1. No category

Glasilo Občine Izola / Bollettino del Comune di Isola
3
ŽUPAN RAZMIŠLJA O IZOLI
ČEZ PETDESET LET
IL SINDACO RIFLETTE SU ISOLA
TRA CINQUANT’ANNI
Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč, a
vendarle vztrajno delamo na njih, pravi župan
Igor Kolenc, saj ne želi delati populističnih
projektov, ampak projekte na dolgi rok, ki
bodo Izoli prinesli nekaj dobrega.
ODPADKI NUJNO ZLO
7
I RIFIUTI – MALE NECESSARIO E
INEVITABILE
Dogovor o izgradnji regijskega centra za
obdelavo odpadkov je po letih nesodelovanja
med občinami eden pomembnejših
dosežkov pri reševanju problematike
odpadkov.
IZOLSKO PODEŽELJE SE
PREBUJA
24
GURMANSKA POSLASTICA
VZREJENA V IZOLI
28
Predsednik krajevne skupnosti Korte, Edi
Grbec, ocenjuje, da so se po dolgih letih
spanja tudi na izolskem podeželju zbudili s
številnimi projekti.
Le redko kdo ve, da v Izoli vzrejajo
slamnatega vrtnega polža, ki je gurmanska
poslastica.
JOŽE POTREBUJEŠ SE RAD
VRAČA V IZOLO
30
Jože Potrebuješ, član glasbene skupine Čuki,
se z družino rad vrača v Izolo, ker se v njej
počuti dobro.
št. 1/N°1, OKTOBER / OTTOBRE 2011
Izola ima svojo dušo!
Isola ha una propria anima!
www.izola.si
Oktober 2011
Spoštovane Izolanke in Izolani, dragi bralci
Bobniča-La Cride!
Gentili lettori del bollettino municipale
Bobnič – La Crida!
P
Kazalo
3 Intervju – Župan razmišlja o Izoli
čez petdeset let
6 Delovanje občinskega sveta
8 V središču – Odpadki nujno zlo
10 Zgodilo se je ...
13 Evropski teden mobilnosti v Izoli
14 Markočič bi dopustoval v Izoli
16 Obujen praznik izolskega čudeža
17 Izolski gostinci in hotelirji
18 Odnos do okolja se začne že v
otroštvu
20 Izolska knjižnica danes
22 Proizvedeno v Sloveniji:
slovensko leposlovje
23 Ob tednu otroka je bilo v Izoli
živahno
24 Izolsko podeželje se prebuja
26 Zametki dnevnega centra
starejših občanov
27 Usposobljeni za nudenje
prve pomoči
28 Gurmanska poslastica
vzrejena v Izoli
29 Odslej brezplačni pravni nasveti
tudi v Izoli
30 Od tu in tam
31 Dobro je vedeti
Izdajatelj: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
Izšlo: v Izoli, oktober 2011
Odgovorna urednica: mag. Martina Miklavčič Šumanski
Nepodpisane fotografije: Arhiv Občine Izola
Oblikovanje in prelom: Moare
Lektorica: dr. Karin Marc Bratina
Tisk: PiGraf, d. o. o, Izola
Naklada: 7000 izvodov
Brezplačen izvod
2
ravijo, da je bolje
za novico ne
izvedeti, če je slaba.
Pred vami je občinsko
glasilo Bobnič - La Crida, in to je dobra novica.
Preteklost Bobniča je dolga in pestra.
Pomembno je, da je ponovno zagledal beli dan
in da bo v prihodnje obiskal vsa gospodinjstva
ter občane in občanke obveščal o delu občinske
uprave, o življenju, zanimivostih in novostih; v
sliki in besedi vam bo predstavljeno dogajanje
iz naše sredine.
S
i dice che le buone notizie ci fanno bene. Beh,
di fronte a voi c’è un nuovo numero del bol-
lettino municipale Bobnič - La Crida. E questa è
sicuramente una buona notizia. Anche se la storia
de La Crida è lunga e ricca, la sua pubblicazione
continua. Il bollettino municipale verrà distribuito
in questi giorni a tutte le famiglie del comune,
informando i cittadini sulle notizie relative
all’attività dell’amministrazione comunale e alla
vita in città, sulle novità e sugli eventi interessanti.
Il testo è spesso accompagnato da immagine
fotografiche che mostrano alcuni momenti della
vita cittadina.
V tokratni številki je v središču tema, povezana
z urejenostjo naše občine. Na tem področju je
bilo v zadnjem času narejenih kar nekaj
konkretnih premikov. Le kdo si ne bi želel živeti
v urejenem okolju? Hkrati pa hitro pomislimo,
da smo naredili že vse, kar je bilo v naši moči,
ali celo, da nič ne moremo pomagati, ker sta
urejenost okolice, v kateri živimo, in skrb za
ločeno zbiranje odpadkov zunaj naših meja. Pa
to ni tako. Mozaik, ki je sestavljen iz spoštovanja
zakonskih predpisov, konkretnih premikov
inštitucij, služb in zavodov, dobre volje vseh nas
in odnosa do naših potomcev, vodi k pravemu
cilju – čistemu in urejenemu okolju, ki omogoča
prijetno bivanje tudi v Izoli.
Il tema centrale di questo numero del bollettino
municipale è la cura dell’aspetto esteriore della
città ed il rispetto per l’ambiente. Negli ultimi
tempi si è lavorato molto per migliorare l’aspetto
della città. Chi non vorrebbe vivere in una città
pulita e curata? Spesso però siamo del parere che
quello che serviva è già stato fatto o che non possiamo fare nulla visto che la cura ed il rispetto per
l’ambiente (attraverso anche la raccolta differenziata dei rifiuti) sono problemi che non dipendono
solo da noi. Ma non è così. Il mosaico, formato da
piccoli tasselli quali il rispetto delle norme di legge,
le azioni concrete svolte dalle istituzioni, dai
servizi e dagli enti, la buona volontà di tutti noi e
la responsabilità che abbiamo verso i nostri successori, ci aiuta a raggiungere l’obiettivo prefis-
Bobnič - La Crida prinaša še veliko več.
Seznanjeni boste s svetniškimi vprašanji in
pobudami, ki so bili podani na občinskih sejah,
s prihajajočimi dogodki, z delovanjem društev,
zavodov, šol in vrtcev, krajevnih skupnosti in z
novostmi, ki jih bodo v italijanskem jeziku
pripravili predstavniki italijanske skupnosti.
V obdobju hitrih sprememb, ko se vse krha in
poka po šivih, in v času, ko nas z vseh strani
oblegajo negativne novice, hitro izgubimo
upanje. Nič čudnega, saj smo samo ljudje, ki nas
poleg razuma vodijo tudi čustva. V občinskem
glasilu bomo pisali o tem, kar je in kar bo,
poskušali pa bomo ohraniti vedrino, poročati o
pozitivnih in navdušujočih zgodbah, ki jih
ustvarjamo skupaj. Pa ne, da je pri nas vse lepo
in prav. Tudi pri nas ni vse zlato, toda misli
vodijo naša dejanja. Morda se boste strinjali z
menoj, da sta dobro in slabo sestavni del
življenja, imamo pa možnost izbire, lahko smo
pozitivni ali negativni.
sato – fare di Isola una città pulita e curata, dove
è bello vivere.
Il bollettino municipale vi propone altre informazioni e notizie: riporta i testi delle interrogazioni e mozioni dei consiglieri comunali avanzate durante le sedute consiliari, il calendario
degli eventi, illustra le risultanze delle attività
svolte dalle associazioni, dalle scuole, dagli asili e
dalle comunità locali e affronta anche tematiche
legate alla comunità italiana di Isola che sono
riportate in lingua italiana.
In un periodo di grandi e veloci cambiamenti in
cui tutto crolla, in un periodo in cui siamo bombardati da notizie negative, perdiamo spesso la
speranza. Niente di strano - l’essere umano non è
fatto solo di intelletto ma anche di sentimento. Il
bollettino municipale riporterà notizie di vario
genere - ci impegneremo però a mantenere un
tono positivo e di comunicarvi notizie entusiasmanti. Le nostre azioni sono le conseguenze dei
nostri pensieri. La vita e formata da momenti belli
e brutti, siamo noi a poter scegliere di adottare un
atteggiamento mentale positivo o negativo nei
confronti degli stessi.
Izbira je vaša, gotovo pa bomo veliko več
naredili skupaj in složno!
La scelta è vostra, sono sicura però che agire
insieme è meglio che agire da soli!
intervju
Oktober 2011
Župan razmišlja o Izoli čez
petdeset let
Magister Igor Kolenc je postal župan ob lanskih volitvah, pred tem je bil uspešen menedžer v obalnih
podjetjih. Sicer je prebivalec mesta od otroških let in na Izolo močno navezan.
Gospod župan, minilo je približno leto dni od volitev. Kako ocenjujete svoje županovanje v tem času?
procese v tej občini, da smo občinsko upravo iz treh preselili na dve
lokaciji. To ni bilo ravno enostavno, to je bil pravi podvig, ki se mu
Težko je ocenjevati samega sebe. Nikoli nisem imel navade, da sam
nekateri še vedno upirajo. Zahtevamo, da se dela zaradi ljudi in ne
sebe ocenjujem, raje vidim, da to delajo drugi. Je pa dejstvo, da sem
zaradi dela samega, čistimo vse tisto, kar lahko počistimo, in
bil v tem prvem letu, kakor rad povem, premalo med ljudmi. Nabralo
ustvarjamo dobre temelje ter spodbujamo komunikacijo.
se je preveč zgodovine in soočamo se z njenim reševanjem. Če ne
Med temi potezami je bilo gotovo več takih, ki so nepriljubljene.
Mislite, da ste kljub temu v tem času uspeli prepričati volivce, da
delate tisto, kar ste obljubili?
Tisto, kar obljubim, običajno tudi naredim, ali pa si vsaj poskušam
maksimalno prizadevati, da to izpeljem. Seveda je v politiki to težje,
ker si odvisen od kupa drugih dejavnikov, ne le od sebe in svoje volje.
Govorilo se je veliko, predvsem, da sprožam določene poteze in se nato
umaknem. Vse, kar začnem, ima svoj cilj. Točno vem, kam želim in
kam grem, vem, katera je rdeča nit oziroma pot, ki nas vodi do cilja.
Do cilja pa, vemo, lahko vodi več poti. Do sedaj sem še vsako zadevo,
ki sem jo sprožil, premaknil z mrtve točke. Nisem vsega premaknil
toliko, kot sem želel, nekje sem naredil manj, ampak povsod delamo
premike v smeri, ki smo si jo začrtali. Nekateri pravijo, da ne komuniciram in da zaradi tega ni demokracije. Zame ni demokracija v tem,
da sprašuješ ljudi, kam gremo. Demokracija je zame to, da množico
vprašaš, ali gremo tja, tja ali tja. Dolžan pa sem, glede na funkcijo,
nastaviti okvire z ustreznimi strokovnimi službami. In ko te okvire
nastavimo, sprožimo procese. Jaz nisem vladar, raje se imam za
voditelja, in vodim stvari na timski način … in ko se vodijo spremembe, imamo množico ljudi, ki so proti njim, imamo nekaj takih, ki
so za spremembe, a se jih bojijo, dokler jih ne spoznajo, in imamo take,
ki so nad spremembami navdušeni. Spraviti vse te ljudi skupaj za
dosego končnega rezultata, ni enostavno, ni lahko. Vemo pa, da so
tisti, ki so proti spremembam, vedno proti. Omahljivci, ko vidijo, da
so spremembe dobre, jih sprejmejo, ampak potrebujejo čas,
navdušenci pa so tako ali tako vedno za.
bomo postavili trdnih temeljev, ne bomo mogli kvalitetno
graditi naprej. Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč,
a vendarle vztrajno delamo na njih. Poudarjam, delamo
na dolgi rok. In drugo, ne izvajamo populističnih
projektov, delamo na rezultatih, ki bodo na dolgi rok
pokazali nekaj dobrega za Izolo. Kaj smo v tem času
Veliki projekti se ne bodo zgodili čez noč, a vendarle
vztrajno delamo na njih. Delamo projekte, ki so
osredotočeni na dolgi rok. Ne izvajamo populističnih
zadev, ampak delamo na rezultatih, ki bodo na dolgi rok
pokazali nekaj dobrega za Izolo.
naredili? Gotovo vzpostavili sodelovanje med tremi obalnimi
občinami, začeli intenzivno delati na nivoju vseh treh obalnih občin,
na problematiki odpadkov, na oskrbi s pitno vodo. Da ne bi govoril o
V teh zadnjih besedah ste že malo opisali tudi sebe. Za tiste pa, ki
vas ne poznajo, čeprav ste od malih nog Izolan, kako bi se predstavili ljudem. Kdo je mag. Igor Kolenc?
drugih stvareh, ki se dotikajo vsakodnevnega življenja ljudi. Kar pa
Čisto navaden človek, kot vsak drugi. Na funkcijo župana sem prišel
zadeva interno delo, mislim, da je bilo ključno, da smo razpoznali vse
z zelo jasnimi cilji, za Izolo nekaj narediti. In to narediti na daljši rok,
3
Oktober 2011
intervju
www.izola.si
za prihodnost te občine. In če bodo ljudje to spoznali in razumeli in
posamezniku je, ali se za podjetništvo odloči ali ne, ali je izziv priprav-
bomo na tak način tudi delali, bomo temu mestu lahko ustvarili pri-
ljen sprejeti ali ne. Zanimivo je tudi področje naše bližine koprski luki
hodnost. Zavedal sem se, da bo funkcija župana zahtevno delo, da pa
– zakaj ne bi izkoristili tudi te možnosti, predvsem za storitvene
je situacija takšna, kot je, pa moram priznati, se mi niti sanjalo ni.
dejavnosti? Moramo pa vedeti, da v Sloveniji ni kapitala. Ponj moramo
Zavestno sem se odločil za to, in ko se nečesa lotim, delo tudi opravim.
v tujino in ne na način, da bodo tujci prihajali k nam, ker tega ne bo.
Nimam navade metati puške v koruzo in tudi to nameravam izpeljati
Mi moramo trkati na vrata in se ponujati v tujini. Ponujati pa moramo
do konca.
tisto, kar je naša danost.
Vrniva se zopet k Izoli. Ta je tradicionalno veljala za ribiško in
industrijsko mesto, ki je v glavnem temeljilo na predelavi tistega,
kar so ribiči ujeli. V zadnjih letih pa je vse bolj prepoznavna tudi kot
turistični kraj. Kje torej vidite Izolo ob koncu tega mandata in kje
enkrat v prihodnosti?
In kaj je naša danost? Ali po domače, če odmislimo kapital, ki ga
povsod primanjkuje, kaj Izola ima in kaj ji manjka?
Najbolj primanjkuje kapitala, manjka tudi zaupanje v državo, kar ni
le izolska značilnost. Treba bo spremeniti določene zakone, vezane na
Glede na to, da raje gledam v prihodnost, bom odgovoril, kje vidim
Izolo čez petdeset let. Vidim jo kot občino, mesto in podeželje, z največ
20 tisoč prebivalci. To je tehtna izjava in tega ni bilo lahko sprejeti kot
vizijo, kot končni cilj. To pomeni en kup stvari, ki jih je treba spremeniti in prilagoditi. Zanesljivo je treba spremeniti Izolo demografsko.
Zakaj? Izola izhaja iz neke vrste industrijskega obdobja z majhno
dodano vrednostjo, kar nas danes tepe. Enostavno povedano, če
imamo 14 milijonov prihodkov in 15 milijonov odhodkov, nam manjka
en milijon, brez kakršnihkoli investicij. Zelo skrbno moramo ravnati
z denarjem, iskati vire interno in eksterno. Povečati moramo dohodke,
da lahko projekte peljemo naprej. Druga stvar, Izola je imela industrijo, ki je propadla in je zdaj tam, kjer je, in strategija zahteva izdelavo
poslovnega načrta, v katerem turizem je, ampak do največ 45
odstotkov vseh dejavnosti. Vse ostalo morajo biti druge dejavnosti,
Običajno tisto, kar obljubim, tudi naredim, ali pa
se vsaj poskušam maksimalno angažirati, da to
izpeljem. Seveda, v politiki je to težje,
ker si odvisen od kupa drugih dejavnikov,
ne le od sebe in svoje volje.
zaposlovanje, načine zaposlovanja, fleksibilnost
zaposlovanja in tako naprej. Bolj bo treba zaupati v
sodstvo, v davčno politiko. Ti trije elementi bodo pripomogli, da bomo lažje prišli do tujega kapitala. Generalno
pa, nehajmo le stokati in govoriti, zakaj nekaj ne, ampak
začnimo iskati pobude in izzive, zakaj da. Dajmo tudi
storitvene, obrtniške, podjetja in drugo. Izola mora delovati vse leto
kot posamezniki zavihati rokave in se spustiti v kakšen izziv. Če bomo
in ne sme biti odvisna od ene same panoge. Je pa v tem trenutku in
le čakali, da nam bo nekdo drugi kaj dal, ne bo rezultatov … in jih tudi
tudi v prihodnje turizem zanesljivo ena močnejših panog v občini.
ne more biti! To pomeni, še enkrat poudarjam, da občina mora in bo
podpirala vse projekte, ki nosijo dobrobit prebivalstvu, skupnosti in
Na kakšen način pa menite, da bo Izola do tega cilja prišla?
posameznikom. Tu pa mora biti tudi volja s strani posameznikov, da
Na to smo v občini že nakazali usmeritve. Letos smo intenzivirali
prireditve in s tem naredili Izolo privlačnejšo za obiskovalce. Osnovna
se odločijo za … ne bom rekel avanturo, pač pa tveganje. Vsaka stvar,
pri kateri posameznik pogleda ven iz povprečja, pomeni tveganje.
naloga pa je, da so s prireditvami najprej zadovoljni domačini. Če bodo
zadovoljni oni, bodo tudi gostje. Če bodo prireditve le za goste, smo
cilj zgrešili. Potenciali, ki jih imamo, so potenciali našega vsakdana,
okolja in znanja na tem področju. Veliko poudarka bomo dali t. i.
welness turizmu. Zakaj? V Izoli imamo bolnišnico in veliko
usposobljenega kadra. Z ministrom Marušičem smo
ustanovili delovno komisijo, v kateri so predstavniki
občine, bolnišnice in ministrstva z jasno nalogo zasnove
welness posthospitalnega turizma. Drugo je ovrednotenje naših krajev. Pred kratkim smo imeli v Kortah sestanek, kako pridobivati in uporabiti evropska sredstva.
Omenili ste pogoje, kot večje zaupanje v vlado in sodstvo, državo. Te
institucije imajo takšno zaupanje, kot si ga zaslužijo. Nedavno sem
v lokalnem časopisu prebral tudi izpostavljeno misel, ki se je zoperstavljala birokratom v prestolnici. Kako torej vidite sodelovanje?
Občina namreč ne more odpirati novih delovnih
mest, lahko pa pri tem pomaga. Na posamezniku
je, ali se za podjetništvo odloči ali ne, ali je
pripravljen sprejeti izziv.
Pogovarjali smo se na primer o italijanski definiciji „albergo sfuso“,
Sodelovanje mora biti obojestransko in korektno, ne more biti kar
kar bi lahko zvenelo kot razseljeni hotel. Nekaj takega bi lahko imeli
ad hoc, kot se nekdo spomni. Naš teritorij želimo ovrednotiti. Njegove
tudi mi. Kot občina bomo sprožali pobude, potrebujemo pa tudi pod-
danosti so poleg klime tudi vinogradništvo, oljkarstvo, kmetijstvo.
jetne posameznike, ki bodo te pobude sprejemali. Občina namreč ne
Vemo, da se dogajajo zlorabe, ker ljudje iščejo možnosti, kako izko-
more odpirati novih delovnih mest, lahko pa pri tem pomaga. Na
ristiti luknje v zakonih in odlokih. Zaradi tega pa ne smemo metati
4
intervju
Oktober 2011
vseh v isti koš. Ne moremo govoriti o valorizaciji okolja v smislu raz-
kmetijami skrivajo neki drugi interesi. Ampak, da neki birokrat v
voja kmečkega turizma, proizvodnje vin in ekološke pridelave in
Ljubljani enostavno reče, ukinite ta odlok, to je zame nesprejemljivo.
istočasno to onemogočati z zakonom, ki pravi, da se na kmetijskih
Ta odlok so sprejeli člani občinskega sveta, sprejeli so ga ljudje, ki tu
zemljiščih ne sme graditi nič. Kot primerjavo lahko vzamemo Toskano,
živijo. In zdaj bo nekdo, ki z Izolo nima nobene zveze, odločal, kaj naj
Trudimo se in želimo si, da bi bila Izola prijazna
občina do vseh. Najprej do prebivalcev in nato do
obiskovalcev. Če se bodo prebivalci počutili dobro, se
bodo tudi obiskovalci.
delamo mi tukaj. Potem mi nismo potrebni.
Je ob koncu še kakšna misel, ki bi jo želeli sporočiti
občanom in tudi obiskovalcem občine Izola?
Trudimo se in želimo si, da bi bila Izola prijazna občina
do vseh. Najprej do prebivalcev in nato do obiskovalcev.
Sicilijo, Avstrijo in druge države, kjer to intenzivno razvijajo. In ali
Če se bodo prebivalci počutili dobro, se bodo tudi obiskovalci. Zanes-
bomo mi zato, ker je nekaj posameznikov izigralo sistem, uničili vse
ljivo je potrebne veliko strpnosti, treba je iskati rešitve, ki niso le
ostale? Ena izkušnja, ki jo lahko iz tega potegnemo, je, da so očitno
rešitve za posameznike, ampak tudi za skupnost. Pred nami je trnova
predpisi premalo restriktivni oziroma merila niso prava. Jaz osebno
pot, ampak prepričan sem, da bomo z majhnimi in nenehnimi koraki,
mislim, če se že pogovarjamo o turističnih kmetijah, bi morali imeti
s trdim delom, z voljo in iskanjem rešitev na koncu prišli do takih
naslednja merila. Kdor ustanavlja neko novo dejavnost, bi moral imeti
rezultatov, ki nam bodo omogočili dejansko kakovostno življenje na
vsaj toliko in toliko zemljišča v lasti na tem območju, da tu deluje že
dolgi rok. Ne bom iskal kratkoročnih, populističnih rezultatov, ne
določeno število let, da se ista dejavnost nadaljuje tudi v primeru
zanimajo me. Zanima me Izola čez toliko in toliko let, in če bom to
prodaje. To bi moralo biti eksplicitno navedeno. Če vse to vnesemo,
dosegel, bom zadovoljen.
bomo gotovo omejili zlorabe. O tem sem prepričan. Danes se pod
Vlado Krivec
anche la nuova organizzazione dell’amministrazione comunale del
Comune di Isola, ed il trasferimento di una parte degli uffici ad altra
sede, riducendo a due le località in cui opera l’amministrazione. A
parere del primo cittadino tra cinquant’anni Isola sarà un comune di
massimo 20.000 cittadini. Occorre quindi cambiare molte cose nella
città e adeguarle alle future necessità. Bisognerà gestire bene il denaro
e ricorrere a fonti di finanziamento interne ed esterne. Isola era una
città industriale, ma negli ultimi anni il settore è quasi del tutto scomparso. È necessario quindi che venga elaborato un piano aziendale che
segnerà l’inizio di una nuova economia, basata non solo sul turismo
(che deve rappresentare massimo 45 % delle attività), ma anche sulla
prestazione di servizi, sull’artigianato e sull’industria. Anche se il settore turistico è e sarà sempre il settore più importante per Isola, la
città deve contare anche sugli altri settori, non strettamente legati
all’attività stagionale.
»Il nostro impegno è quello di far diventare Isola una città
accogliente e amichevole per tutti, principalmente per i cittadini ma
anche per i visitatori«, dice il sindaco, aggiungendo che »se i cittadini
si sentono bene nella propria città, lo stesso vale anche per i visitatori.« Occorre sicuramente avere pazienza e tolleranza e cercare di
Mag. Igor Kolenc è stato eletto sindaco alle elezioni
amministrative dello scorso anno. Prima di assumere il
ruolo di sindaco, era un manager di successo, alla guida
di alcune fabbriche costiere. Avendo vissuto a Isola a
lungo, è molto legato alla città, anche se attualmente vive
»Il nostro impegno è quello di far diventare Isola una città
accogliente e amichevole per tutti, principalmente per i
cittadini ma anche per i visitatori«
in uno dei comuni contermini.
Dopo un anno di mandato, il primo cittadino fa il punto della sua
attività amministrativa, ribadendo che il lavoro di qualità si fonda su
trovare soluzioni da cui guadagnerebbero non solo i singoli cittadini
ma anche l’intera comunità.
basi solide e che bisogna prima risolvere i problemi del passato. Secondo il sindaco i progetti importanti, che portano benefici ad una città,
Secondo il sindaco la strada da percorrere, per raggiungere gli obiet-
sono quelli a lungo termine e non quelli visibili da subito. Un passo in
tivi prefissati, è ancora lunga e difficile ma procedendo per piccoli e
avanti molto importante è stato sicuramente quello di instaurare una
continui passi, lavorando duro e impegnandosi a trovare soluzioni
collaborazione tra i tre comuni costieri, che si sono uniti per affrontare
efficaci, si potrà migliorare la qualità della vita a lungo termine.
insieme il problema dei rifiuti e dell’acqua potabile. Importante è stata
5
Oktober 2011
delovanje občinskega sveta
www.izola.si
S pomočjo sonca do okolju prijazne
električne energije
Svetniki in svetnice so na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Izola
obravnavali kar 14 točk dnevnega reda, med drugimi tudi osnutek
podrobnega občinskega prostorskega načrta za vzhodno območje
industrijske cone, investicijsko dokumentacijo za fotovoltaične elektrarne,
novelacijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izolske poti«
ter investicijsko dokumentacijo za drugo fazo ribiške infrastrukture.
Občinski svet je na seji obravnaval in v prvi
inštitut Irpek. Občina Izola z navedenim pro-
obravnavi sprejel dopolnjeni osnutek odloka
jektom kandidira na javnem razpisu za ukrep
in okoljsko poročilo podrobnega občinskega
323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine
prostorskega načrta za vzhodno območje
podeželja. Skladno z dokumentom identi-
industrijske cone v Izoli. Načrtovane prostor-
fikacije investicijskega projekta znaša vrednost
ske ureditve in pozidava bodo pomenile
projekta 193.053,36 EUR (Občina Izola
zaokrožitev obstoječe industrijske pozidave ter
nameni za projekt 75.347,23 EUR, sredstva EU
prenovo dela naselja na območju novega
pa znašajo 117.706,13 EUR). Temeljni cilj
projekta »Izolske poti« je obogatitev
športnorekreacijskih kapacitet občine z
vzpostavitvijo kolesarskih in pohodnih poti
v zaledju občine, ki bo širši javnosti
približala v celoto povezane lokalne kulturne in naravne znamenitosti.
vstopa v mesto Izola ob podaljšku Industrijske
ceste (kompleks Stavbenik). Na omenjenem
območju se načrtujejo gradnja objektov in
ureditev površin za njihovo nemoteno
delovanje, skupne zelene in prometne
površine, gradnja okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter
vodnogospodarske ureditve na območju dveh
Svetniki so soglasno potrdili Dokument
hudournikov. Dopolnjeni osnutek odloka in
identifikacije investicijskega projekta in
okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena 30
Investicijski program za projekt
dni.
Občinski svet je z dopolnjenim sklepom
potrdil Dokument identifikacije investicijskega
projekta in Investicijski program za projekt
»Fotovoltaične elektrarne v Izoli«, ki ga je
izdelalo podjetje Espri, d. o. o. Najpomembnejši
razlog za investicijsko namero je proizvodnja
električne energije na okolju prijazen način, ki
Svetniki so v prvi obravnavi potrdili Odlok o
izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Razloga
spremembah in dopolnitvah odloka o
za investicijsko namero sta tudi smotrno
organizaciji in delovnem področju Občinske
upravljanje z nepremičninami v lasti občine ter
uprave Občine Izola. Bistvo reorganizacije
tržne možnosti sončnih elektrarn. Investicija
bo s postavitvijo prikazovalnikov o delovanju
sončnih elektrarn pripomogla tudi k dvigu
okoljske osveščenosti. Namen investicije je
smotrno upravljanje z objekti v lasti Občine
Izola, na katerih se postavijo fotovoltaične
elektrarne in omogoči proizvajanje
električne energije na način, ki prispeva k
čistejšemu okolju.
občinske uprave je v tem, da so področja,
ki obsegajo vitalne funkcije in morajo po
svoji osnovni opredelitvi delovati
neodvisno, združena v t. i. štabne službe,
neposredno podrejene županu; področja,
ki obsegajo podporne funkcije, skupne za
delovanje celotne občinske uprave,
občinskega sveta in krajevnih skupnosti, so
združene v službe za podporo in splošne
zadeve in neposredno podrejene direktorju
občinske uprave. Področje delovanja
Občinski svetniki so nadalje potrdili še nove-
posameznih uradov in procesi, ki potekajo
lirani dokument identifikacije investicijskega
znotraj uradov, so združeni glede na vsebino
projekta za projekt Izolske poti, ki ga je izdelal
dela, namen in vire informacij, ki jih
6
koncentracije posameznih aktivnosti in
procesov znotraj posameznih uradov. Z izjemo
Urada za družbene dejavnosti, katerega
področje delovanja ostaja v večji meri
nespremenjeno, ter Občinskega inšpektorata,
ki se ga namerava v letu 2012 izločiti v skupno
medobčinsko upravo, se s prenosom procesov
in aktivnosti iz urada v urad v večji meri
prenašajo tudi zaposleni, ki opravljajo dela na
zadevnih področjih z namenom ohranitve
operativnosti med izvedbo reorganizacije in
takoj po njej.
Občinski svetniki so sprejeli spremenjen in
dopolnjen letni načrt razpolaganja z
nepremičnim premoženjem Občine Izola za
leto 2011 ter potrdili sedem prodaj
nepremičnin.
Občinski svet je sprejel sklep, da se priznanje
z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne
dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in
ohranjanju kulturne identitete Istre za leto
»Razvoj 2011 podeli študijskemu krožku Beseda
ribiške infrastrukture v Izoli – II. faza«, ki ju Slovenske Istre, in sicer za raziskovanje,
je izdelalo podjetje Elmarkt. Neposredni zapisovanje in ohranjanje jezikovnega
rezultati projekta so ureditev osnovnih izročila Slovenske Istre.
pogojev za delo ribičev v skladu s predpisi
in prakso EU. Z obnovo mandrača in Ob koncu seje je župan svetnike še enkrat
obalnega zidu bo zagotovljena trajnostna pozval, naj podajo svoje predloge za
uporaba območja in izboljšani bodo oblikovanje Odloka o pospeševanju razvoja in
pogoji za delo in varnost ribičev.
rasti gospodarstva v občini Izola. Svetnikom je
bo prispevala k ohranjanju narave in
izboljšanje poslovanja občine glede na velike
potrebujejo pri delu. Zasledovan je cilj
podal tudi informacijo o ukrepih za
uravnoteženje proračuna, o pozivu Ministrstva
za okolje in prostor za razveljavitev Odloka o
spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za podeželje občine Izola ter o
izvajanju aktivnosti za slemensko cesto
Jagodje–Šared. Vsa sredstva, ki jih bo Občina
Izola dobila od Darsa kot odškodnino za
prevoz na deponijo pod Šaredom, bodo
namensko porabljena za gradnjo slemenske
ceste. Občina Izola ima sicer z Darsom odprti
še dve vprašanji, in sicer krožišče ter sanacijo
ceste na območju Polja.
Na seji so svetniške pobude oz. vprašanja
podali naslednji svetniki: Silvano Sau, Radivoj
Nardin, Slavko Samotorčan, Mario Gergeta in
Bogdan Gerk.
Več lahko preberete na spletnih straneh Občine Izola
www.izola.si, pod rubriko »Za občana«, Seje.
delovanje občinskega sveta
Oktober 2011
Svetniki potrdili rebalans proračuna
Na 3. izredni seji Občinskega sveta Občine Izola 13. oktobra so svetniki obravnavali predlog
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave Občine Izola, predlog Rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2011 ter dopis Ministrstva
za okolje in prostor v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola.
Svetniki so v drugi obravnavi
nost možnost podajanja soglasij
potrdili Odlok o spremembah in
za gradnjo novih samostojnih
dopolnitvah Odloka o organizaciji
kmetij ali kmetijskih poslopij na
in delovnem področju občinske
kmetijskih površinah zunaj ure-
uprave Občine Izola.
ditvenega območja naselja.
Potrjen je bil tudi dopolnjeni
predlog rebalansa proračuna
Občine Izola za leto 2011, ki
predvideva 21.898.248 EUR
prihodkov in 23.232.579 EUR
odhodkov. Občinski proračun za
Svetniki so se večinoma
strinjali, da bi morala Občina
Izola ohraniti možnost
podeljevanja soglasij, vendar
bi moral občinski svet sprejeti
pravila in pogoje, po katerih
bi bilo možno taka soglasja
podeljevati. Strokovne službe
leto 2011 je sicer predvideval
skupne prihodke in odhodke v
višini 22.204.690 EUR oziroma
24.590.375 EUR.
Pod zadnjo točko dnevnega
reda so svetniki obravnavali poziv
Ministrstva za okolje in prostor za
razveljavitev 1. točke 6. člena
Odloka o spremembah in dopol-
Občine Izola bodo tako pristopile
k pripravi gradiva za spremembo
in uskladitev sporne točke odloka
z Zakonom o prostorskem
načrtovanju, ki bo uvrščeno na
eno od naslednjih sej Občinskega
sveta.
nitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje
Občine Izola. Na podlagi predmetnega člena ima lokalna skup-
Več lahko preberete na spletnih straneh
Občine Izola www.izola.si, pod rubriko
»Za občana«, Seje.
Občinski prostorski načrt
Urad za okolje in prostor smo povprašali, v kakšni fazi je priprava Občinskega prostorskega načrta.
Po besedah Vesne Vičič, vodje
še dodatne študije in tudi celovito presojo
Urada za okolje in prostor, se
vplivov na okolje. Nato se bo dopolnjeni
urad aktivno ukvarja z izdelavo
osnutek akta javno razgrnil skupaj z
občinskega prostorskega načrta.
okoljskim poročilom. Na javni razgrnitvi
Osnutek občinskega prostorskega
bodo občani lahko preverili, ali je bila njihova
načrta Občine Izola je bil marca
pobuda upoštevana ali ne, ter podali svoje
2011 poslan nosilcem urejanja
predloge in pripombe.
prostora, da podajo svoje smer-
Občina bo vse pripombe in predloge,
nice. Trenutno čakajo še nekaj
podane v času javne razgrnitve, preučila in do
poglavitnih smernic nosilcev
njih zavzela stališča, ki bodo objavljena na
urejanja prostora, na podlagi
krajevno običajen način in na svetovnem
katerih se bo osnutek občinskega
spletu. Občina bo lastnike zemljišč pisno
prostorskega načrta dopolnil. Iz
seznanila s stališči glede pripomb in
doslej pridobljenih smernic
predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne
izhaja, da bo treba v postopku
razgrnitve.
priprave tega dokumenta izdelati
Vesna Vičič, vodja občinskega urada za okolje in prostor
7
Oktober 2011
v središču
www.izola.si
Odpadki nujno zlo
Urejenost podobe mesta in okolja v katerem živimo se začne pri posamezniku. Navada je žal železna srajca, zato
so čut do ohranjanja narave, osveščen odnos do okolja in odgovorno ravnanje z odpadki dolgotrajen proces.
Mesto postaja z večjo stopnjo urejenosti ne le prijetnejše za občane,
ampak tudi atraktivnejše za turiste in privlačnejše za tuje investicije.
vlogo imajo seveda tudi delavci iz službe za zbiranje in odvoz odpadkov, ki dnevno skrbijo, da je Izola čista.
To so dokazali tudi Izolani, ki so se letošnje akcije »Očistimo Izolo«
množično udeležili. Žal niso imeli težav s tem, da po končani akciji ne
bi imeli česa pokazati. Komunala Izola si je ob podpori Občine zadala
strateške cilje in vrsto aktivnosti, s katerimi bi lahko izboljšali ali trajno
rešili urejenost okolja v Izoli.
Strateško je Občina Izola v sklopu sedemnajstih združenih občin
našla dolgoročno rešitev z izgradnjo regijskega centra za obdelavo
odpadkov, ki naj bi začel z obratovanjem v začetku leta 2016. Do takrat
se izvaja zapiranje zaključenih odlagalnih polj skladno z uredbo o
odlaganju odpadkov in uvedeni so vsi ukrepi za minimalni vpliv
Redno potekajo akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbi-
odlagališča na okolico, vključno z minimalno potrebnim odprtim
ralnico. V letošnjem letu sta bili taki akciji dve, prva v maju, ko je bilo
poljem za vnos odpadkov v telo odlagališča. Tako je po letih
zbranih 860 kilogramov nevarnih odpadkov, in oktobrska akcija, s
nesodelovanja med občinami dogovor o izgradnji regijskega centra za
katero je bilo zbranih 310 kilogramov nevarnih odpadkov. Občani
obdelavo odpadkov gotovo eden pomembnejših dosežkov pri
namreč nevarne odpadke sproti prinašajo v zbirni center. To potrjuje
reševanju problematike odpadkov. Poleg strateških ciljev javno pod-
dejstvo, da je bilo letos zbranih kar 1600 kg nevarnih odpadkov, ki so
jetje Komunala intenzivno dela tudi na kratkoročnih ciljih na različnih
jih občani sami pripeljali na zbirni center, kar predstavlja 60 odstotkov
področjih in z različnimi akcijami. Pristopili so k enotnemu
več kot v enakem obdobju lani. To je dokaz, da so občani bolje
označevanju zabojnikov, kot je že ustaljena praksa v sosednjih
osveščeni o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov in da spoštujejo
okolje, v katerem živijo.
Ločeno zbiranje odpadkov pomeni nižjo okoljsko dajatev.
Višina plačila okoljske dajatve za odlaganje odpadkov, ki
jo določa država, je odvisna od količine odloženih mešanih
odpadkov na odlagališče. Več bo v občini ločeno zbranih
odpadkov, manj bo odloženih mešanih odpadkov in
posledično bo znesek okoljske dajatve nižji.
Komunala v prihodnje načrtuje še mnoge druge projekte, med drugim razširitev pokopališča v Kortah, ureditev odlagališča s sanacijo
občinah. Komunala Izola za lažji dostop do zabojnikov pri zbiranju in
teras, ureditev platojev, ureditev otroških igrišč na podeželju, ureditev
odvozu smeti ter čiščenju zabojnikov ureja tudi zbiralnice. Ključno
avtobusnih postajališč, postavitev nove ograje na Trgu Padlih in ureditev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov s »pergolami«.
Potrošništvo in sodoben način življenja z roko v roki prispevata k
ustvarjanju odpadkov. Ti so kot nujno zlo, borimo se z obstoječimi,
proizvajamo nove. Zavedanje je premalo, aktivnosti posameznika in
skupnosti morajo voditi k skupnemu cilju: pravilnemu ravnanju z
odpadki za nas, ki živimo danes in prihodnje generacije.
8
v središču
Koristne informacije za občane in občanke
Ločeno zbiranje odpadkov, kot so stara in neuporabljena zdravila,
odpadne (majhne) baterije, odpadne sijalke, zamaške ipd., lahko
občani prinesejo tudi na recepcijo Komunale Izola, d .o. o.
Oktober 2011
I rifiuti - male necessario e
inevitabile
La responsabilità verso l’ambiente in cui viviamo ricade su ogni
singolo individuo ovv. cittadino. I valori legati alla conservazione e la
tutela della natura, al rispetto per l’ambiente, e alla responsabile gestione dei rifiuti si formano, purtroppo, lentamente.
Una città più pulita ed ordinata è sicuramente più vivibile, più
accogliente ma anche più interessante per gli investitori esteri. Ne
sono pienamente coscienti anche gli isolani. In molti hanno infatti
preso parte all’iniziativa »Puliamo Isola«, organizzata nel corso di
quest’anno per ripulire la città dai rifiuti abbandonati. La quantità dei
rifiuti raccolti non era affatto invidiabile, l’approccio è però quello
giusto. Non possiamo essere indifferenti al degrado ambientale.
Navodila za ločeno zbiranje odpadkov
V zabojnik modre barve in z rdečo nalepko z
napisom papir in kartonska embalaža se odlagajo:
časopisi, revije, prospekti, listine, katalogi, brošure, šolski
zvezki, pisma, kuverte, ovojni papir, papirnate
nakupovalne vrečke, zmečkan papir, manjše kartonske
škatle in embalaža prehrambenih artiklov (riža, soli,
testenin, otroške hrane ...), aparatov, papirnate serviete,
prtički in valovita lepenka ter kartonasti podstavki.
L’azienda Komunala Isola, appoggiata dal comune, si è prefissata
diversi obiettivi strategici ed ha elaborato una serie di attività per
migliorare l’assetto ambientale della città.
Per far fronte al problema rifiuti, il Comune di Isola, in accordo con
altri diciassette comuni, ha elaborato un piano strategico a lungo
termine che prevede la realizzazione, entro il 2016, di un centro
regionale di trattamento dei rifiuti, con conseguente graduale chiusura
di tutte le discariche per i rifiuti e l’introduzione di provvedimenti volti
a minimizzare l’impatto ambientale delle discariche, riducendo le
V zabojnik modre barve in z rumeno nalepko z
napisom plastična in kovinska embalaža se
odlagajo: folije in vrečke, plastenke za pijačo, plastenke
za čistila in pralna sredstva, jogurtovi lončki in embalaža
drugih mlečnih proizvodov, margarine, plastenke za
majonezo, kečap, stiropor za manjše embaliranje
gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike,
računalnikov, tetrapak embalaža za tekoča živila, npr.
mleka in sokov.
V zabojnik modre barve in z belo nalepko z
napisom steklena embalaža se odlagajo: kozarci za
vlaganje, prazne steklenice, stekleničke živil in steklene
črepinje.
dimensioni delle singole aree separate della discarica, in armonia con
il decreto sul deposito dei rifiuti. L’accordo sulla realizzazione del
centro regionale di trattamento dei rifiuti costituisce sicuramente una
meta importante che i comuni, dopo lunghi anni di mancata collaborazione, si sono prefissati per far fronte al problema rifiuti. Oltre a
soluzioni strategiche a lungo termine, l’azienda Komunala Isola propone anche soluzioni a breve termine, organizzando varie iniziative
sul tema dei rifiuti.
Il nostro odierno sistema di vita, centrato sul consumismo, produce
un’ingente quantità di rifiuti. I rifiuti sono ormai diventati un male
necessario e inevitabile – combattiamo costantemente contro questo
problema e allo stesso tempo produciamo nuove quantità di rifiuti da
V zabojnik rjave barve in z belo/rjavo nalepko z
napisom bioodpadki se odlagajo samo odpadki, ki
so primerni za kompostiranje:
kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni
prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati
robčki, brisače in papirnate vrečke.
Zeleni vrtni odpad: trava, listje, stara zemlja lončnic,
rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali
in lesni pepel.
V zabojnik zelene barve za ostale odpadke se
odlagajo samo nekoristni odpadki: higienski artikli
(vložki, plenice, ušesne palčke ...), vrečke za sesalec,
zobne ščetke, umazane vrečke, umazan ovojni papir,
onesnažen papir, ohlajen pepel, lepilni trakovi,
porcelan, šiviljski izdelki in tapete.
smaltire. I problemi derivano da una mancata consapevolezza dei
cittadini nei confronti dell’ambiente. I singoli cittadini e l‘intera comunità dovrebbero perseguire un obiettivo comune in termini di una
corretta ed efficiente gestione dei rifiuti, assicurando alle generazioni
presenti e future un ambiente sano in cui vivere.
Obratovalni čas odlagališča in zbirnega centra
Orario d’apertura della discarica e del centro di raccolta dei rifiuti
Poletni urnik (1. 4. do 31. 10.)
Ponedeljek–petek: 8.00–19.00
Sobota: 8.00–12.00
Nedelja in prazniki: zaprto
Orario estivo(1.4. - 31.10)
Lunedì – venerdì : 8.00 – 19.00
Sabato: 8.00 – 12.00
Domenica e festivi: chiuso
Zimski urnik (1. 11. do 31. 3.)
Ponedeljek–petek: 8.00–17.00
Sobota: 8.00–12.00
Nedelja in prazniki: zaprto
Orario invernale (1.11. - 31.3.)
Lunedì – venerdì : 8.00 – 17.00
Saboto: 8.00 – 12.00
Domenica e festivi: chiuso
Dežurna služba
V delovnem času: 05/66 34 950
Izven delovnega časa: 041 650882
Servizio di turno
Durante l’orario d’ufficio: 05/66 34 950
Fuori dell’orario d’ufficio: 041 650882
9
Oktober 2011
zgodilo se je ...
www.izola.si
Zgodilo se je ...
Istrski karneval so letos soorganizirale tri obalne občine.
Batana, spomenik izolske kulturne dediščine, je našla svoj prostor na pomolu
ob plaži Delfin.
Foto: STA agencija
Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju so zažigali Rock Partizani.
Predsednik republike dr. Danilo Türk je obiskal občino Izola in se srečal z
županom mag. Igorjem Kolencem ter predstavniki občine.
Foto: STA agencija
Foto: STA agencija
Srečanje je predsednik republike nadaljeval s predstavniki Italijanske
samoupravne narodne skupnosti Izola.
Pozdravil je tudi izolske ribiče.
Mojstri koktelov izolskih lokalov so avgusta mešali pijače kar na promenadi.
Ob sto osmi obletnici odprtja ozkotirne železnice Parenzana, ki je tekla tudi
skozi Izolo, smo v Izoli dobili štiri nove pešpoti, med katerimi je tudi tista, ki
delno poteka po stari trasi Parenzane.
10
zgodilo se je ...
Oktober 2011
Občina Izola je zagnala projekt postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih.
Ulični godci so popestrili poletne večere v Izoli
V okviru prireditve Sladka Istra je Izola septembra gostila večer sladkih istrskih
okusov in melodij.
Bazilikijada 2011 – ko v Ljubljanski ulici zadiši po baziliki
Na devetnajstem Eurofestu je sodelovalo 128 ekip iz 11 držav.
3. maraton po kantinah slovenske Istre se je začel s štartom v Kortah.
Primorski ulični festival ni navdušil samo otrok.
Otroci in mladostniki so se s preventivno akcijo “Zapelji me varno” seznanili z
nevarnostmi, ki prežijo v prometu, in z nudenjem prve pomoči.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem organizatorjem letošnjih prireditev, obiskovalcem
ter občankam in občanom, ki ste v času poletne turistične sezone
potrpeli, da smo lahko v Izoli izpeljali številne kakovostne prireditve.
Vaš župan mag. Igor Kolenc
RINGRAZIAMENTO
Ringrazio gli organizzatori, i visitatori e tutti i cittadini per aver contribuito
alla buona riuscita delle numerose manifestazioni tenutesi a Isola durante
i mesi estivi.
Il vostro sindaco, mag. Igor Kolenc
11
Oktober 2011
zgodilo se je ...
Foto: Anja Tratnjek Čohilj
Tudi letos je Praznik oljk, vina in rib tako kot veliko drugih odmevnih prireditev
organiziral Center za kulturo, šport in prireditve.
www.izola.si
Foto: Anja Tratnjek Čohilj
V sklopu Praznika oljk, vina in rib je bilo razglašeno tudi Županovo vino 2011,
to je rdeča zvrst Morer, letnik 2007 iz kleti Zaro.
Foto: Dragan Sinožič
Župan Izole, mag. Igor Kolenc, in župan Pirana, Peter Bossman, sta se v družbi
še nekaterih drugih gostov preizkusila v peki sardel in tako otvorila letošnji
Ribiški praznik.
Ribiški praznik je bil letos takšen, kot so ga v Izoli prirejali včasih. Manjkal ni niti
prikaz tradicionalnega čiščenja sardonov.
Na Manziolijevem trgu je septembra stekel prvi mošt izolskega refoška.
Župan je mošt v pokušino natočil vinski kraljici slovenske Istre, Debori Sosič.
Vinarji so skupaj nazdravili ugodni letini.
V septembru so šolarji spoznavali veščine vodnih športov.
Foto: Dušan Ambrož
12
turizem in prireditve
Oktober 2011
Evropski teden
mobilnosti v Izoli
Med 16. in 22. septembrom letos smo tudi v Sloveniji obeležili že 10. Evropski
teden mobilnosti. Letos je bila ključna beseda dogodka energija, osrednji slogan pa
Potujmo drugače.
V pobudi je sodelovalo kar 30 slovenskih
pravega električnega avtomobila, ki je sicer v
za razvoz pošiljk po ozkih izolskih ulicah.
občin, ki so del svojih ulic zaprle za avtomo-
Sloveniji na prodaj že skoraj dve leti, in pa
Razvito je bilo v sodelovanju z avtomobilskim
bile in izvedle različne ukrepe za trajnostno
električnega avtobusa. Ta je bil pravzaprav še
gigantom Toyota, ki sicer v svetu prednjači po
mobilnost. S posebnim dogodkom v parku
največje presenečenje dogodka, saj smo
uvajanju čistih tehnologij v osebna vozila.
Pietro Coppo je bila med njimi tudi občina
mnogi ostali odprtih ust ob dejstvu, da ga
Tako je izolski zastopnik te japonske znamke,
Izola.
izdelujejo prav v Izoli! Gre sicer za italijanski
Center Jereb, predstavil hibridni avtomobil
projekt, ki pa ga družba Novi most sestavlja v
Promet v vseh svojih oblikah sicer sodi po
nekdanji livarni izolskega Mehana. V različnih
vsej Evropi med največje porabnike energije,
konfiguracijah lahko sprejme do 23 potnikov,
saj gre za transport živih in neživih stvari kar
tudi invalide na vozičku. Elektromotorji in
tretjina vse porabljene energije, pri nas v
akumulatorji zavzemajo celoten zadnji del
Sloveniji pa celo 40 odstotkov, saj v novih
avtobusa, ki so ga že preizkusili tudi župani
tehnologijah potovanja izrazito zaostajamo za
vseh treh obalnih občin, njegova trenutno
ostalim svetom. Prireditev je spodbudila ljudi,
edina pomanjkljivost pa so strmejši klanci, v
da posvetijo večjo pozornost energetsko
katere polno naložen leze zelo počasi. Vendar
učinkovitim ter okolju, zdravju in denarnici
pa so predstavniki izdelovalca zagotovili, da
prijaznim načinom mobilnosti. Videti in
bo že v bližnji prihodnosti tudi to odpravljeno.
Prius, ki je pred kratkim obogatil tudi vozni
večinoma tudi preizkusiti je bilo mogoče
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi
park Občine.
električne rolke, skiroje, celo vodne skuterje,
električnim skuterjem, ki jih izdeluje Tomos,
Prireditev je obiskal tudi župan mag. Igor
pa celo vrsto skuterjev in mopedov, vse do
nekdaj sicer veliki izdelovalec mopedov.
Kolenc, ki si je eksponate z zanimanjem
Všečno pobarvani v živahne barve po okusu
ogledal in jih komentiral z ostalimi prisot-
tako žensk kot moških in mladih ter s solid-
nimi. V množici pozitivnih vtisov je nekoliko
nimi zmogljivostmi so med prisotnimi poželi
zaskrbelo le dejstvo, da bi ob množični uvel-
veliko odobravanja. Še več navdušenja pa so
javitvi takih vozil lahko postala problem
predvsem mladi pokazali nad električnimi
zadostna oskrba z električno energijo. Ker pa
rolkami in skiroji domačega podjetja Kern.
smo ljudje znani po tem, da se spremembam
Vsekakor ne moremo mimo poštarjev, ki so
in novostim radi dolgo upiramo (žal), bo do
predstavili svoje, že uveljavljene načine okolju
popolne uveljavitve električnih vozil vsaj v
prijaznega potovanja. Poleg dobrih starih
urbanih okoljih gotovo rešena tudi ta težava.
koles so pokazali še posebno električno vozilo
Vlado Krivec
Uspešen Slovenian Boat Show
Med 21. in 25. septembrom je v izolski marini s
sloganom »Ker navtika ni od včeraj« potekala
mednarodna razstava navtike Slovenian Boat Show.
45 razstavljavcev je na ogled
navtične
dejavnosti
in
ponudilo okoli 70 plovil. Sejem je
prireditve,« je še dodal župan.
odprl minister za promet dr.
Bogat obsejemski program je
Patrick Vlačič, župan Občine
nastal v sodelovanju s
Izola mag. Igor Kolenc pa je v
Turističnim združenjem Izola in
svojem nagovoru poudaril pomen
je v dneh sejma obiskovalcem
sodelovanja marine in mesta
ponujal razstave, koncerte,
Izola. »Navtika je pomemben del
gledališke igre in več regat.
vsakdana ljudi, ki živimo ob
Organizatorji so poskrbeli tudi za
morju. Prav zato Občina Izola
najmlajše z »mini navtičnim
podpira in bo še naprej podpirala
sejmom«.
13
Oktober 2011
turizem in prireditve
www.izola.si
Markočič bi dopustoval v Izoli
Danilo Markočič, direktor Turističnega združenja Izola, letošnjo turistično sezono ocenjuje kot
dobro. Veliko je bilo narejenega, veliko je tudi novih projektov, predvsem pa bo sezono treba
razširiti in Izolo narediti zanimivo skozi vse leto.
Gospod Markočič, letošnja turistična sezona je bila daljša od
običajnih, saj se je toplo vreme potegnilo daleč v jesen. Vseeno pa
verjetno že lahko podate prvo oceno njene uspešnosti?
gostje odločajo za dopust, ko vidijo lepo vreme. Sedejo v avto in gredo,
medtem ko tuji gostje plačajo aranžmaje za tri ali več dni, in ko so tu,
so tu. Poudaril bi še to, da smo v sezoni opravili ankete med turisti,
V turizmu se zelo pogosto obračamo k statističnim podatkom in
zanimalo nas je, zakaj so prišli v mesto, kakšna so njihova pričakovanja
najraje uporabljamo podatke o ustvarjenih nočitvah. Če uporabimo
in predvsem, koliko nameravajo zapraviti v mestu. In skoraj 70
ta model, lahko rečemo, da smo v Izoli v prvih devetih mesecih v
odstotkov vprašanih je odgovorilo, da nameravajo zapraviti do 20
primerjavi z enakim obdobjem lani presegli število nočitev za dobrih
evrov dnevno. To pomeni, da je bilo nočitev sicer več, a gostje so
8 odstotkov. Samo v septembru smo za celih 14 odstotkov boljši kot v
zapravili manj.
septembru lani. Še bolj spodbudni so podatki o nočitvah do vključno
Kje je po vašem mnenju vzrok, da so Izolo obiskovali gostje takšne
strukture? Zakaj so v Izoli takšni gostje?
Lahko je vzrok tudi kriza, mislim pa, da dopust ustvari poseben
občutek razposajenosti. Gost gre na dopust in se odloči, da si bo
privoščil malo več kot doma. Morda smo v tem segmentu premalo
agresivni v ponudbi, premalo izvirni. V marketingu je treba še veliko
postoriti. Če gostu ponudimo le dobro pico in kepico sladoleda, to ni
dovolj. Gost potrebuje več, potrebuje zabavo, možnost ogleda znamenitosti, adrenalinskih parkov, raznovrstno ponudbo, kjer ima
možnost zapraviti več denarja. Tega pa ni. Seveda je možnost izletov
v Postojnsko jamo ali Škocjanske jame, v Benetke, Lipico, a to ni
dovolj. Velikih možnosti ni in intenzivno si je treba prizadevati za
ustvarjanje novih elementov produktov.
Kraji na Obali, v Istri kot celoti, so si dokaj podobni. Kaj ima Izola,
kar bi goste privabilo sem namesto v Koper, Umag ali Poreč?
V anketi smo na to vprašanje dobili nekaj zanimivih odgovorov.
Mislim pa, da je vzrok v tem, da ima Izola nekaj, kar se ne da zgraditi
ali kupiti. Izola ima še vedno dušo. Ko se sprehajaš po starem mestnem jedru ali ob mandraču, lahko še vedno srečaš ribiča – domačina
in z njim poklepetaš. In prav ta pristnost, odprtost in prijaznost, ne
prenasičenost, je tista, ki daje Izoli neko dodano vrednost. Po nekih
analizah je pri nas še mogoče dvigniti turistične zmogljivosti, s katerimi bi dolgoročno prišli do 650 tisoč nočitev letno, kar je okoli 40
odstotkov več, kot jih ustvarimo zdaj. Ampak tega se je treba lotiti na
način, da se podoba in duša mesta ne pokvarita, ker nam to daje
prednost.
18. oktobra, ki so kar za 21 odstotkov boljši
kot v enakem obdobju lani. To kaže, da bomo
sezono zaključili z 8 do 10 odstotkov višjim
indeksom. Gotovo je k temu doprineslo lepo
vreme, podaljšana sezona s čudovitim septembrom in oktobrom. Nekoliko slabše je bilo
le v juniju in delno juliju, ko je nekaj koncev
tedna spremljalo slabo vreme. Druga opažena
Za drugo leto pripravljamo še dva nova projekta, ki ju
trenutno še tehtamo v organih združenja. Namreč, če imajo
na smučiščih skipass, bomo imeli pri nas tako imenovani
seapass oziroma kartico gosta. Z njo želimo predvsem
dnevnim gostom ponuditi določene ugodnosti in pa
enostavnejše koriščenje dnevne ponudbe.
posebnost pa je, da se je število nočitev tujih gostov bistveno povečalo,
število nočitev domačih gostov pa je ostalo na lanskem nivoju oziroma
celo eno odstotno točko nižje. To pripisujemo dejstvu, da se domači
14
Pa sva že pri srednje in dolgoročno zastavljenih ciljih. Verjetno ste si
v na novo ustanovljenem turističnem združenju že zastavili kakšne
cilje za prihodnost.
turizem in prireditve
Oktober 2011
Po prvih nujnih ukrepih, s katerimi smo organizacijo papirno
tudi s tematskimi prireditvami. V povezovanju s Koprom in Piranom
vzpostavili, smo v poslovni načrt zapisali, da je treba več časa in dela
smo vedeli tudi to, da bodo s križarkami prišli številni novi gostje,
posvetiti večanju obiska gostov. Začeli smo na dveh vzporednih pro-
okoli 150 tisoč letno. Pripravili smo poseben program z naslovom
jektih. Eden je skupaj s Centrom za kulturo, šport in prireditve pri
Slastne vedute Izole. V dveurnem programu je mogoče spoznati kul-
raznih prireditvah. Tako smo v Izoli pripravili nekaj novih prireditev,
turno dediščino in gastronomijo mesta, a se je ta program zaradi
kot je praznovanje solsticija v Kortah, nato aktivnost z imenom Zjutraj
načina prodaje, ki se dogaja prej, preden pridejo gostje na lokacijo,
v morju, popoldan na krožniku, iskali smo tudi nove dnevne ponudbe
slabše prijel. Pokazalo se je namreč, da gostje v Izolo pridejo, a si jo
za popestritev poletnega utripa, iskali smo nova prizorišča. Drugo pa
ogledujejo individualno. Računali smo na tistih 60 odstotkov gostov,
je področje marketinga na splošno. Skupaj z agencijami, hoteli in
ki se odločajo za obiske v zadnjem trenutku, ki ne vplačajo vsega ob
Skozi trajnostni razvoj podeželja ima turizem dobre
možnost. Ko smo aprila odprli štiri pešpoti, smo
ugotovili, da gostje na TIC prihajajo z vedno večjim
zanimanjem za ogled podeželja. Že avgusta smo morali
zloženke ponatisniti.
vkrcanju, a je program tako zahteven, da ga bomo
prihodnje leto v sodelovanju z agencijami zastavili in
prodajali nekoliko drugače.
Še omenjeno pismo o nameri. Kaj to pomeni za
Izolo?
Pismo o nameri Kilometer nič sledi novim trendom
turističnimi gospodarskimi družbami smo okrepili oglaševanje. Letos
in zavedanju, da je v ponudbi treba narediti kakovostnejše premike v
smo vabili potencialne goste na območju v polmeru 500 kilometrov
pristopu in kakovosti. Gre za to, da se z lokalnim pristopom ponudijo
okoli Izole, sodelovali smo na sejmih skupaj s Koprom in Piranom.
tudi lokalni pridelki in izdelki. Lahko govorimo o avtentičnosti in
Tako povezovanje je dobrodošlo, kot tudi sodelovanje v projektih
avtohtonosti, gre pa tudi za vprašanje našega čuta za okolje. S tem, ko
sosednjih občin, kot je Sladka Istra, Gastronomski zakladi Istre in
so transportni stroški praktično nični, je manjše tudi onesnaževanje.
podobno. V fazi priprave je tudi koledar prireditev v vseh treh občinah,
Velika večina gostov, ki pride v neki kraj, želi spoznati njegovo kulturo
ki je usklajen. Prireditve se tako ne bodo več datumsko prekrivale.
in bogastvo, gastronomija pa je nekaj tipičnega in zanimivega. In če
Sledi tudi nadgradnja prireditev, ki so se »prijele«, pa še zelo agresiven
bomo to priložnost izkoristili – imamo namreč enajst podpisnikov s
nastop na domačih sejmih in prireditvah, s katerim bi obrnili trend
področja gospodarskih družb turizma in kmetijske pridelave – je
domačega obiska navzgor. Za drugo leto pripravljamo še dva nova
priložnost, da oboji najdejo skupno pot in prav mreženje turističnega
projekta, ki ju trenutno še tehtamo v organih združenja. Namreč, če
združenja skupaj z občino je pokazalo, da smo v tej smeri uspešni.
imajo na smučiščih skipass, bomo imeli pri nas tako imenovani seapass oziroma kartico gosta. Z njo želimo predvsem dnevnim gostom
Koliko je v ta projekt vključeno zaledje?
ponuditi določene ugodnosti in pa enostavnejše koriščenje dnevne
S trajnostnim razvojem podeželja ima turizem dobre možnosti. Ko
ponudbe. Ob nakupu kartice bo gost lahko že imel rezervirano kosilo
smo aprila odprli štiri pešpoti, smo ugotovili, da gostje na TIC pri-
v izbrani restavraciji z izbranim menijem, urejen dostop na plažo,
hajajo z vedno večjim zanimanjem za ogled podeželja. Že avgusta smo
parkiranje in podobno. Če bo to urejal s kartico, bo ugodneje, kot če
morali zloženke ponatisniti. Pri podeželju je pomembno, da se
bi urejal vsako stvar posebej. S kartico gosta, ki prebiva pri nas več
pravilno organiziramo, da vemo, da nimamo le refoška in malvazije,
dni, bodo nekatere stvari ugodnejše, oziroma ko bo gost ob plačilu
ampak tudi bogato kulturno dediščino. Povezovanje mesta in
aranžmaja plačal turistično takso, bo zanjo tudi nekaj dobil.
podeželja v teh segmentih je zelo pomembno. Kamorkoli greš po svetu,
ne vzameš le hotelskega paketa, pač pa iščeš možnosti izletov. In če
Na kakšno strukturo gostov računate? Bo Izola razvijala družinski
turizem, bo šla v višji nivo in kako boste izkoristili množico gostov, ki
bodo v Koper prišli s potniškimi križarkami?
No, v Izoli je in bo zanesljivo dobrodošel vsak gost.
Res pa je, da se vsaka hotelska družba usmerja k
svojim ciljem. Tako je hotel ZDUS Delfin usmerjen
predvsem k starejšim slovenskim gostom, hotel Sansimon resort s svojimi depandansami se bolj nagiba
k nemškemu in skandinavskemu trgu, Belveder pa
na izletih spoznaš tiste prave domačine v zaledju, je dopust zanesljivo
bogatejši in na tem moramo graditi.
Izola ima čudovite obale, plažo, sprehajalne poti,
hotele, v ponudbi je sicer treba še kaj postoriti, ampak
kot mesto je Izola zelo prijetna, topla in prijazna. V
tako mesto bi zelo rad prihajal in verjamem, da imajo
tudi naši gostje tak občutek.
zaradi ureditve in ponudbe k srednjemu sloju nemškega in domačega
Za konec še to. Če ne bi bil Izolan, bi prišel v Izolo na dopust?
trga. Tu so še italijanski gostje, ki se nagibajo k nekajdnevnemu
Izola je čudovito mesto in prav zadnjič, ko sem prebiral seznam
bivanju. Potem je tu hotel Marina, ki je bolj poslovnega tipa z vrhun-
svetovnih restavracij, sem bil presenečen ob fotografijah restavracije
sko kulinariko, pa hostel v Kortah za mlade in hotel Keltika ter v
v Cagliariju. Večkrat sem moral pogledati, da nisem slike zamenjal z
poletni sezoni še hotel Riviera. Vsak ima svojo tržno nišo. V Izoli se
Izolo, kajti bila je kot pogled z Belvederja na mesto, le Nanos je man-
zavedamo, da je indeks nočitev le eden od pokazateljev uspešnosti.
jkal v ozadju. Izola ima čudovite obale, plažo, sprehajalne poti, hotele,
Zelo pomembno je namreč tudi, koliko ostane hotelu ali gostincu
v ponudbi je sicer treba še kaj postoriti, ampak kot mesto je Izola zelo
čistega dohodka. Če želimo povečati dohodek in predvsem njegov
prijetna, topla in prijazna. V tako mesto bi zelo rad prihajal in ver-
ostanek, moramo več narediti za kakovost in raznovrstnost storitev.
jamem, da imajo tudi naši gostje tak občutek, saj govorimo o mestu,
Temu je namenjeno pred kratkim podpisano pismo o nameri Kilo-
ki je morda najlepše na svetu.
meter nič. Za boljšo turistično in gostinsko ponudbo si prizadevamo
Vlado Krivec
15
turizem in prireditve
Oktober 2011
www.izola.si
Obujen praznik izolskega čudeža
Izolani so praznik izolskega čudeža kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380
do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile. Letošnje praznovanje, ki je potekalo to soboto in
nedeljo, je tako že 449. zapovrstjo.
Praznik je nastal kot spomin na
meglenega oblaka, s katerim je sv.
daljni 23. oktober 1380, ko je
Maver pokril Izolo. Ladjevje je
pred Izolo priplulo genovsko
sledilo golobici, vedoč, da golobi
ladjevje. Legenda pripoveduje, da
ne letijo daleč od obale, a golobica
so se nemočni meščani zatekli k
jih je nepričakovano odpeljala
molitvi v župnijsko cerkev. Bela
daleč na odprto morje. Vrnila se
golobica je s cerkve poletela nad
je na cerkev in iz kljuna izpustila
genovsko ladjevje, ki ni videlo
oljčno vejico v znak miru in
obale zaradi čudežnega
varnosti. Takrat so Izolani
razglasili 23. oktober za izolski
praznik, za občinski grb pa izbrali
golobico z oljčno vejico v kljunu.
Letošnje praznovanje so s
Veliko navdušenja občinstva je požela nova batana Marina Hrvatina iz Kort.
pestrim programom na
ponudbo lokalnih društev in
tudi mednarodna veslaška regata
Manziolijevem trgu ter na
posameznikov, potekal je tudi
z namenom krepitve prijateljstva
Ljubljanski, Koprski in Gorkijevi
dan odprtih vrat izolskih
med mesti severnega Jadrana, ki
ulici zaznamovale različne
obrtnikov in umetnikov. Kot
so nekoč spadala pod tako
kulturne in zabavne dejavnosti.
veleva tradicija tega starega
imenovano Serenissimo –
Manjkale niso niti stojnice s
izolskega praznika, je bila obujena
Beneško republiko.
San Simon ponovno
med zmagovalci
Čezmejno povezovanje za
promocijo oljčnega olja
Tekmovanje za izbor »Naj kopališče 2011«, ki je letos
potekalo že enaindvajsetič in s katerim so obiskovalci z
rekordnimi 78.000 glasovi krojili rezultat zmagovalcev,
niso spregledali urejenosti in naravnih lepot, ki jih
ponuja Simonov zaliv.
Štirinajstega oktobra so se v Izoli sestali župani in
predstavniki petnajstih občin podpisnic protokola o
Cesti oljčnega olja in prijateljstva.
Letošnja prva uvrstitev v kate-
manj prestižna nagrada za enega
goriji naravnih kopališč je potr-
izmed 100 najbolj priljubljenih
ditev drugega mesta v letu 2010.
ITS hotelov na svetu v sezoni
2010.
Namen tega čezmejnega pro-
Po jutranjem sestanku so se
občine od Manzana do Pulja, je
župani udeležili tradicionalnega
povezati pridelovalce oljčnega
obiranja oljke županov na Bel-
olja iz Istre in Furlanije - Julijske
vederju, s katerim se že vrsto let
krajine ter ustvariti skupen
simbolično pričenja sezona obi-
izdelek za promocijo in ovred-
ranja oljk v slovenski Istri.
notenje tega prostora, ki ga
V katalogu verige ITS hotelov je
San Simon posebej označen in
tako obiskovalcem olajša
odločitev pri izbiri med
najboljšimi hoteli sveta.
Da nagrade niso le papirnate,
 Direktor Dean Kocjančič z
kažejo tudi spodbudni podatki o
nagrado »Naj kopališče 2011« v
nočitvah, ki jih je v obdobju ja-
kategoriji naravnih kopališč
nuar september 2011 za 17
Poleg tega je bila hotelu San
Simon letos podeljena še nič
16
odstotkov več kot v enakem
obdobju lani.
prečka cesta oljčnega olja.
jekta, v katerega so vključene
turizem in prireditve
Oktober 2011
Izolski gostinci in hotelirji bodo
ponujali domače izdelke
Ob Svetovnem dnevu turizma je konec septembra deset predstavnikov izolskih hotelirjev, gostincev in
ponudnikov domačih izdelkov podpisalo pismo o nameri »Kilometer nič«, s katerim ugotavljajo, da imajo
skupen interes pri promociji ponudbe lokalnih kmetijskih izdelkov, ki so ekološke ali integrirane pridelave in kot
taki uvrščeni v kategorijo zdravih živil višje kakovosti.
Gostinci in hotelirji bodo tako že v letu 2012
tudi brezplačni vodeni ogledi mesta v sloven-
gostom ponujali lokalna živila, ki jih bodo
skem, italijanskem in angleškem jeziku. Dan
prevzemali neposredno od lokalnih ponud-
turizma sta z dnevom odprtih vrat obeležila
nikov, ti pa bodo zagotavljali vrhunsko kako-
tudi Muzej Parenzana in Arheološki park
vost, ki temelji na lokalnih posebnostih in
Simonov zaliv.
načinu pridelave ter zagotovljeni sledljivosti
živil, pridelanih v skladu s standardi ekološke
ali integrirane pridelave.
trum in Konzorcij vin Istre.
Turistično združenje je sicer ob letošnjem
svetovnem dnevu turizma v Ljubljanski ulici
priredilo turistično tržnico pod sloganom
»Turizem – povezovalec kultur«, otroci so
risali na temo turizma, organizirani so bili
Podpisniki pisma o nameri »Kilometer nič«
so Občina Izola, Turistično združenje Izola,
Hotel ZDUS Delfin, San Simon Resort, Hotel
Belvedere in Hotel Marina, Hotel Keltika,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola,
KZ Agraria, oljkarska zadruga Oleum nos-
Najboljši bobiči so bili iz Gračišča
Na veliko bolj poletni kot jesenski dan se je v soboto 1. oktobra v parku Pietro Coppo v Izoli
odvijala prva »Fešta bobičev«, ki jo je organiziral Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD).
Popestritev dogajanja v samem mestu je navdušila tako udeležence dogodka kot tudi
ostale občane, ki so obiskali prireditev.
dogodkom kot s končnim
izdelkom zadovoljni, še posebno
župan, ki je pohvalil zamisel in
izvedbo dogodka. Dogajanje so
pohvalili tudi številni občani, zato
Prvo soboto v mesecu oktobru
klub ljubiteljev motorjev),
Turistično in kulturno društvo
se v klubu že pripravljajo na novo
je Izola zadišala po bobičih. Štiri
Turistično združenje Izola,
Gračišče, so se namreč pomerila
Fešto bobičev, ki bo potekala
društva, Baril riders (neformalni
društvo Dolga štorija ter
v kuhanju te starodavne istrske
prihodnje leto.
jedi. Zmaga je odšla v Gračišče,
čeprav so se vsi »kuharji« zelo
dobro odrezali, vsaj sodeč po
odzivu obiskovalcev, saj so bili
kotlički že pol ure po koncu
kuhanja prazni.
Bobiče je ocenila posebna
komisija, ki so jo sestavljali izolski župan mag. Igor Kolenc,
Emilija Pavlič, poznana kuharica
istrskih dobrot, in Rok Jurman,
predsednik KIŠD.
Bobiči brez pršuta ne bi bili Bobiči
Vsi trije člani žirije so bili tako z
Do vrha polni kotlič
17
Oktober 2011
okolje in prostor
www.izola.si
Odnos do okolja se začne že
v otroštvu
Odnos do okolja in pravilno ravnanje z odpadki se začneta že v otroštvu, zato Komunala
Izola redno izvaja aktivnosti, s katerimi poskuša na prilagojen način otrokom v šolah in
vrtcih približati pomembne teme, kot je pravilno ravnanje z odpadki.
V spomladanski akciji »Očistimo Izolo«, ki se je je udeležilo 500
prostovoljcev, je bilo zbranih 10 ton smeti, posebne zasluge za ple-
iztrebkom, ki bi jih lastniki psov morali pobrati in odvreči v poseben
smetnjak. Za izvirne izdelke so bile osnovne šole tudi nagrajene.
menito delo so imeli ravno otroci iz vrtcev in šol.
Druga akcija je potekala v sklopu tematike »Ohranimo gozdove za
nove rodove«. Komunala Izola je v vrtcu Mavrica predstavila kratek
film z naslovom »Od papirja do drevesa«, s katerim so otroke poučili
in prikazali pravilen način ločenega zbiranja starega papirja. Skupine
so iz starega papirja izdelale svoj košek za papir, ki so ga v okviru
Pravilen način ravnanja z odpadki je Komunala Izola predstavila tudi
sedmošolcem osnovne šole Vojke Šmuc in osnovnošolcem na šoli
Dante Alighieri.
dneva zemlje tudi razstavile. Glede na to, da so bili koši zelo izvirni in
predvsem funkcionalni za uporabo, je Komunala vsem trem enotam
vrtca kot simbolično darilo podarila 3 drevesa, ki so jih posadili na
igrišča.
Na osnovnih šolah je potekal nagradni natečaj s tematiko »Psički za
čisto Izolo«. Otroci so izdelali opozorilne table s pozivi lastnikom psov
k pobiranju pasjih iztrebkov. Ideja se je pojavila kot posledica dejstva,
da se je v parkih, na pločnikih in ulicah treba nenehno izogibati pasjim
ZAKLEPANJE POKOPALIŠČA
Zaradi pogostih odtujitev rož, vaz in bakrenih predmetov, vlomov v
objekte na pokopališču in poškodovanj nagrobnih spomenikov se je
pričelo z zaklepanjem pokopališča.
Dostop na pokopališče je tako možen po sledečem urniku:
Poletni čas od 6–20, Zimski čas od 7–19
Pogrebna služba (24 ur) 041 650 375
CHIUSURA DEL CIMITERO
A causa di continui furti di fiori, vasi e oggetti in rame, di scassinamenti
e danneggiamenti di monumenti funebri e delle lapidi
durante la notte il cimitero verrà chiuso a chiave.
Il cimitero sarà aperto nei seguenti orari:
Estivo 6.00 - 20.00, invernale 7.00 - 19.00
Servizio funebre (24 ore su 24) 041 650 375
18
Izboljšave za prijetnejše
bivanje v Izoli
Komunala Izola je s ciljem večje varnosti, funkcionalnosti in
urejenosti v zadnjem času izvedla še vrsto drugih izboljšav.
V Drevoredu 1. maja je bil postavljen robnik, v ulici Oktobrske
revolucije so postavili hitrostno oviro, saj je v neposredni bližini
otroško igrišče. Sanirana je bila cesta Morgani–Korte, urejena so bila
tudi parkirišča na Tomažičevi ulici.
okolje in prostor
Oktober 2011
Postavitev robnikov v Drevoredu 1. maja
Postavitev ležečega policaja v Ul. Oktobrske revolucije zaradi varnosti otrok –
bližina otroškega igrišča
Ureditev parkirišča v Tomažičevi ulici
Sanacija ceste Morgani–Korte
Koristni nasveti za november
Oktobra je bilo vreme lepo, toplo in dokaj suho. November je ponavadi vlažen in že precej hladen mesec, zato je treba vsak lep dan izkoristiti za delo na njivi in vrtu. V začetku meseca novembra se pobira
jesenska cvetača, zelje, ohrovt, radič, endivija in kaki, za obiranje oljk
pa je ugoden čas skozi ves mesec november.
Na prosto se seje špinača, rdeča redkvica, motovilec, solata, grah in
bob. Sadi se tudi česen, zimska čebula (čebulček) in spomladanska
čebula (sadike). V rastlinjake se presaja solata, seje se rdeča redkvica
in motovilec. Začetek meseca pa je pravi čas za sejanje pšenice in
ozimnega ječmena.
V prvi polovici meseca se pobirajo kakiji. Pri obiranju se uporabljajo
škarje, posebno pozornost pa je treba nameniti obiranju in zlaganju
plodov v zabojčke, da se ne poškodujejo.
Za dostavo oljk v torkljo se je dobro predhodno dogovoriti, ker le s takojšnjim
stiskom olja obdržimo in zagotovimo visoko kakovost.
Pred nastopom nizkih temperatur ne smemo pozabiti mladih oljk
zagrniti z zemljo do višine 15 centimetrov, da se zaščitijo. V primeru
zmrzali iz zaščitenega dela debla poženejo novi mladi poganjki, s
katerimi se lahko obnovi drevo. Obrane plodove se čim prej odpelje v
torkljo na stiskanje olja. Za dostavo oljk v torkljo se je dobro predhodno dogovoriti, ker le s takojšnjim stiskom olja obdržimo in zagotovimo visoko kakovost. Po obiranju oljk se nasad pošprica z bakrenimi pripravki, ki delujejo kot razkužilo in varujejo pred pavjim
očesom, na katerega je še posebej občutljiva sorta istrska belica.
Za sv. Martina se mošt spremeni v vino, zato je
obvezna pokušnja vin. Pri pokušini seveda ne smemo
pretiravati.
Samostojni referent za hortikulturo
Igor France
19
Oktober 2011
kultura, šport in umetnost
www.izola.si
Izolska knjižnica danes
Je knjižnica še vedno »prostor za zdravljenje duše«, kot je bil poimenovan knjižni hram v antiki?
Je danes drugače kot nekoč?
Zapisi, ki so jih hranile knjižnice, so bili od nekdaj dragoceni, saj so
shranjevali in ohranjali kulturno dediščino mnogih civilizacij, le da so
se s časom spreminjale oblike zapisov, vse od kamnov, glinenih plošč,
pergamenta, papirja, do zgoščenk in e-knjig danes. Ob vseh drugih
spreminjanje skozi čas. Vse to je
mobile, rešilna, požarna,
vloga knjižnice v njenem okolju.
dostavna vozila.
1500 kvadratov?
sto pridemo do zgradbe, dobimo
To pomeni, da zlahka in prepro-
medijih danes vemo, da ravno branje razvija tudi druge spretnosti,
Toliko potrebujete?, je
parkirno mesto, da vstop v
kot so govor, poslušanje in pisanje. Ne glede na to, ali beremo klasične
najpogostejše vprašanje. Prostora
zgradbo ne povzroča težav
ali elektronske knjige, se pred nami odvija človeku lastna, edinstvena
imate veliko, menijo obiskovalci,
otrokom, invalidom in telesno
domišljija, razmišljanje v podobah, ki terjajo posameznikov čustveni
ko stopijo v knjižnico. Zdi se jim
oviranim.
odziv. Dobra knjiga sproži v človeku vrsto procesov, vključno s spre-
prostorna, prijazna in svetla, kar
Velik pomen ima prilagodljivost
minjanjem prepričanj, vrednot, ob njej lahko pridobimo spodbude in
resnično tudi je. Ne morejo pa
notranjih prostorov vključno s
moč za spremembe v življenju … Da, knjiga lahko tudi zdravi.
vedeti, da je samo za postavitev
komunikacijami, tako da jih je
knjig na police potrebnih kar 900
mogoče prilagajati in spreminjati
m2, poleg prostora za neknjižno
glede na potrebe v prihodnosti.
Za jezikovno majhen slovenski trg so knjige dragocene. In še vedno
gradivo, prostor za čitalnice,
Ko je gradivo postavljeno in
(pre)drage. Več kot 90 odstotkov knjižničnega gradiva predstavljajo
pravljično sobo, prostor za učenje
zloženo po logičnem in sprejetem
knjige, ki so na policah. Te potrebujejo prostor. Na police postavljamo
in iskanje informacij s pomočjo
sistemu postavitve v smiselno
tudi neknjižno gradivo, kamor prištevamo časnike in časopise, filme,
računalnikov, za Borzo znanja in
celoto, ni mogoče čez noč postav-
zemljevide, drobni tisk ...
Središče za samostojno učenje,
ljati ali spreminjati logičnega
Preselitev v Livade leta 2004
90% gradiva predstavljajo knjige
Še vedno knjige
kot tudi prostor za postavitev
sistema, po katerem dnevno
posebnih zbirk, kar znaša še na-
izposojamo in vračamo gradivo
Veliko število gradiva izposodimo na dom. Dnevno knjižnico obišče
daljnjih 600 m2. Pri načrtovanju
po strokovni klasifikaciji na
200 obiskovalcev skupaj z ostalimi dogodki v knjižnici. Obiskovalci si
prostorov je pomembno
police.
vsak dan izposodijo 600 enot knjižničnega gradiva.
razmišljati dolgoročno, saj mora
Letno kupujemo novo gradivo, ki izide, nove zgodbe, študijsko
gradivo, filme ... kar skupaj z darovi znaša okrog 5.000 enot letno.
Vpliv knjižnice na družbeni razvoj
zgradba zagotavljati prostor za
gradivo za 20 let vnaprej.
Splošna knjižnica dolgoročno vpliva na družbene razmere tako, da
dviguje izobrazbeno strukturo prebivalstva, zmanjšuje socialne razlike,
Pomembna je dostopnost
Zasebno v javnem
Knjižnico sestavljajo različni
prostori, od odprtih prostorov za
javne dejavnosti do kotičkov za
povezuje različne stile življenja, razvija pismenost, povečuje kakovost
Pa ni vse le v številu kvadratnih
bolj zasebne dejavnosti. Izbira
življenja posameznika in skupnosti, omogoča aktivno preživljanje
metrov. Pomembni sta dostop-
obiskovalca pa je, ali se umakne v
prostega časa, aktivno vključevanje v procese odločanja in demokra-
nost tako do zgradbe kot do
zasebne kotičke ali pa ostaja
tizacijo družbene skupnosti, omogoča demokratično dostopnost
gradiva. Poti do knjižnice morajo
glede na počutje in želje sredi
informacij in knjižničnega gradiva s približevanjem različnosti,
biti preproste, varne, široke za
komunikacijskih poti
vseživljenjsko izobraževanje in učenje, predstavljanje lokalne skup-
pešce in invalide na vozičkih,
prostoru.
nosti skozi ohranjanje oz. predstavljanje značilnosti, ustvarjanje in
urejeni dostopi za kolesarje, avto-
20
v
Med policami za gradivo mora
kultura, šport in umetnost
Študentje v knjižnici
biti dovolj prostora, da lahko
Zbirka igrač J. Janežiča in lutk D. Brezavščka
Kaj pa prihodnost?
vmes zapelje invalidski voziček ali
Naložba v knjižnico je
starši z majhnim otrokom.
dolgoročna naložba v znanje in
Pomembno je, da police niso pre-
vseživljenjsko učenje. V zadnjih
visoke, da je gradivo na njih pre-
letih smo s sredstvi Občine Izola
gledno in urejeno. Da imamo v
bistveno obogatili knjižno zbirko,
prostoru možnost uporabljati
ki omogoča izposojo tako stroko-
računalnik za delo ali za spros-
vnega kot leposlovnega gradiva za
titev, gledanje filma, branje
vse kategorije uporabnikov. Samo
časnikov in časopisov … Mimo-
v zadnjih šestih letih se je zbirka
grede, ali veste, da si je mogoče
povečala za 26.000 enot. Prostor-
izposoditi na dom tudi časopise,
ska stiska se iz leta v leto pogla-
z izjemo zadnje številke? Življenje
blja. Da sta pomembni kvaliteta
v knjižnici se nadaljuje tudi v
in obseg zbirke, potrjuje izposoja,
večernih urah, ko se delo na
ki je v zadnjem desetletju v stal-
izposoji zaključi in potekajo
nem porastu.
različne prireditve, od razstav,
Vlaganja v knjižnice so po svetu
pravljičnih ur do predavanj,
in pri nas velika, saj so zaradi
srečanj in delavnic.
nizkih prispevkov (članarine) oz.
Ni nepomembno
Oktober 2011
prisotni dve možnosti. Ohranitev obstoječe lokacije in njena širitev ali
novogradnja. Zadovoljstvo obiskovalcev je bilo veliko že ob preselitvi,
saj so deležni svetlih in prijaznih prostorov za učenje in preživljanje
prostega časa. V Sloveniji in po svetu so bila v zadnjem desetletju
vlaganja v (nove) knjižnice zelo velika, zavedajoč se vseh prednosti, ki
jih prinese kulturno, izobraževalno, komunikacijsko in socialno
središče.
Slovensko knjižničarstvo je v večini slovenskih mest doseglo zavidljiv nivo kvalitete in storitev ravno zaradi zagotavljanja ustreznega
prostorskega standarda. Udobje, prijazno osebje, prijetno opremljeni
prostori in kvalitetna zbirka ter spremljajoče dejavnosti knjižnice za
vsa življenjska obdobja so zagotovilo zadovoljnih uporabnikov/obiskovalcev. Vsak obiskovalec je v knjižnici dragocen, saj prihaja
prostovoljno.
brezplačnosti najcenejši vir za
dostop do znanja in informacij.
Dobra kvaliteta zraka in svet-
Prihodnost, ki se nakazuje, bo
lobni ter mikroklimatski pogoji so
knjižnicam podelila še večjo vlogo
velikega pomena tako za ljudi kot
socialnega središča, predvsem z
za gradivo, ki ne sme biti
blaženjem upada kupne moči in
izpostavljeno preveliki vlagi ali
socialnih stisk.
presuhemu zraku. Tako tudi tlaki,
da je njihovo vzdrževanje prepro-
Širitev ali novogradnja?
sto in gibanje po knjižnici ne
Da bi bila knjižnica kar najbolje
načrtovana in njen prostor kar
najbolje izrabljen, je potreben
tehten premislek in odločitev. Za
Izolo, ki ni razpršena, je
dolgoročno smiselna ena lokacija, en fizični prostor, saj
kakršnakoli druga rešitev predstavlja bistveno višje finančne
obremenitve.
prehrupno, vhodna vrata tiha,
osvetljena okolica …
V knjižnicah po svetu in pri nas
gostujejo knjižnične kavarne oz.
okrepčevalnice, bankomati,
knjigomati …
Urejena klančina za telesno ovirane
Vrsto let nastajajo različne
zamisli o prihodnosti izolske
knjižnice. V tem trenutku sta
S projekti, kot so Borza znanja, Središče za samostojno učenje,
študijski krožki, zbirka starih igrač, zbirka starih razglednic, razstavna
dejavnost, s srečanji in predavanji ter delavnicami smo ustvarili
dodano vrednost izolske knjižnice. V zelo slabih pogojih na stari
lokaciji, tako kot tudi v bistveno boljših pogojih na sedanji lokaciji,
smo ostali naravnani na vsebino, kvaliteto in strokovnost. Le tako je
mogoče slediti hitrim spremembam, ki nas čakajo v prihodnosti.
Knjižnica bo tudi v prihodnosti ostala prostor vseživljenjskega učenja,
od najmlajših do tretjega življenjskega obdobja. Je prostor preživljanja
prostega časa. Je podpora in dopolnjevanje rednim izobraževalnim
programom. Je del kulturne ponudbe kraja in ga lahko samo bogati.
Ob upoštevanju strokovnih izhodišč nikakor ne more biti zgrešena ali
napačna naložba. Naložba v znanje je ena največjih naložb.
Marina Hrs
21
Oktober 2011
kultura, šport in umetnost
www.izola.si
Proizvedeno v Sloveniji:
slovensko leposlovje
Zakaj projekt Primorci beremo stavi na domače avtorje
Na avtobusu iz Pirana v Koper
vredna pozornosti. Ker so bili
sati spomine na vse bolj
rajo med 51 proznimi deli in 12
se vozi mladenič, ki bere. Na izol-
sposobni preseči mnenje, da je
odmikajoči se čas prve svetovne
pesniškimi zbirkami. Projekt
ski plaži poležava upokojeni par,
žanrska oz. trivialna prevedena
vojne ter ohraniti v sebi vero v
zaključi, kdor v času od 9. junija
ki bere. V kavarni ob koprski
literatura lažje berljiva kot slo-
človeka; ter (še) vedno aktualen
do 20. novembra prebere in odda
tržnici sedi gospa, ki ob srkanju
venska. Makarovičina sodobna
Bartolov Alamut so vsekakor
bralna znamenja za vsaj pet pro-
ledene kave bere. Ilirskobistriški
baladna pripovedka Saga o
prvovrstna literarna dela sloven-
znih del in eno pesniško zbirko.
umetnik bere, medtem ko lovi
Hallgerd, ki prikaže pokončno
skih avtorjev in so le vzorec pes-
Pomemben pa je vsak bralec v
navdih. Bere tudi študentka iz
držo mlade ženske, ki se drži
tre ponudbe kakovostnega slo-
projektu, ne glede na to, koliko
Komna pri Sežani, ki čaka na
starih običajev, spoštuje soljudi,
venskega leposlovja, zbranega na
knjig prebere.
vlak, ki prihaja iz Trsta in gre v
a ne odpušča krivic, z letošnjim
priporočilnem seznamu literature
Ljubljano. Na tem istem vlaku
kresnikom nagrajeni Jančarjev
v projektu Primorci beremo 2011.
sedi bralka, ki bo izstopila v
roman To noč sem jo videl, ki
Lani je v projektu Primorci ber-
Divači. V frizerskem salonu v
pripoveduje o ljudeh, ki so želeli
Pri tem smo jim že peto leto v
emo sodelovalo 10 knjižnic, po
Novi Gorici gospa razlaga, koliko
med kruto vojno zgolj preživeti,
veliko pomoč in podporo primor-
knjigah je poseglo 818 bralcev, ki
zanimivih knjig je prebrala v zad-
brez posebnih zamer, revolucio-
ske knjižnice z organiziranim
so skupaj prebrali 6.156 knjig. V
njih petih letih. V ajdovskem
narnih in političnih misli, temveč
projektom Primorci beremo.
štirih letih so člani primorskih
Pobudnica projekta je tolminska
knjižnic prebrali skupno 16.618
knjižnica Cirila Kosmača, nosilka
knjig slovenskega leposlovja, ki
pa že tretje leto Mestna knjižnica
jih je bralo 2.490 bralcev.
Izola. V projektu sodelujejo še
Letošnji delni rezultat (projekt je
goriška knjižnica Franceta Bevka,
na sredini) kaže, da je v projekt
knjižnica Makse Samsa Ilirska
vključenih 848 bralcev, ki so dos-
Bistrica, Kosovelova knjižnica
lej prebrali 3.390 knjig. S tem
Sežana, Lavričeva knjižnica
primorske knjižnice kot nosilke
Ajdovščina, Mestna knjižnica in
bralne kulture in v skrbi za
čitalnica Idrija, Mestna knjižnica
ohranjaje materinščine dokazu-
Piran, Osrednja knjižnica Srečka
jemo, da je projekt Primorci ber-
Vilharja iz Kopra ter Narodna in
tudi takrat početi vse to, kar jih je
Bere tudi gospod v čakalnici pri
veselilo pred težkimi časi, Pre-
zobozdravniku v idrijskem
povedani kruh Erice Johnson
zdravstvenem domu. V tolminski
Debeljak, ki se bere bodisi kot
knjižnici obiskovalec ravno od-
burna ljubezenska zgodba bodisi
daja bralno znamenje in se
kot emigrantsko pričevanje in kot
pomenkuje o knjigah.
zanimiv pogled »drugega« na
emo največji projekt spodbu-
študijska knjižnica iz Trsta in z
janja bralne kulture za odrasle
njo Slovenska ljudska knjižnica
v Sloveniji.
Damir Feigel. Bralci lahko izbidijaškem domu gimnazijka bere.
In kaj pravi statistika?
Ksenija Orel
Slovenijo, na njene družbene in
Na prvi pogled so to povsem
družinske vzorce, V viharju prve
običajni ljudje, ki imajo skupno le
svetovne vojne kraškega rojaka
to, da radi berejo. Vendar je v
Andreja Zlobca, ki se je v italijan-
ozadju nekaj več; oni so Primorci,
skem zaporu v Ljubljani zaoblju-
ki berejo. Slovenske avtorje. Ker
bil, da bo napisal knjigo, če
so ugotovili, da so dela slovenskih
preživi nečloveško mučenje; le s
avtorjev navdihujoča, niti malo
kraško trdnostjo in trdoživostjo
dolgočasna, v vsakem primeru
mu vojno uspe preživeti in napi-
22
Zlobec v Mestni knjižnici Izola ob zaključku projekta Primorci beremo 2010.
šole in vrtci
Oktober 2011
Ob tednu otroka je bilo v
Izoli živahno
Društvo prijateljev mladine Izola je teden otroka v začetku oktobra obeležilo z vrsto aktivnosti, od kuharskih
delavnic, likovnega ustvarjanja do urejanja lastnega botaničnega vrta.
Simbolično so ob tednu otroka odprli tudi
cev, ki so skozi igro in zabavo spoznavali
 Nadaljevali so z dejavnostmi na temo
prenovljene prostore društva v stari italijanski
različne dejavnosti društva. Teden otroka so
prijateljstva, obiskali pravljično sobo v
šoli na Gregorčičevi ulici 21, kjer se je zbralo
v društvu zaključili s sejmom rabljene otroške
knjižnici, prebirali knjige, izdelali lutke in si
kar nekaj otrok in staršev. Povsem nefor-
opreme na Manziolijevem trgu.
zaigrali predstavo.
malno in sproščeno otvoritev pa je obiskala
Po besedah strokovnega tima enote Livade
tudi poslanka v državnem zboru in izolska
v vrtcu skozi vse šolsko leto izbirajo raznolike
podžupanja Breda Pečan. Nove prostore
dejavnosti, s katerimi krepijo dobre medse-
društva so ves teden obiskovali otroci iz vrt-
bojne odnose.
Pod sloganom »Pojdiva s knjigo v svet« so
teden otroka obeležili tudi v vrtcu Mavrica
Izola, enota Livade. Pričeli so s športnimi
igrami na igrišču vrtca.
Le attivita degli alunni della scuola Dante Alighieri
Anche noi differenziamo
i rifiuti
Anche il nostro istituto ha introdotto le nuove direttive di raccolta differenziata dei rifiuti adottato dall’azienda pubblica
Komunala. Contenitori per la
plastica, per la carta e per i rifiuti
organici sono stati collocati in
posti visibili all’interno
dell’’edificio. Finora la raccolta
differenziata era limitata alla
carta da macero e ai rifiuti organici e la plastica veniva separata
dagli altri rifiuti soltanto in
cucina. Ora, dopo che
un’operatrice dell’azienda è
venuta a spiegare nei dettagli le
modalità di differenziazione degli
scarti a tutti gli alunni e ai più
grandicelli della scuola materna,
tutti sapranno dove mettere la
plastica, dove riporre i resti
dell’alimentazione e dove la carta
e gli altri rifiuti. Anche perché i
contenitori sono ben differenziati
e invitano a fare bene questa utile
opera di rispetto dell’ambiente.
La quarta e la quinta
hanno seguito un corso di
sport in barca
Dal 19 al 23 settembre gli alunni
delle classi quarta e quinta hanno
partecipato ad un corso di canottaggio e ad uno di vela. Il corso di
vela è stato organizzato e offerto
dalla società Burja che ha messo
a disposizione due istruttori,
mentre per il corso di canottaggio
gli alunni hanno seguito gli
allenatori di una delle due società
di canottaggio locali. Gli alunni
hanno appreso i primi rudimenti
dei due sport, hanno imparato la
nomenclatura usata e hanno
preso confidenza con i due tipi di
imbarcazione, la barchetta per
Optimist e l’imbarcazione per il
singolo , dapprima assistiti, poi
autonomamente. Gli alunni della
quarta classe hanno imparato
anche a fare alcuni nodi marinari.
E poi si sono avventurati veleggiando o remando nel calmo
specchio di mare della darsena
anche soli, ma protetti dal giubbotto salvagente. Inutile dire che
corsisti si sono anche divertiti.
A Capodistria per le
giornate della protezione
e del soccorso
Il 30 settembre, su invito dei
promotori, gli alunni delle classi
dalla prima e dalla quarta hanno
visitato a Capodistria alcuni spazi
ed eventi dell’imponente manifestazione di operatori e mezzi
della protezione civile e del soccorso alle persone e ai beni. Gli
alunni sono rimasti entusiasti di
alcuni sperimenti e dimostrazioni
e hanno anche giocato e creato. La
Direzione nazionale per la protezione e il soccorso in collaborazione
con il Comune di Capodistria ha
organizzato quest’anno nella vicina città il raduno di vigili del
fuoco, operatori della protezione
civile e soccorritori nei diversi
ambienti naturali. Gli organizzatori si sono premurati di invitare
anche gli alunni delle scuole
provvedendo al trasporto fino a
Capodistria e auna guida tra i vari
spazi della manifestazione. Anche
gli alunni della nostra scuola
hanno potuto assistere allo spettacolo di burattini sull’importanza
del numero telefonico 112 in casi
di emergenze particolari, hanno
potuto osservare l’attrezzatura dei
vari profili di soccorritori e si sono
divertiti a fare i vigili del fuoco.
23
Oktober 2011
krajevne skupnosti
www.izola.si
Izolsko podeželje se prebuja
Po dolgih letih »spanja« se je tudi na izolskem podeželju pričelo premikati na bolje, ocenjuje
predsednik Krajevne skupnosti Korte, Edi Grbec.
Edi Grbec pravi, da so trenutno v teku številni projekti, ki bodo
krajanom podeželja olajšali bivanje.
Kot je razvidno iz fotografije, je deponija pod Šaredom že skoraj napolnjena z gradbenim
materialom.
Eden izmed temeljnih projektov je nova, prepotrebna
cesta za podeželje, tako imenovana slemenska cesta Jagodje–Šared. Trenutno je v teku parcelacija nove trase
ceste, v naslednjem letu pa je predviden pričetek izvedbenih del. Po Grbčevem mnenju je pomemben dogovor med
Občino Izola in izvajalcem predora Koper–Izola, ki bo
občini za prekomerno obremenitev obstoječe ceste Izola–
Šared prispeval 400.000 EUR. Ta sredstva se bodo
namensko uporabila za novo slemensko cesto.
Na Šaredu bodo pod obstoječim nogometnim igriščem
otroci in starši veseli novega otroškega igrišča, saj jim
malčkov ne bo potrebno voziti na igrala v mesto.
Aktivnosti potekajo tudi na Baredih, kjer je trenutno v
zaključni fazi drugi del obnove ceste od odcepa za Barede
Območje pod nogometnim igriščem na Šaredu, kjer je še v letošnjem letu predvidena
ureditev novega otroškega igrišča.
do polovice strmine. Odstranili bodo tudi obstoječo avtobusno postajo in postavili novo bližje Baredinom na vrhu
vasi. Tako se prebivalcem ne bo več treba voziti na avtobusno postajo z vozilom, ampak se bodo na avtobus lahko
odpravili peš.
Občinski urad za okolje in prostor je pristopil tudi k
pripravi projektov za Zazidalni načrt Šared. »S projektanti
in komisijo, imenovano s strani krajevne skupnosti, se na
občini že zbirajo pripombe Šaredinov, da bi čim prej sprejeli zazidalni načrt po meri domačinov in ne gradbenih
lobijev,« je potrdil Grbec.
V Cetorah je občina obnovila parkirišče pred vasjo, v
naslednjem letu pa bo postavljenih še nekaj luči javne
razsvetljave.
24
Na Maliji je vse pripravljeno za izvedbo razpisa za gradbena dela v objektu stare šole, kjer so
letos predvidena dela za ureditev sanitarij ter manjša dela v veliki dvorani in pisarnah.
krajevne skupnosti
Oktober 2011
se po predsednikovih besedah po dolgem času mnenja
uskladila. Tako so uredili parkirišče za prebivalce starega
dela vasi Korte. »Še posebej se zahvaljujemo župniku
Stanku za razumevanje in pomoč pri dosegi dogovora,« z
navdušenjem pove Grbec. Letošnja novost bo tudi ureditev avtobusnega postajališča na tem parkirišču, tako da
otrokom ne bo treba po zelo nevarni cesti do zadružnega
doma, ampak bodo avtobus varno počakali v starem delu
vasi.
V fazi prijave na evropska sredstva je za podeželje zelo
pomemben projekt “Izolske poti”. Poti bodo povezale vse
zaselke na podeželju. Skupaj s tablami, klopcami, mizicami in ureditvijo samih poti ter hortikulturno ureditvijo
Predvideno območje razširitve pokopališča v Kortah, kjer se bo obnova izvedla v dveh
fazah. Za naslednje leto je predvidena rekonstrukcija mrliške vežice, izvedba parkirišča pred
pokopališčem ter izvedba dodatnih pokopnih mest in žar na obnovljenem zidu.
»V Kortah je bilo takoj ob nastopu novega župana s
strani občinske uprave vloženega veliko truda, da se je
projekt kanalizacije okoli starega dela vasi Korte zaključil
in da je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje,« še dodaja
Grbec in izpostavlja uspešno delo dolgoletnega tajnika
krajevne skupnosti, Marina Kleve, pri pridobivanju
se bo podeželje približalo vsem občanom Izole in ostalim
obiskovalcem. Na poti bodo na ogled vse kulturne znamenitosti, vodni viri in ostale znamenitosti podeželja. V
pripravi je tudi ureditev učne gozdne in trim poti. S tem
se začenja ciklus strateških razvojnih projektov za
podeželje.
Za tem projektom je na vrsti še en razvojni projekt za
podeželje, in sicer “Etnološko-arheološki park Kaštelir«.
soglasij krajanov. S projektom se je Občina Izola prijavila
na razpis za evropska sredstva. Podobno kot za projekt
kanalizacije občina pričakuje tudi odgovor ministrstva
glede sofinanciranja projekta razširitve pokopališča v
Kortah.
V zaključni fazi je tudi priprava prijave na razpis za
izgradnjo sanitarnega bloka in manjšega popravila v
zadružnem domu v Kortah. Na ta način bo Zadružni dom
Korte skladen za samo obratovanje in ne bo treba za vsako
prireditev najemati zunanjih straniščnih enot. Pred
zadružnim domom je letos predvidena tudi izvedba
novega avtobusnega postajališča ter ureditev območja
okoli spomenika padlim borcem.
Letošnja novost je po Grbčevih besedah tudi ureditev
parkirišča pod kortežansko cerkvijo. Z Župnijo Korte so
Pred zadružnim domom je letos predvidena tudi izvedba novega avtobusnega postajališča
in ureditev območja okoli spomenika padlim v NOB.
Trenutno je projekt še v povojih, vendar so smernice projekta zastavljene in strokovnjaki pravijo, da ima zelo velike
razvojne možnosti.
Z navedenimi projekti se podeželju odpirajo nove
možnosti in kvalitetnejše življenje, načrtov pa ne manjka
tudi v prihodnje, saj se lahko le s trajnim razvojem sledi
nenehnim spremembam in potrebam ter željam
krajanov.
Na zboru krajanov vasi Korte bosta sicer v kratkem
obravnavani še dve zadevi in sicer odločitev o izbiri sistema
zamenjave hišnih številk v Kortah in pobuda župana za
vzpostavitev peš poti od Kožere do zadružnega doma.
Vodni vir Frata v Kortah
25
Oktober 2011
društva in zavodi
www.izola.si
Zametki dnevnega centra
starejših občanov
Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava, Društvo upokojencev Izola, Andragoško društvo Morje –
Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola in Društvo invalidov Izola so z veseljem sprejeli novico, da
bodo izolski upokojenci predvidoma v letu 2012 dobili prostore dnevnega centra, v katerih se bodo
lahko srečevali in uresničevali svoje dejavnosti.
Pobudo za ustanovitev dnevnega
centra za starejše občane so
verza za tretje življenjsko obdobje,
deluje v Izoli četrto leto.
Znotraj društva delujejo razne športne sekcije,
najaktivnejši pa so balinarji in balinarke, sekcija taroka
in ženski pevski zbor Sinji Galeb, ki nastopa na pevskih
društva občini dala že marca 2010
s ciljem, da bi jo realizirali v okviru
Namen društva je spodbujati povezovanje
revijah in raznih proslavah. Organizirajo strokovna pre-
razvojnih načrtov v letih 2011 do
in samoorganiziranost starejših s pomočjo
davanja in druge dogodke, kot je na primer teden
2014. Dejstvo je namreč, da je
izobraževanja in kulture. V študijskem letu
starejših občanov, ki se je po besedah predsednika
izolska občina stara, saj je kar 30
2011/2012 bodo izvajali kar 24
društva Alojza Pečana tudi letos izkazal za izjemno
odstotkov oziroma 4500 njenih
izobraževalnih programov za 158
dobrodošlo prireditev, ki popestri vsakdan upokojencev,
prebivalcev upokojencev. To so
udeležencev. Boljše pogoje za delo in učenje
željnih druženja in novega znanja.
Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava s
sedežem v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje – Dobrava je bilo ustanovljeno leta 1992.
Ves čas se je društvo ukvarjalo z mnogimi vprašanji, ki
jih je več ali manj uspešno reševalo v dobro svojega
članstva, ki se je gibalo od začetnih 200 do današnjih
430 članov. Ti so zelo zvesti, saj ni malo takih, ki so v
društvu od ustanovitve do danes, nekaj se jim jih je
pridružilo celo iz sosednjih občin, kar dokazuje, da se
med njimi dobro počutijo. »Društvo upokojencev Jagodje – Dobrava, ki nima svojega prostora za druženje in
izvajanje aktivnosti, podpira ustanovitev dnevnega centra še toliko bolj,« je poudarila predsednica društva
Jožica Radujko in dodala, da ji dela v društvu nikoli ne
zmanjka, zadovoljno članstvo pa je največja nagrada
Predstavniki izolskih društev, ki skrbijo za upokojence, si prizadevajo za čimprejšnje odprtje
dnevnega centra za starejše občane (z leve proti desni: Alojz Pečan, Franc Poropat, Anton
Juriševič, Tatjana Kodarin in Jožica Radujko).
zanjo in za vse prostovoljce, vpete v delo društva.
Društvo invalidov Izola, ki mu zadnje leto
predseduje Franc Poropat, deluje že 29 let in
šteje 579 članov.
ljudje, ki lahko s svojimi
jim sedaj omogočajo novi prostori na Verdi-
izkušnjami in znanjem obogatijo
jevi ulici 1. »Na univerzi smo in z njo sodelu-
celotno družbo, saj so običajno
jemo zato, ker si želimo pridobiti znanje zase
Vloga društva je tako za člane kot za skupnost drago-
tako fizično kot psihično še zelo
in za skupnost, si medsebojno pomagati in
cena, saj z aktivnostmi, kot so nudenje pravne in denarne
aktivni.
spreminjati pogled na starost,« je povedala
pomoči socialno ogroženim invalidom, obiskovanje inva-
predsednica društva Tatjana Kodarin.
lidov na domu in podpora invalidom po težkih operaci-
Društva, ki se trudijo za
jah, pripomorejo h kvalitetnejšemu in prijetnejšemu
vzpostavitev skupnega dnevnega
Društvo upokojencev Izola je najprej
življenju. »Vsaka malenkost, s katero invalidom osmis-
centra, so sicer v občini aktivna
delovalo v okviru Društva upoko-
limo življenje, me osreči,« z iskrico v očeh pove Poropat.
že vrsto let, vsako na svojem
jencev okraja Koper, ki je bilo
Člani društva se udeležujejo izletov in športnih tek-
področju.
ustanovljeno leta 1952. Kot samos-
movanj v balinanju, pikadu, streljanju, ustvarjalne roke
tojno društvo je bilo ustanovljeno leta
pa se dokazujejo na raznih delavnicah. Ob podpori
Andragoško društvo
1977 in od takrat deluje v korist
občine bo društvo prihodnje leto pridobilo dodatne pros-
Morje, oziroma kar Uni-
mnogih generacij upokojencev v Izoli.
tore za svojo dejavnost.
26
društva in zavodi
Oktober 2011
Usposobljeni za nudenje
prve pomoči
Ekipa prve pomoči, ki deluje v okviru izolske območne organizacije Rdečega križa, se je kot
najbolje ocenjena na regijskem preverjanju usposobljenosti udeležila 17. državnega preverjanja
usposobljenosti ekip prve pomoči v Brežicah.
Namen
preverjanja
usposobljenosti ekip prve pomoči
ekip odločilna za preživetje in
zdravljenje ponesrečenih.
Civilne zaščite in Rdečega križa je
Fantje in dekleta so se izkazali in
okrepiti usposobljenost ekip v
zasedli skupno 11. mesto, kar je
občinah in podjetjih, kjer je ob
odlična uvrstitev glede na 130
naravnih in drugih nesrečah hitra
sodelujočih ekip. Župan Kolenc je
ter strokovna prva pomoč dobro
ob sprejemu izolske ekipe dejal, da
izurjenih in opremljenih laičnih
so njeni člani pomemben rezultat
dosegli že s tem, ko so se združili,
tate. V Rdečem križu se nadejajo,
da bi prostovoljno pomagali
da bodo uspeli privabiti k
sočloveku.
sodelovanju dodatne prostovoljce
Ekipa prve pomoči deluje v Izoli
in sestaviti vsaj še eno ekipo, ki bi
šele dve leti, a je s svojo zagnanos-
se usposobila za nudenje prve
tjo že dosegla pomembne rezul-
pomoči v primeru nesreč.
Vaja enot za zaščito in reševanje
Štab Civilne zaščite in Občina
postavki, da se ob neugodnih
Izola sta oktobra v sodelovanju z
vremenskih napovedih pred-
enotami za zaščito in reševanje
videva vnovična poplava, kakršna
organizirala reševalno vajo z
je bila decembra 2008. Z
naslovom »Plima 2011«, na kateri
reševalno vajo je štab Civilne
je bilo prikazanih nekaj vrst
zaščite želel preizkusiti štabno
reševanja ob večjih poplavah tik
vodenje vseh struktur za zaščito
ob morju. Vaja je potekala na
in reševanje v občini Izola ter
območju Velikega trga, Sončnega
preveriti možnosti skupnega
nabrežja, Ljubljanske ulice in
sodelovanja pri hitrem odzivanju
Svetilnika.
in izvajanju zaščitnih ukrepov v
Vaja je temeljila na pred-
primeru napovedane nesreče.
Na reševalni vaji so sodelovali izolski in kortežanski gasilci, potapljači,
taborniki in radioamaterji.
Teden starejših občanov
Društvo upokojencev Izola, Društvo upokojencev Jagodje
– Dobrava, Andragoško društvo Morje – Univerza za tretje
življenjsko obdobje in Rdeči križ Izola so v tednu med 17.
in 22. oktobrom priredili že 31. teden starejših občanov.
Svečani otvoritvi v Kulturnem
Teden starejših občanov v Izoli se
domu je sledil ves teden bogatega
je veselo zaključil na Manzioli-
programa s fotografskim in slikar-
jevem trgu z nastopom ženskega
skim ekstemporom, kreativnimi
pevskega zbora Sinji galeb in
delavnicami, umetniškimi razsta-
moškega pevskega zbora Jagodje
vami, športnimi aktivnostmi in
– Dobrava.
predavanji.
27
Oktober 2011
izolske posebnosti
www.izola.si
Gurmanska poslastica
vzrejena v Izoli
Le redko kdo ve, da v Izoli vzrejajo slamnatega vrtnega polža, ki je
gurmanska poslastica. Vsebuje veliko večkratno nenasičenih maščobnih
kislin, ki imajo ključno vlogo pri izločanju holesterola iz organizma.
nika. Polžereja je obetavna panoga tudi zaradi
dejstva, da Italija in Francija porabita 25.000
do 36.000 ton polžjega mesa letno, Francija
pa kar 99 odstotkov polžjega mesa uvozi iz
drugih držav, še dodaja Antolovič. Analitiki
Farma Heliko iz Kort je bila ustanovljena
ocenjujejo, da je tržni primanjkljaj kar
leta 2008. Obdana z gozdom in oljčnikom, se
45-odstotni oziroma da primanjkuje 14.000
razprostira na 5.000 m2. Po besedah lastnika
ton polžjega mesa letno. Polžereja ne obre-
Matije Antoloviča farma deluje v skladu z
menjuje okolja, tako kot na primer druge
navodili in načinom reje polžev Mednarod-
živinorejske dejavnosti (prašičereja, gove-
nega inštituta za polžerejo iz Italije.
doreja, ribogojstvo), saj se praviloma izvaja
na manjši površini (2000–20.000 m2) in
Farmo obdaja ograda iz pločevine in mreže,
tako ni potrebe po krčenju naravnega okolja.
ki polžem preprečuje, da bi pobegnili, in jih
Pri polžereji se ne uporabljajo kemijske
hkrati varuje pred plenilci. Znotraj farme je
16 ograd – gredic, v katerih se polži prehranjujejo, rastejo in se razmnožujejo. Mreža, ki
obdaja notranje ograde, je grajena, da polžem
otežuje in v večji meri tudi preprečuje pobeg.
Polži se na farmi Heliko prehranjujejo
izključno s povrtninami in poljščinami, ki jih
lastniki pridelajo sami. Približno sedemdeset
odstotkov hrane je posejane in vzgojene v
notranjih ogradah s polži, ki se direktno
pasejo po rastlinah. Ostala hrana se pridela
zunaj farme – to so večinoma sončnice. Polži
se hranijo tudi z blitvo, različnimi vrstami
radiča, s kapusnicami. Pri izbiri semen so na
farmi Heliko pozorni na poreklo in kvaliteto,
zato od dobaviteljev vedno zahtevajo deklaracijo, ki potrjuje, da so semena pridelana
ekološko in ne spadajo v skupino gensko spremenjenih organizmov. Dela na farmi potekajo
ročno in slonijo na kolobarjenju ter sledenju
biološkemu življenjskemu ciklu polžev. Polži
namreč celo svoje življenje prebijejo na farmi.
Matično leglo je bilo vnešeno v farmo le enkrat – razmnoževanje za vsako naslednje leto
poteka naravno, še pojasnjuje Antolovič.
Vrsta polža, ki ga vzrejajo na farmi Heliko,
ni prav nič tuja okolici, saj gre za slamnatega
vrtnega polža (Helix aspersa Muller). Tako z
vnosom matičnega legla in morebitnimi
pobegi biodiverzitete v slovenski Istri ne
ogrožajo. Kapaciteta farme je nekje med 4 in
5 tonami letnega pridelka (ob polnem zagonu
in ob ugodnih vremenskih razmerah). Omenjena vrsta polža je v gurmanskih krogih
najbolj cenjena in po njej je tudi največje
povpraševanje.
28
Hranilne vrednosti 100 g polžjega mesa
v primerjavi s 100 g govejega mesa
maščobe
beljakovine
voda
kalorije
polžje meso
1,2
13,9
84,9
67 kcal
goveje meso
18,4
18,8
62,8
214 kcal
zaščite pred plenilci in boleznimi. Vsa sredstva, ki bi jih pri vzreji uporabili, bi namreč
pridelek resno ogrozila. Intenzivnega kmetijstva, kot ga poznamo sedaj, pri polžereji ni.
Slovenija ima za polžerejo tudi naravne
danosti. Podnebje je za rejo polžev ugodno, le
v alpskem svetu polžev ne bi mogli vzrejati.
Delež večkratnih nenasičenih maščobnih
kislin, ki imajo ključno vlogo pri izločanju
holesterola iz organizma, je v polžjem mesu
zelo visok – kar 60-odstotni v primerjavi z
govejim, v katerem jih je le 5 odstotkov. Če
predpostavimo, da je količina jedi za eno
osebo ducat polžev, to predstavlja energijsko
vrednost 80 kilokalorij.
Prednost, ki jo predstavlja polžereja, je po
besedah Antoloviča ta, da delež kmetijstva v
Sestava tal je razen barjanskega območja
slovenskem bruto domačem proizvodu pada.
primerna povsod. Voda v Sloveniji zaenkrat
Razlogov je več, od rasti drugih dejavnosti do
še ni toliko onesnažena, da bi polžerejo lahko
prenasičenega trga kmetijskih proizvodov iz
ogrozila, še zaključuje Antolovič.
držav tretjega sveta, kjer je delovna sila
cenejša in posledično so dobavne cene za
Polž na krožniku je torej dobra odločitev
trgovce nižje, kar pa ne pomeni, da je nizka
tako iz gurmanskih kot zdravstvenih
tudi maloprodajna cena za končnega porab-
razlogov.
strokovnjak svetuje
Oktober 2011
Odslej brezplačni pravni
nasveti tudi v Izoli
Primorski pravni center je zasebni zavod humanitarne narave, ki nudi
pravne storitve socialno ogroženim občanom obalnih občin, ki si zaradi
slabega finančnega položaja tovrstnih storitev sicer ne morejo privoščiti.
Pravniki Primorskega pravnega centra, ki je pravkar začel delovati
tudi v Izoli, na Koprski ulici 18, vas bodo v vsaki številki občinskega
glasila pravno poučili o aktualni temi, zato vas vabimo, da nam tudi vi
posredujete svoja pravna vprašanja.
Zaagotavljanje pravne pomoči tudi
socialno šibkim
Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede
na njegove dohodke in prejemke ter na
Primorski pravni center je bil ustanovljen
dohodke in prejemke njegove družine ter
leta 2009 z namenom zagotavljanja različnih
glede na premoženje, ki ga ima prosilec in
oblik pravne pomoči, ki bi prispevale k
njegova družina. Šteje se, da bi bilo socialno
utrditvi pravne varnosti posameznika in
stanje prosilca in njegove družine zaradi
celotne družbe. Od začetka delovanja je na
stroškov sodnega postopka oziroma stroškov
vrata zavoda potrkalo že več kot 1000 uporab-
nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni
nikov. Njihovi pravniki so uspešno pomagali
dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni
ljudem na različnih pravnih področjih, pred-
dohodek na člana družine ne presega 2-krat-
vsem z družinskega, delovnega in socialnega
nika osnovnega zneska minimalnega
prava. Študentom, prejemnikom denarne
dohodka, to je 461,22 EUR na družinskega
pomoči in ostalim socialno ogroženim skupi-
člana. Do brezplačne pravne pomoči pa je
nam nudijo brezplačno pravno pomoč, vsi
brez ugotavljanja finančnega položaja
ostali uporabniki, občani treh obalnih občin,
upravičena oseba, ki na podlagi odločbe pris-
pa imajo pravico do brezplačnega prvega
tojnega Centra za socialno delo prejema
pravnega nasveta.
denarno socialno pomoč po določbah zakona,
Upravičenci do brezplačne pravne
pomoči
ki urejajo socialno varstvene dajatve.
Za pridobitev brezplačne pravne pomoči je
treba vložiti prošnjo praviloma na okrožnem
Brezplačna pravna pomoč predstavlja
sodišču, pristojnem za prosilca glede na
uresničevanje pravice do sodnega varstva po
naslov stalnega bivališča, in sicer pisno na
načelu enakopravnosti, ki je ena izmed
obrazcu. Če potrebujete pomoč pri izpol-
temeljnih človekovih pravic in svoboščin,
njevanju obrazcev, so vam na voljo pravni
zagotovljena že z Ustavo Republike Slovenije.
svetovalci Primorskega pravnega centra, ki
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena
vas hkrati ustrezno poučijo o brezplačni
oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na
pravni pomoči v celoti, vam nudijo pravni
finančni položaj svoje družine ne bi zmogla
nasvet glede konkretnega pravnega problema
stroškov sodnega postopka oz. stroškov
in preučijo možnost izvensodnega reševanja
nudenja pravne pomoči.
spora.
Polonca Skendžić bo svetovala v izolski pisarni
Primorskega pravnega centra.
NASVET MESECA:
NE ZAMUDITE ROKA
Ob izgubi statusa dijaka, študenta
ali ob dopolnjenem 26. letu
starosti si morate poleg obveznega
zavarovanja urediti tudi dopolnilno
zdravstveno zavarovanje.
Če se zavarujete v tridesetih dneh,
odkar ste postali zavezanec za
plačevanje premije, vam bo
zavarovanje začelo veljati že s
prvim dnem prihodnjega meseca.
V nasprotnem primeru nastopi
trimesečna čakalna doba.
Več na www.ppcenter.si
Višje globe za prometne prekrške
S 1. julijem letos je začel veljati Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 109/2010),
ki predpisuje višje globe za prometne prekrške. Da bi se izognili nesporazumom in slabi volji, iz
Občinskega inšpektorata Občine Izola opozarjajo na dosledno spoštovanje prometne zakonodaje,
saj to velja tudi za prekrške ustavljanja in parkiranja (napačno parkiranje), katerih višina globe
po novem znaša od 40 € do 200 €, odvisno od storjenega prekrška.
Najvišja globa je predpisana za eno najpogostejših kršitev, to je za neupoštevanje omejitev,
prepovedi in obveznosti, izraženih s prometno signalizacijo, ki znaša 200 €. Ravno tako se pogoste kršitve, kot so parkiranje ali ustavljanje vozila na pločniku, prehodu za pešce, območju za
pešce in parkirnem mestu, rezerviranem za invalide, kaznujejo z globo 120 €. Črtomir Krnel
29
od tu in tam
Oktober 2011
www.izola.si
Rad se vračam v Izolo
vanje v izolski marini je bila
vsem obiskom, pa tudi nam
tako rojevala tudi v Izoli ob
ljubezen na prvi pogled.
samim vzame dih. Na našem
pogledu na marljive ribiče, pa tudi
jskimi dolomiti, le nekaj minut iz
balkončku je mali raj na zemlji. V
marsikakšen scenarij za oddajo Na
Ljubljane. Naš drugi dom pa je že
Priznam, Izole prej sploh nismo
Izolo se gremo vedno dobro imet.
zdravje! Izola gotovo ima
šest let Izola. Ker smo vsi v družini
kaj dosti poznali in le splet srečnih
Hčerki Eva in Petra ter žena
nekakšno posebno energijo za
veliki ljubitelji morja, sva z ženo
okoliščin nas je pripeljal do
Andreja so poleti ob vikendih tam
glasbenike in ustvarjalce, saj v njej
možnosti nakupa manjšega stano-
pogosto same, ker se jaz s Čuki
živijo številni priznani slovenski
slovenski Obali kakšen primeren
vanja s čudovitim razgledom na
podim po odrih, če pa je le čas, se
glasbeniki, kot so Enzo Hrovatin,
kotiček, kamor bi za kakšen dan
stotine bark, na prekrasno staro
jim pridružim. Ena sama noč v
Rudi Bučar, Drago Mislej Mef,
skočili uživat morski zrak. Stano-
Izolo, ki še vedno vsakič znova
Izoli včasih pomeni več kot mar-
Primorski fantje ...
Doma smo v idilični vasici
Gabrje pri Dobrovi pod Polholgra-
Andrejo kar nekaj časa iskala po
sikateri dopust. Pogosto pa grem
v Izolo tudi po kakšen umetniški
Ker sem zagret športnik, sem
navdih. Tam sem recimo napisal
Izolo v tem času pretekel in pre-
že veliko pesmi, med drugim tudi
kolesaril že po dolgem in počez,
Mi gremo pa na morje, Mal naprej
preplaval in s kajakom preveslal
pa mal nazaj, in čeprav se morda
vsak kotiček tega konca naše obale
čudno sliši tudi Greva gor v hribe,
in spoznal veliko prijaznih
saj se, ko je nebo jasno, z balkona
domačinov, s katerimi se
lepo vidijo hribi, z našim vršacem
srečujemo na plaži ali pa v mestu
Triglavom na čelu. V Izolo pogosto
in imam občutek, da so kar veseli,
odhajam tudi po navdih za pisanje
da se velikokrat vidimo in kakšno
scenarijev za otroško oddajo Ribič
rečemo. Tudi zato se v Izolo radi
Pepe, za katerega se je ideja prav
vračamo.
Jože Potrebuješ
Varne točke za otroke
V novem šolskem letu je Občina Izola v sodelovanju z Unicefom in Društvom prijateljev
mladine pristopila k ponovnemu obveščanju otrok in mladostnikov o varnih točkah, kamor se
lahko zatečejo po pomoč, če se znajdejo v težavah.
Varna točka je posebej
označen javni prostor, kjer
staršev ali vrstnikov potrebujejo
obliki nasmejane hišice, ki jo
pomoč in varno zatočišče.
otroci zlahka prepoznajo. Ana-
lahko usposobljeni prostovoljci
lize kažejo, da število otrok, ki
otrokom nudijo potrebno
Unicef Slovenija izvaja projekt
se v varne točke zateče z resnimi
pomoč in podporo. Ciljna
varnih točk že od leta 2003; od
težavami, ni veliko. Varne točke
skupina so otroci in mladostniki
takrat je k projektu pristopilo že
otroci najpogosteje uporabljajo
med petim in osemnajstim
osemnajst občin s skoraj 300
v primerih, ko se izgubijo, ko
letom starosti, ki zaradi
varnimi točkami. Vse varne
imajo učne težave ali ko so žrtve
različnih pritiskov v šoli, s strani
točke imajo enotno oznako v
medvrstniškega nasilja.
Seznam varnih točk v Izoli:
• Dom dva topola, Levstikova 1
• Tednik Mandrač, Veliki trg 1
• Društvo prijateljev mladine,
Gregorčičeva 21
• Gostilna Istra, Trg republike 1
• Obalne lekarne Koper, Lekarna
Izola, Ul. Oktobrske revolucije 11
• Uršulinski samostan,
Kraška ulica 2
• Mestna knjižnica Izola, Ul. OF 15
• Kava bar Tisa, Zaprta ulica 2
• Lekarna San Simon, Morova 26d
30
dobro je vedeti
Bi prižgali letos svečo manj?
S tem geslom je Ministrstvo za okolje in prostor 17.
oktobra začelo z ozaveščevalno akcijo, katere cilj je
dvigniti ozaveščenje ljudi o pravilnem ravnanju z
odpadki; temu se pridružuje tudi Izola.
Oktober 2011
Ureditev novih parkirnih
mest v Livadah
Med Južno cesto in ulico Emilia Driolia se je pričela obnova
dotrajane vodovodne cevi in ureditve 44
novih parkirnih mest.
V letu 2010 je bilo na slovenski trg
je na voljo izbira – prižgati je
Naložbo v vrednosti 120.000
danih 6.856.464 kilogramov
mogoče elektronsko svečko na
Grafist, d. o. o., izvajalec
EUR v celoti krije Občina Izola
nagrobnih sveč in težko si je pred-
www.svečamanj.si.
montažnih del pa Rižanski
iz programa vodooskrbe. Izvaja-
vodovod Koper. Dela bodo
lec gradbenih del, izbran na
končana predvidoma čez dober
javnem razpisu, je podjetje
mesec dni.
stavljati, kakšno količino odpadkov
predstavljajo sveče. V letošnjem letu
Predniki nam ne bodo zamerili,
potomci nam bodo za to hvaležni.
Prijazni letak opozarja voznike
Komunala Izola je kot novi upravljavec izolskih
javnih parkirišč v oktobru pričela z izvajanjem akcije
preventivnega opozarjanja voznikov na plačilo
parkirnin v Izoli.
Zato so se v vodstvu javnega
podjetja odločili za preventivno
akcijo z željo, da bo voznikom
bivanje v Izoli prijazno, brez slabe
volje in nepotrebnih stroškov.
OBVESTILO
Občina Izola obvešča, da se s 1. novembrom 2011 spremeni
urnik glavne pisarne na Sončnem nabrežju 8:
ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek:
od 8.00 do 12.00
sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00
AVVISO
Si informa il pubblico che a partire dal 1 novembre 2011
l’Ufficio Protocollo del Comune di Isola, Riva del Sole n. 8,
effettuerà il seguente nuovo orario di lavoro:
lunedì, martedì, giovedì e venerdì: 8.00 – 12.00
mercoledì: 8.00 – 12.00 e 14.00 – 17.00
Riše: Marjan Motoh
Komunala namreč ob rednih
obhodih ugotavlja, da veliko
vozil, ki so parkirana na plačljivih
parkiriščih, nima izpostavljenega
potrdila o plačilu parkirnine ali
abonmaja.
31
november, december
novembre, dicembr
prireditve
i
n
o
i
z
a
t
s
e
f
i
man
6. november 2011
Martinov tek in pohod
Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola
november
za Martinovo – Martinova regata
(regatne in potovalne jadrnice)
Organizator: Društvo vodnih športov Skipper Marina
1. december
Gastronomski zakladi Istre
Vodeni tematski kulinarični večer – Restavracija hotela
Marina
Organizator: Občine Koper, Izola, Piran
Začetek decembra
Prižgimo novoletne luči
Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Božično-novoletni sejem v
Ljubljanski ulici
Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola,
TZ Izola, OOZ Izola
december
V pričakovanju Božička
praznična delavnica, gledališka predstava za otroke, koncert,
obisk Božička na predbožični večer po vseh krajih izolskega
podeželja.
Organizator: Turistično društvo Šparžin
2.–7. december
Drugi primorski pravljični festival
Organizator: OI JSKD Izola
9. december
Večer, poln smeha – Kulturni dom
Organizator: KIŠD
27 - 30. december
Decembrska zmrzal – Ljubljanska ulica
Organizator: Društvo za dobrobit občanov Izolani
31. december, 26 – 31. december
Silvestrovanje in Veseli december na
prostem
Organizator: Center za kulturo, šport in prireditve Izola
vsako drugo soboto v mesecu (12. 11., 10. 12.)
Sejem starin v Izoli Lokacija: Park Pietro Coppo
Organizator: Starinarnica Insula Antiqua
e
6 novembre 2011
Corsa e marcia di San Martino
Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola
novembre
In occasione della festa di San Martino
– Regata di San Martino
(barche a vela da regata e da viaggio)
Organizzato da: Associazione sport acquatici Skipper Marina
1 dicembre
Tesori gastronomici dell’Istria
Serata culinaria a tema guidato –
Ristorante dell’Hotel Marina
Organizzato da: Comune città di Capodistria, Comuni di Isola e Pirano
Inizio dicembre
Accendiamo le luci degli addobbi
natalizi
Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola
Fiera natalizia in Via Lubiana
Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola,
UT Isola, CRIA Isola
dicembre
Aspettando Babbo Natale
laboratori creativi a tema natalizio, spettacolo teatrale per
bambini, concerto natalizio, arrivo di Babbo Natale in tutti gli
abitati dell’entroterra isolano.
Organizzato da: Associazione turistica »Šparžin«
2 – 7 dicembre
2a edizione del Festival della favola del
Litorale
Organizzato da: UL FPAC Isola
9 dicembre
Una serata piena di risate – Casa di Cultura
Organizzato da: UL FPAC Isola
27 – 30 dicembre
La gelata di dicembre – Via Lubiana
Organizzato da: Associazione per il benessere dei cittadini isolani
31 dicembre, 26 – 31 dicembre
La notte di Capodanno e l’Allegro
dicembre all’aperto
Organizzato da: Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola
ogni secondo sabato del mese
(12.11., 10.12.)
Fiera dell’antiquariato a Isola
Località: Parco Pietro Coppo
Organizzato da: Negozio di antiquariato Insula Antiqua