1. No category

Panorama
22
sreda, 16. novembra 2011
[email protected]
Pajek, ki otrokom pomaga shoditi
Fizioterapija za otroke Pajek, mreža elastičnih vrvi, bolniku omogoča samostojno gibanje
Petletni Owen je navdušeno
hodil po sobni tekaški stezi,
šestletna Rediate je lovila ravnotežje na žogi, njena vrstnica Ellie pa je natikala mrežasto žogo na palico. Vse skupaj
ne bi bilo nič posebnega, če
vaj ne bi izvajali otroci s hudimi nevrološkimi motnjami. Da
so lahko telovadili kot njihovi
zdravi vrstniki, je »kriv« fizioterapevtski pripomoček, imenovan pajek.
Staš Ivanc
Mreža elastičnih vrvi, s katerimi se
lahko otroci z nevrološkimi okvarami in motnjami v razvoju gibljejo
kot njihovi vrstniki brez zdravstvenih težav, imenovana pajek, prihaja
s Poljske, v zadnjih letih pa je pravi
razcvet doživela v Veliki Britaniji.
Leta 2003 je Pippa Hoyer Millar na
svojem domu v Warboroughu ustanovila center za rehabilitacijo Footsteps (koraki). In že po nekaj letih
so se morali seliti v večje prostore,
saj je bilo povpraševanje preveliko.
V Britaniji se na vsakih dvesto
otrok rodi eden s cerebralno paralizo. Eden od takšnih je tudi Pippina
hči Minty, ki so ji zdravniki napovedovali, da nikoli ne bo shodila in
da bo obtičala na ravni štiriletnika.
Millarjeva se ni dala, šla na Poljsko,
kjer je Minty v centru za rehabilitacijo Norman obiskovala program
intenzivne terapije, ki je vključeval
revolucionarnega pajka, in čez dve
leti s poljskima fizioterapevtoma v
Britaniji ustanovila lasten center
za rehabilitacijo. Minty, ki ima zdaj
19 let, še vedno hodi na terapijo s
pajkom in je sposobna hoditi, govoriti in imeti aktivno družabno
življenje; pri šestnajstih je šla celo
na paintball.
Novi Footsteps Centre stoji v
Dorchesterju, nedaleč od znamenitega angleškega univerzitetnega
mesta Oxford. Millarjeva ima zdaj
zaposlenih deset fizioterapevtov.
Ustanovila je tudi dobrodelni
sklad, s katerim zbira denar za
družine, ki si ne morejo privoščiti tovrstne fizioterapije; dobra
polovica staršev, katerih otroci
so obiskovali center Footsteps, je
dobila denar prav iz tega sklada.
Britanski javni zdravstveni sistem
zmore plačati le omejen program
fizioterapije za otroke z nevrološkimi težavami. V letih 2009 in
2010 so tako zbrali 301.000 funtov
(352.000 evrov).
»Otroci s posebnimi potrebami
predstavljajo velik čustveni, telesni
in finančni izziv za starše, vendar
rezultati, ki jih dosežejo, poplačajo
vse težave. Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi se naši otroci igrali, pogovarjali in hodili tako kot vsi drugi.
Zato se trudimo olajšati vsaj del bremena in staršem s prostovoljnimi
prispevki posameznikov in podjetij
omogočiti, da jim pomagajo na tej
poti,« je dejala Pippa Hoyer Millar.
Program traja tri tedne, vsak
otrok pa gre vsak dan na dve- ali
triurno terapijo. Poleg tradicionalne fizioterapije, ki vključuje
vaje na žogi, trampolinu, tekaški
stezi in lestvah, s fizioterapevtom dela vaje tudi na pajku. S pomočjo elastičnih vrvi, ki podpirajo otrokovo težo, lahko otroci
hodijo, tečejo, se plazijo ali pa le
sedijo ali klečijo pri miru, pri čemer se naučijo prenašati telesno
težo in se pravilno premikati ter
razvijajo občutek za ravnotežje.
In kakor pravijo starši, so otroci po vajah s pajkom veliko bolj
samozavestni kakor prej, saj jim
omogoča, da se – pogosto prvič v
življenju – premikajo sami, brez
tuje pomoči.
Petletni Owen s pomočjo pajka sedi in dela motorične vaje. Fotografije Reuters
Hazel Scott, mama sedemletnega Oscarja, je navdušena: »Oscar je
od rojstva telesno in mentalno zaostajal v razvoju, a odkar zadnja štiri
leta obiskuje fizioterapijo v centru
Footsteps, lahko sam sede in se
plazi.« Deček, ki se je rodil s celim
seznamom fizičnih in nevroloških
okvar, ima pa tudi poškodovane
ledvice, je bil do svojega petega
leta že 700-krat pri najrazličnejših
zdravnikih, trinajstkrat pa je bil
pod splošno anestezijo, ko so mu
operirali srce, nogo in zajčjo ustnico. Konvencionalna medicina mu
je napovedovala, da verjetno ne
bo nikoli shodil. A njegova mama
pravi, da je s pomočjo pajkovih ela-
stičnih vrvi lahko prvič v življenju
brcal žogo, stopil na stopnico, se
sklonil, se sam plazil in stal. »Pajek
je bil zanj popolnoma novo doživetje. Videla sem druge otroke, ki so
jim napovedali, da ne bodo nikoli
hodili, zdaj pa že hodijo z berglami.
Pri Footsteps ne obljubljajo čudeža,
a človeku dajo upanje. In prav to
imamo zdaj tudi mi z Oskarjem,«
je povedala Hazel Scott.
Devetletna Hollie Ravenhill
se je rodila tri tedne prezgodaj s
popkovino, ovito okoli vratu. Ko
je bila stara eno leto, so zdravniki
postavili diagnozo: cerebralna paraliza, saj so njeni možgani ob rojstvu dobivali premalo kisika. Zdaj
že štiri leta hodi v Pippin center
za rehabilitacijo. »Postala je bolj
samozavestna in se naučila sama
plaziti in hoditi z berglami – nekaj,
česar nihče ni pričakoval,« je dejala njena mama Lucie. »Program je
intenziven – tri ure vsak dan v treh
tednih pomeni veliko prevažanja
sem in tja, a se splača. Vozila bi jo
vsak dan, če bi le mogla.«
Pippa Hoyer Millar priznava, da ne
bi zmogli brez močne podpore lokalne skupnosti: »Prav neverjetno
je: podpirajo nas tako posamezniki
kakor golf klubi in podjetja, celo
boksarsko društvo. In potrebujemo toliko pomoči, kolikor je le
lahko dobimo. Donirani denar v
celoti namenimo za program 'korakov' za otroke, katerih družine
si ne morejo privoščiti zasebne fizioterapije. En 'korak' za 40 funtov
otroku omogoči enourno intenzivno fizioterapijo, s 600 funti pa mu
lahko omogočimo celotedenski
program.«
Poljski izum
Rediate se s pajkovo pomočjo uči prvih samostojnih korakov.
Norman Lozinski, izumitelj, lastnik
in imetnik patenta za pajka, je leta
1994 v Koszalinu na severu Poljske
ustanovil center za rehabilitacijo,
kjer izvajajo specializirane in individualizirane programe rehabilitacije z metodami, kot so nevrofizioterapevtski koncept Bobath,
kineziologija, proprioceptivna
nevromuskularna facilitacija, Bronköwova metoda govorne terapije
in globinska masaža – v kombinaciji s pajkom. Center je priznalo
poljsko ministrstvo za zdravje,
sodeluje pa s številnimi inštituti
in bolnišnicami po vsej Evropi, v
Koszalin pa prihajajo ljudje z vseh
koncev sveta. Terapija s pajkom je
primerna za bolnike s cerebralno
paralizo, multiplo sklerozo, spino
bifido, skoliozo, hidrocefalijo, pa
tudi za ljudi, ki okrevajo po operacijah možganov in kolkov, kapi in
po nesrečah.
Šestletna Rediate s pomočjo elastičnih vrvi lovi ravnotežje na žogi.
Vrtimo globus
Urbana mobilna
meditacija
Veliko ljudi v svetovnih velemestih delovni dan začne s stresom.
Drenjajo se na avtobusih in vlakih,
da na koncu pridejo v službo že
precej napeti, kar se čez dan le
še poslabšuje. Zdaj pa jim Rohan
Gunatillake, digitalni inovator in
podjetnik iz Glasgowa, ponuja
rešitev – če seveda imajo pametni
telefon z operacijskim sistemom
iOS ali android. Njegova aplikacija,
imenovana Buddhify, uporabnike
spodbuja k meditaciji, pri čemer
jim ponuja 32 zvočnih posnetkov z
napotki, kako se sprostiti in pravilno meditirati. Čeprav ime aplikacije namiguje na budizem, njen
avtor vztraja, da nima religioznega
podtona. »Edini pogoj za uporabo je um. Meditacija sicer izvira
iz budistične tradicije, a gre le za
način, kako usmeriti pozornost in
razvijati pozitivne lastnosti uma,«
Križanka
zagotavlja Rohan. Aplikacija ima
tudi način za dva uporabnika, ki
omogoča, da prijatelja meditirata
skupaj.
Tradicionalne oblike meditacije so
se Rohanu Gunatillaku, ki meditira zadnjih osem let, zdele nekam
zastarele: »Percepcija estetike ni
bila ravno ustrezna: vse skupaj je
bilo preveč hipijevsko, z lotosovimi cvetovi in kadili, kakor si
predstavljamo meditacijo. A to je
le embalaža.« Buddhify pomaga
tudi ljudem, ki nimajo časa za
obiskovanje tečajev meditacije.
Eden od zvočnih posnetkov daje
napotke, kako meditirati med
hojo, drugi pa, kako drugim mentalno zaželeti mir in srečo, kako
se osvoboditi z osredotočanjem
na naključno osebo. »Trik vsega
je širjenje prijaznosti, s čimer postanemo boljši in bolj radodarni
ljudje,« pravi Rohan. Reuters
Foto buddhify.com
Preveč
televizije škodi
Starejše ženske, ki gledajo preveč
televizije, lahko postanejo depresivne, ugotavlja najnovejša raziskava, objavljena v strokovni reviji
American Journal of Epidemiology. Ženske, ki redno telovadijo,
imajo petino manj možnosti, da
padejo v depresijo, kakor tiste, ki
se le redko razgibavajo in gledajo
televizijo najmanj tri ure na dan.
In tveganje raste sorazmerno s
časom, ki ga preživijo pred malimi
ekrani, piše britanski časnik Telegraph. Avtor študije Michel Lucas
s Fakultete za javno zdravstvo
Univerze Harvard je povedal, da
je visoka raven telesne aktivnosti
povezana z nižjim tveganjem za
depresijo. Raziskovalci so pregledali podatke o skoraj 50.000 ženskah iz obdobja dveh desetletij,
ki so morale povedati, koliko časa
preživijo pred televizijo in koliko
časa hodijo, tečejo in kolesarijo,
poleg tega pa so morale povedati
tudi za vsako novo diagnozo, ki
so jo dobile. V desetih letih so
med anketirankami našteli kar
6500 novih primerov depresije.
Fotodokumentacija Dela
Vodoravno: 1. teolog in humanist,
začetnik švicarskega protestantizma (Ulrich, 1484 do 1531), 8. mesto
na zahodu Rusije ob istoimenskem
jezeru, 13. glavno mesto ameriške
zvezne države Wisconsin, 14. zidak,
15. kanadski hokejist, ki je igral za
Olimpijo in Jesenice (Todd), 16. pripadnik grškega mitološkega ljudstva
s človeškim zgornjim in konjskim
spodnjim delom trupa, 18. glavni
števnik, 19. sled drsalk na ledu, 20.
egipčanski bog nebesne svetlobe,
21. britanski konservativec, 23. nesoglasje, prepir, 25. štampiljka, pe-
čat, 26. denar, ki ga moramo vrniti
upniku, 28. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog, 31. ročna žaga s tankim listom za izrezovanje okraskov,
33. temno rjava podlasica v Severni
Ameriki, 34. drevored na obeh straneh ceste, 35. ime italijanskega pevca Celentana, 37. smisel besede, 38.
grozd, ki še nima razvitih jagod.
Navpično: 1. mešanica, 2. ime ameriškega pesnika Whitmana, 3. neumno ravnanje (slabšalno), 4. ime
hokejista Zupančiča, 5. začetnici avstrijskega smučarskega skakalca Sc-
hlierenzauerja, 6. ime dveh ločenih
antičnih pokrajin osrednje Grčije, 7.
Arsen Dedić: Ne daj se ..., 8. znoj,
9. bosanski politik, ustanovitelj in
predsednik Jugoslovanske muslimanske organizacije (Mehmed, 1883
do 1939), 10. junija umrli ameriški
patolog, goreč pristaš evtanazije z
vzdevkom »doktor Smrt« (Jack), 11.
rumeno rjava barva, 12. varjeni šiv,
17. zelo prijeten občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja ali
želje, 19. kratica za najvišji akademski naslov, 22. črna snov, ki nastane
z žganjem lesa, 24. začetnici bivšega
predsednika državnega zbora Gantarja, 25. organ, s katerim nas pičita
čebela ali osa, 27. star, častitljiv mož,
29. ime ameriške filmske igralke
Bancroft, 30. ... v višino, ... v daljino,
... s palico, 31. moderna glasbena
zvrst s hitro govorjenim besedilom,
32. ime pevca Plestenjaka, 33. Lev
Nikolajevič Tolstoj: Vojna in ..., 36.
kemijski znak za rubidij. S. B.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Twiggy, 7. glas, 11.
raviol, 12. laket, 14. Owens, 15. Giotto, 16. bera, 17. bron, -g, 18. Eli,
19. sram, 20. oko, -n, 22. škaf, 23.
Šrot, 24. tolkač, 27. Stern, 28. areal, 29. Droste, 30. okra, 31. škrtež.
Navpično: 6. Y(oung) L(oretta), 29.
D(anilo) Š(vara).