate? Bo Izola razvijala družinski turizem, bo šla v višji nivo in kako boste izkoristili množico gostov, ki bodo v Koper prišli s potniškimi križarkami? No, v Izoli je in bo zanesljivo dobrodošel vsak gost. Res pa je, da se vsaka hotelska družba usmerja k svojim ciljem. Tako je hotel ZDUS Delfin usmerjen predvsem k starejšim slovenskim gostom, hotel Sansimon resort s svojimi depandansami se bolj nagiba k nemškemu in skandinavskemu trgu, Belveder pa na izletih spoznaš tiste prave domačine v zaledju, je dopust zanesljivo bogatejši in na tem moramo graditi. Izola ima čudovite obale, plažo, sprehajalne poti, hotele, v ponudbi je sicer treba še kaj postoriti, ampak kot mesto je Izola zelo prijetna, topla in prijazna. V tako mesto bi zelo rad prihajal in verjamem, da imajo tudi naši gostje tak občutek. zaradi ureditve in ponudbe k srednjemu sloju nemškega in domačega Za konec še to. Če ne bi bil Izolan, bi prišel v Izolo na dopust? trga. Tu so še italijanski gostje, ki se nagibajo k nekajdnevnemu Izola je čudovito mesto in prav zadnjič, ko sem prebiral seznam bivanju. Potem je tu hotel Marina, ki je bolj poslovnega tipa z vrhun- svetovnih restavracij, sem bil presenečen ob fotografijah restavracije sko kulinariko, pa hostel v Kortah za mlade in hotel Keltika ter v v Cagliariju. Večkrat sem moral pogledati, da nisem slike zamenjal z poletni sezoni še hotel Riviera. Vsak ima svojo tržno nišo. V Izoli se Izolo, kajti bila je kot pogled z Belvederja na mesto, le Nanos je man- zavedamo, da je indeks nočitev le eden od pokazateljev uspešnosti. jkal v ozadju. Izola ima čudovite obale, plažo, sprehajalne poti, hotele, Zelo pomembno je namreč tudi, koliko ostane hotelu ali gostincu v ponudbi je sicer treba še kaj postoriti, ampak kot mesto je Izola zelo čistega dohodka. Če želimo povečati dohodek in predvsem njegov prijetna, topla in prijazna. V tako mesto bi zelo rad prihajal in ver- ostanek, moramo več narediti za kakovost in raznovrstnost storitev. jamem, da imajo tudi naši gostje tak občutek, saj govorimo o mestu, Temu je namenjeno pred kratkim podpisano pismo o nameri Kilo- ki je morda najlepše na svetu. meter nič. Za boljšo turistično in gostinsko ponudbo si prizadevamo Vlado Krivec 15 turizem in prireditve Oktober 2011 www.izola.si Obujen praznik izolskega čudeža Izolani so praznik izolskega čudeža kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile. Letošnje praznovanje, ki je potekalo to soboto in nedeljo, je tako že 449. zapovrstjo. Praznik je nastal kot spomin na meglenega oblaka, s katerim je sv. daljni 23. oktober 1380, ko je Maver pokril Izolo. Ladjevje je pred Izolo priplulo genovsko sledilo golobici, vedoč, da golobi ladjevje. Legenda pripoveduje, da ne letijo daleč od obale, a golobica so se nemočni meščani zatekli k jih je nepričakovano odpeljala molitvi v župnijsko cerkev. Bela daleč na odprto morje. Vrnila se golobica je s cerkve poletela nad je na cerkev in iz kljuna izpustila genovsko ladjevje, ki ni videlo oljčno vejico v znak miru in obale zaradi čudežnega varnosti. Takrat so Izolani razglasili 23. oktober za izolski praznik, za občinski grb pa izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. Letošnje praznovanje so s Veliko navdušenja občinstva je požela nova batana Marina Hrvatina iz Kort. pestrim programom na ponudbo lokalnih društev in tudi mednarodna veslaška regata Manziolijevem trgu ter na posameznikov, potekal je tudi z namenom krepitve prijateljstva Ljubljanski, Koprski in Gorkijevi dan odprtih vrat izolskih med mesti severnega Jadrana, ki ulici zaznamovale različne obrtnikov in umetnikov. Kot so nekoč spadala pod tako kulturne in zabavne dejavnosti. veleva tradicija tega starega imenovano Serenissimo – Manjkale niso niti stojnice s izolskega praznika, je bila obujena Beneško republiko. San Simon ponovno med zmagovalci Čezmejno povezovanje za promocijo oljčnega olja Tekmovanje za izbor »Naj kopališče 2011«, ki je letos potekalo že enaindvajsetič in s katerim so obiskovalci z rekordnimi 78.000 glasovi krojili rezultat zmagovalcev, niso spregledali urejenosti in naravnih lepot, ki jih ponuja Simonov zaliv. Štirinajstega oktobra so se v Izoli sestali župani in predstavniki petnajstih občin podpisnic protokola o Cesti oljčnega olja in prijateljstva. Letošnja prva uvrstitev v kate- manj prestižna nagrada za enega goriji naravnih kopališč je potr- izmed 100 najbolj priljubljenih ditev drugega mesta v letu 2010. ITS hotelov na svetu v sezoni 2010. Namen tega čezmejnega pro- Po jutranjem sestanku so se občine od Manzana do Pulja, je župani udeležili tradicionalnega povezati pridelovalce oljčnega obiranja oljke županov na Bel- olja iz Istre in Furlanije - Julijske vederju, s katerim se že vrsto let krajine ter ustvariti skupen simbolično pričenja sezona obi- izdelek za promocijo in ovred- ranja oljk v slovenski Istri. notenje tega prostora, ki ga V katalogu verige ITS hotelov je San Simon posebej označen in tako obiskovalcem olajša odločitev pri izbiri med najboljšimi hoteli sveta. Da nagrade niso le papirnate,  Direktor Dean Kocjančič z kažejo tudi spodbudni podatki o nagrado »Naj kopališče 2011« v nočitvah, ki jih je v obdobju ja- kategoriji naravnih kopališč nuar september 2011 za 17 Poleg tega je bila hotelu San Simon letos podeljena še nič 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. prečka cesta oljčnega olja. jekta, v katerega so vključene turizem in prireditve Oktober 2011 Izolski gostinci in hotelirji bodo ponujali domače izdelke Ob Svetovnem dnevu turizma je konec septembra deset predstavnikov izolskih hotelirjev, gostincev in ponudnikov domačih izdelkov podpisalo pismo o nameri »Kilometer nič«, s katerim ugotavljajo, da imajo skupen interes pri promociji ponudbe lokalnih kmetijskih izdelkov, ki so ekološke ali integrirane pridelave in kot taki uvrščeni v kategorijo zdravih živil višje kakovosti. Gostinci in hotelirji bodo tako že v letu 2012 tudi brezplačni vodeni ogledi mesta v sloven- gostom ponujali lokalna živila, ki jih bodo skem, italijanskem in angleškem jeziku. Dan prevzemali neposredno od lokalnih ponud- turizma sta z dnevom odprtih vrat obeležila nikov, ti pa bodo zagotavljali vrhunsko kako- tudi Muzej Parenzana in Arheološki park vost, ki temelji na lokalnih posebnostih in Simonov zaliv. načinu pridelave ter zagotovljeni sledljivosti živil, pridelanih v skladu s standardi ekološke ali integrirane pridelave. trum in Konzorcij vin Istre. Turistično združenje je sicer ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v Ljubljanski ulici priredilo turistično tržnico pod sloganom »Turizem – povezovalec kultur«, otroci so risali na temo turizma, organizirani so bili Podpisniki pisma o nameri »Kilometer nič« so Občina Izola, Turistično združenje Izola, Hotel ZDUS Delfin, San Simon Resort, Hotel Belvedere in Hotel Marina, Hotel Keltika, Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola, KZ Agraria, oljkarska zadruga Oleum nos- Najboljši bobiči so bili iz Gračišča Na veliko bolj poletni kot jesenski dan se je v soboto 1. oktobra v parku Pietro Coppo v Izoli odvijala prva »Fešta bobičev«, ki jo je organiziral Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD). Popestritev dogajanja v samem mestu je navdušila tako udeležence dogodka kot tudi ostale občane, ki so obiskali prireditev. dogodkom kot s končnim izdelkom zadovoljni, še posebno župan, ki je pohvalil zamisel in izvedbo dogodka. Dogajanje so pohvalili tudi številni občani, zato Prvo soboto v mesecu oktobru klub ljubiteljev motorjev), Turistično in kulturno društvo se v klubu že pripravljajo na novo je Izola zadišala po bobičih. Štiri Turistično združenje Izola, Gračišče, so se namreč pomerila Fešto bobičev, ki bo potekala društva, Baril riders (neformalni društvo Dolga štorija ter v kuhanju te starodavne istrske prihodnje leto. jedi. Zmaga je odšla v Gračišče, čeprav so se vsi »kuharji« zelo dobro odrezali, vsaj sodeč po odzivu obiskovalcev, saj so bili kotlički že pol ure po koncu kuhanja prazni. Bobiče je ocenila posebna komisija, ki so jo sestavljali izolski župan mag. Igor Kolenc, Emilija Pavlič, poznana kuharica istrskih dobrot, in Rok Jurman, predsednik KIŠD. Bobiči brez pršuta ne bi bili Bobiči Vsi trije člani žirije so bili tako z Do vrha polni kotlič 17 Oktober 2011 okolje in prostor www.izola.si Odnos do okolja se začne že v otroštvu Odnos do okolja in pravilno ravnanje z odpadki se začneta že v otroštvu, zato Komunala Izola redno izvaja aktivnosti, s katerimi poskuša na prilagojen način otrokom v šolah in vrtcih približati pomembne teme, kot je pravilno ravnanje z odpadki. V spomladanski akciji »Očistimo Izolo«, ki se je je udeležilo 500 prostovoljcev, je bilo zbranih 10 ton smeti, posebne zasluge za ple- iztrebkom, ki bi jih lastniki psov morali pobrati in odvreči v poseben smetnjak. Za izvirne izdelke so bile osnovne šole tudi nagrajene. menito delo so imeli ravno otroci iz vrtcev in šol. Druga akcija je potekala v sklopu tematike »Ohranimo gozdove za nove rodove«. Komunala Izola je v vrtcu Mavrica predstavila kratek film z naslovom »Od papirja do drevesa«, s katerim so otroke poučili in prikazali pravilen način ločenega zbiranja starega papirja. Skupine so iz starega papirja izdelale svoj košek za papir, ki so ga v okviru Pravilen način ravnanja z odpadki je Komunala Izola predstavila tudi sedmošolcem osnovne šole Vojke Šmuc in osnovnošolcem na šoli Dante Alighieri. dneva zemlje tudi razstavile. Glede na to, da so bili koši zelo izvirni in predvsem funkcionalni za uporabo, je Komunala vsem trem enotam vrtca kot simbolično darilo podarila 3 drevesa, ki so jih posadili na igrišča. Na osnovnih šolah je potekal nagradni natečaj s tematiko »Psički za čisto Izolo«. Otroci so izdelali opozorilne table s pozivi lastnikom psov k pobiranju pasjih iztrebkov. Ideja se je pojavila kot posledica dejstva, da se je v parkih, na pločnikih in ulicah treba nenehno izogibati pasjim ZAKLEPANJE POKOPALIŠČA Zaradi pogostih odtujitev rož, vaz in bakrenih predmetov, vlomov v objekte na pokopališču in poškodovanj nagrobnih spomenikov se je pričelo z zaklepanjem pokopališča. Dostop na pokopališče je tako možen po sledečem urniku: Poletni čas od 6–20, Zimski čas od 7–19 Pogrebna služba (24 ur) 041 650 375 CHIUSURA DEL CIMITERO A causa di continui furti di fiori, vasi e oggetti in rame, di scassinamenti e danneggiamenti di monumenti funebri e delle lapidi durante la notte il cimitero verrà chiuso a chiave. Il cimitero sarà aperto nei seguenti orari: Estivo 6.00 - 20.00, invernale 7.00 - 19.00 Servizio funebre (24 ore su 24) 041 650 375 18 Izboljšave za prijetnejše bivanje v Izoli Komunala Izola je s ciljem večje varnosti, funkcionalnosti in urejenosti v zadnjem času izvedla še vrsto drugih izboljšav. V Drevoredu 1. maja je bil postavljen robnik, v ulici Oktobrske revolucije so postavili hitrostno oviro, saj je v neposredni bližini otroško igrišče. Sanirana je bila cesta Morgani–Korte, urejena so bila tudi parkirišča na Tomažičevi ulici. okolje in prostor Oktober 2011 Postavitev robnikov v Drevoredu 1. maja Postavitev ležečega policaja v Ul. Oktobrske revolucije zaradi varnosti otrok – bližina otroškega igrišča Ureditev parkirišča v Tomažičevi ulici Sanacija ceste Morgani–Korte Koristni nasveti za november Oktobra je bilo vreme lepo, toplo in dokaj suho. November je ponavadi vlažen in že precej hladen mesec, zato je treba vsak lep dan izkoristiti za delo na njivi in vrtu. V začetku meseca novembra se pobira jesenska cvetača, zelje, ohrovt, radič, endivija in kaki, za obiranje oljk pa je ugoden čas skozi ves mesec november. Na prosto se seje špinača, rdeča redkvica, motovilec, solata, grah in bob. Sadi se tudi česen, zimska čebula (čebulček) in spomladanska čebula (sadike). V rastlinjake se presaja solata, seje se rdeča redkvica in motovilec. Začetek meseca pa je pravi čas za sejanje pšenice in ozimnega ječmena. V prvi polovici meseca se pobirajo kakiji. Pri obiranju se uporabljajo škarje, posebno pozornost pa je treba nameniti obiranju in zlaganju plodov v zabojčke, da se ne poškodujejo. Za dostavo oljk v torkljo se je dobro predhodno dogovoriti, ker le s takojšnjim stiskom olja obdržimo in zagotovimo visoko kakovost. Pred nastopom nizkih temperatur ne smemo pozabiti mladih oljk zagrniti z zemljo do višine 15 centimetrov, da se zaščitijo. V primeru zmrzali iz zaščitenega dela debla poženejo novi mladi poganjki, s katerimi se lahko obnovi drevo. Obrane plodove se čim prej odpelje v torkljo na stiskanje olja. Za dostavo oljk v torkljo se je dobro predhodno dogovoriti, ker le s takojšnjim stiskom olja obdržimo in zagotovimo visoko kakovost. Po obiranju oljk se nasad pošprica z bakrenimi pripravki, ki delujejo kot razkužilo in varujejo pred pavjim očesom, na katerega je še posebej občutljiva sorta istrska belica. Za sv. Martina se mošt spremeni v vino, zato je obvezna pokušnja vin. Pri pokušini seveda ne smemo pretiravati. Samostojni referent za hortikulturo Igor France 19 Oktober 2011 kultura, šport in umetnost www.izola.si Izolska knjižnica danes Je knjižnica še vedno »prostor za zdravljenje duše«, kot je bil poimenovan knjižni hram v antiki? Je danes drugače kot nekoč? Zapisi, ki so jih hranile knjižnice, so bili od nekdaj dragoceni, saj so shranjevali in ohranjali kulturno dediščino mnogih civilizacij, le da so se s časom spreminjale oblike zapisov, vse od kamnov, glinenih plošč, pergamenta, papirja, do zgoščenk in e-knjig danes. Ob vseh drugih spreminjanje skozi čas. Vse to je mobile, rešilna, požarna, vloga knjižnice v njenem okolju. dostavna vozila. 1500 kvadratov? sto pridemo do zgradbe, dobimo To pomeni, da zlahka in prepro- medijih danes vemo, da ravno branje razvija tudi druge spretnosti, Toliko potrebujete?, je parkirno mesto, da vstop v kot so govor, poslušanje in pisanje. Ne glede na to, ali beremo klasične najpogostejše vprašanje. Prostora zgradbo ne povzroča težav ali elektronske knjige, se pred nami odvija človeku lastna, edinstvena imate veliko, menijo obiskovalci, otrokom, invalidom in telesno domišljija, razmišljanje v podobah, ki terjajo posameznikov čustveni ko stopijo v knjižnico. Zdi se jim oviranim. odziv. Dobra knjiga sproži v človeku vrsto procesov, vključno s spre- prostorna, prijazna in svetla, kar Velik pomen ima prilagodljivost minjanjem prepričanj, vrednot, ob njej lahko pridobimo spodbude in resnično tudi je. Ne morejo pa notranjih prostorov vključno s moč za spremembe v življenju … Da, knjiga lahko tudi zdravi. vedeti, da je samo za postavitev komunikacijami, tako da jih je knjig na police potrebnih kar 900 mogoče prilagajati in spreminjati m2, poleg prostora za neknjižno glede na potrebe v prihodnosti. Za jezikovno majhen slovenski trg so knjige dragocene. In še vedno gradivo, prostor za čitalnice, Ko je gradivo postavljeno in (pre)drage. Več kot 90 odstotkov knjižničnega gradiva predstavljajo pravljično sobo, prostor za učenje zloženo po logičnem in sprejetem knjige, ki so na policah. Te potrebujejo prostor. Na police postavljamo in iskanje informacij s pomočjo sistemu postavitve v smiselno tudi neknjižno gradivo, kamor prištevamo časnike in časopise, filme, računalnikov, za Borzo znanja in celoto, ni mogoče čez noč postav- zemljevide, drobni tisk ... Središče za samostojno učenje, ljati ali spreminjati logičnega Preselitev v Livade leta 2004 90% gradiva predstavljajo knjige Še vedno knjige kot tudi prostor za postavitev sistema, po katerem dnevno posebnih zbirk, kar znaša še na- izposojamo in vračamo gradivo Veliko število gradiva izposodimo na dom. Dnevno knjižnico obišče daljnjih 600 m2. Pri načrtovanju po strokovni klasifikaciji na 200 obiskovalcev skupaj z ostalimi dogodki v knjižnici. Obiskovalci si prostorov je pomembno police. vsak dan izposodijo 600 enot knjižničnega gradiva. razmišljati dolgoročno, saj mora Letno kupujemo novo gradivo, ki izide, nove zgodbe, študijsko gradivo, filme ... kar skupaj z darovi znaša okrog 5.000 enot letno. Vpliv knjižnice na družbeni razvoj zgradba zagotavljati prostor za gradivo za 20 let vnaprej. Splošna knjižnica dolgoročno vpliva na družbene razmere tako, da dviguje izobrazbeno strukturo prebivalstva, zmanjšuje socialne razlike, Pomembna je dostopnost Zasebno v javnem Knjižnico sestavljajo različni prostori, od odprtih prostorov za javne dejavnosti do kotičkov za povezuje različne stile življenja, razvija pismenost, povečuje kakovost Pa ni vse le v številu kvadratnih bolj zasebne dejavnosti. Izbira življenja posameznika in skupnosti, omogoča aktivno preživljanje metrov. Pomembni sta dostop- obiskovalca pa je, ali se umakne v prostega časa, aktivno vključevanje v procese odločanja in demokra- nost tako do zgradbe kot do zasebne kotičke ali pa ostaja tizacijo družbene skupnosti, omogoča demokratično dostopnost gradiva. Poti do knjižnice morajo glede na počutje in želje sredi informacij in knjižničnega gradiva s približevanjem različnosti, biti preproste, varne, široke za komunikacijskih poti vseživljenjsko izobraževanje in učenje, predstavljanje lokalne skup- pešce in invalide na vozičkih, prostoru. nosti skozi ohranjanje oz. predstavljanje značilnosti, ustvarjanje in urejeni dostopi za kolesarje, avto- 20 v Med policami za gradivo mora kultura, šport in umetnost Študentje v knjižnici biti dovolj prostora, da lahko Zbirka igrač J. Janežiča in lutk D. Brezavščka Kaj pa prihodnost? vmes zapelje invalidski voziček ali Naložba v knjižnico je starši z majhnim otrokom. dolgoročna naložba v znanje in Pomembno je, da police niso pre- vseživljenjsko učenje. V zadnjih visoke, da je gradivo na njih pre- letih smo s sredstvi Občine Izola gledno in urejeno. Da imamo v bistveno obogatili knjižno zbirko, prostoru možnost uporabljati ki omogoča izposojo tako stroko- računalnik za delo ali za spros- vnega kot leposlovnega gradiva za titev, gledanje filma, branje vse kategorije uporabnikov. Samo časnikov in časopisov … Mimo- v zadnjih šestih letih se je zbirka grede, ali veste, da si je mogoče povečala za 26.000 enot. Prostor- izposoditi na dom tudi časopise, ska stiska se iz leta v leto pogla- z izjemo zadnje številke? Življenje blja. Da sta pomembni kvaliteta v knjižnici se nadaljuje tudi v in obseg zbirke, potrjuje izposoja, večernih urah, ko se delo na ki je v zadnjem desetletju v stal- izposoji zaključi in potekajo nem porastu. različne prireditve, od razstav, Vlaganja v knjižnice so po svetu pravljičnih ur do predavanj, in pri nas velika, saj so zaradi srečanj in delavnic. nizkih prispevkov (članarine) oz. Ni nepomembno Oktober 2011 prisotni dve možnosti. Ohranitev obstoječe lokacije in njena širitev ali novogradnja. Zadovoljstvo obiskovalcev je bilo veliko že ob preselitvi, saj so deležni svetlih in prijaznih prostorov za učenje in preživljanje prostega časa. V Sloveniji in po svetu so bila v zadnjem desetletju vlaganja v (nove) knjižnice zelo velika, zavedajoč se vseh prednosti, ki jih prinese kulturno, izobraževalno, komunikacijsko in socialno središče. Slovensko knjižničarstvo je v večini slovenskih mest doseglo zavidljiv nivo kvalitete in storitev ravno zaradi zagotavljanja ustreznega prostorskega standarda. Udobje, prijazno osebje, prijetno opremljeni prostori in kvalitetna zbirka ter spremljajoče dejavnosti knjižnice za vsa življenjska obdobja so zagotovilo zadovoljnih uporabnikov/obiskovalcev. Vsak obiskovalec je v knjižnici dragocen, saj prihaja prostovoljno. brezplačnosti najcenejši vir za dostop do znanja in informacij. Dobra kvaliteta zraka in svet- Prihodnost, ki se nakazuje, bo lobni ter mikroklimatski pogoji so knjižnicam podelila še večjo vlogo velikega pomena tako za ljudi kot socialnega središča, predvsem z za gradivo, ki ne sme biti blaženjem upada kupne moči in izpostavljeno preveliki vlagi ali socialnih stisk. presuhemu zraku. Tako tudi tlaki, da je njihovo vzdrževanje prepro- Širitev ali novogradnja? sto in gibanje po knjižnici ne Da bi bila knjižnica kar najbolje načrtovana in njen prostor kar najbolje izrabljen, je potreben tehten premislek in odločitev. Za Izolo, ki ni razpršena, je dolgoročno smiselna ena lokacija, en fizični prostor, saj kakršnakoli druga rešitev predstavlja bistveno višje finančne obremenitve. prehrupno, vhodna vrata tiha, osvetljena okolica … V knjižnicah po svetu in pri nas gostujejo knjižnične kavarne oz. okrepčevalnice, bankomati, knjigomati … Urejena klančina za telesno ovirane Vrsto let nastajajo različne zamisli o prihodnosti izolske knjižnice. V tem trenutku sta S projekti, kot so Borza znanja, Središče za samostojno učenje, študijski krožki, zbirka starih igrač, zbirka starih razglednic, razstavna dejavnost, s srečanji in predavanji ter delavnicami smo ustvarili dodano vrednost izolske knjižnice. V zelo slabih pogojih na stari lokaciji, tako kot tudi v bistveno boljših pogojih na sedanji lokaciji, smo ostali naravnani na vsebino, kvaliteto in strokovnost. Le tako je mogoče slediti hitrim spremembam, ki nas čakajo v prihodnosti. Knjižnica bo tudi v prihodnosti ostala prostor vseživljenjskega učenja, od najmlajših do tretjega življenjskega obdobja. Je prostor preživljanja prostega časa. Je podpora in dopolnjevanje rednim izobraževalnim programom. Je del kulturne ponudbe kraja in ga lahko samo bogati. Ob upoštevanju strokovnih izhodišč nikakor ne more biti zgrešena ali napačna naložba. Naložba v znanje je ena največjih naložb. Marina Hrs 21 Oktober 2011 kultura, šport in umetnost www.izola.si Proizvedeno v Sloveniji: slovensko leposlovje Zakaj projekt Primorci beremo stavi na domače avtorje Na avtobusu iz Pirana v Koper vredna pozornosti. Ker so bili sati spomine na vse bolj rajo med 51 proznimi deli in 12 se vozi mladenič, ki bere. Na izol- sposobni preseči mnenje, da je odmikajoči se čas prve svetovne pesniškimi zbirkami. Projekt ski plaži poležava upokojeni par, žanrska oz. trivialna prevedena vojne ter ohraniti v sebi vero v zaključi, kdor v času od 9. junija ki bere. V kavarni ob koprski literatura lažje berljiva kot slo- človeka; ter (še) vedno aktualen do 20. novembra prebere in odda tržnici sedi gospa, ki ob srkanju venska. Makarovičina sodobna Bartolov Alamut so vsekakor bralna znamenja za vsaj pet pro- ledene kave bere. Ilirskobistriški baladna pripovedka Saga o prvovrstna literarna dela sloven- znih del in eno pesniško zbirko. umetnik bere, medtem ko lovi Hallgerd, ki prikaže pokončno skih avtorjev in so le vzorec pes- Pomemben pa je vsak bralec v navdih. Bere tudi študentka iz držo mlade ženske, ki se drži tre ponudbe kakovostnega slo- projektu, ne glede na to, koliko Komna pri Sežani, ki čaka na starih običajev, spoštuje soljudi, venskega leposlovja, zbranega na knjig prebere. vlak, ki prihaja iz Trsta in gre v a ne odpušča krivic, z letošnjim priporočilnem seznamu literature Ljubljano. Na tem istem vlaku kresnikom nagrajeni Jančarjev v projektu Primorci beremo 2011. sedi bralka, ki bo izstopila v roman To noč sem jo videl, ki Lani je v projektu Primorci ber- Divači. V frizerskem salonu v pripoveduje o ljudeh, ki so želeli Pri tem smo jim že peto leto v emo sodelovalo 10 knjižnic, po Novi Gorici gospa razlaga, koliko med kruto vojno zgolj preživeti, veliko pomoč in podporo primor- knjigah je poseglo 818 bralcev, ki zanimivih knjig je prebrala v zad- brez posebnih zamer, revolucio- ske knjižnice z organiziranim so skupaj prebrali 6.156 knjig. V njih petih letih. V ajdovskem narnih in političnih misli, temveč projektom Primorci beremo. štirih letih so člani primorskih Pobudnica projekta je tolminska knjižnic prebrali skupno 16.618 knjižnica Cirila Kosmača, nosilka knjig slovenskega leposlovja, ki pa že tretje leto Mestna knjižnica jih je bralo 2.490 bralcev. Izola. V projektu sodelujejo še Letošnji delni rezultat (projekt je goriška knjižnica Franceta Bevka, na sredini) kaže, da je v projekt knjižnica Makse Samsa Ilirska vključenih 848 bralcev, ki so dos- Bistrica, Kosovelova knjižnica lej prebrali 3.390 knjig. S tem Sežana, Lavričeva knjižnica primorske knjižnice kot nosilke Ajdovščina, Mestna knjižnica in bralne kulture in v skrbi za čitalnica Idrija, Mestna knjižnica ohranjaje materinščine dokazu- Piran, Osrednja knjižnica Srečka jemo, da je projekt Primorci ber- Vilharja iz Kopra ter Narodna in tudi takrat početi vse to, kar jih je Bere tudi gospod v čakalnici pri veselilo pred težkimi časi, Pre- zobozdravniku v idrijskem povedani kruh Erice Johnson zdravstvenem domu. V tolminski Debeljak, ki se bere bodisi kot knjižnici obiskovalec ravno od- burna ljubezenska zgodba bodisi daja bralno znamenje in se kot emigrantsko pričevanje in kot pomenkuje o knjigah. zanimiv pogled »drugega« na emo največji projekt spodbu- študijska knjižnica iz Trsta in z janja bralne kulture za odrasle njo Slovenska ljudska knjižnica v Sloveniji. Damir Feigel. Bralci lahko izbidijaškem domu gimnazijka bere. In kaj pravi statistika? Ksenija Orel Slovenijo, na njene družbene in Na prvi pogled so to povsem družinske vzorce, V viharju prve običajni ljudje, ki imajo skupno le svetovne vojne kraškega rojaka to, da radi berejo. Vendar je v Andreja Zlobca, ki se je v italijan- ozadju nekaj več; oni so Primorci, skem zaporu v Ljubljani zaoblju- ki berejo. Slovenske avtorje. Ker bil, da bo napisal knjigo, če so ugotovili, da so dela slovenskih preživi nečloveško mučenje; le s avtorjev navdihujoča, niti malo kraško trdnostjo in trdoživostjo dolgočasna, v vsakem primeru mu vojno uspe preživeti in napi- 22 Zlobec v Mestni knjižnici Izola ob zaključku projekta Primorci beremo 2010. šole in vrtci Oktober 2011 Ob tednu otroka je bilo v Izoli živahno Društvo prijateljev mladine Izola je teden otroka v začetku oktobra obeležilo z vrsto aktivnosti, od kuharskih delavnic, likovnega ustvarjanja do urejanja lastnega botaničnega vrta. Simbolično so ob tednu otroka odprli tudi cev, ki so skozi igro in zabavo spoznavali  Nadaljevali so z dejavnostmi na temo prenovljene prostore društva v stari italijanski različne dejavnosti društva. Teden otroka so prijateljstva, obiskali pravljično sobo v šoli na Gregorčičevi ulici 21, kjer se je zbralo v društvu zaključili s sejmom rabljene otroške knjižnici, prebirali knjige, izdelali lutke in si kar nekaj otrok in staršev. Povsem nefor- opreme na Manziolijevem trgu. zaigrali predstavo. malno in sproščeno otvoritev pa je obiskala Po besedah strokovnega tima enote Livade tudi poslanka v državnem zboru in izolska v vrtcu skozi vse šolsko leto izbirajo raznolike podžupanja Breda Pečan. Nove prostore dejavnosti, s katerimi krepijo dobre medse- društva so ves teden obiskovali otroci iz vrt- bojne odnose. Pod sloganom »Pojdiva s knjigo v svet« so teden otroka obeležili tudi v vrtcu Mavrica Izola, enota Livade. Pričeli so s športnimi igrami na igrišču vrtca. Le attivita degli alunni della scuola Dante Alighieri Anche noi differenziamo i rifiuti Anche il nostro istituto ha introdotto le nuove direttive di raccolta differenziata dei rifiuti adottato dall’azienda pubblica Komunala. Contenitori per la plastica, per la carta e per i rifiuti organici sono stati collocati in posti visibili all’interno dell’’edificio. Finora la raccolta differenziata era limitata alla carta da macero e ai rifiuti organici e la plastica veniva separata dagli altri rifiuti soltanto in cucina. Ora, dopo che un’operatrice dell’azienda è venuta a spiegare nei dettagli le modalità di differenziazione degli scarti a tutti gli alunni e ai più grandicelli della scuola materna, tutti sapranno dove mettere la plastica, dove riporre i resti dell’alimentazione e dove la carta e gli altri rifiuti. Anche perché i contenitori sono ben differenziati e invitano a fare bene questa utile opera di rispetto dell’ambiente. La quarta e la quinta hanno seguito un corso di sport in barca Dal 19 al 23 settembre gli alunni delle classi quarta e quinta hanno partecipato ad un corso di canottaggio e ad uno di vela. Il corso di vela è stato organizzato e offerto dalla società Burja che ha messo a disposizione due istruttori, mentre per il corso di canottaggio gli alunni hanno seguito gli allenatori di una delle due società di canottaggio locali. Gli alunni hanno appreso i primi rudimenti dei due sport, hanno imparato la nomenclatura usata e hanno preso confidenza con i due tipi di imbarcazione, la barchetta per Optimist e l’imbarcazione per il singolo , dapprima assistiti, poi autonomamente. Gli alunni della quarta classe hanno imparato anche a fare alcuni nodi marinari. E poi si sono avventurati veleggiando o remando nel calmo specchio di mare della darsena anche soli, ma protetti dal giubbotto salvagente. Inutile dire che corsisti si sono anche divertiti. A Capodistria per le giornate della protezione e del soccorso Il 30 settembre, su invito dei promotori, gli alunni delle classi dalla prima e dalla quarta hanno visitato a Capodistria alcuni spazi ed eventi dell’imponente manifestazione di operatori e mezzi della protezione civile e del soccorso alle persone e ai beni. Gli alunni sono rimasti entusiasti di alcuni sperimenti e dimostrazioni e hanno anche giocato e creato. La Direzione nazionale per la protezione e il soccorso in collaborazione con il Comune di Capodistria ha organizzato quest’anno nella vicina città il raduno di vigili del fuoco, operatori della protezione civile e soccorritori nei diversi ambienti naturali. Gli organizzatori si sono premurati di invitare anche gli alunni delle scuole provvedendo al trasporto fino a Capodistria e auna guida tra i vari spazi della manifestazione. Anche gli alunni della nostra scuola hanno potuto assistere allo spettacolo di burattini sull’importanza del numero telefonico 112 in casi di emergenze particolari, hanno potuto osservare l’attrezzatura dei vari profili di soccorritori e si sono divertiti a fare i vigili del fuoco. 23 Oktober 2011 krajevne skupnosti www.izola.si Izolsko podeželje se prebuja Po dolgih letih »spanja« se je tudi na izolskem podeželju pričelo premikati na bolje, ocenjuje predsednik Krajevne skupnosti Korte, Edi Grbec. Edi Grbec pravi, da so trenutno v teku številni projekti, ki bodo krajanom podeželja olajšali bivanje. Kot je razvidno iz fotografije, je deponija pod Šaredom že skoraj napolnjena z gradbenim materialom. Eden izmed temeljnih projektov je nova, prepotrebna cesta za podeželje, tako imenovana slemenska cesta Jagodje–Šared. Trenutno je v teku parcelacija nove trase ceste, v naslednjem letu pa je predviden pričetek izvedbenih del. Po Grbčevem mnenju je pomemben dogovor med Občino Izola in izvajalcem predora Koper–Izola, ki bo občini za prekomerno obremenitev obstoječe ceste Izola– Šared prispeval 400.000 EUR. Ta sredstva se bodo namensko uporabila za novo slemensko cesto. Na Šaredu bodo pod obstoječim nogometnim igriščem otroci in starši veseli novega otroškega igrišča, saj jim malčkov ne bo potrebno voziti na igrala v mesto. Aktivnosti potekajo tudi na Baredih, kjer je trenutno v zaključni fazi drugi del obnove ceste od odcepa za Barede Območje pod nogometnim igriščem na Šaredu, kjer je še v letošnjem letu predvidena ureditev novega otroškega igrišča. do polovice strmine. Odstranili bodo tudi obstoječo avtobusno postajo in postavili novo bližje Baredinom na vrhu vasi. Tako se prebivalcem ne bo več treba voziti na avtobusno postajo z vozilom, ampak se bodo na avtobus lahko odpravili peš. Občinski urad za okolje in prostor je pristopil tudi k pripravi projektov za Zazidalni načrt Šared. »S projektanti in komisijo, imenovano s strani krajevne skupnosti, se na občini že zbirajo pripombe Šaredinov, da bi čim prej sprejeli zazidalni načrt po meri domačinov in ne gradbenih lobijev,« je potrdil Grbec. V Cetorah je občina obnovila parkirišče pred vasjo, v naslednjem letu pa bo postavljenih še nekaj luči javne razsvetljave. 24 Na Maliji je vse pripravljeno za izvedbo razpisa za gradbena dela v objektu stare šole, kjer so letos predvidena dela za ureditev sanitarij ter manjša dela v veliki dvorani in pisarnah. krajevne skupnosti Oktober 2011 se po predsednikovih besedah po dolgem času mnenja uskladila. Tako so uredili parkirišče za prebivalce starega dela vasi Korte. »Še posebej se zahvaljujemo župniku Stanku za razumevanje in pomoč pri dosegi dogovora,« z navdušenjem pove Grbec. Letošnja novost bo tudi ureditev avtobusnega postajališča na tem parkirišču, tako da otrokom ne bo treba po zelo nevarni cesti do zadružnega doma, ampak bodo avtobus varno počakali v starem delu vasi. V fazi prijave na evropska sredstva je za podeželje zelo pomemben projekt “Izolske poti”. Poti bodo povezale vse zaselke na podeželju. Skupaj s tablami, klopcami, mizicami in ureditvijo samih poti ter hortikulturno ureditvijo Predvideno območje razširitve pokopališča v Kortah, kjer se bo obnova izvedla v dveh fazah. Za naslednje leto je predvidena rekonstrukcija mrliške vežice, izvedba parkirišča pred pokopališčem ter izvedba dodatnih pokopnih mest in žar na obnovljenem zidu. »V Kortah je bilo takoj ob nastopu novega župana s strani občinske uprave vloženega veliko truda, da se je projekt kanalizacije okoli starega dela vasi Korte zaključil in da je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje,« še dodaja Grbec in izpostavlja uspešno delo dolgoletnega tajnika krajevne skupnosti, Marina Kleve, pri pridobivanju se bo podeželje približalo vsem občanom Izole in ostalim obiskovalcem. Na poti bodo na ogled vse kulturne znamenitosti, vodni viri in ostale znamenitosti podeželja. V pripravi je tudi ureditev učne gozdne in trim poti. S tem se začenja ciklus strateških razvojnih projektov za podeželje. Za tem projektom je na vrsti še en razvojni projekt za podeželje, in sicer “Etnološko-arheološki park Kaštelir«. soglasij krajanov. S projektom se je Občina Izola prijavila na razpis za evropska sredstva. Podobno kot za projekt kanalizacije občina pričakuje tudi odgovor ministrstva glede sofinanciranja projekta razširitve pokopališča v Kortah. V zaključni fazi je tudi priprava prijave na razpis za izgradnjo sanitarnega bloka in manjšega popravila v zadružnem domu v Kortah. Na ta način bo Zadružni dom Korte skladen za samo obratovanje in ne bo treba za vsako prireditev najemati zunanjih straniščnih enot. Pred zadružnim domom je letos predvidena tudi izvedba novega avtobusnega postajališča ter ureditev območja okoli spomenika padlim borcem. Letošnja novost je po Grbčevih besedah tudi ureditev parkirišča pod kortežansko cerkvijo. Z Župnijo Korte so Pred zadružnim domom je letos predvidena tudi izvedba novega avtobusnega postajališča in ureditev območja okoli spomenika padlim v NOB. Trenutno je projekt še v povojih, vendar so smernice projekta zastavljene in strokovnjaki pravijo, da ima zelo velike razvojne možnosti. Z navedenimi projekti se podeželju odpirajo nove možnosti in kvalitetnejše življenje, načrtov pa ne manjka tudi v prihodnje, saj se lahko le s trajnim razvojem sledi nenehnim spremembam in potrebam ter željam krajanov. Na zboru krajanov vasi Korte bosta sicer v kratkem obravnavani še dve zadevi in sicer odločitev o izbiri sistema zamenjave hišnih številk v Kortah in pobuda župana za vzpostavitev peš poti od Kožere do zadružnega doma. Vodni vir Frata v Kortah 25 Oktober 2011 društva in zavodi www.izola.si Zametki dnevnega centra starejših občanov Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava, Društvo upokojencev Izola, Andragoško društvo Morje – Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola in Društvo invalidov Izola so z veseljem sprejeli novico, da bodo izolski upokojenci predvidoma v letu 2012 dobili prostore dnevnega centra, v katerih se bodo lahko srečevali in uresničevali svoje dejavnosti. Pobudo za ustanovitev dnevnega centra za starejše občane so verza za tretje življenjsko obdobje, deluje v Izoli četrto leto. Znotraj društva delujejo razne športne sekcije, najaktivnejši pa so balinarji in balinarke, sekcija taroka in ženski pevski zbor Sinji Galeb, ki nastopa na pevskih društva občini dala že marca 2010 s ciljem, da bi jo realizirali v okviru Namen društva je spodbujati povezovanje revijah in raznih proslavah. Organizirajo strokovna pre- razvojnih načrtov v letih 2011 do in samoorganiziranost starejših s pomočjo davanja in druge dogodke, kot je na primer teden 2014. Dejstvo je namreč, da je izobraževanja in kulture. V študijskem letu starejših občanov, ki se je po besedah predsednika izolska občina stara, saj je kar 30 2011/2012 bodo izvajali kar 24 društva Alojza Pečana tudi letos izkazal za izjemno odstotkov oziroma 4500 njenih izobraževalnih programov za 158 dobrodošlo prireditev, ki popestri vsakdan upokojencev, prebivalcev upokojencev. To so udeležencev. Boljše pogoje za delo in učenje željnih druženja in novega znanja. Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava s sedežem v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje – Dobrava je bilo ustanovljeno leta 1992. Ves čas se je društvo ukvarjalo z mnogimi vprašanji, ki jih je več ali manj uspešno reševalo v dobro svojega članstva, ki se je gibalo od začetnih 200 do današnjih 430 članov. Ti so zelo zvesti, saj ni malo takih, ki so v društvu od ustanovitve do danes, nekaj se jim jih je pridružilo celo iz sosednjih občin, kar dokazuje, da se med njimi dobro počutijo. »Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava, ki nima svojega prostora za druženje in izvajanje aktivnosti, podpira ustanovitev dnevnega centra še toliko bolj,« je poudarila predsednica društva Jožica Radujko in dodala, da ji dela v društvu nikoli ne zmanjka, zadovoljno članstvo pa je največja nagrada Predstavniki izolskih društev, ki skrbijo za upokojence, si prizadevajo za čimprejšnje odprtje dnevnega centra za starejše občane (z leve proti desni: Alojz Pečan, Franc Poropat, Anton Juriševič, Tatjana Kodarin in Jožica Radujko). zanjo in za vse prostovoljce, vpete v delo društva. Društvo invalidov Izola, ki mu zadnje leto predseduje Franc Poropat, deluje že 29 let in šteje 579 članov. ljudje, ki lahko s svojimi jim sedaj omogočajo novi prostori na Verdi- izkušnjami in znanjem obogatijo jevi ulici 1. »Na univerzi smo in z njo sodelu- celotno družbo, saj so običajno jemo zato, ker si želimo pridobiti znanje zase Vloga društva je tako za člane kot za skupnost drago- tako fizično kot psihično še zelo in za skupnost, si medsebojno pomagati in cena, saj z aktivnostmi, kot so nudenje pravne in denarne aktivni. spreminjati pogled na starost,« je povedala pomoči socialno ogroženim invalidom, obiskovanje inva- predsednica društva Tatjana Kodarin. lidov na domu in podpora invalidom po težkih operaci- Društva, ki se trudijo za jah, pripomorejo h kvalitetnejšemu in prijetnejšemu vzpostavitev skupnega dnevnega Društvo upokojencev Izola je najprej življenju. »Vsaka malenkost, s katero invalidom osmis- centra, so sicer v občini aktivna delovalo v okviru Društva upoko- limo življenje, me osreči,« z iskrico v očeh pove Poropat. že vrsto let, vsako na svojem jencev okraja Koper, ki je bilo Člani društva se udeležujejo izletov in športnih tek- področju. ustanovljeno leta 1952. Kot samos- movanj v balinanju, pikadu, streljanju, ustvarjalne roke tojno društvo je bilo ustanovljeno leta pa se dokazujejo na raznih delavnicah. Ob podpori Andragoško društvo 1977 in od takrat deluje v korist občine bo društvo prihodnje leto pridobilo dodatne pros- Morje, oziroma kar Uni- mnogih generacij upokojencev v Izoli. tore za svojo dejavnost. 26 društva in zavodi Oktober 2011 Usposobljeni za nudenje prve pomoči Ekipa prve pomoči, ki deluje v okviru izolske območne organizacije Rdečega križa, se je kot najbolje ocenjena na regijskem preverjanju usposobljenosti udeležila 17. državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči v Brežicah. Namen preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči ekip odločilna za preživetje in zdravljenje ponesrečenih. Civilne zaščite in Rdečega križa je Fantje in dekleta so se izkazali in okrepiti usposobljenost ekip v zasedli skupno 11. mesto, kar je občinah in podjetjih, kjer je ob odlična uvrstitev glede na 130 naravnih in drugih nesrečah hitra sodelujočih ekip. Župan Kolenc je ter strokovna prva pomoč dobro ob sprejemu izolske ekipe dejal, da izurjenih in opremljenih laičnih so njeni člani pomemben rezultat dosegli že s tem, ko so se združili, tate. V Rdečem križu se nadejajo, da bi prostovoljno pomagali da bodo uspeli privabiti k sočloveku. sodelovanju dodatne prostovoljce Ekipa prve pomoči deluje v Izoli in sestaviti vsaj še eno ekipo, ki bi šele dve leti, a je s svojo zagnanos- se usposobila za nudenje prve tjo že dosegla pomembne rezul- pomoči v primeru nesreč. Vaja enot za zaščito in reševanje Štab Civilne zaščite in Občina postavki, da se ob neugodnih Izola sta oktobra v sodelovanju z vremenskih napovedih pred- enotami za zaščito in reševanje videva vnovična poplava, kakršna organizirala reševalno vajo z je bila decembra 2008. Z naslovom »Plima 2011«, na kateri reševalno vajo je štab Civilne je bilo prikazanih nekaj vrst zaščite želel preizkusiti štabno reševanja ob večjih poplavah tik vodenje vseh struktur za zaščito ob morju. Vaja je potekala na in reševanje v občini Izola ter območju Velikega trga, Sončnega preveriti možnosti skupnega nabrežja, Ljubljanske ulice in sodelovanja pri hitrem odzivanju Svetilnika. in izvajanju zaščitnih ukrepov v Vaja je temeljila na pred- primeru napovedane nesreče. Na reševalni vaji so sodelovali izolski in kortežanski gasilci, potapljači, taborniki in radioamaterji. Teden starejših občanov Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava, Andragoško društvo Morje – Univerza za tretje življenjsko obdobje in Rdeči križ Izola so v tednu med 17. in 22. oktobrom priredili že 31. teden starejših občanov. Svečani otvoritvi v Kulturnem Teden starejših občanov v Izoli se domu je sledil ves teden bogatega je veselo zaključil na Manzioli- programa s fotografskim in slikar- jevem trgu z nastopom ženskega skim ekstemporom, kreativnimi pevskega zbora Sinji galeb in delavnicami, umetniškimi razsta- moškega pevskega zbora Jagodje vami, športnimi aktivnostmi in – Dobrava. predavanji. 27 Oktober 2011 izolske posebnosti www.izola.si Gurmanska poslastica vzrejena v Izoli Le redko kdo ve, da v Izoli vzrejajo slamnatega vrtnega polža, ki je gurmanska poslastica. Vsebuje veliko večkratno nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo ključno vlogo pri izločanju holesterola iz organizma. nika. Polžereja je obetavna panoga tudi zaradi dejstva, da Italija in Francija porabita 25.000 do 36.000 ton polžjega mesa letno, Francija pa kar 99 odstotkov polžjega mesa uvozi iz drugih držav, še dodaja Antolovič. Analitiki Farma Heliko iz Kort je bila ustanovljena ocenjujejo, da je tržni primanjkljaj kar leta 2008. Obdana z gozdom in oljčnikom, se 45-odstotni oziroma da primanjkuje 14.000 razprostira na 5.000 m2. Po besedah lastnika ton polžjega mesa letno. Polžereja ne obre- Matije Antoloviča farma deluje v skladu z menjuje okolja, tako kot na primer druge navodili in načinom reje polžev Mednarod- živinorejske dejavnosti (prašičereja, gove- nega inštituta za polžerejo iz Italije. doreja, ribogojstvo), saj se praviloma izvaja na manjši površini (2000–20.000 m2) in Farmo obdaja ograda iz pločevine in mreže, tako ni potrebe po krčenju naravnega okolja. ki polžem preprečuje, da bi pobegnili, in jih Pri polžereji se ne uporabljajo kemijske hkrati varuje pred plenilci. Znotraj farme je 16 ograd – gredic, v katerih se polži prehranjujejo, rastejo in se razmnožujejo. Mreža, ki obdaja notranje ograde, je grajena, da polžem otežuje in v večji meri tudi preprečuje pobeg. Polži se na farmi Heliko prehranjujejo izključno s povrtninami in poljščinami, ki jih lastniki pridelajo sami. Približno sedemdeset odstotkov hrane je posejane in vzgojene v notranjih ogradah s polži, ki se direktno pasejo po rastlinah. Ostala hrana se pridela zunaj farme – to so večinoma sončnice. Polži se hranijo tudi z blitvo, različnimi vrstami radiča, s kapusnicami. Pri izbiri semen so na farmi Heliko pozorni na poreklo in kvaliteto, zato od dobaviteljev vedno zahtevajo deklaracijo, ki potrjuje, da so semena pridelana ekološko in ne spadajo v skupino gensko spremenjenih organizmov. Dela na farmi potekajo ročno in slonijo na kolobarjenju ter sledenju biološkemu življenjskemu ciklu polžev. Polži namreč celo svoje življenje prebijejo na farmi. Matično leglo je bilo vnešeno v farmo le enkrat – razmnoževanje za vsako naslednje leto poteka naravno, še pojasnjuje Antolovič. Vrsta polža, ki ga vzrejajo na farmi Heliko, ni prav nič tuja okolici, saj gre za slamnatega vrtnega polža (Helix aspersa Muller). Tako z vnosom matičnega legla in morebitnimi pobegi biodiverzitete v slovenski Istri ne ogrožajo. Kapaciteta farme je nekje med 4 in 5 tonami letnega pridelka (ob polnem zagonu in ob ugodnih vremenskih razmerah). Omenjena vrsta polža je v gurmanskih krogih najbolj cenjena in po njej je tudi največje povpraševanje. 28 Hranilne vrednosti 100 g polžjega mesa v primerjavi s 100 g govejega mesa maščobe beljakovine voda kalorije polžje meso 1,2 13,9 84,9 67 kcal goveje meso 18,4 18,8 62,8 214 kcal zaščite pred plenilci in boleznimi. Vsa sredstva, ki bi jih pri vzreji uporabili, bi namreč pridelek resno ogrozila. Intenzivnega kmetijstva, kot ga poznamo sedaj, pri polžereji ni. Slovenija ima za polžerejo tudi naravne danosti. Podnebje je za rejo polžev ugodno, le v alpskem svetu polžev ne bi mogli vzrejati. Delež večkratnih nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo ključno vlogo pri izločanju holesterola iz organizma, je v polžjem mesu zelo visok – kar 60-odstotni v primerjavi z govejim, v katerem jih je le 5 odstotkov. Če predpostavimo, da je količina jedi za eno osebo ducat polžev, to predstavlja energijsko vrednost 80 kilokalorij. Prednost, ki jo predstavlja polžereja, je po besedah Antoloviča ta, da delež kmetijstva v Sestava tal je razen barjanskega območja slovenskem bruto domačem proizvodu pada. primerna povsod. Voda v Sloveniji zaenkrat Razlogov je več, od rasti drugih dejavnosti do še ni toliko onesnažena, da bi polžerejo lahko prenasičenega trga kmetijskih proizvodov iz ogrozila, še zaključuje Antolovič. držav tretjega sveta, kjer je delovna sila cenejša in posledično so dobavne cene za Polž na krožniku je torej dobra odločitev trgovce nižje, kar pa ne pomeni, da je nizka tako iz gurmanskih kot zdravstvenih tudi maloprodajna cena za končnega porab- razlogov. strokovnjak svetuje Oktober 2011 Odslej brezplačni pravni nasveti tudi v Izoli Primorski pravni center je zasebni zavod humanitarne narave, ki nudi pravne storitve socialno ogroženim občanom obalnih občin, ki si zaradi slabega finančnega položaja tovrstnih storitev sicer ne morejo privoščiti. Pravniki Primorskega pravnega centra, ki je pravkar začel delovati tudi v Izoli, na Koprski ulici 18, vas bodo v vsaki številki občinskega glasila pravno poučili o aktualni temi, zato vas vabimo, da nam tudi vi posredujete svoja pravna vprašanja. Zaagotavljanje pravne pomoči tudi socialno šibkim Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter na Primorski pravni center je bil ustanovljen dohodke in prejemke njegove družine ter leta 2009 z namenom zagotavljanja različnih glede na premoženje, ki ga ima prosilec in oblik pravne pomoči, ki bi prispevale k njegova družina. Šteje se, da bi bilo socialno utrditvi pravne varnosti posameznika in stanje prosilca in njegove družine zaradi celotne družbe. Od začetka delovanja je na stroškov sodnega postopka oziroma stroškov vrata zavoda potrkalo že več kot 1000 uporab- nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni nikov. Njihovi pravniki so uspešno pomagali dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni ljudem na različnih pravnih področjih, pred- dohodek na člana družine ne presega 2-krat- vsem z družinskega, delovnega in socialnega nika osnovnega zneska minimalnega prava. Študentom, prejemnikom denarne dohodka, to je 461,22 EUR na družinskega pomoči in ostalim socialno ogroženim skupi- člana. Do brezplačne pravne pomoči pa je nam nudijo brezplačno pravno pomoč, vsi brez ugotavljanja finančnega položaja ostali uporabniki, občani treh obalnih občin, upravičena oseba, ki na podlagi odločbe pris- pa imajo pravico do brezplačnega prvega tojnega Centra za socialno delo prejema pravnega nasveta. denarno socialno pomoč po določbah zakona, Upravičenci do brezplačne pravne pomoči ki urejajo socialno varstvene dajatve. Za pridobitev brezplačne pravne pomoči je treba vložiti prošnjo praviloma na okrožnem Brezplačna pravna pomoč predstavlja sodišču, pristojnem za prosilca glede na uresničevanje pravice do sodnega varstva po naslov stalnega bivališča, in sicer pisno na načelu enakopravnosti, ki je ena izmed obrazcu. Če potrebujete pomoč pri izpol- temeljnih človekovih pravic in svoboščin, njevanju obrazcev, so vam na voljo pravni zagotovljena že z Ustavo Republike Slovenije. svetovalci Primorskega pravnega centra, ki Do brezplačne pravne pomoči je upravičena vas hkrati ustrezno poučijo o brezplačni oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na pravni pomoči v celoti, vam nudijo pravni finančni položaj svoje družine ne bi zmogla nasvet glede konkretnega pravnega problema stroškov sodnega postopka oz. stroškov in preučijo možnost izvensodnega reševanja nudenja pravne pomoči. spora. Polonca Skendžić bo svetovala v izolski pisarni Primorskega pravnega centra. NASVET MESECA: NE ZAMUDITE ROKA Ob izgubi statusa dijaka, študenta ali ob dopolnjenem 26. letu starosti si morate poleg obveznega zavarovanja urediti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če se zavarujete v tridesetih dneh, odkar ste postali zavezanec za plačevanje premije, vam bo zavarovanje začelo veljati že s prvim dnem prihodnjega meseca. V nasprotnem primeru nastopi trimesečna čakalna doba. Več na www.ppcenter.si Višje globe za prometne prekrške S 1. julijem letos je začel veljati Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 109/2010), ki predpisuje višje globe za prometne prekrške. Da bi se izognili nesporazumom in slabi volji, iz Občinskega inšpektorata Občine Izola opozarjajo na dosledno spoštovanje prometne zakonodaje, saj to velja tudi za prekrške ustavljanja in parkiranja (napačno parkiranje), katerih višina globe po novem znaša od 40 € do 200 €, odvisno od storjenega prekrška. Najvišja globa je predpisana za eno najpogostejših kršitev, to je za neupoštevanje omejitev, prepovedi in obveznosti, izraženih s prometno signalizacijo, ki znaša 200 €. Ravno tako se pogoste kršitve, kot so parkiranje ali ustavljanje vozila na pločniku, prehodu za pešce, območju za pešce in parkirnem mestu, rezerviranem za invalide, kaznujejo z globo 120 €. Črtomir Krnel 29 od tu in tam Oktober 2011 www.izola.si Rad se vračam v Izolo vanje v izolski marini je bila vsem obiskom, pa tudi nam tako rojevala tudi v Izoli ob ljubezen na prvi pogled. samim vzame dih. Na našem pogledu na marljive ribiče, pa tudi jskimi dolomiti, le nekaj minut iz balkončku je mali raj na zemlji. V marsikakšen scenarij za oddajo Na Ljubljane. Naš drugi dom pa je že Priznam, Izole prej sploh nismo Izolo se gremo vedno dobro imet. zdravje! Izola gotovo ima šest let Izola. Ker smo vsi v družini kaj dosti poznali in le splet srečnih Hčerki Eva in Petra ter žena nekakšno posebno energijo za veliki ljubitelji morja, sva z ženo okoliščin nas je pripeljal do Andreja so poleti ob vikendih tam glasbenike in ustvarjalce, saj v njej možnosti nakupa manjšega stano- pogosto same, ker se jaz s Čuki živijo številni priznani slovenski slovenski Obali kakšen primeren vanja s čudovitim razgledom na podim po odrih, če pa je le čas, se glasbeniki, kot so Enzo Hrovatin, kotiček, kamor bi za kakšen dan stotine bark, na prekrasno staro jim pridružim. Ena sama noč v Rudi Bučar, Drago Mislej Mef, skočili uživat morski zrak. Stano- Izolo, ki še vedno vsakič znova Izoli včasih pomeni več kot mar- Primorski fantje ... Doma smo v idilični vasici Gabrje pri Dobrovi pod Polholgra- Andrejo kar nekaj časa iskala po sikateri dopust. Pogosto pa grem v Izolo tudi po kakšen umetniški Ker sem zagret športnik, sem navdih. Tam sem recimo napisal Izolo v tem času pretekel in pre- že veliko pesmi, med drugim tudi kolesaril že po dolgem in počez, Mi gremo pa na morje, Mal naprej preplaval in s kajakom preveslal pa mal nazaj, in čeprav se morda vsak kotiček tega konca naše obale čudno sliši tudi Greva gor v hribe, in spoznal veliko prijaznih saj se, ko je nebo jasno, z balkona domačinov, s katerimi se lepo vidijo hribi, z našim vršacem srečujemo na plaži ali pa v mestu Triglavom na čelu. V Izolo pogosto in imam občutek, da so kar veseli, odhajam tudi po navdih za pisanje da se velikokrat vidimo in kakšno scenarijev za otroško oddajo Ribič rečemo. Tudi zato se v Izolo radi Pepe, za katerega se je ideja prav vračamo. Jože Potrebuješ Varne točke za otroke V novem šolskem letu je Občina Izola v sodelovanju z Unicefom in Društvom prijateljev mladine pristopila k ponovnemu obveščanju otrok in mladostnikov o varnih točkah, kamor se lahko zatečejo po pomoč, če se znajdejo v težavah. Varna točka je posebej označen javni prostor, kjer staršev ali vrstnikov potrebujejo obliki nasmejane hišice, ki jo pomoč in varno zatočišče. otroci zlahka prepoznajo. Ana- lahko usposobljeni prostovoljci lize kažejo, da število otrok, ki otrokom nudijo potrebno Unicef Slovenija izvaja projekt se v varne točke zateče z resnimi pomoč in podporo. Ciljna varnih točk že od leta 2003; od težavami, ni veliko. Varne točke skupina so otroci in mladostniki takrat je k projektu pristopilo že otroci najpogosteje uporabljajo med petim in osemnajstim osemnajst občin s skoraj 300 v primerih, ko se izgubijo, ko letom starosti, ki zaradi varnimi točkami. Vse varne imajo učne težave ali ko so žrtve različnih pritiskov v šoli, s strani točke imajo enotno oznako v medvrstniškega nasilja. Seznam varnih točk v Izoli: • Dom dva topola, Levstikova 1 • Tednik Mandrač, Veliki trg 1 • Društvo prijateljev mladine, Gregorčičeva 21 • Gostilna Istra, Trg republike 1 • Obalne lekarne Koper, Lekarna Izola, Ul. Oktobrske revolucije 11 • Uršulinski samostan, Kraška ulica 2 • Mestna knjižnica Izola, Ul. OF 15 • Kava bar Tisa, Zaprta ulica 2 • Lekarna San Simon, Morova 26d 30 dobro je vedeti Bi prižgali letos svečo manj? S tem geslom je Ministrstvo za okolje in prostor 17. oktobra začelo z ozaveščevalno akcijo, katere cilj je dvigniti ozaveščenje ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki; temu se pridružuje tudi Izola. Oktober 2011 Ureditev novih parkirnih mest v Livadah Med Južno cesto in ulico Emilia Driolia se je pričela obnova dotrajane vodovodne cevi in ureditve 44 novih parkirnih mest. V letu 2010 je bilo na slovenski trg je na voljo izbira – prižgati je Naložbo v vrednosti 120.000 danih 6.856.464 kilogramov mogoče elektronsko svečko na Grafist, d. o. o., izvajalec EUR v celoti krije Občina Izola nagrobnih sveč in težko si je pred- www.svečamanj.si. montažnih del pa Rižanski iz programa vodooskrbe. Izvaja- vodovod Koper. Dela bodo lec gradbenih del, izbran na končana predvidoma čez dober javnem razpisu, je podjetje mesec dni. stavljati, kakšno količino odpadkov predstavljajo sveče. V letošnjem letu Predniki nam ne bodo zamerili, potomci nam bodo za to hvaležni. Prijazni letak opozarja voznike Komunala Izola je kot novi upravljavec izolskih javnih parkirišč v oktobru pričela z izvajanjem akcije preventivnega opozarjanja voznikov na plačilo parkirnin v Izoli. Zato so se v vodstvu javnega podjetja odločili za preventivno akcijo z željo, da bo voznikom bivanje v Izoli prijazno, brez slabe volje in nepotrebnih stroškov. OBVESTILO Občina Izola obvešča, da se s 1. novembrom 2011 spremeni urnik glavne pisarne na Sončnem nabrežju 8: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek: od 8.00 do 12.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 AVVISO Si informa il pubblico che a partire dal 1 novembre 2011 l’Ufficio Protocollo del Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, effettuerà il seguente nuovo orario di lavoro: lunedì, martedì, giovedì e venerdì: 8.00 – 12.00 mercoledì: 8.00 – 12.00 e 14.00 – 17.00 Riše: Marjan Motoh Komunala namreč ob rednih obhodih ugotavlja, da veliko vozil, ki so parkirana na plačljivih parkiriščih, nima izpostavljenega potrdila o plačilu parkirnine ali abonmaja. 31 november, december novembre, dicembr prireditve i n o i z a t s e f i man 6. november 2011 Martinov tek in pohod Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola november za Martinovo – Martinova regata (regatne in potovalne jadrnice) Organizator: Društvo vodnih športov Skipper Marina 1. december Gastronomski zakladi Istre Vodeni tematski kulinarični večer – Restavracija hotela Marina Organizator: Občine Koper, Izola, Piran Začetek decembra Prižgimo novoletne luči Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola Božično-novoletni sejem v Ljubljanski ulici Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola, TZ Izola, OOZ Izola december V pričakovanju Božička praznična delavnica, gledališka predstava za otroke, koncert, obisk Božička na predbožični večer po vseh krajih izolskega podeželja. Organizator: Turistično društvo Šparžin 2.–7. december Drugi primorski pravljični festival Organizator: OI JSKD Izola 9. december Večer, poln smeha – Kulturni dom Organizator: KIŠD 27 - 30. december Decembrska zmrzal – Ljubljanska ulica Organizator: Društvo za dobrobit občanov Izolani 31. december, 26 – 31. december Silvestrovanje in Veseli december na prostem Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola vsako drugo soboto v mesecu (12. 11., 10. 12.) Sejem starin v Izoli Lokacija: Park Pietro Coppo Organizator: Starinarnica Insula Antiqua e 6 novembre 2011 Corsa e marcia di San Martino Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola novembre In occasione della festa di San Martino – Regata di San Martino (barche a vela da regata e da viaggio) Organizzato da: Associazione sport acquatici Skipper Marina 1 dicembre Tesori gastronomici dell’Istria Serata culinaria a tema guidato – Ristorante dell’Hotel Marina Organizzato da: Comune città di Capodistria, Comuni di Isola e Pirano Inizio dicembre Accendiamo le luci degli addobbi natalizi Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola Fiera natalizia in Via Lubiana Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola, UT Isola, CRIA Isola dicembre Aspettando Babbo Natale laboratori creativi a tema natalizio, spettacolo teatrale per bambini, concerto natalizio, arrivo di Babbo Natale in tutti gli abitati dell’entroterra isolano. Organizzato da: Associazione turistica »Šparžin« 2 – 7 dicembre 2a edizione del Festival della favola del Litorale Organizzato da: UL FPAC Isola 9 dicembre Una serata piena di risate – Casa di Cultura Organizzato da: UL FPAC Isola 27 – 30 dicembre La gelata di dicembre – Via Lubiana Organizzato da: Associazione per il benessere dei cittadini isolani 31 dicembre, 26 – 31 dicembre La notte di Capodanno e l’Allegro dicembre all’aperto Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola ogni secondo sabato del mese (12.11., 10.12.) Fiera dell’antiquariato a Isola Località: Parco Pietro Coppo Organizzato da: Negozio di antiquariato Insula Antiqua
© Copyright 2024