September, oktober 2013 Številka I Kdo je Polde? Priden, delovni človek je en dan obstal, Odločen za spremembe spet postal. Lani je bolezen doživel, Delati kljub temu bi še želel. Elana za delo išče v URI Soča, Tukaj nova znanja so mogoča. Ob znanjih še prijateljstva bodoča, V srcih vera v jutri spet mogoča. Dar poslušanja mu ni vrlina že od prej, Na novo se prebuja v svet idej. Enkrat spet ponosen nase gre naprej. Velik korak je zase že opravil, Naravnost do boljšega življenja se odpravil. In izkušnje vse mu bodo prav prišle, Kako junaško "Polde" zmore vse! Polde razmišlja: Zdrava in uravnotežena prehrana je pomembna za nemoteno delovanje možganskih funkcij. Leva polovica možganov je zadolžena za razmišljanje, desna za dobro počutje. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki redno uživajo sadeže temnih barv, kažejo manj simptomov staranja možganov - imajo boljši spomin, daljšo koncentracijo... Konopljino olje predstavlja izjemen in popolnoma naraven rastlinski vir omega maščobnih kislin, ki možganske celice ščitijo pred propadanjem, pomagajo ohranjati hormonsko ravnovesje in delujejo blagodejno na živčni sistem. (vir: eko oaza – Food for thought, Vizita.si, Lisa.si) URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 2 Uvodnik MATERIALIZACIJA IDEJE JE NAGRADA SAMA ZASE! Pa smo ga naredili v treh tednih! Roko na srce, oblikovanje je trajalo nekoliko dlje kot pisanje člankov. Začetni entuziazem, ki nas je prevzemal ob misli, da bi pripravili bilten s koristnimi informacijami in zgodbami po meri Sočanov, se je namreč do 'finala' nekoliko ohladil. A spet ne toliko, da ga ne bi želeli boljšega, lepšega, bolj sočnega. Že prve dni je Predrag, tehnolog na Soči, našel tiskarja, ki je predvidenim stranem vdahnil željeno obliko, in tako je namesto predvidene črno-bele dnevniške vezave nastal v revialni obliki. To nam je šele dalo pravega delovnega zagona. Materializacija ideje je namreč vedno nagrada sama zase, ko jo imaš v rokah! Kreativna ekipa se je našla, ko smo v avli stavbe nastavili ozaljšano škatlo s prošnjo, da jo rehabilitanti napolnijo s svojimi idejami o vsebini "naše" revije. Tudi ime, ki simbolizira vsakega udeleženca rehabilitacije in njegov vsakdan, smo iskali skupaj. Zmagalo je najbolj izvirno ime izpod rok iskrivega Leopolda, ki smo ga za navdih skromno nagradili. Biltena ne bi bilo v obliki, ki leži pred vami, brez vsestranske in praktične Leonide (med prijatelji Nine), zagnanega Zorana za računalnikom ali fotoaparatom in moje malenkosti, ki sem ga vsebinsko oblikovala, in brez pomoči Sočinih mentorjev Mateje, Lee in Mirana, ki so nam priskrbeli pomembne malenkosti. Upamo, da smo zasnovali tiskovino, s katero bodo ljudje razvijali svoj potencial tudi v prihodnje. Naj vam bo v prijetno branje! Tadeja Toplak POLDETOV DNEVNIK Glasilo URI - Soča, Centra za poklicno rehabilitacijo Maribor številka I., september – oktober 2013 Odgovorna urednica: Tadeja Toplak Uredniški odbor: Mateja Sok, Tadeja Toplak, Leonida Volmajer, Zoran Bračko Prispevke napisali in zbrali: Tadeja Toplak, Leonida Volmajer, Šolasta Čuček, Danijel Pavalec Ilustratorka: Metka Jehart Fotograf: Zoran Bračko Grafična podoba: Zoran Bračko, Uroš Horvat Lektor: Darja Jan, Mateja Sok Tiskanje: Darko Toter, Center za finančne rešitve d.o.o. PE tiskarna Zahvala gospodu Darku Toter za sponzorstvo pri tiskanju biltena in tehnično svetovanje. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 3 Beseda vodje mariborske Soče Predstavitev Centra za poklicno rehabilitacijo Pripravila Jasmina Tkalčič, vodja službe Maribor V Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), ki deluje znotraj Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. Osebam s težavami in ovirami na področju zaposlitve pomagamo pri čimprejšnjem in uspešnem vračanju na delo, pri usposabljanju za ustrezno delo ali poklic, pri prilagoditvi delovnega okolja in delovnega mesta z ustreznimi delovnimi pripomočki ter tudi pri iskanju ustreznega delovnega mesta. V okviru zaposlitvene rehabilitacije je za uspešno namestitev invalida v delovno okolje izjemnega pomena usposabljanje. To poteka sprva v delavnicah Centra za poklicno rehabilitacijo, po določenem času ter v skladu z zmožnostmi invalida pa tudi v realnem delovnem okolju - pri delodajalcih. V okviru CPR delujeta dve službi: Služba Ljubljana in Služba Maribor, znotraj Službe Maribor pa delujejo tri enote: Ptuj, Maribor in Murska Sobota. Strokovne time sestavljajo različni poklicni profili (zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa, psiholog/ klinični psiholog, socialni delavec, delovni terapevt in rehabilitacijski tehnolog), prav vsem pa je skupno doseči optimalen rezultat vsakega posameznega rehabilitanda. Zaposleni v Centru za poklicno rehabilitacijo pri izvajanju programov tesno sodelujemo tudi z delodajalci, napotovalci in drugimi partnerji. Izvajamo nacionalne in mednarodne projekte s ciljem povečevanja zaposlitvenih možnosti invalidov ter se povezujemo v različna lokalna, kakor tudi nacionalna in mednarodna partnerstva. BILTENU NA POT... V Centru za poklicno rehabilitacijo Maribor je želja rehabilitantov in zaposlenih »imeti naš bilten«, obrodila sadove. Da, imamo ga – naš prvi izvod biltena z imenom Poldetov dnevnik. Včasih se zdi, da je od želje do cilja neskončnost, vendar pregovor pravi: »Kjer je volja, je tudi pot«. In to še kako drži. S pravo ekipo in pripravljenostjo vseh, ki ste sodelovali, nam je uspelo. In uspelo nam bo tudi drugič, tretjič in vsakič naslednjič. Skratka, še bo sočno.... Mateja Sok URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 4 Motnje koncentracije Pogovor s psihologinjo na Soči: Zlatka Jakopec Pripravila Tadeja Toplak - V kakšni meri opažate, da so motnje koncentracije prisotne pri rehabilitantih? "Motnje koncentracije so kar problem, saj ima večina ljudi, ki prihaja k nam, težave bodisi na področju telesnega ali duševnega zdravja in so s tem tudi psihično obremenjeni. Ponavadi to zelo vpliva na to, koliko se človek zmore osredotočiti, koliko prostora v njegovi pozornosti, v njegovi zavesti zavzemajo drugi problemi, čustvene stiske, strahovi. Te težave se torej pogosto pojavijo tudi pri ljudeh, ki ne prihajajo k nam z diagnozo, ki opredeljuje motnjo koncentracije." - So te težave povezane tudi s starostjo? "Mislim, da je tako, da nam z leti sposobnost koncentracije upada, ampak ljudje po drugi strani zmorejo te težave kompenzirati. Tako je včasih celo več težav s koncentracijo pri mladih, sploh pri otrocih. Z dozorevanjem motnje koncentracije nekako izzvenijo." - Kako te težave vplivajo na kvaliteto življenja človeka, na njegovo delo, na iskanje dela? "Če nekoga pestijo kronični problemi, stalno zasedajo njegovo pozornost in se seveda bistveno slabše osredotoči na delo. Vedno moramo skupaj s človekom opazovati, koliko so težave izražene in skupaj prilagajamo situacije, da je motnja manj ovirajoča. Iščemo primerna dela, okolje, hkrati pa ga učimo, da sam prepozna svoje pomanjkljivosti in se prilagaja." - Ali lahko psihološka orodja pripomorejo k zmanjšanju težav s koncentracijo? "Ko že poznamo problem, je to ogromno. Nanj smo pozorni in sledimo temu, koliko časa se zmoremo koncentrirati. Ko zaznamo, da nam pričenja uhajati pozornost, prekinemo z aktivnostjo in dobro je, da se nato okupiramo s popolnoma drugo dejavnostjo, recimo telesno. Se razmigamo, gremo na zrak, popolnoma 'preklopimo'. Vedno je dobro to izmenjevati; miselno in telesno aktivnost. Preden pričnemo nekaj delati, je dobro ozavestiti, kje smo z mislimi. Morda razmišljamo o tem, kaj otrok počne, kaj nam je nekdo povedal... Zavestno se moramo osredotočiti na nalogo, ki je pred nami." URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 5 - So to veščine, ki jih je težko ponovno osvojiti? "Nič od tega ni lahko. Vendar pomaga, če človek to sistematično dela. Pomagajo tudi opomniki, če delamo na istem delovnem mestu. Vsekakor pa mora vsak prepoznati način, na katerega lažje vzdržuje pozornost. Nekdo se bo na primer težko učil z branjem, pomagati si bo moral z vizualnimi pripomočki, podčrtavanjem, miselnimi vzorci… Važno je, da kombinira miselne impute." - Kako si lahko vsak sam pomaga? "Vsi nasveti so namenjeni temu, da si zna človek sam pomagati. Pri tistih, ki so pri nas vključeni v obravnave, recimo po možganskih poškodbah, skušamo prepoznavati te motnje tudi s psihološkimi testi. Motnje pozornosti so lahko namreč različne, zato se v kabinetih dela tudi različne strategije, kako jo vzdrževati. Pri vajah je zelo pomembno, da dobi človek tudi povratne informacije, da zmore sam s seboj tekmovati, da poskusi naslednjič bolje." - So tudi situacije, ko nekdo ne sprejme svojih pomanjkljivosti? "Ljudem je predvsem potrebno dati čas, da sprejmejo spremembe pri sebi. Mislim, da si je treba dovoliti, da nihče od nas ni popoln. Vsak ima pravico na svoj način in v svojem času sprejeti neke omejitve. Nekateri se bodo vse življenje borili s svojimi omejitvami, kar je na nek način lahko tudi dobro, saj lahko presežejo vse meje! Da bi 'ukalupili', kaj je edini način soočanja z boleznijo, se mi zdi nasilje." "Ljudem je predvsem potrebno dati čas, da sprejmejo spremembe« URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 6 Hrana za boljšo koncentracijo Pripravila Tadeja Toplak S hrano za možgane si lahko olajšamo življenje. Možgani so zapleten sistem zelo velikega števila možganskih celic (nevronov je 100 milijard, še desetkrat več celic glia), ki za svoje delovanje prav tako kot ostali deli telesa potrebujejo energijo. Možgani predstavljajo le 2 odstotka telesne mase, čeprav porabijo 20 odstotkov goriva, ki ga izločimo iz hrane in pijače. Pravilna prehrana odraslih, otrok in že zarodkov tako vpliva na spomin, učenje, koncentracijo, budnost, odločanje in marsikatero drugo pomembno mentalno sposobnost. Pomembna je stabilna raven glukoze v krvi. Zadostna količina železa možganom zagotovi zadostno količino kisika, ki ga nujno potrebujejo za svoje delovanje. Že majhno pomanjkanje različnih mineralov in vitaminov oslabi delovanje možganov. Beljakovine so pomembne, ker s svojimi aminokislinami omogočajo izgradnjo nekaterih možganskih struktur in pomagajo uravnavati raven glukoze. Nenasičene maščobne kisline pa izboljšujejo mentalne sposobnosti. Zajtrk možganom zagotovi energijo Pomembno je tudi kdaj jemo. Jutranji obrok možganom zagotovi novo energijo, vendar mora biti takšen, da raven glukoze zvišuje počasi in ne nenadoma. Isto velja za prigrizke, ki so možganom zelo dobrodošli, saj možgani glukoze ne morejo shranjevati, in zato potrebujejo trajen pritok hranilnih snovi. Če količina glukoze v krvi preveč pade (hipoglikemija), se ne moremo osredotočiti na stvar, ki jo počnemo. Prav tako prevelika količina glukoze (hiperglikemija) vodi v oslabljenost mentalnih sposobnosti. Velika nihanja ravni glukoze lahko preprečimo tako, da jemo zapletene ogljikove hidrate namesto enostavnih sladkorjev, kot so očiščeni beli sladkor, laktoza v mleku, sladkarije in sladke pijače, ki zelo na hitro in močno dvignejo raven glukoze. Zato se nam po dolgotrajnem delu, ko nismo ničesar pojedli že nekaj časa, zdijo privlačni kakšni piškoti in podobni prigrizki. Vendar pa pri vnosu takšne hrane raven glukoze tudi zelo hitro pade pod normalno raven: trebušna slinavka se na močno povečanje ravni glukoze odzove tako, da izloči hormon insulin, ki pospeši vnos glukoze v telesna tkiva; raven glukoze tako hitro naraste, a tudi hitro pade. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 7 Hrana, ki je obenem bogata s škrobom (ki je zapleten ogljikov hidrat) in vlakninami (polnozrnat kruh, stročnice, zelenjava), zvišuje raven glukoze počasi in zmerno. Zajtrk sestavljen iz polnozrnatih kosmičev, ki ne vsebujejo preveč sladkorja omogoči, da nam pozornost tekom dopoldneva ne pada prehitro in povečuje sposobnost spomina. »Velja rek, da, kar je dobro za telo, je dobro za možgane« Primanjkljaj železa, slabše delovanje možganov Za presnovo glukoze možganske celice potrebujejo kisik, ki ga v možgane prinaša hemoglobin; velik protein v rdečih krvnih telescih, ki vsebuje železo. Pomanjkanje železa tako vpliva na pomanjkanje kisika v možganih, kar pomeni, da možgani ne morejo delovati povsem učinkovito, saj nimajo dovolj goriva v obliki glukoze. V neki študiji so ženske, ki jim je primanjkovalo železa, kognitivne teste reševale veliko slabše kot ženske, ki so imele železa zadosti. Hrana bogata z vitaminom C pomaga pri absorpciji železa. Poleg vitamina C je zelo pomemben vitamin B1, saj močno pripomore k presnovi glukoze. Kalij, natrij in kalcij možganom služijo za signaliziranje ter pomagajo pri presnovnih reakcijah. Pomanjkanje vitaminov in mineralov zato vodi v utrujenost, probleme s koncentracijo, pozabljivost, lahko pa tudi znižuje IQ. Možgani potrebujejo aminokisline za izgradnjo encimov, transportnih molekul, nevrotransmiterjev (ti prenašajo po možganih informacije) in drugih strukturnih materialov. Neka raziskava je pokazala, da majhni obroki, ki vsebujejo veliko beljakovin (malo mastni mlečni izdelki, ribe, pusto meso in stročnice), pripomorejo k temu, da ostajamo budni in pozorni. Del vzroka je v tem, da beljakovine pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze, hkrati pa obroki z veliko vsebnostjo beljakovin zmanjšajo količino aminokisline tripofana (z vnosom premalo ogljikovih hidratov in več beljakovin), ki je predhodnik (prekurzor) neurotransmiterja serotonina, ki uravnava razpoloženje ter vpliva na spomin in učenje. Znanstveniki menijo, da zmanjšanje tripofana v možganih ljudi, ki so nagnjeni in občutljivi na stres, pomeni slabše mentalne sposobnosti. Če ni dovolj tripofana, ni dovolj serotonina, ki pomaga pri napetem in anksioznem počutju. Napetost in anksioznost pa vodita v poslabšanje kognitivnih sposobnosti. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 8 Dehidracija povzroča težave pri spominu Nenasičene maščobe, posebej omega-3, najdemo predvsem v tuni, slanikih in lososu. Ta ribja olja so sestavni del membrane živčnih celic, mielina, po katerih se prenašajo informacije in pripomore k hitrejšemu prenosu informacij med nevroni in pomagajo ohranjati zdrave krvne žile. En do tri kraten obrok rib na mesec na primer močno zmanjša možnost možganske kapi. Podoben blagodejen učinek na možgane imajo laneno seme, kanola olje, soja in olja, ki se nahajajo v orehih. Ta vsebujejo aminokislino, ki jo telo lahko pretvori v omega-3, vendar teh maščob ne smemo močno segreti, saj jih proces segrevanja pretvori v nasičene maščobne kisline, ki pa za telo niso preveč zdrave. Za možgane so pomembne tudi tekočine, ki omogočajo normalno dostavo hranljivih snovi. Že majhna dehidracija povzroči težave pri kratkoročnem spominu in drugih mentalnih sposobnostih. Kava in pravi čaj (v zmernih količinah), ki vsebujeta kofein, izboljšata kratkoročno koncentracijo ter pomagata pri učenju in spominu. (Vir: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, članek Brain Food iz Scientific American Mind povzel Toma Strle) Tudi stari možgani se lahko pomladijo Pripravila Šolasta Čuček Flavoidne snovi zavirajo propadanje in spodbujajo rast novih možganskih celic. Najdemo jih v čebulnicah (česen, čebula, drobnjak, por). Za izboljšanje spomina potrebujemo vitamine B. Vitamin B1 je v pršutu, pivskem kvasu, jajcih, kislem zelju, pomarančah, sončničnih semenih, pistacijah, lešnikih, ajdi, leči, arašidih in grahu. Vitamin B2 dobimo v jajcih, mandljih, v divjačini, fižolu, grahu, v govejem in perutninskem mesu. Vitamin B3 je v pršutu in svinjini, tunini, lososu, rdečem zelju in dateljnih. Posebej moramo poudariti holin ali vitamin B7, ki je nujen za tvorbo acetilholina. Največ holina je v jajčnem rumenjaku, v sojinih in pšeničnih kalčkih in gobah. Vitamin B12 preprečuje senilnost, dobimo ga v pršutu, svinjini, govedini, perutnini, jajcih in morskih sadežih. Posebno vlogo za spomin ima naravni vitamin E. Je močan antioksidant, ki preprečuje propadanje možganskih celic in skrbi za hitrost razmišljanja. Dobimo ga v olju pšeničnih kalčkov in mandljih. Delovanje vitamina E podpirata vitamin C in mineral selen. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 9 Med minerali so za boljši spomin pomembni prav vsi, najbolj pa mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamiji, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in v pehtranu. Bor vsebujejo jabolka, hruške, arašidi, slive in grozdje. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ ga je v morski hrani in bučnih semenih. Čebulnice – česen, čebula, por in drobnjak – zavirajo propadanje in spodbujajo rast novih možganskih celic. (Vir: www.nasa-lekarna.si) Poškodovani možgani se obnavljajo s petjem Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spominskih sledi na novo naučenih informacij. Premislite o vaših prioritetah, saj je spanec pomembnejši, kot misli veliko ljudi. Kot ugotavljajo študije Nacionalne fundacije za spanje, spanje pomaga pri utrjevanju ohranjanju spominov in pri učenju. Spanje omogoča možganom, da ponovno obdelujejo na novo naučene informacije, tako da se spominske sledi le-teh utrdijo in ohranijo. Raziskava iz Harvard Medical School pa je ugotovila, da glasba ugodno vpliva na veliko področij v možganih, in sicer na govor in gibanje.Vstavljajte besede v melodijo, kar spodbuja povezavo za izboljšanje govora, spomina in koncentracije. Nekateri bolniki, ki pred tem niso bili sposobni ubesediti preprostih misli, so že po enem poskusu lahko tvorili stavke kot "Jaz sem žejen". Koncentracijske vaje: (Vir:Arhivo.com) 1) Štejte nazaj od 100 do 1 in nazaj od 100 do 1 s preskokom za tri številke; 100, 97,… 2) Vzemite knjigo in preštejte besede v enem odstavku. Preštejte jih ponovno in se prepričajte, če ste jih pravilno prešteli. 3) Igranje tetrisa izboljša delovanje možganov. 4) Izberite spodbudno besedo in jo tiho ponavljajte najprej pet minut. Ko se vaš um lažje osredotoči, podaljšajte. 5) Poskušajte obnoviti prebrane vice, narediti obnovo filma ali članka. 6) Rešujte križanke. 7) Berite in pripovedujte šale. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 10 Ime meseca Darja Jan – 30 let v Soči - Začetek oktobra bo 30 let, kar delate v tej ustanovi. Kako gledate nazaj? "V tem času vidim ogromen napredek. Takrat nisem vedela, kam grem v službo, poklicna rehabilitacija se je šele začela razvijati, poznali smo le teoretične zasnove. Pri nas se delo prične po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, po medicinski in fizioterapevtski rehabilitaciji, ko je treba posameznika vrniti nazaj v delo in življenje. Naš prvi vodja je bil psiholog Vinko Kmetič, ki je bil pionir na tem področju in naš učitelj. Prvo leto smo imeli 10 rehabilitantov, zdaj pa jih imamo po nekaj sto letno, medtem ko nas je bilo takrat v teamu 5, nas je sedaj okoli 40. - Po čem označujete prelomnice v svojem delu in kaj vam je v največje zadovoljstvo? "Ko se menja vodja, je vedno prelomnica. Ideologija, pristopi se menjajo. Ko smo pričeli s tem delom ni nihče vedel, kdo smo. To se sedaj redko zgodi. Služba mi je v zadovoljstvo in če bi morala izbirati, bi šla na isto delovno mesto, v isto pisarno. Čisto nič ne bi spremenila, niti svojega načina dela. Rada imam ljudi in jih spoštujem, gotovo se to v odnosih pozna. Ljudi jemljem zelo osebno in distanca zame ne pride v poštev. Mogoče sem si v vseh teh letih pri vseh teh ljudeh le nekajkrat zaželela, da bi zmogla več distance." - Omenili ste izobraževanje v realitetni terapiji. Je zato vaš pristop zelo oseben? "Kolega psihoterapevt Janko Bohak mi je nekoč v šali dejal, da so to samo kuharski recepti iz psihoterapije. Pa sem rekla, ja, to jaz rabim pri delu z ljudmi. Na konkreten način rešujemo probleme. Eno od osnovnih načel tukaj je, da je za najboljše delo s človekom potreben dober odnos, boljši je – uspešnejše so rešitve. Veliko mi je ta terapija dala za življenje, tudi vedenje, da si sam odgovoren za svoje odločitve. In za njimi moraš stati. Jaz sem tukaj le zato, da ponujam možnosti." - Kaj vas pri delu z rehabilitanti prizadene? "Vse, kar ne teče dobro, ali če nekdo ni zadovoljen z mojim delom, me zelo prizadene, saj sem že po naravi človek, ki mu je mar za soljudi. Vedno iščem pot." URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 11 Polde pravi: »Jaz sem razmišljal... Ker nas je dosti, naredimo dve skupini in hodimo vsi na obe.« "Rada imam ljudi in jih spoštujem." - Posamično in skupinsko delate z ljudmi. Kaj je vaše poslanstvo? "Vsekakor individualen pristop v hiši in delo na terenu. Po tem, ko pride nekdo k nam na obravnavo, zaposlen ali nezaposlen, se najprej spoznamo. Nato se team odloči, v katero smer bi naj tekla rehabilitacija. Kar tukaj ugotovimo, je treba uskladiti z delodajalcem, zdravnik nato pogleda delovno mesto in se dogovarjamo o rešitvah. Morda je to drugo delovno mesto ali kakšne olajšave pri delu in podobno." - Se za vsakega rehabilitanta najde delo? "Naš cilj je poiskati čim več zaposlitev ljudem, ki zaposlitve nimajo, ter čim več ugodnejših rešitev za tiste, ki delajo na neustreznih delovnih mestih. V dolgih letih dela na terenu sem spoznala, da se za dobre delavce in za tiste, ki res želijo delati, skoraj vedno najde rešitev. Druga plat pa je ta, da lahko nekomu, ki si je v dolgem času brezposelnosti že oblikoval svoj življenjski slog in živi dobro, z zaposlitvijo morda ne koristimo. V takih primerih sem vedno v dilemi." - Kdo je Darja Jan zasebno? "Sem mati dveh odraslih otrok in ljubiteljica konj ter živali nasploh. Vedno sem živela zelo polno. Rada se veliko smejim, življenje poskušam gledati iz vedre, pozitivne plati, če se le da. Sin Peter je že zaposlen in živi zase, sva si zelo blizu. Moja Tina ima cerebralno paralizo in je bila kar moj življenjski 'projekt'. Sedaj študira, je bistra kot 'šus' in čeprav težje hodi, se v življenju kar dobro znajde. Veliko sem se učila od nje, tudi to, da moramo v življenju delati male korake in da tudi tako daleč pridemo. Na srečo sva obe pozitivni osebi, tako nama je življenje lažje. Doma se res veliko smejimo. Sicer pa na življenje gledam črno-belo, sivega ne maram, čeprav to ni vedno najbolje. Sem vsekakor ekstremist." "ZA TISTE, KI RES ŽELIJO DELATI, SE SKORAJ VEDNO NAJDE REŠITEV." URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 12 "Znamo stopiti skupaj za človeka!" Pripravila Tadeja Toplak "Smisel vsega je, da se ljudje tukaj dobro počutijo," smo pričeli pogovor z rehabilitacijskim tehnologom v stavbi mariborske Soče na Čufarjevi 5. "Ko sem jaz prišel sem, ni bilo toliko del in nalog, s katerimi bi se lahko preizkusili ljudje različnih profilov", je dodal Predrag Pavlovič, ki se o sebi ne mara pogovarjati, nam pa je toliko bolj zgovorno orisal delo v delovnih kabinetih. "Tu so ljudje konstantno po vsaj šest ur dnevno v delavnicah, za njih je treba priskrbeti delo. Včasih jih je za eno malo podjetje, do dvajset ljudi. Treba je poskrbeti za nabavo in da so zaposlene vse roke ter za kvaliteto, da so zadovoljne stranke. Dobro, da imam mentorice, ki so enkratne," že uvodoma ni skoparil s pohvalami sodelavcem v programu, ki ga imenujejo JEC in kjer je aktiven skoraj šest let. "V grobem povedano je to zaposlitvena rehabilitacija na dolgi rok. Jaz je ne jemljem več kot ocenjevanje, pač pa kot priložnost. Velikokrat se je namreč pokazalo, da potrebuje človek le priložnost, posebej, če ima že nekaj delovne dobe in izkušenj. V primeru dolgotrajne brezposelnosti ali brez delovnih izkušenj mora dobiti zaupanje predvsem v sebe in v neko institucijo, da se počuti varnega in da lahko pokaže, kdo je," je nadaljeval Pavlovič in razmišljal, da rehabilitantu ne more omogočiti, da pokaže, kaj zna, če mu nima kje to nuditi. "Zato nudimo čim širšo paleto delovnih vzorcev. Eni so ob bolezni totalno na tleh, drugi mislijo, da so na nekem področju superiorni, vse pa poskušamo nekako soočiti s tem, kje so trenutno. Da so lahko na nekem področju še uspešni in delajo dalje, kar je velikokrat najtežje," meni Pavlovič, ki vidi cilj v tem, da od tukaj odhajajo ljudje opremljeni z novo samozavestjo, z novim znanjem. Rehabilitacija pri Predragu Pavloviču in mentorici Sabini: »Vsak človek je zgodba zase.« URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 13 "Smisel vsega je, da se ljudje tukaj dobro počutijo!" Ljudje se lahko preizkusijo pri ročnih delih, pri delih CNC operaterja, elektronika, elektrika, tudi komercialista in skladiščnika. "Z izdelki za slepe in slabovidne smo dobili tudi čut, da tudi mi pomagamo drugim, kot pomagajo drugi nam," je sogovornik hitro osmislil delo. Na vprašanje, kako so opremljeni v delavnicah, pa smeje odgovoril: "Lahko bi bili bolje" in pojasnil, da je oprema, s katero operirajo, bila nekje že opuščena ali pa je prišla kot donacija. Imeti moramo ideje za nove projekte in bi morda lahko obnovili naš "vozni park". Sicer pa tehnolog pravi: "Ko gredo rehabilitanti od nas, iz 'avtobusne postaje', morajo pred tem še nekaj narediti. Si kupiti vozovnico in lepo je, če je karta enosmerna". Uspeh naš sogovornik meri predvsem po pozitivnih rezultatih; npr. pri nekom je treba vložiti zelo veliko dela le zato, da je socialno vključen, da je začel prihajati redno na delo. S temi ljudmi je veliko več dela, pa se uradno to ne šteje kot uspeh… Sicer pa ne mara govoriti o statistikah, ko se obravnavajo ljudje, saj je vsak človek zgodba zase. Še vedno ga te zgodbe na nek način prizadenejo. Zamenjal je že pet ali šest podjetij, nekaj let med tem tudi sam ni bil zaposlen, se pa odlično počuti v sedanjem teamu, saj pravi, da "znamo stopiti skupaj za človeka"! Čeprav je celo življenje delal v industriji, se še v prihodnje vidi pri delu z ljudmi. Prvi v malem nogometu Pripravil Danijel Pavalec V malem nogometu je v okviru Športnih iger invalidov Maribora sodelovala tudi ekipa rehabilitantov Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) Maribor. Pri Dvorani Tabor so med 225 člani iz 15 mariborskih invalidskih organizacij pod taktirko tehnologa mariborskega CPR Predraga Pavloviča osvojili zavidljivo 1.mesto v malem nogometu. Sočini nogometni prvaki med člani društva za gluhe in naglušne. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 14 "Je treba biti bolj vztrajen, bolj prodoren" Pripravila Tadeja Toplak "Delodajalci velikokrat sami menijo, da nimajo delovnih mest za invalide, kar pomeni, da je izbira dela toliko manjša. Večinoma je tudi tako, da si predstavljajo le ljudi na invalidskih vozičkih ali imajo v mislih človeka, ki ne zmore nobenega fizičnega napora. Tu je potrebno kar veliko energije, da jim pojasnimo, da invalidnost ni samo to," smo pričeli pogovor z energično Marjano Osmani, ki na mariborski Soči skrbi za to, da je čim več uporabnikov vključenih v rehabilitacijo zunaj ustanove, ter tako najde tudi zaposlitev. Mrežo delodajalcev, ki zaposlujejo, širijo na Soči nenehno. Marjana Osmani prepričuje delodajalce, da "vsaj poskusijo in dajo priložnost invalidu in res se velikokrat izkaže, da se pravzaprav povsod najdejo ustrezna delovna mesta. Večinoma gre za predsodke delodajalcev, nekateri imajo tudi kakšno slabo izkušnjo z invalidi; velikokrat zaradi daljših bolniških izostankov. In kar rečejo, da ne gredo v to nikoli več. Tako so v izhodišču vsi, ki imajo status invalida, v težjem položaju pri iskanju dela". Sogovornica tudi pove, da pa nekateri vsekakor iščejo možnosti za vključevanje invalidov v njihov kolektiv in se zavedajo, da to pozitivno vpliva na ostale zaposlene. Ne pozabi opozoriti, da živimo v časih z visoko brezposelnostjo: "Delodajalci imajo večjo možnost izbire med delavci in skoraj vsak želi več kot sto odstotkov od človeka. Se pa še vedno da najti zaposlitev. Je treba biti bolj vztrajen, bolj prodoren. Se znati že na začetku malo pohvaliti." Zanimalo nas je, če v kakšnem podjetju le izkoristijo bonitete, ki jih ob zaposlitvi invalida nudi država in Osmanijeva iskreno pove: "Tudi takšni se najdejo, vendar v takšnem primeru hitro zaključimo sodelovanje. Če se rehabilitacija ne zaključi uspešno je logično, da do zaposlitve ne more priti. Nismo pa pripravljeni delodajalcu zastonj nuditi delovne sile. To pa ne." Poudarila je še, da jih sicer pozitivni rezultati napolnijo: "To nam je v največje zadovoljstvo. Da človek, ki pride k nam prepozna, kaj kljub omejitvam še zmore in se po zaključku rehabilitacije zaposli. "Po statistiki je bilo to leto od januarja do konca avgusta vključenih v rehabilitacijo 92 invalidov, od tega se je v tem času 29 tudi zaposlilo. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 15 "V Mariboru imamo najboljše rezultate... " Nekateri namreč dobijo tekom rehabilitacije odločbo o nezaposljivosti, enim se rehabilitacija prekine, ker pride do kakšnih zdravstvenih problemov, okoli 30 odstotkov vključenih se pa zaposli. "Med vsemi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije imamo v Mariboru najboljše rezultate, čeprav je pri nas situacija zares težka. Res se maksimalno trudimo in tudi brez sodelovanja z delodajalci ne gre." Osmanijeva še svetuje: "Brez tega, da sodelujejo tudi rehabilitanti, ne pride do pravih rezultatov. Človek sam sebe le najbolje pozna. Zato smo veseli vsake pobude in idej, da pridemo do skupnega cilja." Zavrnitve so le pot do prave zaposlitve Pripravila Leonida Volmajer Kaj je pomembno, ko iščemo zaposlitev? Strah pred zavrnitvijo je tisti, ki največ iskalcev zaposlitve dobesedno ohromi in jim onemogoča, da bi aktivno iskali zaposlitev. Pa kaj potem, če nas zavrnejo? Več, ko dobimo zavrnitev, večja je verjetnost, da bomo dobili tisto pravo zaposlitev. "Ko sem iskal zaposlitev, sem poslal več kot 300 prošenj za službo, a najbolj boleča je bila zavrnitev, ko sem bil na testiranju najboljši, toda odločili so se za drugega kandidata, ki je lahko komuniciral po telefonu. Za vse, ki (še) ne veste – uporabljam slušni aparat in je tako moja komunikacija po telefonu nekoliko otežena. Kljub temu, da sem bil nekako označen kot »nesposoben«, mi je vseeno uspelo in delo, ki ga počnem danes, mi je v veliko veselje. Toda, moje delo ni le delo, to je tudi moje poslanstvo. Če bi moral izpostaviti le en dejavnik, ki je zelo pomemben pri iskanju zaposlitve, bi se vsekakor odločil za vztrajnost, ki nam pomaga pri tem, da nas zavrnitve ne potolčejo in nam ne vzamejo poguma." Vir: zaposlitev.net Povezave strani za iskalce zaposlitev: www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta www.mojazaposlitev.si/kariera/zaposlitev www.mojedelo.com/zaposlitev www.zaposlitev.net www.zaposlim.se www.e-zaposlitev.com www.kariera.si www.adecco.si www.storitev.si/zaposlitev-prosta-delovna-mesta www.mservis.si/kadrovska-agencija URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 16 "Želel sem nekaj takšnega" Pripravila Tadeja Toplak Boris Košič je zelo pozitiven 37-letnik: "Svoje pomanjkljivosti sem sprejel, z njimi živim od rojstva in invalidnost me na splošno ne moti, sem se prilagodil." Boris je dober primer, kako poteka rehabilitacija znotraj in zunaj inštituta Soča. "Dva meseca sem bil tukaj v delavnici, nato sem šel ven. Imam 13 let delovne dobe in delal sem že različne stvari. "Bil sem v proizvodnji, zadnjih pet let pa sem bil zaposlen kot vratar receptor v enem podjetju, ki je šlo v stečaj in znašel sem se na Zavodu za zaposlovanje. Ker službe zame ni bilo, so me z borze poslali sem." Sam ocenjuje, da je njegova rehabilitacija do sedaj potekala dobro, saj meni, da je prilagodljiv človek: "Dobil sem delo na gradu, na Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica. Urejam zunanjost, parke in zelenice, ker imajo veliko teh površin. Delo je super in je bolj razgibano kot v delavnicah. Dan tako prej mine in vedno je kaj novega. Mislim, da sem si nekaj takega želel. Ustreza mi delo brez norme, ker imam težave z roko." Boris razmišlja, da bi sicer raje delal nekje v tovarni, vendar mu ne normirano delo tukaj veliko bolj ustreza. "Lahko v miru delaš in nihče te ne preganja," pojasni in doda, da jih je iz inštituta na gradu kar pet, od tega so trije v pisarnah. Boris tudi razmišlja: "Ker je to javni zavod, ni redne zaposlitve, je pa menda možnost, da me zaposlijo preko javnih del. Plačan sem z nagrado, imam pa blizu do doma. Zelo mi je všeč, ker imamo vsi kolegialni odnos, ni tipičen odnos šef – zaposleni. Zelo sproščeno vzdušje je tu." Vendar prizna, da je vsak začetek nekoliko težak, ko prideš v novo okolje, med nove ljudi. Vendar postaja po dveh, treh dneh že utečeno: "Morda je meni lažje, ker imam družbo iz Soče in se malo 'podpirava', zaenkrat delava predvidenih 6 ur, čeprav menim, da bi že zmogel poln delovnik." Boris je bil brezposeln dve leti in kot pravi, se ponovno počuti koristen. Če bo le imel to možnost, si želi ostati tukaj. "Sicer pa, če se ne bo našlo tukaj, se bo našlo delo nekje drugje," še nasmejano pribije. »Vsak začetek je nekoliko težak...« URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 17 Razgibajmo možgane Hipnoza? Koncentracija je lahko slaba tudi zaradi kake psihološke motnje ali globoko v podzavest vsajenih negativnih sugestij, ki nam onemogočajo doseganje prave zbranosti. Hipnoza je tako lahko primerno orodje za ozaveščanje in odstranjevanje teh negativnih zapisov, ki vplivajo na vedenje človeka. Dobre učinke ima tudi, kadar je slabša koncentracija posledica navad in vedenja, torej vzorcev obnašanja. V vseh primerih slaba koncentracija odločilno vpliva na samozavest oseb s tovrstnimi težavami. Velikokrat razmišljajo, da se ne splača truditi, ker tako nimajo koncentracije za končanje neke naloge, vse manj se trudijo, lahko tudi obupavajo pri delu ali pri študiju in krog negativnih sugestij je tako zaključen. Taka razmišljanja je mogoče v hipnozi z neposrednimi sugestijami lepo odstraniti, čeprav je v tem primeru uporaba avtohipnoze še bolj priporočljiva. Joga za boljšo koncentracijo Dokazana je povezava med fizično aktivnostjo in možganskim delovanjem. Ko razgibavate telo, razgibavate možgane. Če se le da, vam torej svetujemo, da namenite nekaj časa dnevno za gibanje v naravi. V kolikor to ni izvedljivo, pa vam tokrat ponujamo telovadbo za možgane. Joga nam skozi tehnike sproščanja pomaga, da se lažje osredotočimo, kar spodbuja sposobnost razmišljanja, pomnjenja in izboljšuje spomin. Najprej zmanjšajmo stres, saj stresni hormoni upočasnjujejo delovanje možganov. Redna vadba pospešuje krvni pretok v telesu, še posebej v možgane, s čimer spodbuja celjenje in nastajanje novih možganskih celic, možgane ohranja na višku moči in varuje pred pojavom starostne demence. Položaji v katerih moramo 'loviti ravnotežje', izboljšajo našo koncentracijo, umirijo misli ter krepijo mišice nog. Igre ravnotežja: 1.) Drevo – pri tej vaji (asani) stojimo na eni nogi ter drugo pristavimo ob stegno (ali nižje), dlani združimo pred srcem, z rokami nad glavo narišemo krošnjo ter zadržimo za čimveč dihov. 2.) Objem - z rokami objamemo pokrčeno nogo ter se s trupom čim bolj približamo stegnu. »Drevo« URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 18 »Metin čaj: Vonj poprove mete nam pomaga osredotočiti se in povečati učinkovitost« Vrt jeseni Prispevka pripravila Leonida Volmajer September je pravi čas za načrtovanje vrta za prihodnjo vrtnarsko sezono. Lahko posejemo zelenjavo, ki bo prezimila na vrtu: zimsko solato, špinačo in motovilec. Jeseni v vrstice posejemo sorte solate, ki prezimijo, setev pa ponovimo v dveh ali celo v treh terminih, da si bomo zagotovili zdrave solatne glave ne glede na muhasto jesensko vreme. Da pozimi ne bomo posegali po sušenih zeliščih, je zdaj čas, da jih iz gredic presadimo v lončke (npr. peteršilj, meta, rožmarin, drobnjak, pehtran, bazilika, timijan, majaron ). "Ste vedeli, da meta pozitivno deluje na spomin in koncentracijo?" Jeseni so drevesa, trta in grmičevje še obtežena s slastnimi sadeži. Poberemo zlato rjave lešnike in orehe, jabolka, hruške in grozdje. To je tudi čas, da posadimo nova sadna drevesa - prve naj so na vrsti breskve in nektarine. Sadimo lahko vse trajnice, živo mejo pa obrežimo. Konec septembra posadimo čebulnice, ki nas bodo s svojimi cvetovi prve razveseljevale spomladi (narcis, tulipanov, zvončkov, perunik, hijacint in drugih pomladnih cvetlic). Jesen v lončku-srbska solata Sestavine: 2 kg paprike, 1 kg čvrstega paradižnika, 0.5 kg korenja, 1 kg zelja, 6 dl kisa za vlaganje, 12 dl vode, 2.5 dl olja, 10 dag soli, 15 dag sladkorja, cel poper in lovorjev list. Zelenjavo narežemo na poljubne rezine (npr. korenje na kolobarje, papriko in paradižnik na rezine, zelje pa naribamo malo debelejše kot za zeljno solato) in damo v večjo posodo. Vse "tekoče" sestavine zmešamo v loncu, dodamo ostale začimbe in zavremo. Nato zmes zlijemo čez narezano zelenjavo in hitro premešamo. Solato naložimo v čiste kozarce, jih naložimo v pekač (med seboj se ne smejo dotikati), damo v predhodno ogreto pečico (cca. 200 stopinj) in počakamo, da tekočina zavre - pojavijo se mehurčki, ki potujejo proti pokrovu (cca. 15 minut). Takrat pečico ugasnemo, odpremo in počakamo, da se solata ohladi. URI - Soča, Center za poklicno rehabilitacijo Maribor 19 Smeh je pol zdravja 1 . Pride en pa vpraša: "Kaj delaš????", pa drug odgovori "nič". Pa reče prvi: "To si že včeri delou !!!!" In odgovori drugi: "Ja, pa še nism končau." 2 . Lojze: "Zakaj sedaj vsak dan malicaš v lokalu na drugi strani ceste?" Polde: "Zobozdravnik mi je naročil, da moram jesti na drugi strani." S P A N E C P Ž E D Z B U R P O L K T O N D D I A K E A Č O M A L V E D V D O H T J A V B J H E T K O T A J E I Č U U O V T L V D B Ž T L C O B T L A E I O I A O R O A S E N O Č R B L N T G A E R L A V T O O I A K E I M J T B A J K A T R L U M C V V N O Č N D A H K Č I O A A A E K Č O C E T O O S L A J R C O B I R R N P G Ž G I Š D N Nagrada za najbolj izvirno ime biltena A J P I J E E N O H G J Z O A M Ž I F C L J O L O K A K Poišči spodaj napisane besede, lahko vertikalno, horizontalno, diagonalno, naprej oz.nazaj. BILTEN, VETER, HOTEL, PREHRANA, REHABILITACIJA, CENT, BAJKA, OMET, LILIJA, KOPEL, VODA, ODTOK, AVTO, TRAMVAJ, ZDRAVJE, DOBA, RIŽ, SOČA, JOGA, KVIZ, ŽOGICA, OKO, KONCENTRACIJA, POLJUB, SPANEC, TABU, MOČ, TELO, DEŽ, KLOP, KOLO, NOČ. (Avtor Leonida Volmajer) Rojevajo se tudi prijateljstva...