skupaj rešujemo življenja otvoritev novega vrtca
02 JUNIJ 2011 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE OTVORITEV NOVEGA VRTCA SONCEK OBVESTILA SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV SPOZNAJTE NAŠE POHORJE BESEDA UREDNIŠTVA Pred nami je druga številka naših Utrinkov. Upamo, da ste novo podobo glasila dobro sprejeli in da vas je pritegnila tudi vsebina! Nekoliko drugače je razporejena tudi vsebina. Razvrstili smo jo v tematsko sklenjene razdelke, ki so označeni tudi s posebno barvo. Bolj kot barva pa je pomembna vsebina, ki ji v uredništvu posvečamo glavno pozornost. Glavno vodilo pri ustvarjanju in urejanju glasila je obveščanje občanov o življenju in delu v občini in o dogodkih, ki so s tem povezani ali v njih sodelujejo občani naše občine. Z objavljanjem prispevkov o prizadevanjih, delovanju in rezultatih dela posameznikov, organizacij in društev želimo spodbuditi njihovo nadaljnje delovanje, krepiti pozitivno energijo, sodelovanje v prizadevanjih in delovanju za čim boljše življenje danes in jutri. Zato v Utrinkih ne bo mesta za objavo prispevkov, v katerih avtorji sproščajo svojo jezo in konflikte s politično drugače usmerjenimi. Glasilo tudi ni mesto za razčiščevanje politične in drugačne odgovornosti za delovanje organov ali posameznikov, ki ima za občino neugodne posledice. Župan in organi občine so o tem dolžni obveščati občane, zaplete, nejasnosti in odgovornost pa naj razčistijo pristojni organi po ustreznih postopkih. Želimo obveščati o prizadevanjih za ustvarjanje čim boljših pogojev za življenje danes in v prihodnje. Zato tudi v tej številki objavljamo prispevke o odprtju nove stavbe vrtca v Rogozi in gradivo o delovanju župana, občinskih organov in občinske uprave. Iz krajevnih skupnosti so prispevki o praznovanju praznika dela in krajevnega praznika v KS Hoče. V letošnjem letu 35 08 04 14 18 Obisk župana pri starostnikih 4 Investicije v komunalno 9 infrastrukturo Policija obvešča, svetuje, 14 opozarja, ... Postavitev majskega drevesa Dogodki, ki so popestrili naš vsakdan 5 1. marec- svetovni dan 11 CZ Brezplačna pravna pomoč 15 Letošnji krajevni praznik 19 KS Hoče Zaključeni vpisi v vrtce 6 Otvoritev novega vrtca 12 Sonček v Rogozi Izvedba javne dražbe 15 Jurjevanje 2011 20 Velika humanitarna akcija 16 Čistilna akcija KS Slivnica 21 Investicije v OŠ Hoče 7 Varovana območja Najuspešnejši devetošolci občine 8 12 18 BESEDA UREDNIŠTVA so časovno skoraj prekrivali velikonočni in državni prazniki – dan upora proti okupatorjem in prvi maj, zato je praznično vzdušje bilo zelo zgoščeno, a bogato in prijetno. Prispevki s področja vzgoje in izobraževanja prikazujejo mladostno razgibano, ustvarjalno, pestro in uspešno dejavnost naših šolarjev. Ti poleg vsakdanjega učenja najdejo čas in ustvarjalno energijo za spoznavanje ljudskega izročila, za življenje z naravo in umetniško dejavnost. V prispevkih o kulturnih in društvenih dejavnostih lahko preberemo o uspešnem letnem koncertu društva upokojencev Slivnica, o koncertu ob 30-letnici tamburašev, o dosežkih športnic in drugih športnih dogodkih, o dejavnostih planincev, gasilcev PGD Hoče in Organizaciji zveze slovenskih častnikov – enoti Slivnica. Pomembni so prispevki o malih gospodarstvenikih in o turizmu. Želimo več prispevkov s tega področja, saj je v naši občini gotovo veliko ustvarjalnih, inovativnih in uspešnih gospodarstvenikov. Tudi prispevki o turizmu bi nam lahko bolj razkrili in približali to pomembno gospodarsko področje. To ima v naši občini zelo dobre naravne pogoje in veliko energije v prijaznih, marljivih ljudeh, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in jo razvijajo. Tudi v tej številki so prispevki o naših krajih: o slivniški grofih Koloničih, Kotnikovi poti in na poseben način opisanem teku skozi gozd. Pozornost posvečamo tudi našim občanom, ki so doživeli pomembne življenjske dogodke ali so sklenili svojo življenjsko pot, na kateri so s svojim delom v svojem kraju, krajevni skupnosti, organizacijah ali društvih prispevali opazen delež k življenju naše skupnosti. Odprite Utrinke in podrobneje spoznajte vsebino prispevkov! Dr. Martin Kramar 40 21 31 53 39 44 Nagrajena zgodba 24 Dober začetek 31 Slivniški grofje Kolonič 40 20 let naše Slovenije Druženje treh generacij 26 Šarhov pohod 2011 33 Kotnikova pešpot 41 Prvi maj v Mlinski ulici 45 Tamburaši KUD Hoče 36 Turistični ribolov v Občini 42 Moj tek skozi gozd 46 47 43 Srečanje zakonskih jubilantov Pohorski mlaj 49 Otroci so naša radost 27 Depresija in demenca 36 Naš skalnjak Mi ekofrajerji 28 29 Nogometna šola Damir 38 Pekič Hoče Turizem v Občini Hoče-Slivnica 53 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Od izida zadnjih Utrinkov se je število obiskov naših vrlih starostnikov prepolovilo, saj jih v mesecu aprilu in maju praznuje svoj rojstni dan »le« pet. Med temi je 11. aprila svoj 91. rojstni dan praznoval g. Stanislav Štekar, ki ga skorajda vsak dan opazimo kje v območju Sp. Hoč. Ga. Alojzija Oblak je svoj 97. rojstni dan praznovala pri svojem sinu v Mariboru. G. Srečko Malajner je bil ob našem obisku obkrožen z veliko njegovih najbližnjih, od najmlajših do najstarejših. Ga. Ivanka Orozel je pri svojih 94 letih še vedno gibčna in vedrega duha in ob našem obisku vedno najde temo za pogovor. Svoj 90. rojstni dan je prav na 1. maj praznovala ga. Angela Šiško, ki prebiva v svoji hiški v Rogozi. ga. Angela Šiško Besedilo in foto Silva Božnik g. Srečko Malajner Že v prejšnjih številkah našega glasila smo vas obveščali o poteku projekta Comenius Regio partnerstvo, v katerega smo se vključili skupaj z vrtcem Hoče. Projekt z naslovom Novi pristopi in normativna in kakovostna predšolska vzgoja smo zaključili. V torek, 7. 6. 2011, je namreč v Kulturnem domu Hoče potekala zaključna konferenca v organizaciji podjetja ProFUTURUS, d. o. o. Osrednji program konference, ki so ga s plesnimi točkami popestrili malčki iz vrtca Hoče, je bila predstavitev »Študije normativov, finančnega in izobraževalnega sistema v predšolski vzgoji v Sloveniji in Nemčiji« ter predstavitev praktičnih izkušenj iz zaključenega projekta, v katerem smo sodelovali z nemško občino Kabelsketal in tamkajšnjim vrtcem Villa Kunterbunt. Projekt je dokazal, da je lahko takšno mednarodno sodelovanje uspešno kljub jezikovnim oviram in da tovrstni mednarodni projekti prispevajo k brisanju mej med državami. Več o tem projektu lahko preberete na spletni strani naše občine (www.hoce-slivnica.si) ali na spletni strani www. profuturus.si. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti 4 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Prireditev in dogodkov v naši občinski upravi nikoli ne zmanjka. Včasih jih je že za kanček preveč in naši domači morajo včasih kar potrpeti z nami. A se niti malo ne pritožujemo, nasprotno, veseli smo, da se dogaja in da smo lahko del tega dogajanja. Izredno ponosni smo na naše odbojkarice in odbojkarje. V ŠKL ligi so zasedli drugo mesto v državi Sloveniji, v sekciji U 12 so državni prvaki in prav tako so državni prvaki v mini odbojki. Bravo! Bili smo zraven na Jurjevanju, na več prireditvah ob prazniku dela, »fiš« pikniku Pepekov pokal, žrebali prvo številko za prostor pri mednarodnem tekmovanju ribičev v gramoznici. Vsako leto se odzovemo tudi na prireditev Polje, kdo bo tebe ljubil v Staršah. Odzvali smo se povabilu obeh šol na športno prireditev treh generacij v projektu Šport špas. Prav posebej pa smo ponosni na otvoritev novega vrtca Sonček v Rogozi, ki je ena izmed pomembnejših pridobitev za naše malčke. Veselje in radost je bilo čutiti tudi v njihovih nastopih. Za konec smo obiskali letalski miting, ki je bil ob spektaklu letal Air forse iz Anglije prava poslastica za oči. ... Morda bo Volvo zamenjal za Pozdrav direktorice OU Irme Bračko Besedilo in foto Silva Božnik Prijeten klepet na letališču z ministrico za notra nje zadeve ga. Katarino Kresal Tržnica v osrčju Beograda Skupinska fotka na Kalamegdanu Kljub obilici dela pa smo si meseca maja v organizaciji Pozejdon turizem ogledali Beograd. Iz Hoč smo se odpeljali ob 2. uri zjutraj in se v nedeljo opolnoči vrnili. In kako je v Beogradu? Mi smo si ga k sreči ogledali pred nedavnimi nemiri. In prav vsi smo bili mnenja, da si je bilo vredno ogledati znamenitosti in doživeti pogled iz Kalemegdana na sotočje rek Save in Donave. Poseben čar imajo zvečer v soju neštetih luči, splavi in ladjice ob Savi in Donavi, pa tudi sprehod po znani Skadarliji je posebno doživetje. Tja so nas zapeljali taksisti v stilu formule 1, le s to razliko, da so ob slalomski vožnji hupali; noro vam rečem. Ulice so v središču Beograda podnevi in ponoči bolj polne kot pri nas obrežje Drave v času Lenta. Vsekakor je treba priznati, da spada 2,2 milijonski Beograd med svetovne prestolnice. ina Zbor pred hotelom Kaz v središču Beograda Besedilo Silva Božnik Foto Marija Kaloh, Ivan Cafuta Obiskali smo tudi hišo cvetja 5 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Vpis predšolskih otrok v programe vrtcev na območju Občine Hoče-Slivnica za šolsko leto 2011/2012 je zaključen. Zaradi dodatnih kapacitet, ki smo jih pridobili z otvoritvijo novega vrtca v Rogozi, kjer se bodo s 1. septembrom odprli trije dodatni oddelki, smo lahko v vrtca Hoče in Rogoza vpisali vse otroke s stalnim prebivališčem v naši občini. Kot smo že večkrat zapisali, starega vrtca v Rogozi ne bomo porušili, dokler ne zagotovimo dodatnih kapacitet v naših vrtcih. Ker je število vlog za vpis v vrtec Slivnica presegalo število prostih mest v tamkajšnjem vrtcu, je vloge v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne 1. vrtce Občine Hoče-Slivnica (MUV št. 6/2011) in Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08) obravnavala komisija za sprejem otrok. Medtem ko smo v skupine 2. starostnega obdobja lahko vpisali vse otroke, smo žal morali odkloniti 16 otrok 1. starostnega obdobja. Zaradi dodatnih kapacitet vrtca v Rogozi in na podlagi sklepa komisije je bilo petim odklonjenim otrokom, rojenim leta 2009, ponujeno prosto mesto v vrtcu Rogoza. V skladu s kriteriji je večina vpisanih otrok izpolnjevala kriterij stalnega bivališča v občini, zaposlenost obeh staršev ter uvrščenost na čakalno listo v preteklem vpisu. KRITERIJI PO PRAVILNIKU O KRITIERIJIH IN POSTOPKU ZA SPREJEM OTROK V JAVNE VRTCE OBČINE HOČE-SLIVNICA Starši ali eden od staršev ima skupaj z otrokom stalno bivališče na območju Občine Hoče-Slivnica ŠTEVILO TOČK 25 2. Oba starša otroka sta zaposlena 15 3. Zaposlena je otrokova mati samohranilka oz. oče samohranilec 15 4. Zaposlen je samo eden od staršev otroka 5 5. Otrok se vpisuje zadnje leto pred vstopom v šolo 20 6. V vrtec je že vključen eden ali več otrok iz družine in so poravnane vse finančne obveznosti do vrtca 5 7. Družina vpisuje v vrtec hkrati več kot enega otroka 3 8. Otrok je bil v preteklem vpisu že uvrščen na centralni čakalni seznam 2 VRTEC HOČE Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav 55 Število prijav 29 Število novo sprejetih otrok 31 Število novo sprejetih otrok 24 Število otrok, usmerjenih v vrtec Rogoza 7 Število otrok, usmerjenih v vrtec Rogoza 5 Število odklonjenih otrok 17 Število odklonjenih otrok 0 - starost, manjši od 11 mesecev 9 - zgolj evidenčni vpis 4 -otroci iz drugih občin 2 -drugo 2 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 49 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 49 Vrtec Hoče skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 193 6 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE VRTEC ROGOZA Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav 27 Število prijav 17 Število novo sprejetih otrok 33 Število novo sprejetih otrok 18 Število otrok, sprejetih iz vrtca Hoče 7 Število otrok, sprejetih iz vrtca Hoče 5 Število otrok, sprejetih iz vrtca Slivnica 5 Število otrok, sprejetih iz vrtca Slivnica 0 Število odklonjenih otrok 6 Število odklonjenih otrok 4 - starost, manjši od 11 mesecev 1 4 -otroci iz drugih občin 5 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 33 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): -otroci iz frugih občin -št. otrok, sprejetih v vrtec Slivnica 50 Vrtec Rogoza skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 83 VRTEC SLIVNICA Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav 31 Število prijav 22 Število novo sprejetih otrok 10 Število novo sprejetih otrok 22 Število odklonjenih otrok 16 Število odklonjenih otrok 0 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): Skupno število otrok (z novo sprejetimi): Vrtec Slivnica skupaj (1. in 2. starostno obdobje): Da bi zagotovila varstvo čim večjemu številu otrok, je lokalna skupnost s sprejetjem Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine HočeSlivnica (MUV št. 6/2011) sprejela določilo o povečanem normativu za 2 otroka na oddelek. Dejstvo, da smo v Slivnici ob letošnjem vpisu žal morali zavrniti 16 otrok, upravičuje naš plan za naslednje leto, ko nameravamo dograditi dva dodatna oddelka vrtca Slivnica. S projektom dozidave smo se v mesecu maju prijavili na Med poletnimi počitnicami bomo v skladu s planiranimi sredstvi v proračunu pričeli z obnovo deških sanitarij v telovadnici Osnovne šole Dušana Flisa Hoče. Predvidena vrednost investicije, ki bo zajemala celovito obnovo sanitarij, znaša približno 50.000 € (izdelava projektne dokumentacije v višini 3. 120 € in gradbeno-obrtniška dela v višini 42.722 €). Prav tako smo v letošnjem letu naročili izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo prizidka k OŠ, saj se bo glede na vpise otrok v vrtce v preteklih letih, posledično povečalo število otrok v šolah. Tako bomo z omenjeno investicijo, katere ocenjena vrednost znaša 1.300.000 €, zagotovili 4 dodatne učilnice ter kletni prostor s kotlovnico. razpis Ministrstva za šolstvo in šport, vendar sklepa o izbiri/neizbiri še nismo prejeli. Prav tako bi želeli obvestiti vse starše, da še vedno obstaja možnost dnevnega varstva (rednega ali občasnega), organiziranega v okviru Dnevnega varstva otrok Račka na lokaciji Prisojne ulice 8 v Hočah. Za več informacij pokličite na tel. št. 051 320 190, ga. Kalenič Barbara. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti 7 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Še ena generacija učencev se je s koncem šolskega leta 2010/11 in zaključno prireditvijo – valeto poslovila od osnovnošolskih klopi. Tako kot leta poprej jih je tudi to leto župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš obiskal na zaključnih valetah in tiste učence, ki so s svojo marljivostjo in prizadevnostjo dosegali najboljši uspeh v vseh letih šolanja, nagradil z darilnim bonom za poletno razvajanje v bazenih hotela Habakuk. V letošnjem letu je bilo takšnih učencev v naši občini 19. Vsem učencem iskreno in prisrčno čestitamo ter jim želimo veliko veselja in vztrajnosti pri delu tudi v srednji šoli in pri študiju. Iz OŠ Dušana Flisa Hoče je najboljši uspeh v vseh letih šolanja doseglo 14 učencev: 9. a Saša Kupčič Matjaž Lobnik Jerneja Pregl Vesna Premelč Mija Primec 9. b Florian Dautoski Tjaša Pauko Jure Rajh Lana Sattler Iz OŠ Franca Lešnika-Vuka pa 5: 9. a Andreja Divjak Tim Kmetec Tjaša Pangerl Blaž Ritonja Jan Marko 9. c Timotej Biškup Gal Kranjc Leon Škrlec Rok Špendl Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti 8 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE CESTE Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 smo v mesecih aprilu in maju 2011 izvedli javna naročila za izbiro izvajalcev za ureditev naslednjih občinskih cest: št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Naziv ceste Zgornje Hoče 1-5 Odcep Stare ceste (pri h.š. 52) Odcep Irgoličeve ulice Polanska cesta–odcep Kosi Predstavitev Vilenske ceste pri hiši Potočnik Poljska cesta Vreclova ulica Odcep Šprah–Dolenc Odcep Belec Odcep Jurič Martin Grajska cesta Odcep Ledina–Bunc Odcep Planinka Pločnik ob Mariborski cesti s semaforizacijo prehoda za pešce Vrednost del 4.000,00 4.000,00 11.000,00 32.000,00 10.000,00 11.000,00 11.000,00 12.000,00 18.000,00 16.000,00 36.000,00 27.000,00 19.000,00 92.000,00 Izbrani izvajalec del N-KOP, Ig SGP Mesner, Zg. Kungota Komunala Slovenske gorice, Lenart Komunala Slovenske gorice, Lenart Nigrad, Maribor Poštrak, Maribor Indrast, Maribor Do danes so zaključene naslednje investicije: št. 1. 2. 3. Naziv ceste Zgornje Hoče 1-5 Odcep Stare ceste (pri h.š. 52) Odcep Irgoličeve ulice Polanska cesta–odcep Kosi Predstavitev Vilenske ceste pri hiši Potočnik Poljska cesta Vreclova ulica Odcep Šprah–Dolenc Izbrani izvajalec del N-KOP, Ig SGP Mesner, Zg. Kungota Komunala Slovenske gorice, Lenart Odcep Stare ceste pri h. š. 52 Polanska cesta-odcep Kosi Odcep Irgoličeve ul. Zg. Hoče 1-5 Odcep Šprah-Dolenc Poljska cesta Vilenska cesta Vreclova ulica 9 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE V izvajanju so naslednje investicije: št. 4. Naziv ceste Odcep Belec Odcep Jurič Martin Izbrani izvajalec del Komunala Slovenske gorice, Lenart 5. 6. Grajska cesta Odcep Ledina–Bunc Odcep Planika Nigrad, Maribor Poštrak, Maribor 7. Pločnik ob Mariborski cesti s semaforizacijo prehoda za pešce Indrast, Maribor Prav tako smo na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 v mesecu juniju 2011 izvedli javna naročila za izbiro izvajalcev za ureditev naslednjih občinskih cest (ker postopki izbire izvajalcev niso zaključeni, podatkov o izbranih izvajalcih ne moremo navesti): št. 1. Naziv ceste Odcep Pivola 31a do 31j Vrednost del 57.000,00 2. Odcep Bergauer 63.500,00 3. Cesta Rečka graba–Visočnik–cesta Hočka koča; 2. faza Dolarjev mlin–Bedenk 165.000,00 4. Avtobusna postaja ob Mariborski cesti 64.000,00 Občina Hoče-Slivnica že daljše obdobje vlaga velike napore za razrešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Zaradi tega se je vključila v skupni projekt »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor (kohezijski projekt)«, ki ga pripravlja skupaj z Mestno občino Maribor ter občinama Miklavž in Duplek. Vse štiri občine so za navedeni projekt vložile prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Na osnovi posredovane prijave je Ministrstvo za okolje in prostor vlogo v marcu 2011 potrdilo kot administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustrezno ter jo odstopilo v nadaljnjo obravnavo Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno Investicijska vrednost celotnega projekta »Odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«, ki obravnava poleg Občine Hoče-Slivnica še Mestno občino Maribor ter občini Duplek in Miklavž na Dravskem polju, je ocenjena na 25.207.026 EUR. Za potrebe Občine Hoče-Slivnica je s projektom predvideno naslednje (podatki o investicijskih vrednostih so povzeti po investicijskem programu): Element Kanalizacija Inv. vrednost 9.567.569 Izelava dokumentacije (projektne, razpisne,...) 448.762 Nadzor – 1,4 % 137.665 Stiki z javnostjo 0 Nepredvidena dela - 8,6 % 825.989 Skupaj 10.979.985 DDV – 20 % 2.195.997 DDV – na stike z javnostjo 6.051 Vsega skupaj z DDV 13.182.033 Z investicijskim programom je predvideno, da bo projekt operativno izveden v letih 2011–2014, v letu 2015 pa mora biti projekt zaključen tudi z vidika ostalih aktivnosti. Ob tem je potrebno pojasniti, da je s terminskim planom načrtovano, da se prične na območju Občine Hoče-Slivnica projekt operativno izvajati z izgradnjo kolektorja Rogoza–Hotinja 10 politiko (SVLR). Vlogo je na SVLR že obravnavala tudi skupina mednarodnih strokovnjakov skupine JASPERS, soglasje SVLR, ki bo omogočilo nadaljevanje aktivnosti projekta pa pričakujemo v mesecu juniju 2011. vas, za kar je občina že pridobila projektno dokumentacijo, hkrati pa se bodo pričele tudi aktivnosti izdelave še manjkajoče projektne, razpisne in druge dokumentacije. Projekt »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE (kohezijski projekt)« je vključen v Načrt razvojnih programov za obdobje 2011–2014 in proračun za leto 2011, ki ju je na 4. redni seji potrdil Občinski svet Občine Hoče-Slivnica. Prav tako je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 6. redni seji dne 30. 05. 2011 obravnaval in soglasno potrdil tudi investicijski program za navedeni projekt. V mesecu juliju se bo pričela izgradnja 2. faze kanalizacije v Ulici Milke Volk, v območju od križišča s Hudourniško ulico do priključka na Mariborsko cesto. Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo Slavnostno prireditev ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite je 2. marca letos organizirala Občina Oplotnica, lani v istem času pa Občina Slovenska Bistrica. Tudi tokrat so priznanja in nagrade šle v prave roke. Roke tistih, na katere se v vsakem trenutku lahko zaneseš. V skladu s kriteriji razpisa je tudi Občina Hoče-Slivnica predlagala kandidate za nagrade in priznanja. Državna komisija za izbiro kandidatov za priznanja in nagrade je tako potrdila predlagano kandidatko naše občine za leto 2011 go. Anico Koren, članico štaba CZ. Lani je bronasto priznanje za leto 2010 prejela Albina Dovnik. Albina je vodja tekmovalne ekipe prve pomoči, Anica pa jih spremlja na vajah in tekmovanjih, nabavi opremo in je njihova »šerpa« med tekmovanjem. Obe pa sta zanesljivi in predani, tudi kadar je potrebno priskočiti na pomoč. ga.Anica Koren prijemniki priznanj potrebno je poskrbeti za poškodbe anje o dih poročanje vodje, umetn Obe dobitnici priznanj sodelujeta v ekipi prve pomoči, ki se vsako leto udeleži Regijskega preverjanja ekip PP CZ in poteka vsako leto v drugi občini. Tokrat nas je v Občini Selnica ob Dravi malce zmotil dež, vendar se je dan končal uspešno za vse udeležence tekmovanja. zaslužen počitek Besedilo in foto Silva Božnik 11 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Ko je že kazalo, da bo v petek, 3. 5. 2011, odprtje novega vrtca v Rogozi potekalo v dežju, je sonce pregnalo dežne oblake in ob 11.00 uri, ko se je slovesnost uradno pričela, je na vrtec Sonček celo posijalo sonce. Skoraj leto dni bo naokrog od dneva, ko sta župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš in direktor podjetja Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice Peter Kosi svečano podpisala pogodbo za izgradnjo trioddelčnega nizkoenergetskega vrtca v Rogozi. Potem ko je bil konec avgusta položen temeljni kamen, za njegovo gradnjo ni bilo več ovir. Otvoritve se je kot častni gost udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in s tem izpolnil obljubo, ki jo je podal na položitvi temeljnega kamna, da se bo v našo občino vrnil, ko bo vrtec odpiral svoja vrata. Nov, moderno zasnovan vrtec, bo na 535 m² neto površine tako nudil organizirano varstvo približno 60 otrokom, saj ima tri oddelke (en oddelek 1. starostnega obdobja in dva oddelka 2. starostnega obdobja). Vrednost investicije znaša okrog 871.000 €, dodatno pa so investicijo za cca 400.000 podražili stroški za odvoz in deponiranje smeti, ki so se nahajale na lokaciji izgradnje novega vrtca. S strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) smo prejeli sklep o sofinanciranju v višini 929.521 €. Prva dva zahtevka za nakazilo sredstev smo podali v mesecu maju, tako da prvo nakazilo pričakujmo v tem mesecu. Vrtec bo svoje prve male »stanovalce« sprejel 1. septembra, prvotne rušitve starega vrtca v Rogozi, ki je tik ob novem, pa se še ne bo. Izvedla se bo šele takrat, ko bo na voljo dovolj kapacitet za vse prijave otrok v vrtce. Pridobitev novih oddelkov pričakuje občina v obdobju nadaljnjih dveh let, saj načrtuje aktivnosti nadaljnjih prijav v skladu z že načrtovanimi sredstvi v razvojnem programu občine. V petek, 10. junija je v vrtcu v Rogozi potekala tudi zaključna prireditev z naslovom »Ko si srečen«, na kateri so se mini maturantje poslovili od vrtca ter se polni pričakovanj veselili jesenskega vstopa med šolske klopi. Občina Hoče-Slivnica je z Odlokom o javnem redu in miru (MUV št. 8/2007, 14/2008, 31/2008, 11/2011) predpisala ukrepe za zagotavljanje varstva javnega reda in miru, ki so jih dolžne spoštovati tako fizične kot pravne osebe. Le-te morajo urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo, ovirajo in motijo drugih pri delu, razvedrilu in počitku in da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja. Z namenom zagotavljanja varstva ljudi in premoženja smo z omenjenim odlokom določili tudi varovana območja, ki so v nadaljevanju opredeljena po krajevnih skupnostih: 2. KS Reka-Pohorje 1. KS Hoče • območje OŠ Dušana Flisa Hoče, • območje vrtca Hoče, • območje kulturnega doma Hoče, vključno z občinskimi prostori, • območje Botaničnega vrta. 12 Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti Foto: Borut Celan • območje OŠ Reka-Pohorje, • območje prostorov AMD Pohorje in Krajevne skupnosti Reka-Pohorje. 3. KS Slivnica • območje OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica, • območje vrtca Slivnica, • območje parka Slivnica severno od trgovine Klasek in ob nadvozu za avtocesto, parc. št. 419/27, k. o. Slivnica, • območje nogometnega igrišča v Slivnici. 4. KS Orehova - Hotinja vas • območje vaške gmajne z igriščem, • dvorišče PGD Hotinja vas in ostalih društev, • območje AMD in pošte v Orehovi vasi, • območje železniške postaje s podhodom v Orehovi vasi. DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE 5. KS Rogoza • območje Krajevne skupnosti Rogoza, • območje vrtca Rogoza, • območje športnega parka Rogoza. Zaradi ponavljajočega vandalizma, predvsem v okolici šol in na igriščih, je na varovanih območjih: • OŠ Dušana Flisa Hoče, • vrtec Hoče, • OŠ Reka-Pohorje, • vrtec Rogoza, • OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica, • vrtec Slivnica, • park Slivnica severno od trgovine Klasek in ob nadvozu za avtocesto, parc. št. 419/27, k. o. Slivnica, • nogometno igrišče v Slivnici, • vaška gmajna z igriščem v Hotinji vasi, Občina Hoče-Slivnica je v letu 2010 upravljala z naslednjimi vodovodnimi sistemi: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vodovodni sitem (VS) Ledina VS Orehova – Hotinja vas VS Pivola 1 VS Pivola 2 VS Polana 1 VS Polana 2 VS Polana 3 VS Slivnica VS Planinka Na vseh omenjenih vodovodnih sistemih izvajamo redni notranji nadzor nad pitno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04, 35/04. 26/06, 92/06, 25/09). V letu 2010 je bilo skupno 26 odvzemnih mest, na katerih smo stalno preverjali kakovost pitne vode z mikrobiološkim ter kemijskim preskušanjem vzorcev pitne vode. Odvzetih je bilo 91 vzorcev pitne vode, pregledanih z mikrobiološkim ali kemijskim preskušanjem ali obema. V primeru, da so bili posamezni vzorci, preskušani z mikrobiološkim preskušanjem, neskladni s Pravilnikom o pitni vodi, smo po navodilih ZZV in IVZ sprejeli ukrepe za odpravo vzrokov neskladja. Večina vzorcev, ki je bila neskladna, je vsebovala posamezne kolonije koliformnih mikroorganizmov, kar po oceni ZZV ne predstavlja neposredne grožnje za zdravje ljudi. V letu 2010 nismo izvajali permanentne dezinfekcije s kemičnimi preparati oziroma stalne priprave surove vode na nobenem izmed vodovodnih sistemov, ker smatramo, da je prepovedano zadrževanje med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Navedena omejitev zadrževanja je označena na opozorilnih tablah, ki so nameščene na vsakem območju. V času prepovedanega zadrževanja se na izbranih varovanih območjih izvaja poostren nadzor varnostne službe in policije. Občina Hoče-Slivnica ima za opravljanje nadzora na varovanih območjih sklenjeno pogodbo s podjetjem Protect, d. o. o., s katerim smo tudi dogovorjeni, da nam zaradi lažje kontrole posredujejo posamezne termine obhodov prejšnjega dne. Glede na to, da prihaja do ponovnega porasta nočnega razgrajanja na območjih šol in igrišč, na kar nas opozarjajo tudi naši občani, objavljamo telefonsko številko varnostnega centra podjetja Protect, d. o. o. – tel.: 23 49 900 na katero lahko pokličite v primeru, da v nočnem času (od 22.00 do 6.00 ure) zaznate kršitev na navedenih območjih. Irma Bračko, direktorica občinske uprave surova voda ob stalni kontroli varna za pitje. Na posameznih vodovodnih sistemih smo v določenih časovnih obdobjih izvajali kloriranje kot ukrep za odpravo mikrobioloških neskladij, o čemer smo uporabnike tudi obveščali. Izjema je del vodovodnega sistema Slivnica, ki se napaja iz vodohrana Čreta, kjer zaradi povečanega števila neustreznih vzorcev z mikrobiološkim preskušanjem ugotavljamo, da je nujno potrebna sanacija vodovodnega sistema. Na tem delu smo se odločili za permanentno dezinfekcijo. V planu je med drugim izgradnja novega vodohrana Čreta, za kar je pridobljena projektna dokumentacija, zaustavilo pa se je pri odkupu zemljišča. Pitna voda, preskušana s fizikalno-kemijskim preskušanjem, izkazuje ustreznost po Pravilniku o pitni vodi. V okviru programa monitoringa pitnih vod, ki ga izvaja ZZV Maribor za Ministrstvo za zdravje RS, je bilo na območju Občine Hoče-Slivnica odvzetih 18 vzorcev pitne vode. V primeru neskladnosti pitne vode po Pravilniku o pitni vodi smo sprejeli ustrezne ukrepe ter o tem obveščali IVZ, ZZV ter Zdravstveni inšpektorat RS. Vsi izvidi notranjega nadzora, kot tudi izvidi v okviru monitoringa, so na razpolago na vpogled uporabnikom pitne vode v Režijskem obratu Občine Hoče-Slivnica. Prav tako je na razpolago na vpogled razširjeno poročilo o pitni vodi, kakršnega smo poslali Inštitutu za varovanje zdravja. Kruder Tatjana, odgovorna oseba za pitno vodo, zunanja strokovna sodelavka 13 OBVESTILA Polovica ga je skoraj že za nami Za nami so praznovanja praznikov krajevnih skupnosti v občini, nenazadnje je konec šolskega leta. Pred nami pa počitnice, dopusti, oddihi. Veselo pričakovanje sprostitve naj nas ne zanese prehitro v oblake – tam ni stika z realnostjo, to pa lahko povzroči neljube posledice. Skratka: NE POZABIMO NA VARNOST! Edini, ki jim je dopuščeno (beri: tolerirano) »plavanje v oblakih«, so otroci. To pa zahteva povečano pozornost odraslih na vseh področjih: v prometu, na področju skrbi za varnost premoženja in tudi osebne varnosti. Zato skupaj z oblačili ne odlagajmo tudi svojih obveznosti in dolžnosti oziroma odgovornosti. Ko nas ni doma, naj vsaj izgleda, da smo Dopusti pomenijo tudi našo daljšo ali krajšo odsotnost iz našega domovanja. Prazni domovi predstavljajo prave vabe za nepridiprave. Poskrbimo za to (beri: zavedimo lumpe), da dom ne bo videti prazen, neobljuden. Na primer: če vam kdo v času vaše odsotnosti zrači dom, zaliva rože, kosi travo ali podobno, naj pozabi kdaj prižgano kakšno luč, morda radijski sprejemnik, spustiti kakšen okenski rolo in podobno. Nikar ne puščajmo na stežaj odprtih oken – tudi »na kip« odprta okna olajšajo vstop nepovabljenim. Prav tako v bližini ne puščajmo predmetov, kot so lestve in podobno, ki bi vlomilcem olajšale vstop v objekt. Seveda pa so na voljo tudi subjekti – podjetja, ki proti plačilu nudijo usluge varovanja. Prometna (ne)varnost Na širšem območju države Slovenije, prav tako pa tudi na območju Policijske uprave Maribor stanje prometne varnosti v prvih mesecih leta ni ugodno. Kljub manjšemu številu prometnih nesreč so posledice le-teh hujše kot v enakem obdobju lanskega leta. Razmeroma ugodne so razmere na območju Policijske postaje Rače, tudi na območju Občine Hoče-Slivnica. Težili bomo k temu, da bi se stanje izboljšalo. Nadrejeni zagotavljajo, da ne bomo več kaznovali kršiteljev cestno prometnih predpisov takoj, ko v obdobju enega leta nazaj ne bomo obravnavali nobene prometne nesreče. Vse do takrat pa bomo svoje aktivnosti, tako preventivne, zlasti pa represivne, le stopnjevali. Tako smo v teh dneh zaključili z izvajanjem večje akcije po obdobnem načrtu aktivnosti za ugotavljanje kršitev NEUPORABE VARNOSTNIH PASOV – NAMIG, KI TI REŠI ŽIVLJENJE. Že v naslednjih dneh bomo pričeli z aktivnim izvajanjem poostrenih aktivnosti za preverjanje psihofizičnega stanja voznikov glede vožnje pod vplivom ALKOHOLA, PREPOVEDANIH DROG IN DRUGIH PREPOVEDANIH SUBSTANC. Za njo bomo ponovno poostrili nadzor HITROSTI vožnje vozil in tako naprej. Zatorej PREVIDNO IN PO PREDPISIH NA CESTI! Prav tako izvajamo aktivnosti na področju preventive, v okviru česar smo ob zaključku šolskega leta poostreno nadzirali vozila (avtobuse) in voznike za prevoz skupin otrok, sodelovali bomo pri zagotavljanju varnosti otrok ob opravljanju kolesarskih izpitov na vseh šolah, nadzirali promet v bližini šol in vrtcev in druge. Do naslednje številke Utrinkov vsem SREČNO IN VARNO. Dne 11. 5. 2011 smo s strani Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor prejeli obvestilo v zvezi z domnevnim onesnaževanjem okolja s strani podjetja Leykam tiskarna, d. o. o. Inšpektorat v svojem obvestilu najava, da so dne 20. 4. 2011 pri omenjenem podjetju izvedi inšpekcijski nadzor in pri tem ugotovili naslednje: »Podjetje Leykam tiskarna, d. o. o., ima za izvajanje rotacijskega ofsetnega tiska vgrajene štiri tiskarske stroje z vročim sušenjem. Vsak stroj ima integrirano napravo za termični sežig odpadnih plinov, iz katerega se toplota izkorišča za ogrevanje sušilnika. Stroji imajo takšno tehnologijo, da se v primeru izpada naprave za sežig odpadnih plinov ustavi tudi delovanje celotnega stroja. Vse štiri stroje z najsodobnejšo tehnologijo so vgradili po 1. 1. 2010. Do prekomernih emisij onesnaženih odpadnih 14 Franc Stopar in Borut Urnaut, vodji policijskih okolišev plinov tako po tem datumu ne more več prihajati. Zavezanec usklajenost emisij na izpustih v zrak izkazuje tudi s periodičnimi meritvami emisij, ki jih izvaja skladno z zahtevami zakonodaje na tem področju. Obtožbe, da podjetje Leykam tiskarna onesnažuje zrak s smradom in obarvanimi izpusti, so torej neutemeljene«. V obvestilu hkrati naprošajo občane, da se lahko v primeru domnevne kršitve onesnaževanja okolja s strani Leykam tiskarna, d. o. o., direktno obrnejo na inšpektorat, odgovorni v podjetju pa so prav tako pripravljeni vsem zainteresiranim pokazati svoje stroje in jim razložiti tehnologijo čiščenja odpadnih plinov. Majda Krajnc, svetovalka za okolje in prostor OBVESTILA Javnost obveščamo, da bomo na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11), Odloka o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2011 (MUV, št. 4/11 ) in Sprememb in dopolnitev Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine HočeSlivnica za leto 2011 (MUV, št. 6/11) predvidoma konec meseca junija oz. v začetku julija izvedli javno dražbo prodaje nepremičnin, ki so v lasti Občine Hoče-Slivnica. Predmet javne dražbe bosta zemljišči parc. št. 90/1, 90/5, k.o. Spodnje Hoče, v skupni izmeri 4.047 m², ki sta po namenski rabi opredeljeni kot stavbni zemljišči – ureditveni območji naselij. Zemljišči se bosta prodali skupaj po izklicni vrednosti 323.760,00 € brez DDV. V tem času bomo izvedli tudi javno dražbo zemljišča parc. št. 620/12, k.o. Hočko Pohorje, v izmeri 943 m², ki je prav tako opredeljeno kot stavbno zemljišče – ureditveno območje naselij, po izklicni ceni 47.150,00 € brez DDV. Vsa zemljišča so prosta stvarnih in finančnih bremen. Natančno besedilo javne dražbe bo v celoti objavljeno v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Hoče-Slivnica, www.hoce-slivnica.si pod rubriko Obrazci in razpisi, pod oddelek Razpisi. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve Obveščamo vas, da se je na sedežu občine pričela uspešno izvajati brezplačna pravna pomoč oz. svetovanje, ki jo opravljajo pravniki neprofitnega Zavoda PIP »Pravo informacije in pomoč«. S tem želimo občanom zagotoviti kakovostno pravno svetovanje s področja obligacij, stvarnega prava, stanovanjske problematike, zemljiškoknjižnega prava, dedovanja, družinskih razmerij, izvršilnega prava, nepravdnih postopkov, pravdnih postopkov, delavnega prava, prekrškov in upravnega prava. Do sedaj je bil izkazan zelo velik interes, saj so bil skoraj vsi termini na dosedanjih dveh izvedbah polni. Prihodnja svetovanja so predvidena v naslednjih terminih (vsak prvi torek v mesecu): • • • • torek 05. 07. 2011 (od 09.00 do 17.00), torek 02. 08. 2011 (od 09.00 do 17.00), torek 06. 09. 2011 (od 09.00 do 17.00), torek 04. 10. 2011 (od 09.00 do 17.00). Potekala bodo v sejni sobi Občine Hoče-Slivnica (pritličje). Prosimo vas, da se na svetovanje predhodno naročite na telefon 02/6165337 (Jasmina Vrhovšek) ali osebno v času uradnih ur na sedežu Občine Hoče-Slivnica (pritličje desno, Jasmina Vrhovšek), kjer vam bomo dodeli termin (datum) in uro posveta. Do brezplačnega pravnega svetovanja so upravičeni vsi občani Občine Hoče-Slivnica, ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj. V kolikor bo zanimanje občanov veliko, bomo sodelovanje z Zavodom PIP terminsko podaljšali. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve V letošnjem letu je bila ponovno podana pobuda, da bi uredili tržnico v Občini Hoče-Slivnica, ki bi z različno ponudbo izdelkov in dobrot ohranila tradicijo »doma pridelanih« izdelkov ter poskrbela za prepoznavnost ponudnikov in dala pomen tržnici, kot si zasluži. V ta namen smo pripravili vprašalnik, ki smo ga odposlali na 184 naslovov, za katere smo bili mnenja, da bi lahko svoje izdelke ponuditi tudi širši okolici. Vrnjenih smo prejeli 15 vprašalnikov, od katerih sta dve ponudnika mnenja, da tržnica v naši občini ni potrebna. Ker smo prepričani, da bi se tržnica v naši občini zagotovo vživela v okolje, prosimo vse, ki ste za to še zainteresirani, in vse, ki ste vprašalnik prejeli in ga niste vrnili, da ga pošljete ali se oglasite na sedežu Občine Hoče-Slivnica (pritličje desno, Jasmina Vrhovšek), v času uradnih ur, ter podate svoje predloge in ideje. Vprašalnik je dostopen tudi na spletni strani občine www.hoce-slivnica.si. Jasmina Vrhovšek, viš. ref. za pomoč strankam Vabimo vas, da se nam pridružite kot prostovoljni krvodajalci V PETEK, 22. JULIJA 2011, OD 7.30 DO 10. URE Krvodajalska akcija bo v Rogozi, v prostorih KS. Po odvzemu krvi vam bomo postregli z malico. S seboj imejte osebni dokument. Za vašo udeležbo se vam že vnaprej zahvaljujemo. Anica Koren, Predsednica KO RK Rogoza 15 OBVESTILA Center za bolezni dojk deluje v mariborskem Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor v enoti Varstvo žensk že deset let. Je primarni center za dojke, v katerem opravljamo preventivno mamografsko slikanje pri ženskah, starih med 50 in 69 let, in preventivno mamografsko slikanje za ženske po 40. letu starosti, če sodijo v ogroženo skupino. Opravljamo tudi triažne preglede pri simptomatskih ženskah, vodenih v našem centru, poleg mamografije tudi klinični pregled in ultrazvok. Če je potrebna nadaljnja diagnostična obdelava najdenih sprememb v dojkah, ženske napotimo v UKC Maribor. Za potrebe centra je bil pred desetimi leti s pomočjo številnih donatorjev kupljen mamograf, na katerem opravimo letno do 5500 mamografij, sedaj pa ga nameravamo zamenjati s sodobnim digitalnim aparatom. Denar, ki nam ga za naše delo odmerja največji plačnik – nacionalna zdravstvena zavarovalnica, žal ne zadošča, da bi sproti nadomestili izrabljeno medicinsko opremo z novo, še zanesljivejšo in napredku v medicini ustrezno, zato smo se maja 2010 odločili za humanitarno akcijo Veliko srce za mamograf. S pomočjo akcije zbiramo sredstva za nov digitalni mamograf in osveščamo ljudi o raku dojke. Z digitalno tehniko slikanja je bil narejen velik korak v razvoju celotne radiologije, tudi mamografije. Za razliko od analogne mamografije, kjer na koncu dobimo sliko na rentgenskem filmu, pri digitalni mamografiji dobimo visoko kakovostno sliko na monitorju. Ker odpade postopek razvijanja rentgenskih filmov, je preiskava hitrejša. Slika se na monitorju pokaže manj kot minuto po slikanju. Ne uporabljamo več filmov in okolju škodljivih kemikalij. Slike je lažje arhivirati, saj digitalne slike v računalniškem arhivu zavzamejo neprimerljivo manj prostora kot sobe polne ovojnic s slikami. Tudi poiskati iz arhiva jih je lažje. Slike lahko s pomočjo telemedicine (prenos slik in drugih podatkov na daljavo preko povezav med zdravstvenimi ustanovami) pošiljamo v druge ustanove. Tako lahko potujejo slike na konzilij, ki ga lahko opravimo kot videokonferenco. Tudi slik pacientk, ki so napotene na nadaljnjo 16 obravnavo v višji diagnostični in terapevtski center, ni več potrebno pošiljati po pošti. Celoten potek dela je hitrejši in kvalitetnejši. Za ženske bo postopek slikanja na digitalnem mamografu enak, kakor je zdaj na analognem aparatu. Že tako nizka obremenitev z rentgenskimi žarki bo pri slikanju na novem aparatu še nižja, vsaj za 30 %. Preiskave bodo potekale hitreje, zato bomo lahko dnevno pregledali več žensk in bodo čakalne dobe tudi zaradi tega krajše. Zaradi večje zanesljivosti digitalne mamografije bo potrebnih manj dodatnih slikanj in manj kontrolnih slikanj po krajšem časovnem intervalu. Zdravnik radiolog lahko na delovni postaji digitalnega mamografa sliko naknadno obdeluje na več načinov – spreminja kontrastnost, počrnitev, posamezna področja gleda s povečavo, primerja posamezne dele dojke ali dojki med sabo. Pomaga si lahko z računalniškim programom za iskanje sumljivih sprememb v dojki. Zaradi vsega tega je zanesljivost digitalne mamografije večja. Kočljive primere lahko s pomočjo telemedicine predstavi kolegom v drugih ustanovah. S sodobnim digitalnim mamografom bomo pri ženskah z rentgensko slabo preglednimi dojkami, kjer smo sedaj še posebej nemočni, odkrili 15 % več rakov. To so predvsem mlade ženske, pri katerih bolezen poteka hitreje. Tudi pri slikanju ostalih bomo z digitalnim aparatom veliko pridobili. Našo dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za digitalni mamograf smo združili z akcijo izobraževanja o raku dojke. Tako kot v večini razvitih držav, je tudi v Sloveniji to najpogostejši rak pri ženskah. Pojavnost narašča in žal predvidevanja kažejo, da bo v prihodnje v Evropi zbolela vsaka sedma ženska. Z akcijo želimo ženske opozoriti na to, kaj lahko same napravijo za zmanjšanje verjetnosti, da bodo zbolele, in kako nam lahko pomagajo, da bolezen odkrijemo čim prej. Vseh rakov dojke žal ni mogoče videti ali prepoznati v zgodnji fazi bolezni. Če vsi členi v mehanizmu odkrivanja raka delujejo dobro, so takšni primeri redki. Proti raku dojk se moramo boriti skupaj. Tako, kot so nam ljudje pred desetimi leti s svojimi prispevki pomagali kupiti mamograf, na katerem letno odkrijemo 40 do 50 primerov raka dojke, smo prepričani, da nam bo s skupnimi močmi uspelo tudi sedaj. Asist. dr. Irena Sedonja, dr. med., spec. radiologije, vodja mamografske ambulante v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OBVESTILA Krajevna organizacija Rdečega križa Hoče, na kratko KO RK Hoče, ima sedež v zgradbi Kulturnega doma Hoče, Pohorska c. 15, Hoče. Vsako prvo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 uro: • Brezplačno merimo krvni tlak. Bolnikom in ostarelim tudi na domu. • Zbiramo oblačila, posteljnino in igračke. • Zbrana oblačila, posteljnino in igračke razdeljujemo krajanom. • Z nami se lahko pogovorite o morebitni stiski in potrebni pomoči. Občinski svet Občine Hoče Slivnica je na svoji 6. redni seji dne 30. 05. 2011 obravnaval in sprejel tudi spremembe dveh cenikov, in sicer: - cenik o določitvi najemnine za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata Občine Hoče Slivnica in - cenik o določitvi najemnine za najem dvoran, ki so v lasti Občine Hoče-Slivnica. Najemnina za najem groba na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata, znaša za leto 2011: Ste nenadoma ostali brez dela, ste se znašli v stiski in potrebujete pomoč, poiščite nas – poskusili vam bomo pomagati. Letna najemnina za: Cena v € brez DDV Žarni grob 12,61 Enojni grob 20,17 Najbolj ogroženim osebam, posameznikom in družinam na našem območju bomo poskušali pomagati z razpoložljivo pomočjo, ki je lahko v obliki: prehrambenih artiklov, obleke, pomoči pri plačilu položnic za električno energijo, vodarino, plačilu dodatnega zdravstvenega zavarovanja, za otroke pri nabavi šolskih potrebščin, zdravstvenega in socialnega letovanja, šole v naravi in podobno. Družinski dvojni grob 25,20 Družinski trojni grob 30,24 Grobnica 40,32 Upravičenost do pomoči ugotavlja UO KO RK na osnovi vloge prosilca in pregleda njegovega socialnega stanja. V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost. CENIK za najem dvoran v lasti Občine Hoče-Slivnica KULTURNI DOM HOČE Naslednja krvodajalska akcija, ki jo organiziramo, bo na osnovni šoli v Hočah 1. avgusta 2011 med 7.00 in 9.00 uro. Storitev Cena v € brez DDV/uro 29,04 Za nujne primere nas lahko pokličete na tel. št. 6181 522 ali GSM 031 329 167. Uporaba dvorane (mize+stoli), odra in sanitarij Uporaba ozvočenja 3,25 Obvezna prisotnost delavca 6,50 Čiščenje dvorane in mat.stroški 7,05 Lahko pa se nam pridružite in postanete tudi vi aktivisti Rdečega križa ! DOBRO JE DELATI DOBRO ! Zdenka Gajzer, Predsednica KO RK Hoče OBVESTILO V prostorih RK v KS Rogoza že desetletje deluje skladišče rabljenih oblačil, obutve in bele tehnike. Sprejem in izdaja za potrebe občanov naše občine je VSAK PONEDELJEK od 17. do 19. ure. Za dodatna pojasnila sem vam na razpolago na tel. št. 031/469 590. Anica Koren KO RK Rogoza DOM KRAJANOV ROGOZA Storitev Cena v € brez DDV/uro Uporaba dvorane (mize+stoli), odra in sanitarij 16,02 Uporaba ozvočenja 3,25 Obvezna prisotnost delavca 6,50 Čiščenje dvorane in mat.stroški 7,05 NAJEMNINA ZA POLITIČNE STRANKE Storitev Cena v € brez DDV/uro Najemnina-pisarna KS 1,80 Cene so neto brez DDV. Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance 17 OBVESTILA v sredo 29. junija ob 17h v kulturnem domu Hoče v Mariboru Ali je dober partnerski odnos posledica sreče pri izbiri partnerja ali pa je sreča v našem partnerskem odnosu odvisna od nas? Katere so ključne zakonitosti, ki vplivajo na to, v koga se zaljubimo, kaj doživljamo ob njem ter jih lahko uporabimo za to, da zgradimo takšen odnos, kakršnega si želimo? Če vas odgovori na ta vprašanja zanimajo, se nam pridružite na interaktivnem predavanju, ki bo ga bo vodila Maja Trampuž, Imago edukator, v sredo, 29. junija, ob 17h v kulturnem domu Hoče. Predavanje je priložnost, da: • spoznamo več o ključnih zakonitostih v partnerskih odnosih, Tradicionalno prireditev ob postavitvi majskega drevesa so tudi letos organizirali Športno društvo Slivnica, Društvo upokojencev Slivnica in kot vedno smo podprli prireditev Svet KS Slivnica. Prireditev se je odvijala 30. aprila od 16. ure dalje na prostoru ŠD Slivnica ob Slivniškem gradu. Športniki so teden dni prej pripeljali majsko drevo ter ga olupili in pripravili za krasitev. Na dan postavitve so članice DU Slivnica spletle vence in tako imenovano kačo iz smrečja za okrasitev drevesa. Gospod Pavel Jernejšek je skopal jamo za postavitev majskega drevesa in tudi povezal vrh z deblom. Člani ŠD na čelu z g. Brankom Cesarjem so pripravili vse za postavitev. Ob 17.30 se je pričelo drevo postavljati na tradicionalen način, ročno s podporami (žvaple). Postavitev je spremljala množica krajanov, ki se že tradicionalno zbere ob tem prazničnem dejanju. ŠD Slivnica je poskrbelo, da je po postavitvi majskega drevesa bil za lačne in prisotne tradicionalni golaž, katerega je letos kuhalo osebje iz »Kavarne Klasek« na čelu z Iztokom, Milanom in Jožetom. Ob 19. uri, ko je bilo majsko drevo postavljeno, je bil izveden krajši kulturni program z nagovorom o zgodovini prvega maja, mednarodnega praznika dela. Predsednik Sveta KS Slivnica je vse prisotne pozdravil in jim zaželel lepo druženje ter vse povabil, da se v čim večjem številu udeležijo vsakoletnega prvomajskega pohoda na Pohorje ter zaželel lepe prvomajske praznike. Prisotne sta nagovorila tudi predsednika ŠD Slivnica g. Robert Leitinger in predsednik DU Slivnica g. Alojz Lipnik. Po pozdravnih nagovorih in čestitkah ob 1. maju so se prisotni okrepčali z golažem ali čevapčiči in pričelo se je tradicionalno druženje ob zvokih glasbe ansambla »Danilo s prijatelji«, ki je trajalo vse do zgodnjih 18 • zvemo več o kovčkih, ki jih prinašamo v svoj odnos iz svojega otroštva oziroma svoje preteklosti, njihovem vplivu na nas ter tem, kaj storiti z njimi, • poglobimo znanje o varni in učinkoviti komunikaciji, • izvemo več o tem, kako konstruktivno in ljubeče reševati medsebojne konflikte, • raziščemo pomen ljubečih vedenj, ki so ključni temelj dobrega partnerskega odnosa, • si pogledamo, kako dober partnerski odnos in z njim povezane veščine tvorijo osnovo tudi za zdrav in srečen razvoj naših otrok. Vodi: Maja Trampuž, Imago edukator, svetovalka in vodja programov v Centru za kakovost odnosov Vabljeni, da s seboj »prinesete« tudi svoja vprašanja! jutranjih ur. G. Jernejšek je z ICB-jem prenesel les za kres na mesto, ki je bilo opredeljeno za kurjenje kresa. Ob 21. uri so gasilci PGD Hotinja vas zakurili kres in druženje se je nadaljevalo v vse bolj slavnostnem vzdušju. Prisotni, ki se jih je zbralo med 250 in 300 na prireditvenem prostoru, so bili zelo razpoloženi in polni zahval za pripravljeno prireditev ob postavitvi majskega drevesa. Zahvala gre predvsem prirediteljem ŠD Slivnica in DU Slivnica ter sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo prireditve. Hvala vsem, ki ste se udeležili druženja in pohoda, ter vabljeni vsi še v večjem številu prihodnje leto. Peter Kovaček, Predsednik KS Slivnica IZ NAŠIH KS Letošnje praznovanje krajevnega praznika KS Hoče je bilo nekaj posebnega. Že pri sestavi programa smo naleteli na težave. Ker je naš krajevni praznik na Jurjevo, in to je 23. april, se je letos zaradi velikonočnega praznovanja prestavilo za en teden, tako da smo jurjevanje in zaključno proslavo imeli prav na 1. maj in tako tudi praznovali ta delavski praznik. Prireditve, ki so bile v počastitev krajevnega praznika, pa so potekale kar cel mesec april, zaključili pa so ga odbojkarji šele 7. maja. Kot prvi so s tekmovanjem pričeli kegljači ki so že v soboto 9. aprila pripravili turnir v kegljanju za moške in ženske ekipe. Sodelovalo je 13 moških in 15 ženskih 5-članskih ekip. To pa je bilo tudi najbolj množično srečanje športnih ekip, saj je bilo prisotnih več kot 150 tekmovalcev. Med njimi pa je bila tudi tekmovalka iz Dravskega Dvora, ki je s svojimi 88 leti bila najstarejša tekmovalka in je bila deležna posebne pozornosti. Rezultati so sicer bili v drugem planu, pa vendar moram omeniti, da je v moški konkurenci zmagala ekipa iz Rogoze pred domačini in Spodnjo Polskavo; pri ženskah pa so slavile domačinke pred ekipo LI-PE (Limbuš-Pekre) in kot tretjo Spodnjo Polskavo. Domača kegljaška sekcija pri DU Hoče se je ob pomoči KS Hoče izkazala s skromno pogostitvijo, druženje pa je trajalo še do poznega popoldneva. Naslednja zelo odmevna in dobro obiskana prireditev je bila v soboto, 16. aprila, katero so obeležili tamburaši iz Hoč. Ta skupina je letos praznovala zavidljivih 30 let delovanja. Njihov koncert pa so popestrili še tamburaši iz Trnič in Bistrice ob Dravi ter Frajtonerji iz Ruš. Manj obiskano, a vendar izredno zanimivo je bilo potopisno predavanje s Skalnega gorovja Kanade, kjer je Petra Draškovič, doktorica biomedicinskih znanosti, raziskovalka, fotografinja, popotnica, jamarka, velika ljubiteljica narave, na zanimiv in slikovit način pričarala doživljanje sveta – neobremenjeno, svobodno prisluhniti vetru, pticam, žvenketanju ledu na jezerih … Prireditve, predvsem športne, so se nadaljevale tudi naslednje dni v mesecu. Tako so tekmovanje pripravili tudi balinarji, kateri go povabili ekipe iz okoliških krajev. Turnirja se je udeležilo osem ekip, zmagala pa je seveda domača najizkušenejša ekipa. Nekaj dni kasneje so tekmovali tudi tenisači v treh kategorijah, zmage pa so se veselili domači igralci. Letos prvič so turnir pripravili tudi odbojkarji, ki delujejo kot sekcija pri DU Hoče. Zanimivih tekem so se udeležile štiri ekipe iz okolice Hoč. Tekme so odigrali vsak z vsakim in zmage so se presenetljivo veselili igralci iz Rogoze, kateri so odločilno srečanje z domačini iz Hoč po napeti in razburljivi tekmi zmagali z 2 :1. 19 IZ NAŠIH KS Za zanimivo in prijetno srečanje so poskrbeli tudi člani ribiške družine Maribor, kateri upravljajo z gramoznico v Hočah. Pripravili so ribiško tekmovanje za vse ljubitelje ribolova, posvečeno pokojnim ribičem, ki so delali v ribiški družini. Tako so to tekmovanje poimenovali kar Pepekov pokal. Letos je bilo to tekmovanje v gramoznici že tretjič, vendar prvič v sklopu krajevnega praznika. Opaža se, da je zanimanje za to srečanje vedno večje, saj se je letošnjega srečanja udeležilo že 30 ljubiteljev ribolova. Verjetno predvsem zato, ker so člani ribiške družine tudi dobri kuharji, saj so tekmovalce in prisotne goste pogostili z odlično pripravljenimi ribami. Tokratni zmagovalec je prihajal iz Miklavža, Robert Stojkovski je ujel kar 13930 g rib in si za eno leto prislužil prehodni pokal. Da pa se ob krajevnem prazniku niso odvijale samo športne aktivnosti, so poskrbele članice KORK Hoče, katere so svoje aktivnosti izvajale predvsem kot merjenje krvnega pritiska. Razveselile pa so nas tudi članice ročnodelskega kroška pri DU Hoče, katere so pripravile zanimivo razstavo svojih ročnih del. Seveda pa moramo omeniti tudi vzorno pripravljeno osrednjo prireditev, ki je bila pripravljena v počastitev krajevnega praznika. Kot sem že uvodoma omenil, se je letošnje Jurjevanje, ki sovpada z našim krajevnim praznikom, premaknilo na prvi maj, in tako smo obeležili in praznovali tudi ta vse manj spoštovan delavski praznik. Kljub manjšim spodrsljajem in pomanjklivostim, ki so nastale pri izvedbi blagoslova konj, pa je letošnji program zelo dobro pripravilo in izpeljalo Kulturno- Letošnjo zaključno prireditev praznika KS Hoče na Jurijevo nedeljo je prevzel KUD Hoče. Da pa pesem mešanega pevskega zbora in rogisti ne bi izzveneli brez govorjene besede, smo poskrbeli skupaj s Samotarji. Samo ideja – in že so pripravljeni, celo navdušeni – vsak se že vidi v svoji vlogi. Letos sem jim pripravila tri like, ki so na hoški oder zopet prinesli nekaj smeha: Kekca je v svojem stilu zaigral Zvonko Cesar, Pehto je slikovito upodobila Anita Arzenšek, Edi Mrzel pa se je ponovno vživel v vlogo Sršaka. Tako smo v nekaj prizorih povezali Kekčevo dobro voljo, Pehtine rožice za dobro voljo in Sršakovo duhovitost; z Ido Hriberšek, ki je zaigrala zgovorno Hočanko, in Hedviko Robič, ki se je pojavila v vlogi pohorske Treze, so vsi skupaj ugotovili, da mora človek najprej dobro voljo najti v sebi, potem jo bo lahko delil tudi drugim. Tako smo na Jurijevo nedeljo dobili Jurijev blagoslov pri sveti maši, kjer nam je spregovoril s svojo jasno besedo dr. Ivan Štuhec, po maši pa so dobili svoj blagoslov tudi konjički in njihovi spremljevalci pred kulturnim domom. Po kulturni prireditvi, ki nas je poživila z glasbo, pesmijo in smehom, pa je pridišal obvezni hoški golaž. Besedilo in fotografije Majda Strašek Januš 20 umetniško društvo Hoče. Zahvala gre vsem, ki so karkoli pripomogli, da je bilo letošnje praznovanje prijetno, varno in predvsem polno dobre volje. Zahvala gre KUD Hoče za pripravo kulturnega programa, prostovoljnim gasilcem iz Bohove za varovanje, gasilcem iz Hoč za pripravo in razdelitev hoškega golaža, župnišču v Hočah za blagoslov konj, občini za pripravo dvorane in ne nazadnje tudi članom sveta KS Hoče za pripravo in izvedbo celotnega programa praznovanja. Drago ORNIK, predsednik Sveta KS Hoče Foto: Borut Celan IZ NAŠIH KS V soboto, 16. aprila smo v okviru KS Slivnica organizirali čistilno akcijo pod geslom »Očistimo in uredimo naš kraj«. Obvestili smo vsa društva in organizacije v okviru KS in Osnovno šolo F. L.Vuka Slivnica. Na vabilo so se odzvala DU Slivnica, KO RK Slivnica, ŠD Slivnica, dva razreda OŠ ter nekateri posamezniki. Zborno mesto je bilo pri prostorih KS Slivnica, kjer smo razdelili vrečke in rokavice, ter se dogovorili, katera področja bomo očistili. Skupina je bila dva- do tričlanska in tako smo se razvrstili: - Slivnica–Hoče ob Mariborski cesti - Slivnica –Fram ob Mariborski cesti - Slivnica–Radizel–železniška postaja–Miklavška cesta - Slivnica–Čreta–Veronikova cesta–Cesta ob ribniku - Kolmanova cesta, Radizel - Ulica Milke Volk–Vilenska, Radizel - Igrišča pri osnovni šoli - Igrišče pri gradu in okolici Učenci so očistili okolico šole in igrišča ter lipov drevored. Ostali udeleženci, ki nas je bilo 14, smo si razdelili navedene relacije ter doživeli marsikatero presenečenje, saj ljudje odmetavajo živalske kože, živalske kosti napol obrane, notranje organe živali, salonitne plošče, avtomobilske dele in drugo. Vsega skupaj, brez salonitnih plošč, se je nabralo za dve avtomobilski prikolici. Zaključna misel čistilne akcije je, da so ljudje še zmeraj zelo neodgovorni in odlagajo vse, kar jim je v napoto, čeravno je zbirni center v Slivnici odprt trikrat tedensko (v torek, četrtek in soboto). Premalo se poslužujejo centra in jim je najlažje odvreči smeti ob cestah, v gozdu, ob ekoloških otokih in ob javnih poteh. Bodimo dovolj ozaveščeni in čuvajmo naravo pred navlakami in skrbimo, da bo naš kraj čimbolj čist in urejen. Vsem, ki so v akciji čiščenja sodelovali, se v imenu Sveta KS Slivnica in svojem imenu zahvaljujem za čas, ki so ga namenili čistilni akciji. Peter Kovaček Predsednik Sveta KS Slivnica Na razpis za sodelovanje na 21. Župančičevi frulici se je prijavilo 55 deklamatorjev iz 31 slovenskih osnovnih šol. Mladi deklamatorji so se lahko predstavili z izbrano pesmijo Miroslava Košute (Kaj je abeceda, Zidamo dan in Semaforji) iz pesniške zbirke Križada. Njihove nastope je ocenjevala strokovna komisija. Učiteljica slovenščine Petra Trstenjak mi je predlagala, da bi se preizkusila v predizboru za mlade deklamatorje na Župančičevi frulici. Dejala je, da je vredno preizkusiti samega sebe v najrazličnejših vlogah pred občinstvom. Seveda sem se razveselila in bila vesela, da je izbrala mene. Začela sem se učiti pesem Semaforji. In to na pamet! Kot mi je svetovala učiteljica, sem pred ogledalom preizkušala sama sebe in se opazovala – svojo mimiko, gibe, izraz … Nato sva z učiteljico skupaj interpretirali in interpretirali in interpretirali in … Zgodilo se je. Usodni dan. Ko je bila na urniku matka, je prišla učiteljica z nasmehom pome. Zapeljali sva se na šolo, kjer je potekal predizbor. Še med vožnjo sem interpretirala, kajti imela sem malo treme. Krilila sem z rokami, da je bilo že prav smešno. Ko sva prispeli, sva morali malo počakati, pa ne dolgo. Prijazna gospa nas je popeljala v glasbeno učilnico, nam predstavila komisijo in nas s svojimi učenci razvedrila z glasbenima točkama. Še pecivo in sadje nas je čakalo! Sočne jagode! Stvar je postala resna. Med zadnjimi so poklicali mene. Na srečo se nisem zmotila, vse je steklo kot po maslu. Kako sem bila vesela! Nato so nas še fotografirali in imam en lep spomin več v svojem albumu. In učiteljica je bila ponosna name – tako močno me je stisnila, da je bilo prav luštno! Samo midve sva se objeli. Čez nekaj dni sem prejela pošto, da se, žal, nisem uvrstila med najboljših pet. Nič hudega, sem zamahnila z roko in odkorakala v nov dan, novim dogodivščinam naproti! Bila je krasna izkušnja, kajti deklamiranje je zakon! Katja Petrovič – Cvilak OŠ FLV Slivnica 21 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V okviru projekta Comenius na OŠ Dušana Flisa Hoče nas je 7 učenk v sredini maja potovalo na obisk k našim znancem, Litvancem, v mesto Kaunas. Znancem zato, ker so prav oni nas obiskali v Hočah v aprilu, in na obisk zato, ker nam je to omogočil projekt Comenius, pri katerem letos na naši šoli znova sodelujemo in je financiran s strani Evropske komisije. Sedaj pa se prepustite moji pripovedi o doživetjih s tega potovanja. 4. dan (Trakai, ogled Vilniusa) Tokrat je bil na vrsti ogled celotnega glavnega mesta Litve. A to niti pri učiteljicah, kaj šele pri nas, ni prišlo v poštev. Prišlo je do nekaj manjših težav z litvansko učiteljico:''We paid for this tour, so you must stay with your group'', a smo se hitro znašle. Od naše skupine smo se pač odcepile nekje na sredini predavanja o nekakšni cerkvi. Tako smo dan preživele po svoje (seveda v šopingu). Veste, kaj sem sedaj razmišljala, dobrih 5 minut po tem, ko sem napisala naslov? Kje bi začela. Kje bi začela, da bi vam lahko povedala vse o našem obisku v Litvi. Da bi opisala vseh 1000 dogodkov, ki so bili vzrok za smeh, začudenje, izraz na obrazu, ki pove: ''Kak te toti živijo? Kaj so normalni?'' Pa sem se odločila, da ne bom začela s svojim pakiranjem kovčkov. 1. dan (Hoče–Ljubljana–Praga–Vilnius-Kaunas) Prvi dan je še bil najbolj zanimiv od vseh. Navsezadnje smo morale prepotovati pol Evrope ter menjati številna prevozna sredstva. Pa da naštejem le nekaj utrinkov s tega dela potovanja: tekoči trak je lahko zelo zabavna stvar, sploh če hodiš v obratno smer. Čas še vedno mine najhitreje, če igraš karte na tleh letališča. In najpomembnejša stvar, ki smo se jo naučili tistega dne? Nikoli, ampak res nikoli, si ne smeš naročati stvari v tuji valuti, če ne poznaš menjalnega tečaja. Tako boš namreč dal za pomarančni sok nič manj kot 6 evrov (res je, da je bil naraven, pa vseeno). In kako je izgledal preostanek obiskovanja trgovin na letališču: ''Kaaaaj si nora? Toto revijo si boš kupla? Če ja stane en pa pol soka. Kupi si rajši toto, ko prije majn ko sok.'' Zabavno, mar ne? 2. dan (športne igre, reli po Kaunasu) Ta dan smo spoznali, da so tudi tukaj navajeni na toploto (pač smo mislile, da bo bolj mrzlo, ker so neki gori). V dopoldnevu so na njihovi šoli pripravili športne igre, ki sem si jih zapomnila po dveh stvareh: da imajo izjemno prijazne in zabavne fante ter da je bilo peklensko vroče. Tega dneva se bo verjetno najbolj spominjala Lana, saj so si jo naši prijatelji Litvanci izjemno zapomnili po eni stvari:''Hey, where's vegeterian? Eating salad, perhaps?'' 3. dan (Vilnius - aqua park) In že je tukaj moj najljubši dan. Čas za vodni paaaark. Tam smo dve uri uživali v stavbi, prepredeni s tobogani. Vsi smo se strinjali, da bi se lahko mimogrede tukaj zadržali kar cel dan. A zanimiva je bila tudi vožnja do parka. V tej uri in pol se nam je zgodilo marsikaj. Spoznale smo se z fantom iz Češke, ki je že bil na Triglavu:''Was it difficult?'' ''No, just a little walk.'' Vse moje punce so mi povedale, da me bodo nagnale na prvo letalo domov, kjer bom v ponedeljek morala imeti govorni nastop (predstavitev osebe) pri slovenščini. Preizkusila sem se v improvizaciji ter jim podala čisto posebno predstavitev osebe (Božička), s katero sem jih spravila v jok (one so rekle, da zaradi smeha, a jaz sumim, da so pogrešale šolske ure slovenščine). 22 5. dan (Kaunas – Vilnius – Praga – Ljubljana - Hoče) Tako, dan odhoda je končno prišel. Tokrat smo se dobili na železniški postaji, saj bi se naj do Vilniusa peljale z vlakom. Tako smo se še zadnjič skupinsko slikale, objele ter si obljubile, da se še slišimo ali celo obiščemo. In prišel je čas, da se vrnemo v normalnost. Začetek potovanja: dve uri vožnje z vlakom (pazi ti to, dvonadstropni je bil). Po končani vožnji smo se odpravile na letališče. Tukaj se ni zgodilo nič posebnega. Pač preživele smo tisto uro ter z letalom poletele do Prage, kjer pa je bilo zabavno. Do naslednjega letala je bilo namreč še 7 ur in zato smo se morale zaposliti. Spet so bile aktualne vožnje s tekočim trakom, igre s kartami ter spoznavanje s tujci. Nazaj je prišla celo naša najljubša stvar: plačevanje soka z valuto. Nato pa koooončno: vzlet v Pragi ter pristanek na slovenskih tleh. Spet bomo lahko v miru spale v svojih posteljah ter jedle normalno hrano. Zunaj letališke zgradbe smo po 5 dnevih znova zadihale sveži slovenski zrak (ok, res da je imel ljubljanski duh, a boljše kot nič). Nato hop v kombi in vožnja do Hoč. Tam smo se poslovile, si še zadnjikrat zagotovile, da je bilo nepozabno, učiteljici Metličar in Kladnik sta nas še pred starši pohvalili, da smo bile pridne, in nato končno. Vsaka v svoj avto in na poti v domače gnezdece. Tako se je naše potovanje zaključilo. In za na konec vam povem še stotič: povsod je lepo (celo v Litvi), a doma je še vedno najlepše. Saša Kupčič VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Danaja Roner je osmošolka, ki svoje popoldneve preživlja drugače kot večina slovenskih osnovnošolcev. Ure in ure, ki jih njeni vrstniki preživijo pred računalniki, Danaja posveti ljubezni do baleta. Že kot majhna deklica je vedela, da je to tisto, kar želi početi v vsem svojem življenju. So bili tvoji dosedanji nastopi tudi v Operi? Kateri nastop te je najbolj zaznamoval? Zakaj? Velikokrat sem že morala pokazati svoja znanja. Vsak nastop je nekaj posebnega, pomembnega, vendar bi izpostavila nastop na lanskem božičnem koncertu, kjer sem plesala solo. Katere tehnike/gibe je najtežje osvojiti? Sicer še nisem spoznala vseh gibov, a glede na dosedanje poznavanje baleta je najtežja vaja zame “adagio”, to je vaja, pri kateri stojimo na pol prstih in počasi dvigujemo noge, lahko pa so prisotne še piruete in gibi z rokami. Ko sem jo videla med nastopom, se mi je zdela kot vetrova vila, ki nežno, a odločno poskakuje na odru. Očarala je ne le mene, temveč vse gledalce. Čemu se mora balerina odrekati, odpovedovati? Odrekati se moramo zlasti sladkarijam, ličenju, nakitu in nalakiranim nohtom na treningih. Ni težko, čeprav imam rada predvsem sladke dobrote. Bi plesala tudi v tujini? In ali boš postala profesionalna balerina? Seveda bi plesala v tujini. Glede primabalerine ne upam korajžno in glasno razmišljati, sem še skromna, res pa je, da bi nekoč rada plesala v ruskem Bolshoi teatru, haha. Tvoja pot je še vsa odprta, znanja, strategije boš še dopolnjevala, izpopolnjevala, postajala boš vse boljša. Kakšne ambicije imaš? Želim dokončati Umetniško gimnazijo, smer balet, nato pa si želim plesati v mariborskem baletnem ansamblu. Biti balerina je zelo redko med slovenskimi osnovnošolskimi najstniki. Si zaradi tega zvezda šole? Ne, nisem zvezda šole in se tudi ne počutim tako. Saj baletnikov javnost ne obravnava kot zvezde, ne? In to se mi ne zdi nič napačno. Dejstvo pa je, da v šoli ne razlagam o svoji nadarjenosti in ljubezni do baleta in niti ne želim biti izpostavljena. Delam to, kar imam nadvse rada. Tisti, ki so mi blizu, pa tako ali tako vedo, kako preživljam čas, ko nisem v šolski klopi. Kakšna je tvoja baletna pot doslej? Kako se je sploh začela? Moja “baletna pot” doslej ni kaj posebnega. Gre predvsem za vsakodnevne in precej zahtevne, naporne treninge. Z njimi sem pričela v 1. razredu osnovne šole, nato sem bila tri leta t. i. pripravnica. Sedaj obiskujem 5. razred nižje baletne šole, ki jo bom končala čez eno leto, torej prav tedaj kot OŠ. Da me balet zanima, in to zelo, se je videlo in vedelo po tem, da sem po televiziji najraje gledala oddaje, ki so bile kakor koli povezane z baletom, še bolj pa sem strmela v ekran, če je bila na programu baletna predstava. Plešeš klasični balet. Zakaj? Všečni so se mi zdeli baletni copatki, špici jim pravimo, seveda tudi baletne oblekice (tutu). V klasičnem baletu je veliko elegance, prefinjenosti, gracioznosti, sanjskosti, takorekoč, kot da baletke niso s tega sveta. To se mi zdi zelo mikavno, privlačno, neraziskano, zato sem hotela z gibi svojega telesa vse to raziskati, občutiti, dajati. Imaš vzornico, vzornika? Ne, nimam vzornika, a občudujem precej baletnih umetnikov in bi želela biti nekoč tako dobra kot oni oziroma še bolj. Vem, da se je treba primerjati z najboljšimi in poznam pregovor, da nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Torej lahko ima najboljši baletnik, baletka še vedno koga boljšega od njega/nje same. Kateri so najpomembnejši pogoji, da je nekdo sploh lahko baletni plesalec? Dekle naj ima dolge noge, dolge roke, višina ne sme presegati 170 centimetrov, potrebna je gibčnost, seveda pa moraš biti vitke postave. Sonja Votolen foto: Maja Štuhec 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Učenka OŠ FLV Slivnica Vita Lipnik je sodelovala na natečaju Z domišljijo na potep 2010/2011 Založbe SMAR-TEAM. Med 248 poslanimi zgodbami iz vse Slovenije je bila v svoji kategoriji izbrana med prvih 26 finalistov. Povabljena je bila na zaključno prireditev Projekta za razglasitev nagrajencev, ki se je odvijala v ponedeljek, 23. maja 2011, v Cankarjevem domu na Vrhniki. 10. mesta v zaporedju kategorij srednješolci, predmetna stopnja, razredna stopnja in predšolski otroci. NA VRHNIKO NISEM PRIŠLA ZAMAN Začeli so podeljevati nagrajence po izboru gledalcev. Tam sem vedela, da nisem zraven, saj je prvonagrajena zgodba dobila kar 1600 glasovnic. Potem so podeljevali posebne nagrade uredništva. Obsedela sem. Dokler nisem zaslišala svojega imena. Menda sem vstala in stopila na oder (nato pa hitro spet pobegnila na svoje mesto). Kar se je dogajalo pozneje, mi je ostalo v zamegljenem spominu. Fotografije pa govorijo svojo zgodbo. Le-te razkrivajo, da so me kasneje zopet poklicali na oder in me postavili poleg igralke Zvezdane Mlakar, ki je podeljevala nagrade ... Vem le, da na Vrhniko nisem prišla zaman. Ko smo obstali na parkirišču v Vrhniki, sem si zaželela, da bi vožnja trajala dlje. Pred Cankarjevim domom se je zbralo že kar nekaj otrok, ki so rinili v dvorano. Po potrpežljivem čakanju smo se vsi posedli na svoja mesta in počakali do začetka prireditve. Zaradi pogleda na oder, na katerem so bile skrajno lepo zložene vse nagrade, vrečke in priznanja, so se mi pošteno zatresla kolena. Z vsako podeljeno nagrado se je bližala tudi razglasitev rezultatov moje kategorije in moje noge so že same od sebe poskakovale pod sedežem. Toda tudi ta del prireditve se je moral odviti. Začeli so klicati imena, imena, imena – vsa so mi ušla iz glave – in jaz sem le ploskala, ploskala, ploskala. Najprej so podelili nagrade od 4. do 24 Po desetih prebranih imenih (med katerimi ni bilo mojega) sem mirno obsedela, kajti – vsaj mislila sem - moj del se je končal. Od takrat naprej nisem pričakovala ničesar več. Bila sem mirna, povsem. Vita Lipnik Petra Trstenjak, mentorica VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V OŠ FLV Slivnica pri Mariboru smo 2. junij obeležili s prav posebnim dogodkom: na zaključni prireditvi šole, naslovljene Da jutri bo lep, moramo očistiti vsak svoj svet, smo slavnostno podpisali Ekolistino in tako uradno postali del nacionalnega projekta Ekošola kot način življenja. S tem posebnim dokumentom smo se zavezali, da bomo skupaj skrbeli za ekološko ozaveščanje, opozarjanje na ekološke probleme v naši ožji in širši okolici ter odpravljanje le-teh, varovanje narave, skrb za čistočo šole in okolice, da bomo negovali medsebojne človeške odnose, spoštljivo ravnali s hrano, se več gibali na svežem zraku, varčevali s papirjem, z vodo in energijo, ločevali odpadke itd. Ekolistino je podpisalo kar 6 ljudi, in sicer g. ravnatelj Anton Obreht, g. župan Jožef Merkuš, vodja oddelka za družbene dejavnosti ga. Karmen Purg, predstavnica krajevne skupnosti in staršev ga. Karmen Ogrizek, koordinatorica naše Ekošole ga. Romana Rojko ter nacionalni koordinator Ekošole Slovenije g. Dane Katalinič. Pevski zbor pa nas je pozitivno presenetil, ko smo prvikrat zaslišali našo šolsko ekohimno z naslovom Ekofrajerji smo mi! Trud, ko si nismo zatiskali oči, da naš planet velik kup smeti krasi, je bil slavnostno poplačan, zato nobenih skrbi ne delamo si, saj ekofrajerji smo postali mi! Drevo – bolj kot si mislimo, se dotika nas, Slovencev, saj smo med najbolj gozdnatimi, drevesnimi državami na planetu. Kjer so drevesa, je več življenja kot tam, kjer jih ni. V okolišu šole smo že posadili nekaj dreves. Kar se sliši lepo. Nihče pa ni preštel ali objavil, koliko so jih tistega dne posekali. In prav temu smo namenili ta dan – obujanju spoštovanja do narave in dreves! Prenovili smo življenje in ga spremenili v zanimivo in nepozabno zgodbo. /…/ Učencem po koncu so vstali lasje, oh, smetka ti tuja, zdaj tebi gorje! Spraševali smo se, če smo si kdaj vzeli čas in si ogledali drevo. Pozorno in z ljubeznijo. In spoznali, da če ga hočemo od blizu spoznati, moramo znati dobro prisluhniti, kaj nam bo povedalo. Le tako bomo videli njegovo bogastvo in njegovo revščino – njegovo prebujanje in cvetenje spomladi, njegove sadeže poleti in njegovo umiranje v jeseni ter njegovo spanje pozimi. Če hočemo od blizu spoznati drevo, se ne smemo spozabiti in ga raniti, da bo umrlo, še preden je zanj napočil čas. Mar ni tako tudi z nami? Ni daleč, ni daleč do košev zelenih, pa tudi modrih, rdečih in rumenih. Le boj se, ti smetka, le hitro ubeži! Le boj se, ti smetka, le hitro spoznaj, zate dolgo ne bo več trajal ta raj. Le urno, le urno obrni pete, le urno, le urno, ker koši se te žele! Ah, dajmo, postojmo, preljubi plesalci, da jaz si oddahnem, da malo počijem. To rečejo, hitreje so metle zasukali in vso umazanijo s poda posesali, na bregu Poljanščice se enkrat spočili, plesaje v koš zeleni smetko spustili. Vihar so vid'li učenci hrumeč, al' smetke nobene nihče videl ni več! /…/ Petra Trstenjak, vodja prireditve V soboto, 7. maja 2011, je bilo 34. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tekmovanje je potekalo v Ljutomeru. Na tekmovanju je sodelovalo okoli 550 tekmovalcev iz približno 86 čebelarskih krožkov. Našo šolo je zastopalo osem tekmovalcev. Srebrno priznanje so osvojili: - Uranjek Lena, 4. razred - Romih Zala, 5. razred - Jezernik Filip, 5. razred - Jezernik Benjamin, 8. razred Anita Kokol, mentorica 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Ves teden smo z radovednostjo pregledovali portale z vremensko napovedjo in trepetali nad izvedbo prvega Športšpasa v Hočah, v soboto, 14. 5. 2011. Z veseljem smo sprejeli novico, da dež grozi komaj v popoldanskem času. Glavni organizatorji na šoli so dobro poskrbeli za delitev nalog in tako smo učiteljice prve triade pripravile vse za izvedbo štafetnih iger in igre med dvema ognjema. V Reki smo se dogodka očitno razveselili res vsi, saj so v soboto na prireditev prišli vsi otroci v spremstvu starša ali celo družine. In igre so se lahko pričele! Najprej so se pomerili otroci v štafetnih igrah, med seboj razvrščeni po razredih. Moči so bile enakomerno porazdeljene, je pa bilo zabavno, ker so bile naloge drugačne kot pri pouku. Vodili so žoge s hokejskimi palicami, se borili z obstankom žogic na teniškem loparju, obešali in pobirali perilo, pa še kaj. Najbolj zanimiv pa je bil trenutek, ko so za štafetne igre bili na vrsti starši! Največ težav, smeha, na žalost pa tudi padec, so jim povzročale hodulje. Otroci so navijali kot za stavo. Reka se je dobro odrezala! Ko smo se šele prav zagreli, je bila na vrsti menjava igrišča in igra med dvema ognjema. Tudi tukaj je bilo zabavno, za igro staršev pa je zmanjkalo časa. Škoda! Po malici smo se odpravili peš proti Križni kapeli, eni hitreje, drugi počasneje, vsi pa vidno dobre volje. Pot je bila pravi užitek, saj smo hodili skozi gozd in oči so nam počivale na razigranih otrocih in zeleni kulisi. Po povratku je sledil še zaključek, ko so naši otroci nastopili s pevskim zborom in nato v spremstvu Samotarjev marsikomu privabili na usta smeh. Za naš razred se je prireditev zaključila še nekoliko slavnostno, saj je sedemčlanska družina Gomaz prejela nagrado za najmlajšega prisotnega člana družine (Sara, 1 leto). Ob slovesu smo se strinjali, da je bilo druženje zanimivo, drugačno in potrebno ponovitve, saj smo se v družbi drug drugega, prepleteni s športno dejavnostjo, imeli nepozabno. V upanju na čim več takšnih ali podobnih »Športšpasev«, se vsem prisotnim zahvaljujem za njihov prispevek in dobro voljo. Jasna Pitamic, učiteljica 1. c iz Reke Z dramsko skupino Samotarji se srečujemo na različnih prireditvah. Včasih učenci skupaj z njimi celo zapojejo ali sodelujejo v kakšni igri. Te dni smo jih prosili, da bi nam na podružnični šoli RekaPohorje predstavili ljudska glasbila. Prijazno so se odzvali in skupaj smo preživeli poučen šolski dan. Učenci so prisluhnili ljudskim godcem in z njimi tudi zapeli. Zatem so jim glasbeniki predstavili posamezna ljudska glasbila in razložili njihov nastanek. Otroci so smeli tudi zaigrati, česar so bili najbolj veseli. Zahvaljujemo se za prijetne trenutke! Lidija Šoštarič 26 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Ta izrek se je še kako potrdil na finalnih tekmah ŠKL (Šolska košarkarska liga), ki smo jih spremljali v torek, 19. aprila, v dvorani Tivoli v Ljubljani. Na stotine otrok iz slovenskih osnovnih šol se je pomerilo na finalni prireditvi v različnih športih in spremljajočih projektih. Poleg športnih nastopov so na finalni prireditvi ŠKL nagradili tudi zmagovalce ostalih projektov: naj-ŠKL šola, najboljši krožki, naj-ŠKL športnik. Tekmovanja potekajo čez vse leto na šolah, ki so se odločile sodelovati v organizaciji ŠKL, ta že 16 let organizira tovrstna tekmovanja. Tudi OŠ Dušana Flisa se je v sezoni 2009/2010 pridružila tekmovanju v odbojkarski ligi in že kar v sezoni 2010/2011 prišla v finale. Ja, tako dobri so, deklice in dečki, za kar so prav gotovo najzaslužnejši: njihova trenerja Patricija Rebernak Klinc in Darij Kotnik in mentorja Boštjan Koren in Milena Zrimšek. Vzdušje, ki smo ga doživeli ob tekmi med obema finalistoma, OŠ Hoče in OŠ Kanal, je težko izraziti z besedami. Navijači OŠ Hoče so kljub izgubljenim točkam neumorno spodbujali svoje odbojkarice in odbojkarje do zadnjega. Pod svojo tribuno so namestili zanimiv transparent, ob njem pa vzklikali »Kdor ne skače ni Hočan, hej, hej, hej«. Na drugi strani tribune so jih spodbujali starši, ki so si na ta dan vzeli prosto, da svojim otrokom na igrišču poleg spodbujanja podajo pomembno sporočilo: ponosni smo na vaše dosežke, ponosni na tiste, ki jim to omogočajo, mentorje in trenerje, predvsem pa hvaležni, da se trudijo in vztrajajo pri delu z mladimi. Prav gotovo pri njih niso pomembne plačilne liste, svoj čas radodarno podarjajo mladim, ki jim s svojo predanostjo sooblikujejo zdravo odraščanje in krepitev osebnostnega razvoja v sloganu »Zdrav duh v zdravem telesu«. Finalno tekmo med Hočami in Kanalom je poleg ravnateljice OŠ Kanal spremljal tudi župan Občine Hoče-Slivnica g. Jože Merkuš, ki je sestanek na ministrstvu prestavil na poznejši čas, da se je lahko udeležil tega pomembnega športnega dogodka naših otrok. Imel je to čast, da so ga organizatorji pozvali za začetni servis. Tako pač je, če si športnik po duši, predvsem pa, če se zavedaš, da je v našem življenjskem ciklusu pomemben pristop od rojstva do konca življenja. Finalna prireditev je dogodek, ki je v ponos tako udeležencem kot tudi organizatorjem, saj je to prireditev, na kateri ne manjka čustev, smeha, dobre volje in lepih trenutkov – kaj več kot to pa si udeleženci in organizator ne moremo želeti. Stavba, v kateri je danes osnovna šola, je v letošnjem letu praznovala svoj častitljivi jubilej, letos je namreč minilo 50 let odkar so prvi učenci vstopili v nove prostore, kjer naj bi se poslej šolali. Tako smo se že v začetku šolskega leta učitelji in učenci odločili, da bomo to visoko obletnico obeležili, projekt obeležitve smo poimenovali Iz babičine skrinje. Učenci so se tako pod mentorstvom učiteljem vse od meseca septembra ukvarjali z raziskovanjem zgodovine šole in starih običajev. Vrhunec pa je projekt doživel v mesecu juniju, 1. junija so namreč učenci skupaj z učitelji mentorji v šolskih Besedilo in foto Silva Božnik prostorih pripravili razstavo, ki priča o preteklosti stavbe, v kateri se šolajo, prav tako pa prikazuje tudi način življenja izpred petdesetih let. Tega dne je bila v Kulturnem domu v Hočah tudi slavnostna prireditev, s katero smo dokončno obeležili petdesetletni obstoj stavbe, ki vzgaja in na nadaljnjo življenjsko pot pošilja generacije mladih. Prireditev je bila zasnovana kot preplet šolske preteklosti in sedanjosti. Učenci so skozi igro, petje in ples prikazali, kakšni so bili šolski časi nekdaj in kakšni so danes. Skupaj z učenci iz 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE podružnične šole Reka-Pohorje pa je nastopila tudi dramska skupina Samotarji. Na zabaven način so prikazali, kako je pouk potekal nekoč. Skratka prireditev je bila zelo uspešna, saj so se vsi nastopajoči v svoje vloge zelo dobro vživeli in pokazali, kaj zmorejo. Trud vseh nastopajočih in nas organizatorjev je bil poplačan z lepim številom gledalcev, ki smo jih bili resnično veseli. Veseli smo bili, da se je prireditve udeležilo tako lepo število ljudi. Še posebej smo bili ponosni na to, da so se na naše vabilo odzvali tudi bivši delavci šole, ki so sedaj že upokojeni. S prireditvijo smo se jim namreč želeli zahvaliti za njihov prispevek k razvoju šole, ki nosi njihov neizbrisni pečat. S počastitvijo petdesetletnice smo tako učitelji kot tudi učenci pokazali, da nam naša šola pomeni več kot le stavbo, v kateri delamo in se šolamo, z njo se namreč čutimo povezane in upamo, da bomo tudi mi v njeni zgodovini pustili neizbrisen pečat. Andreja KladniK 20. aprila smo s 7. razredoma izpeljali zanimiv naravoslovni dan z nam še vedno dobro znanim čebelarjem gospodom Pehantom. Nekateri smo se v nižjih razredih z njim družili še kot čebelarji. Ta dan smo imeli zanimiv program, saj smo si ogledali film »S ČEBELO DO MEDU«, pri katerem smo pokukali v svet pridnih čebelic, ki bi nam vsem lahko bile za vzor. Poklepetali smo z g. Pehantom, ki nam je najprej predstavil delo čebelarja, nato pa smo kot po tekočem traku izdelovali svečke iz voska, okrasne svečnike iz slanega testa ter darilne škatlice. Tokrat smo tudi mi bili kot čebelice. Bili smo enotni, marljivi in delovni, za kar smo še bili pohvaljeni od učiteljev spremljevalcev oz. izvajalcev delavnic. Ne verjamete? Potem pa poglejte fotografije. Ob koncu dneva še je sledila degustacija medu in čebeljih pridelkov. Najokusnejši so bili sladkorčki s propolisom, ki je imel zelo, zelo malo alkohola – bil je namreč propolis za otroke. Učenci turističnega krožka smo lani pred podružnico uredili majhen skalnjak. Posadili smo: meliso, meto, žajbelj, drobnjak, timijan, rožmarin, pelin, origano in baziliko. Melisa ima obliko koprive, ampak ne speče, ker ni kopriva. Diši po limoni. Meliso je treba porezati, preden začne cveteti, zato smo se danes zbrali učenci turističnega krožka ob skalnjaku. Porezali smo meliso. Ko je bila porezana, smo ob zemlji našli polža, ki smo ga odnesli drugam. Nato smo zagreli vodo za melisin čaj in dali vejice na dva kupa, lepe posebej in slabe posebej. Stisnili smo limonin sok na en krožnik. Imeli smo tudi rjavi in beli sladkor. Ko je bil čaj skuhan, smo vzeli kozarec, ga namočili v sok od limone in v sladkor. Nalili smo si čaj v kozarec, ga okrasili s koščkom limone in meliso in ga spili. Melisin čaj je bil dober. Preostale lističe smo dali sušit, da si bomo lahko tudi v naslednjih dneh skuhali čaj. 28 Lucija Golob, 3. c , podružnična šola Reka-Pohorje VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Na naši šoli je potekal projekt »Od ustvarjalnosti otrok do pravega poklica«, v katerem so sodelovali učenci in učenke 5. razreda in je potekal pod okriljem društva Izida. Društvo za vzpodbujanje ustvarjalnosti Izida je na prvem razpisu švicarskega prispevka dobilo sofinanciran projekt »Od ustvarjalnosti otrok do pravega poklica«. Projekt je bil v lanskem letu izbran na razpisu Slovensko-švicarski program za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji, ki sta ga podpisali državi Švica in Slovenija. Sofinanciranje omogoča izbranim šolam – med drugimi tudi OŠ Dušana Flisa Hoče. Učenci so v delavnicah zelo uživali. Odločali so se za poklice, izdelovali izdelke iz gline, fotografirali in izdelovali različna glasbila ter nanje igrali. Anita Kokol Mi ekofrajerji pobiramo smeti, ker za naravo nas skrbi. Plastiko v rumenega, steklo pa v zelenega, pločevino mečemo v smetnjak, ki mora biti moder vsak. Papir leti v rdečega, po barvi bolj kričečega, zdaj smo odpadke ločili, pa nismo nič zamočili. - Jaz mečem smeti, kamorkoli se mi zdi! - Ti ne boš metal smeti, ker meni to prav se ne zdi. - Pusti ga, saj nisi najbolj pametna. - Tiho bodite vsi, ker si še hlač ne znate umivati. - Ti žalila mene ne boš, ker ružiš vsako noč. - Plastika v papir leti, vam pa se naj kr zvrti. - Tega raje ne počni, ker plastika tja ne sodi. - Tu velik je nered, zato jaz moram narediti red. Plastiko ločujemo in se ne norčujmo. plastiko predelamo, nato jo spet izdelamo v … To plastično majico nase zvlečem, uš, ti pa premočen boš, še enkrat ti rečem. Ne, pri meni je drugačno vreme, taka majica bi bila mi v breme. Jaz nosim ta pisani plastik dežnik, da si senčico ustvarim in se pod soncem ne poparim. Pa saj to še ni vse, plastične zamaške zbiraj, tudi na bolne se oziraj. Čim manj s tetrapaka pijmo, raje si svežo vodo nalijmo. Oh – kamorkoli pogledam, koliko plastične embalaže vse to nam slabo kaže, še dobro, da poznamo postopek RECIKLAŽE!!!! Učenci 5. c, podružnične šole Reka-Pohorje Iskrene čestitke! 9. junija 2011 smo izvedeli, da smo se s 5. c razredom OŠ Dušana Flisa Hoče - POŠ Reka-Pohorje s to pesmico, ki smo jo tudi posneli v stand up izvedbi, uvrstili med 15 zmagovalcev natečaja EKO ŠOLA STAND UP. Lidija Šoštarič 29 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Za osvežitev spomina: pri tolikih urjenjih in družabnih srečanjih članstva in pristašev naše enote naj spomnim, da smo začenši z letom 1998 pa do vključno 2007 te aktivnosti izvajali pri nekdanjem lovskem domu Rače ali kar v Rački jami, od leta 2008, torej že četrtič zapovrstjo, pa se slednje odvijajo pri brunarici AMD Orehova vas, na čudovitem področju svetovno poznane motokros proge v Radizelu. Tako je bilo tudi v soboto, 28. maja letos. Vremenske razmere nam tokrat niso šle na roko, toda trdna volja velike večine vabljenih članov in pristašev enote je pretehtala. Tudi večina častnih gostov je prišla, med njimi Janez Šifrar, predsednik KO ZB za vrednote NOB Hoče – Slivnica, Jože Škof, predsednik OZSČ Maribor, Mišo Frajzman, član predsedstva OZSČ Maribor, Marijan Frangež, predsednik enote OZSČ Maribor – Hoče, in predstavnik SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi, Boštjan Gril. Svoj izostanek je opravičil Jože Merkuš, župan Občine Hoče-Slivnica. Dež je proti deveti nekoliko pojenjal, še sonce se je poigravalo z oblaki. Izkoristiti je treba trenutek, smo sklenili. Ob 9.30 smo pričeli z urjenjem. Streljanje s serijsko zračno puško je na treh strelnih mestih, ob pomoči posameznih častnikov in podčastnikov enote, vodil Boštjan Gril. Urjenje v metu šolske bombe na cilj – približevanje zakoličeni zastavici, je ob pomoči častnika enote, vodil Mišo Frajzman, član predsedstva in praporščak OZSČ Maribor. Urjenje je potekalo disciplinirano, ažurno, in kar je vselej najpomembnejše – varno! Tekmovanje je potekalo le v posamični konkurenci, tako pri članih kakor pri članicah. 30 Po končanem tekmovalnem delu in kratkem pozdravnem nagovoru sta predsednik enote Slivnica in predsednik OZSČ Maribor najboljšim podelila priznanja in pokala. Aplavzi so bili bučni. In ponovno je naš Franček s harmoniko oznanil pričetek druženja. Ničesar ni manjkalo. Tudi pesmi in plesa ne. Nekako ob 16. uri smo zaključili vselej prijetno aktivnost, ki jo bomo gojili še naprej. Hvala gostitelju AMD Orehova vas, hvala ekipi Gostilne Lobnik in SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi. Prošnjo za maj 2012 že pišem. Bruno Kremavc, predsednik enote Slivnica ČLANI POSAMIČNO Janko Lah, ES Igor Pahor, EM Marjan Frangež, EH Serijska ZP (od 100) 82 krogov 81 - // 81 - // - Mesto 1. 2. 3. ČLANICE POSAMIČNO Maja Pahor, EM Slavica Bratuša, ES Nina Novak, ES Serijska ZP (od 100) 78 krogov 73 - // 63 - // - Mesto 1. 2. 3. ČLANI POSAMIČNO Branko Karba, ES Franc Rižnar, ES Drago Sentič, ES Pribl.šb/c (d=5m/3 meti) 0,58 m 0,67 -//0,77 -//- Mesto 1. 2. 3. ČLANICE POSAMIČNO Sonja Gregorc, ES Irena Novak, ES Marija Kopek, ES Pribl.šb/c (d=5m/3 meti) 1,76 m 1,77 -//1,82 -//- Mesto 1. 2. 3. Prejemnik pokala Janko Lah, ES Prejemnik pokala Branko Karba, ES KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Skoraj polovica leta je za nami in v društvo Združenje rezbarjev modelarjev lesa se lahko pohvalimo s kar nekaj aktivnostmi na različnih področjih, Res je, da smo v preteklih dveh, treh letih izgubili kar precej članov izven naše občine, ampak takšen je občinski statut, ki ne dovoli financiranja društvom, seveda tistim, katerih članstvo izven meja občine presega sedemdeset procentov članstva. Da smo lahko med ostalim tudi z njihovo pomočjo izpeljali mednarodni rezbarsko-likovni teden, to ne zanima nikogar, ampak to je že druga tema. V Črenšovcih, Prekmurje, smo izpeljali skupaj radijsko oddajo s Tonetom Petelinškom ob otvoritvi razstave rezbarskokiparskih del, slovenskih in madžarskih avtorjev. Na oddaji so sodelovali: predsednik za fundacijo kulture na vasi iz madžarske gospod Ferenc Nick, župan Črenšovcev gospod Anton Tornar, predstavnik osnovne šole Franceta Prešerna iz te občine, vsestranski kulturni delavec gospod Tibor Frančič in sedaj že upokojeni, bivši urednik razvedrilnega programa RTV Slovenija gospod Matjaž Brojan, moja malenkost ter nastopajoči. Radijska oddaja je bila v uvod mednarodnemu rezbarsko-slikarskemu tednu in že omenjeni razstavi. Prireditvi sta potekali vzporedno, in sicer od 25. 4. do 7. 5. 2011. Organizacijo v Črenšovcih so podprli Občina Črenšovci, osnovna šola in donatorji. Na dan zmage, 9. maja, ki se ga Evropa še vedno spominja in tudi praznuje, smo sodelovali na Madžarskem, v Aranyosapati; povsem blizu omenjenega kraja smo v občini Kisvarda (občina šteje 17 tisoč prebivalcev) skupno izpeljali razstavo rezbarsko-kiparskih del. Moram takoj napisati, da je razstava tekla pod pokroviteljstvom slovenskega veleposlaništva iz Madžarske, samo otvoritev je izpeljala ga. Dubravka Šekonja, pooblaščena ministrica naše ambasade. Z go. Dubravko in njenim partnerjem smo preživeli del dopoldneva, popoldan in vse do poznih večernih ur, kjer smo se po skupni večerji prireditelja župana Kisvarde, g. Tiborja Leleszija, tudi razšli. Tako kot so razgovori tekli, vem, da to ni zadnje srečanje s predstavniki našega veleposlaništva na Madžarskem. Ob tej priložnodsti se moram zahvaliti tudi g. županu Jožetu Merkušu za občinska darila, ki sem jih na slovesnosti podaril predsedniku za Fundacijo kulture na Madžarskem, županu Kisvarde in seveda naši ge. Dubravki Šekonja. Mogoče še o tem, kje je Kisvarda? Kisvarda je oddaljena 680 km od naše občine, in sicer leži skoraj na tromeji med Slovaško, Ukrajino in Madžarsko. Morda še to, kar se meni zdi zelo pomembno: kamorkoli izven meja Slovenije grem, vzamem s sabo reklamno turistično gradivo Slovenije. Obiskovalci so po ogledu razstave z velikim veseljem brskali po našem propagandnem gradivu, posebej pa sem bil ponosen na naš pano, postavljen v razstavnem prostoru, ki na veliko pokaže znak našega društva, prav tako pa na veliko pokaže, od kod prihajamo, grb in napis Občina Hoče-Slivnica Gorice. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Šolskemu svetu osnovne šole Slivnica, posebej pa g. ravnatelju Antonu Obrehtu za razumevanje glede prostorske problematike KS Slivnica. Gospod Ljubo Zidar – ali je ravnateljev in osnovnih šol v Sloveniji, ki vam gredo tako na roko, kot so nam. V začetku je tečaju prisostvovalo dvanajst tečajnikov, tečaj jih je zaključilo sedem. Nastajala so različna dela, v tem kratkem času smo si, lahko trdim, pridobili kar nekaj znanja. Želja vseh tečajnikov je bila, da v jesenskem času tečaj nadaljujemo, pridružite pa se nam lahko vsi, ki želite pridobiti znanje ustvarjanja v glini. In kaj je pogoj, prijava na 040 915 100, kjer boste dobili nadaljnje informacije. Srečko Ornik, predsednik ZRMLS V teh dneh smo končali tečaj oblikovanje gline. Tečaj je trajal dva meseca in pol, s tem da smo se dobivali vsak petek med 17. in 19.30 v osnovni šoli Slivnica. Predavatelj na tečaju je bil akademski kipar, restavrator g. Ljubo Zidar iz Ivančne 31 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Med redna izobraževanja in usposabljanja v okviru gasilskega poveljstva naše občine sodijo tudi predavanja. Tako smo spomladi imeli predavanje o radijskih zvezah, ki jih uporabljamo gasilci. Predavatelj iz Regijskega centra za obveščanje Maribor nam je v dveh urah osvežil znanje o delovanju radijskih naprav. Govorili smo o poteku javljanja nezgode ali požara na številko 112, od prejema klica do aktiviranja ustreznih služb (gasilcev, reševalcev ...). Naj poudarim, da je plan alarmiranja in aktiviranja gasilcev v občini takšen, da se v primeru požara objekta aktivirajo vsa tri gasilska društva: Bohova, Hoče in Hotinja vas. Aktiviranje poteka preko daljinskega proženja siren in osebnih pozivnikov. Seveda na vsako intervencijo pridejo tudi poklicni gasilci iz Maribora. Krajane prosimo za razumevanje pri aktiviranju siren. Klici občanov na številko 112, da bi izvedeli, zakaj se ''dere'' sirena v tem času, povzročajo oteženo delo na centru za obveščanje. Operaterji so namreč že tako polno obremenjeni, kajti v času intervencije poteka gost radijski promet, ki ga občani ne morete spremljati. V okviru redne vaje evakuacije je 11. maja potekala vaja na OŠ Franca Lešnika-Vuka v Slivnici. Te vaje se je udeležila tudi PGD Hotinja vas in PGD Bohova. Vaje evakuacije so enkrat letno dolžna izvajati podjetja oz. ustanove, v katerih se zadržuje oz. nahaja večje število ljudi (več kot sto), kot so npr. šole, vrtci, trgovine ... Prav tako so jo dolžna izvajati podjetja z oceno požarne ogroženosti več kot tri. Sicer pa mora delodajalec za vsako lokacijo podjetja oz. izmeno izmed zaposlenih določiti osebo, ki je odgovorna za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Omenjena vaja je potekala zelo učinkovito, v slabi minuti je bila cela šola evakuriana. Učitelji so svoje razrede urejeno in brez naglice odpeljali na določena mesta. Njihova naloga je preštetje vse učencev in poročanje o morebitnih pogrešanih. V jesenskem času se bo podobna vaja izvedla še v Hočah. Ob svetovnem dnevu družine je v soboto, 14. maja, potekal v OŠ v Hočah in Slivnici t. i. Šport špas – dan druženja in gibanja treh generacij. Na povabilo organizatorjev so sodelovala tudi naša gasilska društva. Tako je v Slivnici prikazovala delovanje društva PGD Hotinja vas, v Hočah pa PGD Hoče in PGD Bohova. Na ogled smo postavili vozila in našo opremo. Otrokom je bilo najbolj zanimivo, da so lahko za nekaj časa postali gasilci. Nadeli so si čelade, prevelike obleke ali celo dihalni aparat. Nekateri so brizgali vodo z brentačo, na koncu pa so najbolj pogumni poskusili gasiti ogenj z gasilnim aparatom, seveda ob pomoči gasilca. Svetovno priznani proizvajelec gasilske opreme nas je gasilce iz občine povabil na strokovno ekskurzijo v tovarno Rosenbauer v Avstrijo. Občina nam je organizirala avtobus in v zgodnjih jutranjih urah 13. maja smo se odpravili na pot. Po štirih urah vožnje smo prispeli na cilj. Podjetje Rosenbauer obstaja od leta 1866 in je še zdaj v večinski lasti družine Rosenbauer. 32 Ogled nas je vse fasciniral, tovarna je vzorno urejena in moderna. Na leto naredijo po 700 vozil. Najdražje vozilo, ki so ga do zdaj naredili, je stalo 1,2 mio EUR, in sicer za letališče. Pri tem je zanimivo, da v tovarni ni proizvodne linije oz. tekočih trakov. Npr. gasilsko črpalko v celoti izdela en delavec. Veliko zaposlenih pa je tudi gasilcev. V času intervencije lahko brez težav zapustijo delovno mesto. Gasilci imajo z opremo določene izkušnje in tako nasvete in ideje vračajo nazaj v tovarno. Delodajalec je tako dejansko v prednosti pred konkurenco. Tudi v Sloveniji je po zakonu gasilcem možno zapustiti delovno mesto, vendar je še vedno težko delodajalce prepričati o smotrnosti omenjenega. Le-ti bi potrebovali določene ugodnosti, tako kot je to urejeno v tujini. Fotografiranje v tovarni je bilo prepovedano, zato smo pa naredili ''gasilsko'' fotografijo na dvorišču tovarne pred vozili. V poletnem obdobju tudi nas gasilce čaka nekaj počitka, bomo pa kljub temu v pripravljenosti in aktivni. V PGD Hotinja vas bodo prevzemali novo sodobno gasilsko vozilo GVV-1, pregledali bomo, kakšno je stanje hidrantnega omrežja v občini, in izvedli nekaj operativnih vaj. Boštjan Frangež, Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST V spomin na poslednji junaški boj legendarnega Pohorskega bataljona smo se tudi občani naše občine udeležili Šarhovega pohoda in zaključne prireditve festivala miru pri Treh kraljih, ki je bila 25. aprila. Poleg skupine petinšestdesetih občanov skupaj z županom Jožetom Merkušem so se pohoda in prireditve udeležili tudi člani krajevne organizacije ZZB NOB Slivnica. Za ogrevanje smo prehodili pot od Osankarice do bojišča poslednjega boja Pohorskega bataljona. Bilo je veliko pohodnikov, od majhnih otrok do starejših in starih. Pod mogočnimi pohorskimi drevesi se je vila dolga kolona ljudi pordelih obrazov, vedrih oči in misli na junaške borce, ki so v skrajno težkih razmerah v hudem boju klonili v smrt. Pod mogočnimi drevesi, ki spoštljivo tiho šumijo, so znamenja spomina na borce – »razmetani« betonski bloki z imeni borcev na mestih, kjer so ugasnila njihova življenja. Kako krvava je lahko pot do svobode, kako visoka je lahko cena za to, da je narod gospodar na svoji zemlji! Kako neomajna je ljubezen do domovine, skrb za tovariše, soborce, da se ljudje spopadejo z neprimerno številčnejšim in fizično močnejšim sovražnikom in se borijo do zadnjega diha poslednjega borca, ki na koncu pade v smrt! Takšne in podobne misli so marsikoga spremljaje po prijetni mehki gozdni poti k bojišču. Pri osrednjem spomeniku smo se s kulturnim programov, z zanosnimi partizanskimi pesmimi in z zbranimi besedami govorca o Šarhu in njegovih borcih poklonili njihovemu spominu. Še položitev vencev, kratek postanek in povratek na Osankarico. Zapustili smo kraj bojišča, ki ga čuvajo mogočna drevesa in šumljajo s svojimi krošnjami. Pod drevesi je mah, pod njim s krvjo prepojena prst in mogočna drevesa iz nje črpajo svojo klenost, da se tako neomajno dvigajo v višave. Se kot narod zavedamo, da tudi mi kot drevesa rastemo iz s krvjo večkrat prepojene zgodovine, naše narodove »prsti«!? Kmalu smo spet na Osankarici. Po kratkem oddihu smo se odpravili na daljšo pot. Mimo Črnega jezera do Treh kraljev. Tudi tu so se vile dolge kolone pohodnikov, starih in mladih. Kakor da nam vsem žari ogenj v očeh, ki so ga prižgale plamenice spomina na borce v temnem gozdu. Zato je korak lahak, strumen in znojne kaplje po čelu kot jutranja rosa. Pri Treh kraljih smo se zbrali pod velikim šotorom, kjer je bila osrednja zaključna prireditev Festivala miru. Marljivi prireditelji so poskrbeli, da kljub nekajtisočglavi množici ljudi ni bilo gneče in smo vsi zelo hitro dobili tudi topel okusen golaž. Perireditev je bila veličastna! Odmevale so borbene melodije orkestra Slovenske vojske, ubrane partizanske, borbene in narodne pesmi pevskih skupin iz okoliških krajev in pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora. Slavnostni govor je spregovoril Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije. Opozoril je na pomen naše NOB za osvoboditev, naš obstoj, razvoj in državno osamosvojitev leta 1991. Govor je prekinjalo in dopolnjevalo mogočno ploskanje udeležencev. Kakor da je čez Pohorje zapihal smeli veter boja in se razlegel mogočen radostni glas svobode, novega poleta … Nagovorili so nas tudi drugi pomembni udeleženci. Med njimi partizanska komandanta Franc Sever Franta, Franta Komel in nekateri partizanski borci. Spregovorila je tudi dr. Zora Konjajev, ki je kot inštrumentarka sodelovala pri operaciji komandanta Franca Rozmana Staneta in doživela tudi njegovo smrt. Dejala je nekako takole: »To je bila prava Pieta, edinstvena v osvobodilnem boju.« Občani Občine Hoče-livnica smo bili ponosni, da je na tem veličastnem zboru tako veliki množici udeležencev spregovoril tudi naš župan Jože Merkuš. V zvokih igranja orkestra Slovenske se je prireditev končala. To ni bila vsakdanja bogata proslava, bila je vsebinsko bogata, sporočilno globoka, dragocena ura zgodovine, ki je mnogim udeležencem okrepila spoštovanje in ponos na obdobje in dogodke naše zgodovine, ki jim je praznovanje bilo namenjeno. Dr. Martin Kramar Nenavadno – planinarjenje in morje – ali pa ne … To dokazujejo planinci našega društva Skalca, ki že kar nekaj let odkrivajo otoke Krk, Cres in Lošinj. Ne kot polenjeni turisti, ampak kot aktivni planinci, ki zelenje in prijetno toploto meseca maja izkoristijo za prave pohode. Po letih potepanja po Krku, ki ga skupaj s tajnico Brigito vsako leto organizira Cveto Meglič, so se letos odločili za bivanje v Malem Lošinju, od tam pa na otok Susak, na Sveti Ivan in v Veli 33 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Lošinj ter na dolgi potep po Cresu z ogledom dveh kraških jam. Do šest ur dolgi pohodi so nas prav prijetno utrudili, z zanimanjem pa smo prisluhnili dvema domačima vodnikoma, ki stas nam pričarala številne lepote otokov, ki jih v poletni vročini človek nikoli ne more odkriti. Naj vas o tem prepričajo tudi fotografije! Nikar pa ne mislite, da smo pozabili na naše planinske poti. V začetku aprila smo s Stankom Jakominijem uživali na enkratnem izletu na Lepenatki, saj nam je bil kljub hladnemu vetru podarjen tako lep dan. Prav toplo pa nam je bilo po poti od Sv. Duha na Ostrem vrhu do Urbana, saj smo ujeli tisto lepo soboto pred mokro in hladno Zofkino nedeljo. Za vsak tak lep dan in prehojene poti smo res lahko hvaležni. Pridružite se nam, ne bo vam žal! Besedilo: Majda Strašek Januš Foto: Milan Vidovič 13. 5. 2011 smo se zbrali v telovadnici OŠ FLV Slivnica, da smo počastili prav posebne ljudi – res, da nas mnoge prekašajo v starosti, pa morda v neznani, ko nehote pride, saj veste, slabosti, pa morda v tisti ljubki osiveli norosti, tudi po grobosti, zrelosti in učenosti … Ampak to še ni vse, prekašajo nas še v mnogo čem: v srcu jim bije, kar mnogim nikdar ne bo, to je prav posebna strast, ki jo površno imenujemo ljubezen do glasbe ali petja … Jaz pa dodajam, res da je ljubezen, pa vendar zelo iskrena, čutna in srčna, radoživa in igriva, hudomušna in naivna, iskrena in nikoli prelena, da bi na ves glas zapela in razveselila publiko. Zato sem jim poklonila avtorsko pesmico. Superzbor Danes nam poje slivniški zbor korenjakov, ker radi zabavajo nas na sto in več korakov. Večkrat sliši se njihovo petje doma in po vasi, zaradi starosti pa odmeva kak ton že tud' počasi. Veliko šarmantnih gospodov in zrelih lepotic ne želi prav ničesar zamudit'. Zato se družijo, veselijo in pojejo na ves glas, da ohranjajo svojo pokončnost in svoj stas. Ker vsem se je srce glasbi predalo, žanjejo pred publiko posebno hvalo. Ne želijo se bahat' ali se pred nami postavljat', ne – njihov edini cilj je ljudi zabavljat'. Ko pojejo, pozabijo na leta, zato življenje še veliko jim obeta. Petra Trstenjak 34 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Deklice Formis mini osvojile 1. mesto med 42 ekipami v državnem prvenstvu v mini odbojki Ko smo se 15. maja odpravili v Grosuplje, kjer je potekal polfinalni turnir državnega prvenstva v mini odbojki za deklice, letnik 2000 in mlajše, smo imeli pred seboj samo en cilj, da premagamo vse tri nasprotne ekipe, se tako uvrstimo na finalni turnir ter se nato prijavimo za organizacijo finalnega turnirja. Po zmagah nad ekipami iz Prevalj, Grosuplja in Slovenj Gradca ter nato enotedenskem čakanju, komu bo zaupana izvedba finalnega turnirja, so se vse naše želje uresničile ter so se tako lahko začele nelahke, vendar pa sladke priprave na izvedbo finalnega turnirja v športni dvorani v Miklavžu. Finalni turnir je 29. maja potekal pred velikim številom navijačev iz različnih koncev Slovenije, ki so videli slavje domače ekipe Formis mini. Rezultati finalnega turnirja: • polfinale: Formis mini proti Ankaranu (25 : 13, 25 : 23, 25 : 06) • polfinale: Calcit Volleyball proti Prevaljam (25 : 16, 25 : 20, 22 : 25) • za 3. mesto: Ankaran proti Prevaljam (25 : 11, 20 : 25, 25 : 21) • finale: Formis mini proti Calcit Volleyballu (25 : 22, 25 : 16, 16 : 25) 3:0 2:1 2:1 2:1 Na koncu sta župan občine Hoče-Slivnica g. Jožef Merkuš in sekretar OZS g. Branko Maček deklicam podelila zaslužene pokale, medalje ter spominska darila. Najboljše igralke vsake ekipe so prejele še lepe praktične nagrade. Najboljša igralka pri ekipi Formis mini je bila Lara Kovačec, pokal za najboljšo igralko državnega prvenstva v mini odbojki za sezono 2010/2011 pa je prejela Nuša Trlep, prav tako iz ekipe Formis mini. Na tem mestu bi se še enkrat zahvalil vsem, ki so nam priskočili na pomoč, da smo lahko brez večjih težav izpeljali finalni turnir ter seveda vsem staršem v svojem imenu ter v imenu deklet. Hvala vam. V mesecu maju so potekala tudi šolska tekmovanja v mini odbojki, na katerih deklice OŠ Hoče niso poznale poraza ter so tako osvojile območni turnir, kjer tekmujejo obmariborske šole, kot tudi področni turnir, kjer se pridružita dve najboljši mariborski šoli, ter se tako dvakrat okitile z zlatimi medaljami. Na koncu bi še enkrat čestital vsem deklicam, ki so bile del tega uspeha, saj jih sedaj večina prestopi v kategorijo male odbojke, ter se zahvalil njihovim staršem za dobro sodelovanje ter seveda za odlično podporo s tribun. Hvala Vam za čudovito sezono ter veliko uspehov še naprej. Rogoza. Natančneje, pri “kotičku”. Parkirišča ob domu KS nabito polna avtomobilov. Moški in ženske v športni opremi. Vsi so se pozdravljali, se rokovali in bili židane volje. Ura se je približevala deseti. Pred tekmovalce je stopila predsednica DU Rogoza, ga. Irena Šiško, pozdravila vse navzoče in tako začela 15. tradicionalni turnir. Da pa je vse skupaj izpadlo še bolj profesionalno, je pred tekmovalce stopil, vidno zadovoljen in ponosen, župan Občine Hoče-Slivnica, g. Jože Merkuš. V krajšem pozdravnem govoru je zaželel vsem dobrodošlico in veliko športnih užitkov. Turnirja se je udeležilo 34 ekip iz 14 organizacij DU. Ekipe so sestavljali moški in ženske. Torej, 190 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu. Ob pogledu na tekmovalce se vprašaš, od kod tem ljudem toliko energije. Samozavestni in vitalni, kdo bi rekel, da pripadajo starejši generaciji. S poslednjim atomom so bili predani igri. Tekmovanje se je zaključilo ob 16. uri. Eni bolj zadovoljni, drugi manj, vsi pa so bili istega mnenja, da se na naslednjem turnirju zopet pomerijo. Omeniti je treba, da so prvo mesto zasedli kegljači iz ekipe A DU Rogoza. Iskrene čestitke, Rogožani! Vsekakor pa čestitke veljajo vsem tekmovalcem. Ob koncu tekmovanja so pokale prejele najboljše ekipe in posamezniki. Podelil jih je g. župan. Z izvedbo turnirja in organizacijo so bili vsi zadovoljni, še najbolj pa predsednik športne sekcije g. Sanko Štandeker. Boštjan Glodež Foto: Aleksander Jeršič Milojka Ozmec 35 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Mesec april je praznik za KS Hoče. V času praznovanja, ki je združeno z jurjevanjem, se vrstijo razne prireditve. V to dogajanje se je med drugim vključila tudi tamburaška sekcija KUD Hoče. Jubilejno glasbeno prireditev smo organizirali 16. aprila 2011 v Kulturnem domu v Hočah. Zabeležili smo 30 let igranja. Malo je skupin, ki bi zgolj ljubiteljsko in brez prekinitve ustvarjali tako dolgo. Tisti, ki skoraj od ustanovitve igramo v skupini, smo ponosni, da nam je uspelo dočakati ta jubilej. Veselje do glasbe in druženja nas veže, da radi igramo za tiste, ki jim je ta glasba všeč. Polna dvorana je dokaz več, da smo s svojim programom in programom gostujočih skupin zelo navdušili občinstvo, ki si želi več takšnih in podobnih prireditev. V goste smo povabili tamburaški ansambel iz Trnič, tamburaše iz Bistrice ob Dravi in skupino frajtonerjev iz Ruš. Ustvarjalno pot in program nastopa vsake skupine je podala voditeljica prireditve Alenka Primec. Največ pa je bilo izrečenega jubilantom, tamburašem iz Hoč. Program nastopajočih gostov in domačih je bil raznolik, kar je še bolj popestrilo prireditev. Dokaz več, da se na tamburice lahko igra različna zvrst glasbe. Na prireditvi so trije člani za dolgoletno delo na glasbenem področju prejeli zlato, eden pa bronasto Gallusovo priznanje, katero je podelila predstavnica JSKD Maribor. Vzpodbudnih besed smo bili deležni tudi od župana g. Merkuša, ki nam je podelil priznanje za 30 let delovanja. Zahvalil bi se predvsem gledalcem, ki so nam že s samo številčnostjo in aplavzom pokazali, da naše delo ni zaman, in nam s tem dali zagon za prihodnje izzive. Prireditev smo zaključili s skupnim nastopom in lastno priredbo pesmi, ki smo ji dali naslov LAHKO NOČ, PRIJATELJI. Milan Kvas Vsakomur izmed nas se je kdaj zgodilo, da se ob večjih obremenitvah ni spomnil kode za bančno kartico ali je nekje pozabil dežnik. Ljudje z demenco ne pozabijo le dežnika, ampak tudi to, da so tisti dan nekje bili. Pozabljajo imena ljudi, ki jih poznajo vse življenje, mnogi tudi obraze svojcev. Marsikoga od svojcev je zato sram priznati, da ima eden ali celo oba od staršev demenco. Vsakdo razume, da nekdo, ki nima nog, ne more teči, v primeru bolezni, ki prizadene možgane in zaradi katere odpoveduje spomin, pa smo do bolnika pogosto grobi in nerazumevajoči. Demenca ni sramota, ni znak norosti, je le bolezen, ki jo je treba zdraviti in o njej spregovoriti. Prav tako z aktivno uporabo možganov in redno telesno aktivnostjo ter rednim jemanjem predpisanih zdravil lahko do neke mere ublažimo pojav demence. Tako smo v pomladanskem času prisluhnili zdravstvenemu predavanju dr. Jožice Gamse, med. spec. psihiatrije. Številnim zbranim krajanom je orisala potek in zdravljenje demence, prav tako je spregovorila o depresiji, katere je 36 glede na gospodarske in socialne razmere vedno več. Odgovarjala je tudi na zastavljena vprašanja in s praktičnimi nasveti razjasnila marsikatero zdravstveno težavo. Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali z začeto temo, kajti v sodobnem času se pojavlja vse več psihoze, čustvenih stisk in težav. Ljudje, ki zbolijo za depresijo ali demenco, živijo v svojem svetu. Na nas je, da vstopimo v ta svet, ne da jih silimo, da oni vstopijo v našega. Tega ne zmorejo več. Anica Koren Predsednica KO RK Rogoza KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Od zadnjega pisanja v Utrinkih, smo letošnjemu seznamu intervencij dodali še eno. 11. 4. so zagorele ciprese v Zg. Hočah. Konec aprila smo postavili majsko drevo in zakurili kres. Prisotni smo bili na gasilskih stražah za prvi maj. 13. 5. smo se, v organizaciji občinskega gasilskega poveljstva, udeležili strokovne ekskurzije v tovarno Rosenbauer v Avstriji, kjer smo si ogledali tovarno in proizvodne obrate tega znanega proizvajalca gasilskih vozil in opreme. Gasilsko poveljstvo je organiziralo tudi meddruštveno vajo na starejši objekt za pošto v Hočah. Tako kot na vsaki vaji so se tudi na tej vaji pokazale pozitivne in negativne stvari, predvsem na slednjih bomo morali v društvu še delati in jih izboljšati. V maju smo opravili tudi testiranje radijskih zvez sistema ZARE (zaščita – reševanje), pokritost Pohorja s signalom je zelo slaba, na občinskem poveljstvu tečejo nadaljnje aktivnosti za ureditev problema. Pridno smo vadili tudi za tekmovanje, ki je bilo 29. 5. na atletskem stadionu na Poljanah. Udeležili smo se ga s 4 ekipami: Z dvema ekipama članov A, ki so dosegli zavidljivo 24. in 15. mesto, ter z veterani, ki so bili drugi, in veterankami, ki so zmagale. Veteranke so osvojile tudi pokal za osvojeno drugo mesto na memorialnem tekmovanju Kek-Krajnik na Pobrežju. Veterani in veteranke so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 25. 6. v Zlatoličju. 14.5. smo se udeležili prireditve Šport špas v organizaciji OŠ Dušana Flisa Hoče, kjer smo otrokom in staršem prikazali vozila in opremo, ponudili smo tudi možnost predstavitve gašenja začetnega požara s gasilnim aparatom. 31. maja smo nekaj podobnega prikazali tudi za otroke iz vrtca Hoče. 11. 6. smo se udeležili praznovanja 125-letnice delovanja PGD Rače in krsta novega vozila v Račah. Mladina PGD Hoče se je udeležila tekmovanja v orientacijskem teku v Pekrah. Naše punce so zmagale in si s tem zagotovile nastop na regijskem tekmovanju v domačem kraju. Tekmovanje v hoškem gozdu bomo organizirali gasilci PGD Hoče v nedeljo, 19. 6., s pričetkom ob 9. uri pri OŠ Dušana Flisa Hoče. Pričakujemo približno 400 ljudi, tako tekmovalcev kot njihovih spremljevalcev. Na spletno stran PGD Hoče (www.gasilci-hoce.si) smo dodali tudi koledar dogodkov, na katerem si lahko pogledate našo aktivnost, seveda so vam na voljo tudi vse druge informacije in slikovni material. Prav lepo vas pozdravljamo članice in člani PGD Hoče. Jure Šac Letošnja programska konferenca Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor (v nadaljevanju OZSČ Maribor) – enote Slivnica, je osrednjo pozornost namenila pregledu opravljenega dela vodstva in ostalega članstva enote ter sprejetju načrta dela enote za leto 2011. S priznanji OZSČ Maribor pa je nagradila najzaslužnejše članice in člane v letu 2010. Konference, ki je 18. februarja 2011 že trinajstič zapovrstjo potekala v prostoru OŠ Franc Lešnik - Vuk v Slivnici, se je udeležilo 41 predstavnikov enote, od tega 21 članov in 20 članic, kar je predstavljalo eno največjih udeležb. Vseh udeleženih na letošnji konferenci pa je bilo 46. Skupino domačih korantov, ki nas zadnja leta redno obiskuje in naznani pomlad, smo tokrat, žal, prehiteli. Enostavno, pustni čas ni sovpadal s konferenco. Kot častni gostje so bili na konferenci navzoči: g. Janez Šifrar, predsednik KO ZZB za vrednote NOB Hoče-Slivnica, g. Jože Škof, predsednik OZSČ Mb, g. Franc Bukovec, predsednik DU Orehova-Hotinja vas, g. Jernej Jazbinšek, predsednik SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi in g.Marijan Frangež, predsednik enote OZSČ Maribor – Hoče. Svojo odsotnost sta opravičila g. Jože Merkuš, župan Občine Hoče-Slivnica, in g. Anton Obreht, ravnatelj OŠ Franc Lešnik Vuk iz Slivnice. 37 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Po uvodnem pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je letos predsedoval g. Herman Jakolič, je predsednik enote OZSČ Maribor – Slivnica podal izčrpno poročilo o delu enote za obravnavano obdobje. Enota je tudi tokrat delovala v skladu z osnovnimi smernicami načrta za delo OZSČ Maribor in lastnimi načrti. Osnovni cilj, ki mu je sledila, je bil še bolj utrditi organiziranost in povečati aktivnost članstva in pristašev enote. Dosedanje delo, prizadevanja in dosežki predstavljajo osnovo in izziv za nov, še uspešnejši zagon na številnih, tudi drugačnih področjih dela in dejavnosti. Poleg urjenja na vojaškostrokovnem področju, izboljševanju naše organiziranosti, krepitvi medsebojnih odnosov znotraj enote in navzven, povezovanju enote z drugimi subjekti, si bo članstvo enote še bolj prizadevalo uveljaviti svojo vlogo v domačem okolju. Prizadevanje članstva bo še nadalje osredotočeno v cilj – biti še bolj uveljavljen sestavni del družbenega dogajanja v svojem kraju in občini! V obravnavanem obdobju je težišče izvajanja zadanih nalog opravljalo predsedstvo enote. Slednje šteje 10 članov. Predsednik, ki vodi predsedstvo, je tudi član predsedstva OZSČ Maribor. Načrti dela so bili v obravnavanem obdobju preseženi, saj so se porajale nove in nove aktivnosti. K temu pa so, poleg članic in članov in zvestih pristašev, sokrajanov, pomemben prispevek pridali tudi Občina Hoče-Slivnica, OZSČ Maribor, OZVVS Maribor, Slovenska vojska (SV), OŠ Franc Lešnik - Vuk, SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi, DU Slivnica, KS Slivnica in ŠD Slivnica. Sledila je razprava po poročilih. Zbrane so nagovorili predvsem častni gostje. G. Jože Škof je pozdravil vse prisotne in izrazil veselje ob veliki udeležbi na zboru. Pohvalil je izčrpno in kakovostno poročilo predsednika. Zahvalo je izrazil tudi Občini HočeSlivnica, na čelu z županom g. Merkušem, tako za redno sofinanciranje hoške in slivniške enote, kakor tudi nudenje pomoči pri organizaciji pohodov častnikov in podčastnikov in njihovih najbližjih, v okviru občinskega praznika. Apeliral je na doslednejše plačevanje članarine, saj je nedisciplina Predstavitev Nogometne šole Damir Pekič Hoče se je pred zbranimi novinarji pričela tako, kot se spodobi. Direktor nogometne šole Iztok Bevk je uvodno besedo prepustil mladim nogometašem in predstavniku trenerjev. Sledil je pozdrav nogometaša, ki je nogometni šoli dal svoje ime. Damir Pekič je kot poglavitni vzrok svoje odločitve za mentorstvo v nogometni šoli izpostavil strokovno osebje in poštenje ekipe, ki bo zadevo vodila. Zbranim povsem zaupa, saj jih pozna že dalj časa, in ravno to je bil vzrok za njegov novi korak v nogometnem svetu. Svoje udejstvovanje v tem trenutku vidi predvsem v vlogi mentorja in kažipota mladim nogometašem na nogometni poti, ko pa bo po koncu igralske kariere imel več časa, bo otrokom prav gotovo posvetil še več svoje pozornosti. Da bo nogometna šola lažje storila svoje prve korake, bodo poskrbeli s sponzorsko podporo. Predsednik Nogometnega kluba Hoče Gregor Frešer je predstavil bolj konkretne cilje nogometne šole. Ti so predvsem postaviti infrastrukturne, 38 pri plačevanju le-te vse večja. Skrbi ga, zakaj je zanimanje za izlete v upadanju. G. Janez Šifrar je pozdravil zbor, pohvalil prizadevanje članstva enote in čestital g. Jožetu Škofu za prejem visokega priznanja ZZB za vrednote NOB. Povabil je zbrane na pohod na Jugovo domačijo, ki je običajno zadnjo soboto v septembru. V nadaljevanju sta g. Franc Bukovec in g. Jernej Jazbinšek poudarila, da bo SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi, v skladu z možnostmi, še naprej pomagala enoti Slivnica pri zagotovitvi in izvedbi streljanj s serijskim zračnim orožjem. Zagotovo pa ne bodo zmogli zagotavljati toliko kakovostnih zračnih pušk kot doslej, mladi, aktivni strelci jih potrebujejo za trening. Tovrstnih novih pa na trgu ni moč dobiti. G. Jožef Žunkovič je prisotne obvestil o letalskem mitingu na mariborskem letališču, ki bo 3. junija 2011. Vse je povabil tudi na srečanje veteranov Območnega združenja Maribor, posvečeno 20. obletnici osamosvojitvene vojne, ki bo 11. junija 2011 na Letalskem centru v Skokah. Po soglasni potrditvi poročila o delu enote je bilo podeljenih še nekaj priznanj OZSČ Mb najbolj prizadevnim v letu 2010. Priznanja so prejeli: ga. Rozalija Habjanič, ga. Marija Dobaj Brodnjak, g. Franc Rižnar, g. Leopold Lederer in g. Silvester Partlič. V nadaljevanju je bil, ob manjših dopolnitvah, soglasno sprejet načrt dela Enote Slivnica za leto 2011. Na koncu se je predsednik Enote Slivnica zahvalil vsem prisotnim za udeležbo in njihov prispevek pri uresničevanju nalog enote. Sledil je družabni del. Naš Franček je raztegnil meh in poskrbel za vedro razpoloženje. Ob okusni jedači in kapljici rujnega, za kar sta, že po tradiciji, poskrbela naša vrla zalednika Ivan in Nada Auda, se je kakšen bolj smeli par tudi zavrtel. Sicer pa je beseda dala besedo in rahlo je bilo Čutiti pomladni pridih. OŠ Franc Lešnik - Vuk in g. ravnatelju ter ge. Cvetki Cafuta iskrena hvala za prostor in nudeno pomoč. Bruno Kremavc, stotnik, Predsednik Enote Slivnica organizacijske, finančne in kadrovske temelje, da bo šola dolgoročno zaživela. Šola nikakor ne bo ozkogledna, pričakuje se zgledno sodelovanje z bližnjo in širšo okolico. Poudarek bo na strokovnem delu, razvijanje tako nogometašev kot osebnosti, saj želijo otrokom ponuditi kakovostno preživljanje prostega časa. Gregor Frešer GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO K pisanju članka me je vzpodbudilo vprašanje občanov, ki ga je svetnica podala na seji občinskega sveta v aprilu, in sicer v smislu, zakaj deponijo in ekološke otoke polnimo gospodarstveniki iz občine, čeprav tega niti po občinskih niti po državnih pravilih ne smemo početi. Prav je, da ste občani na to opozorili. Ker se da to lepo in legalno urediti, vam na primeru naše dobre prakse prikazujem možno rešitev. Odpadki so zelo aktualna tema in prava nočna mora tistih, ki zanje plačujejo (plačujemo). Na preprostem primeru naše dobre prakse želim predvsem podjetnikom, gostincem, obrtnikom in ostalim zainteresiranim prikazati, kako se dajo stvari urediti brez večjih finančnih posledic oziroma kako lahko celo prihranimo, če recikliramo na firmi, v gostilni, pisarni … Vsi gospodarstveniki vemo, da nas k ločevanju odpadkov zavezuje Zakon o varovanju okolja in veliko število različnih uredb po področjih (embalaža, baterije, olja, gume, gradbeni ... ). V naši družbi, ki deluje na področju elektronike, odpadke ločujemo že leta. Ker prejšnji občinski koncesionar vsaj v našem primeru ni imel veliko posluha za ločeno zbiranje in odvažanje, smo zbirali in sami odvažali k podpogodbenikom družbe Interseroh (vključeni smo v njihov sistem ravnanja z odpadki). Tedensko smo odvažali papir in karton, ko so bili zabojniki polni, pa tudi ostalo. V tem članku ne bom pisala o ločevanju in ravnanju z baterijami, akumulatorji, elektronsko opremo in podobno, kar sicer tudi počnemo. Ko smo v občino dobili novega koncesionarja (Saubermacher) smo jih poklicali na obisk, da bi se dogovorili o sistemu ravnanja z odpadki. Hitro so se odzvali in kmalu so stekli pogovori, kako bi tole uredili. Naj vam bo v pomoč kontakt: g. Igor Hausmeister; [email protected]. PREJ: Pred dogovorom smo imeli 1100l zabojnik za mešane odpadke (črni) in naše lastne zabojnike za ostale odpadke. Odvoz mešanih je bil tedenski. POTEM: Glede na količine, ki smo jih vzeli iz naših vsakoletnih okoljskih poročil, smo se dogovorili za pogostost odvažanja in se dogovorili za: - 1100l zabojnik črni (enkrat tedensko kot do sedaj), za začetek smo pustili istega! - 1100l zabojnik za papir (na dva tedna), - mali zabojnik za plastiko (na dva tedna), - mali zabojnik za kovino (enkrat mesečno), - mali zabojnik za steklo (enkrat mesečno). Dogovorili smo se za obdobje 1-2 meseca, da vidimo, kako bo šlo. Ob tem smo tudi znotraj družbe povečali številko košev za odpadke, tako da ima vsaka pisalna miza črn, rdeč in rumen košek, večje koše imamo v garderobi in na oddelku pakiranja, kjer so dodani še koši za steklo in kovino. Zabojnike so nam pripeljali izredno hitro. PO MESECU IN POL smo ugotovili naslednje: 1100l zabojnik za mešane odpadke smo zamenjali za 770l in spremenili interval odvažanja na dva tedna! Mali zabojnik za plastiko pa smo povečali na velikega 1100l. To pomeni laično, da smo zmanjšali mešane odpadke za 660l v dveh tednih oziroma cel zabojnik na mesec. Seveda se nam je to obrestovalo tudi finančno, ker smo prej plače- vali 82,17 €/mesec (kasneje 87,11 € in prvi mesec 96,51 €) sedaj plačujemo 41,06 € /mesec za mešane odpadke. Torej po uvedbi ločevanja plačujemo pol manj za mešane odpadke, ob tem pa razmišljamo, da bi tudi ta zabojnik še zmanjšali, ker je v glavnem pol prazen. Kako pa je s stroški za ostale odpadke? Ostali stroški za papir, plastiko, kovino in steklo so 14,40 € /mesec. Torej skupaj za vseh 5 zabojnikov plačujemo okoli 35 % manj kot smo prej za en velik zabojnik. Vse skupaj zavajamo tudi v okoljsko poročilo in na letni ravni plačamo še nekaj malega takse. To je seveda naš primer, vsako gospodarstvo je malce drugače glede na specifične odpadke, je pa nazoren prikaz tistih odpadkov, ki jih večina meče med mešane. Dodatno delo? Ko se človek navadi ločevanja odpadkov, to postane avtomatizem in je tako vpeljano v proces, da ni nobenega dodatnega dela. Še več. Ob samem dejstvu, da prispevaš en tisti mali delček za naravo, okolico, za vse nas, te napolni s pozitivnim občutkom in življenje je takoj lepše. PO MESECU IN POL smo ugotovili naslednje: 1100l zabojnik za mešane odpadke smo zamenjali za 770l in spremenili interval odvažanja na dva tedna! Mali zabojnik za plastiko pa smo povečali na velikega 1100l. To pomeni laično, da smo zmanjšali mešane odpadke za 660l v dveh tednih oziroma cel zabojnik na mesec. Seveda se nam je to obrestovalo tudi finančno, ker smo prej plačevali 82,17 €/mesec (kasneje 87,11 € in prvi mesec 96,51 €) sedaj plačujemo 41,06 € /mesec za mešane odpadke. Torej po uvedbi ločevanja plačujemo pol manj za mešane odpadke, ob tem pa razmišljamo, da bi tudi ta zabojnik še zmanjšali, ker je v glavnem pol prazen. Kako pa je s stroški za ostale odpadke? Ostali stroški za papir, plastiko, kovino in steklo so 14,40 € /mesec. Torej skupaj za vseh 5 zabojnikov plačujemo okoli 35 % manj kot smo prej za en velik zabojnik. Vse skupaj zavajamo tudi v okoljsko poročilo in 39 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO 40 na letni ravni plačamo še nekaj malega takse. To je seveda naš primer, vsako gospodarstvo je malce drugače glede na specifične odpadke, je pa nazoren prikaz tistih odpadkov, ki jih večina meče med mešane. Dodatno delo? Ko se človek navadi ločevanja odpadkov, to postane avtomatizem in je tako vpeljano v proces, da ni nobenega dodatnega dela. Še več. Ob samem dejstvu, da prispevaš en tisti mali delček za naravo, okolico, za vse nas, te napolni s pozitivnim občutkom in življenje je takoj lepše. Ta članek sem napisala zato, ker sem ob pogovoru z gostinci, vinotoči, obrtniki zaznala strah, da je postopek LOČEVANJA ODPAKDKOV zelo drag oziroma vsaj dražji. Ker se z uvedbo ločevanja drastično zmanjšajo mešani odpadki (Švica tega termina sploh ne pozna več), pa je rezultat celo pozitiven za naše denarnice! Ob tem še stavek za ekološke otoke. Ekološki otoki so namenjeni gospodinjstvom. Gostinci in ostali podjetniki ne smemo polniti zabojnikov na ekoloških otokih, ker zanje plačuje občinski proračun, enako velja za deponijo. Zakaj? Preprosto zato, ker nas zakonodaja drugače obvezuje k zbiranju in poročanju ter zato, ker te odpadke, ki bi jih gospodarstveniki morali plačati (oziroma manj plačati, kot sem dokazala), za nas plačuje občina. Če živimo v občini in imamo v občini tudi obrt ali podjetje, to še ne pomeni, da je firma in gospodinjstvo isto. Ob tem namreč trpi občinski proračun, ki pa je od nas vseh – torej kdo na koncu plača – MI SAMI, posamezniki oziroma krajani, ne pa tisti, ki so z ustvarjanjem teh odpadkov tudi zaslužili (saj gostinec zasluži, ko natoči, saj gradbinec zasluži, ko gradi, veliko imamo embalaže … ). Med žlahtnimi koroškimi rodbinami, ki jih lahko uvrščamo med domače in ki niso prevzele nemškega imena, štejemo tudi Koloniče. Le-ti so pomembni, saj so si priborili naziv grofje in prav ti grofje so dolgo časa živeli v našem Slivniškem dvorcu, tako so v ožji zvezi s Slovenci in Slivničani. Rodbina Koloničev je hrvaškega izvora in se da zasledovati še v 13. stoletje. Med letoma 1483 in 1498 je bil za oskrbnika v radeljski gospoščini izbran Hrvat Jurij Kolonič, vmes 1494 tudi v Vuzenici. Po 1498 je nasledil Ivana Kleha in se naselil v obnovljenem slivniškem dvoru. Po Jurijevi smrti je vodila gospoščino nekaj časa v korist otrok njihova mati Barbara. Sledil ji je najprej sin Hieronim in za tem Martin, ki tudi ni doživel turškega pohoda skozi Slivnico 1532, opustošenje je obnovil Seifrid Kolonič, ki je bil prav tako Jurijev sin. V 16. stoletju je cela rodovina sprejela protestantizem. V drugi polovici 16. stoletja sta bila slivniška plemiča Ferdinand Kolonič (1564-1573) in Adam Kolonič (1588-1608), vneta protestanta. Adam Kolonič in njegova soproga Johana, rojena baronica pl. Stadl, sta leta 1608 Slivnico prodala Herbersteinom. Zaradi lastnine slivniškega gradu so Koloniči v ožji zvezi s slovenskim prostorom. Vendar tu zgodba o Koloničih še ni končana. Iz te slivniške rodbine izhajata nekaj let po tem, ko so prodali Slivnico, dva velika junaka in verjetno najpomembnejša predstavnika rodbine Kolonič. Že leta 1621, potem ko je vsa rodbina prešla v reformacijo, se je baron Ernest Kolonič, hrabri branitelj trdnjave Komárom (na današnjem severnem Madžarskem) povrnil v Katoliško cerkev. Njegov sin Leopold Karel, poznejši kardinal in primas, se je rodil v Komáromu 26. oktobra leta 1631. Študiral je na dunajskem vseučilišču, postal dvorni paž, potem pa postal vitez malteškega reda in se je kot junak odlikoval zlasti v pomorskih bitkah pri Kreti in v Dardanelah ter kljub mladosti postal graščak na Malti. Po vrnitvi v domovino je postal cesarski komornik. Na željo cesarja Leopolda I., ki mu je ponudil nitransko škofijo in ga hotel uporabiti za ureditev Madžarske, je v starosti 35 let odšel študirat teologijo ter tako leta 1668 postal duhovnik in nekaj mesecev pozneje škof. Leta 1670 je zasedel škofijski sedež v Dunajskem Novem mestu. Ko je leta 1683 du- najsko prebivalstvo bežalo iz mesta pred bližajočimi se Turki, je pogumni škof v svojo oskrbo vzel ranjence in bolnike, v kritičnem času je tudi priskrbel veliko vsoto denarja za vojne potrebščine ter prepovedal oderuško podražitev ob času obleganja. Ko so po sijajni zmagi krščanskega orožja Turki zbežali izpred Dunaja, so le-ti pustili ogromen plen. Vse je hitelo v turški tabor, da bi dobilo kakšen delež. Tudi Kolonič je šel z njimi in si izbral plen, ki je bil vreden velikega moža. V taboru je ostalo do 500 otrok, ranjencev in žensk, ki so jih bili Turki nalovili. »To je moj plen!« je vzkliknil Kolonič ter vzel reveže v svoje varstvo. Tudi pozneje je skrbel za zapuščene otroke in sirote, ki so bile žrtev boja. Leta 1685 je postal Kolonić škof v Győru in kardinal, obenem nadškof v Kalocsi, leta 1695 pa esztergomski nadškof in tako metropolit Madžarske. Vse svoje znatne dohodke je porabil v dobrodelne namene. Ko je bilo treba od Turkov osvobojeno Madžarsko urediti, je imel Kolonič vodilno vlogo. Bil je hkrati eden izmed redkih škofov, ki so se uprli cezaropapističnim težnjam francoskega kralja Ludvika XIV. Kardinal Kolonič je napravil veliko ustanovo za ustanavljanje novih župnij v revnih krajih in v podporo ljudskih misijonov. To ustanovo sta uživali delno sekovska in deloma lavantinska škofija. Zadnja potomka slavnih Koloničev je umrla 1900 na Dunaju. Dejstvo, da so v naših krajih živeli tako slavni grofje, je še samo en pečat v knjižico posebnosti tega okolja in ljudi, ki tu živimo. Zato bi bilo potrebno ohraniti našo kulturno dediščino. Aleksandra LEPENIK na primeru ELPRO Lepenik & Co., d.n.o., Rogoza Klemen Hojski GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO Naša občina je v dobrem desetletju svojega obstoja podelila nekaj nazivov za častnega občana. Prvi med njimi je gotovo naš največji in najbolj poznani akademski slikar profesor Rudolf Kotnik, ki bi letos januarja praznoval svojo osemdesetletnico. Po njem je imenovana ulica v novem naselju Hoč, pa tudi pohodniška sprehajalna pot po obronkih Pohorja. Letos smo se želeli pokloniti njegovemu spominu na prireditvi ob občinskem prazniku, vendar bo slovesnost v Hotinji vasi ob odprtju novega Kulturnega centra, zato bomo prof. Kotniku posvetili prireditev ob kulturnem prazniku v prihodnjem letu. Naj ob tem spomnim še na dva častna občana, ki bi praznovala že stoletnico; Alojz Greif, veliki gasilec in kulturnik, bi bil star 100 let leta 2010, marca letos pa dr. Strašek Anton, znani kulturni in javni delavec svojega časa. Oba sta delala in živela za skupnost in ustvarjala tudi za prihodnje rodove, zato je prav, da se ju radi spominjamo. In sedaj h Kotnikovi pešpoti! Zakaj je dobila po njem ime? Če pogledate zbornik Hoče 850, najdete v uvodu mojega razmišljanja o profesorju naslednje: »Prav nenavadno je, ko na sprehodu po hribih nad Polano odkriješ na stanovanjski hiši moderen sgrafito – toda Hočani smo tega navajeni. V naše okolje, v domove in njihovo zunanjost, je marsikdo sprejel našega rojaka, akademskega slikarja Rudolfa Kotnika. Njegova umetnost – sprva tako tuja – je postala del našega kraja. To ni bilo predvsem razumevanje umetnosti – bilo je spoštovanje in ponos, da živi med nami.« Prav zato je dobila pot od Hoč preko Križne kapele, sv. Lenarta in Pohorskega dvora po njem svoje ime. Danes bi vas rada spomnila na to pot, ki je lepa in prehodna ob vseh letnih časih. Letos spomladi sem jo prehodila v celoti – in če ste povprečni hodci, zanjo potrebujete skoraj tri ure. Žal je kar nekaj poti speljane po asfaltu – tak je tudi začetek od igrišča za tenis do gozda. Vse etape so označene s preglednimi tablami, spremlja pa nas oznaka s številko 2 (ker so se najprej pri označevanju zmotili, je še na več mestih vidna številka 4!). Marsikje pa je ostala še lepa usmerjevalna tabla s pohodniki. Čeprav to ni zahtevna tura, so kar štirje vzponi: prvi je do Križne kapele (Glivnik), ta nas prav prijetno segreje. Ob potoku hodimo mimo nekdanjih zemljank JLA, ki so danes le še zarasel spomin na neke čase. Ko si (skozi vrata) ogledamo cerkvico sv. križa, se spustimo v dolino proti Čreti, a se hitro vzpnemo po asfaltu na Vrhe nad Polano, kjer je meja hoške in slivniške fare. Na hiši g. Iva- na Pehanta v Zg. Hočah 52b lahko občudujemo zelo lep in ohranjen sgrafito prof. Rudolfa Kotnika. Za hišo se po lepi gozdni poti spustimo mimo podružnične šole do Reke, kjer nas ponovno čaka asfalt in tretji vzpon; prej si še ob glavni cesti oglejmo »rožnato nabrežje« potoka ob Rečnikovi delavnici (za ureditev so dobili zlato vrtnico) in lepo urejen studenček s spominsko tablo in verzi o domači Reki. Pot nas vodi po cesti tudi mimo najbolj zanimive sodobne hiše v našem okolju (s polkrožno streho) vse do cerkvice sv. Lenarta. Že nekaj let so naše cerkve zaklenjene in varovane, zato jih lahko obiščemo le ob praznikih ali po dogovoru z gospodom Petričem, hoškim nadžupnikom. Dobro si oglejte tudi staro domačijo, ki zaenkrat še stoji in podarja enkratno podobo stare arhitekture. Ob cesti pod Lenartom pa je pravi raj za otroke, saj lahko občudujejo konje, ovčke in perjad – celo pava – pri tretji domačiji pa koze. Ko zapustimo asfalt, se ponovno malo spustimo do slikovitega potoka, nato pa se vzpnemo čez dvorišče domačije proti Pivoli. Ta del vzpona do križa v Pivoli je najbolj strm in bo za marsikoga naporen, zato se lahko mirno spustite po cesti do Pohorskega dvora (če ga še ne poznate, si res oglejte lepo obnovljeni grad in vilo) in proti lipovemu drevoredu. S tem se tudi izognete dolgemu pešačenju po asfaltni cesti za Bellevue od križa v Pivoli do vile in gradu. 41 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO Zadnji del poti pod Pohorskim dvorom nas vodi mimo starega ribnika do propadajočega Siničevega mlina, nato pa ob Hočkem potoku do Vreclove plantaže jabolk. Tam je izginila zadnja tabla Kotnikove pešpoti, ki nas ponovno po asfaltu pripelje nazaj do tenisa (ali domov). Kotnikova pot nam nudi kar nekaj lepih razgledov po dolini in na Pohorje. Za krajše sprehode je prijetno prehoditi le posamezni del poti, vredno pa je obiskati vse, saj le na takšni pešpoti lahko vidimo, kje smo doma. In doma smo na tako lepem koščku naše domovine. Besedilo in fotografije Majda Strašek Januš Številnim turističnim privlačnostim, ki so že do sedaj privabljale mnoge turiste v prijazno naravo Pohorja, vinogradov in turističnih domačij v občini, se je zadnji čas pridružila še pestra ponudba turističnega ribolova v številnih ribolovnih objektih Ribiške družine Maribor, ki kot koncesionar mariborskega ribiškega okoliša želi tudi prispevati tudi k razvoju tega specifičnega turizma. Vodni objekti v Občini Hoče-Slivnica so nastali kot stranski učinek črpanja gramoza, izsuševanja ali pa za potrebe namakanj. Že sam nastanek vodnega telesa nakazuje na GRAMOZNICA HOČE specifičen način ribolova, ki ga lahko izvajamo, saj pogojuje tudi, kot življenjski prostor, vrsto in gostoto rib, ki lahko živijo v njem. Ribiška družina Maribor vabi vse ribiče turiste da preživijo kak ribolovni dan v teh, za pravega ribiča prečudovitih objektih, da si ob njih naberejo novih moči in pustijo za vodo vse skrbi delovnih dni. In kaj vam ponujamo? V Sloveniji je le malo občin, ki bi na tako malem prostoru imele toliko lepih voda s tako pestrim načinom ribolova in s tako različno stopnjo staranja vodnih površin. Gramoznica leži ob avtocesti in ob cesti za letališče, če v križišču v Rogozi krenemo proti letališču. Gre za gramoznico, ki se napaja z dravsko podtalnico in vodami Pohorja. Zato je voda izredno čista in relativno hladna zaradi izredne globine – tudi do 8 m. Voda je naseljena s kapitalnimi krapi, najdejo se pa tudi rdečeoke, srebrni koreselj, pa tudi kak somič plava v njej. Primerna je za zahtevne ribiče, ki izvajajo ribolov z obtežilnikom, širina pa omogoča mete tudi preko 200 m. V neposredni bližini so številna prenočišča, tako da je omogočen večdnevni ribolov, kar zlasti cenijo pravi kraparji. Ribolov je dovoljen vsak dan od sončnega vzhoda do zahoda, za organizirane skupine pa je dovoljen tudi nočni ribolov. Dovoljen le športni ribolov na način ujemi (fotografiraj, stehtaj) – izpusti. Cena dnevne ribolovne karte je 10 € in jo lahko kupite ob prihodu pri gospodarju objekta. Predhodno lahko najavite svoj prihod na telefon 041 349 518. Ribnik leži sredi idiličnega pohorskega gozda ob stari cesti med Hočami in Slivnico. Bogato je naseljen s krapi, težkimi do 5 kg, veliko pa je tudi ščuk in smučev. Zaradi svoje starosti in globine je zlasti primeren za ribolov s plovcem, pa tudi z obtežilnikom se da loviti. Ob objektu je manjša ribiška hišica, tako da se da v njej prevedriti, pa tudi kak piknik si lahko organizira družina, ki spremlja ribiča ta dan. Ribolov je dovoljen vsak dan od sončnega vzhoda do zahoda, Cena dnevne ribolovne karte se giba od 8 do 14 €, odvisna je od načina ribolova in jo lahko kupite neposredno na lovnem mestu. Predhodno lahko najavite svoj prihod na telefon 031 675 219. 42 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO HOTINJSKA RIBNIKA Hotinjska ribnika se nahajata ob Cesti za Agrarno v Hotinji vasi. Do ribnika je možen dostop z avtomobilom. Ribnik je v bistvu usedalnik, zato je v njem tudi struktura rib temu primerna. Prevladuje srebrni koreselj, veliko je krapov in amurjev. Ribnik je zlasti primeren za začetnike, ki si želijo pridobiti nekaj znanj in izkušenj za zahtevnejše načine ribolova. Priporočamo ribolov s plovcem ob uporabi tradicionalnih vab – koruza, kruh, kostni črvi … Ribolov je možen vsak dan, cena ribolovne dovolilnice je 8 €. Ribolovno karto lahko kupite ob prihodu na lovno mesto pri gospodarju objekta. Zaželeno je, da predhodno najavite svoj prihod in poiščete informacije na telefon 070 821 559. RIBNIK UNIVERZE V HOČAH Ribnik leži ob plantaži jablan na obrobju naselja v Zgornjih Hočah, dostop z avtom je iz lipovega drevoreda v Pivoli. Ribnik je gosto naseljen s kapitalnimi krapi in krapi do teže 5 kg, lahko dostopen in primeren za ribolov s plovcem in za talni ribolov. Ribolov je možen vsak dan, cena ribolovne dovolilnice je 6 € in tržna cena ulovljenega krapa, če se ribič odloči, da ga bo uplenil. Zaželeno je, da predhodno najavite svoj prihod in poiščete informacije na telefon 051 387 433. Bojan Javornik, Predsednik RD Maribor Odbor za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turizem je v mesecu aprilu pripravil OKROGLO MIZO: TURIZEM V OBČINI HOČE-SLIVNICA. Namen okrogle mize je bil predvsem seznanitev odbora, občinske uprave in župana o potrebah, delovanju in prihodnosti tistih, ki se s turizmom v občini najpogosteje srečujete. Ob lepi udeležbi nas je presenetil le majhen odziv gostincev naše občine, za katere smo smatrali, da so ena izmed gonilnih sil turizma v občini. V prerezu gostov je bila široka in bogata zasedba od turističnih delavcev, organizatorjev prireditev, lastnikov družb in majhnih gospodarstev do občinskih svetnikov, predsednice odbora za kmetijstvo in predstavnika biotehniške fakultete, ki sicer nima izobraževalnega programa v turizmu, želimo pa, da sodeluje in diha s krajem, nenazadnje domuje v prekrasni turistični znamenitosti in ponuja čudoviti Botanični vrt. Uvodni predstavitvi in poročilu župana je sledila razprava z gosti. Iz nabora povedanega smo na koncu skupaj oblikovali najpogostejše probleme in nakazali smernice za delovanje v prihodnje. Glavna ugotovitev je bila, da izvajalcem manjka turistično-marketinško znanje, manjka širša predstavitvena strategija (internet, video, radio/TV, TIC – turistično-informativni center – in karte). Govorili smo tudi o tržnici, usmerjevalnih tablah in povezovanju. Sprejeli smo naslednje smernice: - Občina na obstoječih internetnih straneh pripravi poseben portal za turistične destinacije s povezavami na domače strani (tukaj vas bomo prosili za aktivno sodelovanje pri posredovanju podatkov). - S partnerji, katerim namenjamo tudi del proračunskih sredstev, se dogovorimo za izobraževalni seminar ali več seminarjev. - Občina pripravlja novo turistično karto, v predoglede bomo povabili tudi odbor in predstavnike turizma. Karto je potrebno razdeliti tudi v hotele in destinacije zunaj občine. - Izvedemo ponovno poizvedbo o zainteresiranosti za tržnico. 43 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO - Spremljamo in sodelujemo pri projektu TIC (turistično-informativni center, o katerem je uvodoma poročal župan). - Vzpostavimo intenzivno sodelovanje z odborom za kmetijstvo in odborom za družbene dejavnosti (ki pokriva društva, šport, šoli, vrtce) v smislu koordiniranja, mreženja in širjenja idej. - Vzpodbuditi želimo kmetije, turistične kmetije in ostale ponudnike k večji prepoznavnosti in odprtosti. Kaj morate narediti sami? Vaše delovanje je v celoti v vaši domeni. V občini imamo kar nekaj zgodb o uspehu, od katerih se bomo in se moramo učiti. Odbor in občina želita pri projektih sodelovati v smislu povezovanja in nudenja možnosti za prepoznavnost. Ostalo je na vas samih. Zato vas vljudno vabimo, da naš trud za to, da bi se razvoj vendarle pomaknil v pozitivno smer, nagradite s sodelovanjem na prireditvah, sodelovanjem pri povabilih, izobraževanju in da nam pošiljate vaše ideje in predloge za izboljšanje (pišite na občino, s pripisom za gospodarstvo in turizem). Odbor ima široko odprta vrata, želimo si vaših idej in projektov, pripravljeni smo vam pomagati. Kaj smo do danes že storili mi? Občina že pripravlja program internetnega portala, imeli smo že prvi predogled turistične karte (podano je bilo nekaj novih idej), udeležila sem se javne razprave o strateškem razvoju na področju turizma do 2020 (kjer sem podala kar nekaj predlogov vključitev naših turističnih destinacij in opozorila na pomanjkljivosti širšega pomena, med drugim poenotenje usmerjevalnih tabel, razširitev turističnih destinacij, otroci in sorodstvo v družinskem turizmu ipd.), pozvali smo partnerje in zavode, da nam pripravijo izobraževalne seminarje, skupaj z odborom za kmetijstvo smo sodelovali pri anketnem vprašalniku o tržnici in ravnokar preučujemo odgovore. Pripravljamo se tudi na aktivno delovanje odbora v Utrinkih, v predvideni novi rubriki – je že v tej izdaji. Tržnica? Zamislili smo si vzpostavitev tržnice, na kateri bi se ponujali samo izdelki in storitve »Narejeno v Občini Hoče-Slivnica«. Ideja ni v klasični tržnici, ampak v tržnici z dušo in karakterjem, kjer se lahko predstavijo tudi razni izvajalci kulture ( glasbeniki, umetniki,.. ). Tržnica bi ponujala vse od hrane, izdelkov, storitev, domače obrti, umetniških izdelkov, skratka vse, kar občani doma pridelate, izdelujete za hobi ali kako drugače, samo da izvira od tukaj. Pripravili bomo potrebne informacije kako in kakšna dovoljenja so za to potrebna. Tržnica bo, če boste vi tako želeli in bili pripravljeni sodelovati redno, ker samo redna oblika na dolgi rok prinese rezultate! Kam gremo? Analiza, ki je bila izvedena pri oblikovanju turistične strategije, je jasno pokazala, da smernice razvoja in povpraševanja jasno kažejo v smeri domačega turizma manjših kapacitet ( družinski turizem ) in domače, unikatne ponudbe. Gre za princip, da se s turizmom ukvarjajo tisti, ki si to želijo, in tem je potrebno omogočiti čim več pomoči. Na rob so postavljeni veliki projekti in veliki objekti, ki jih vodijo premalo plačani in nezainteresirani delavci. Enako je s tržnico. Nič nam ne pomaga, če se zagotovijo vsi pogoji, če ne bo tistih kvalitetnih ponudnikov, ki imajo ponuditi domače, ročno, eko, estetsko in predvsem narejeno doma. Saj si ne želimo španskih kumaric, ali pač? V imenu odbora za drobno gospodarstvo, gospodarstvo in turizem, predsednica Aleksandra Lepenik Ob 20-letnici svobodne Slovenije bo tudi v Hočah na državni praznik slovesno. 25. junija 2011 se bomo zbrali na Vernikovi domačiji, kjer bo slovesnost ob odkritju plošče. Naj se ob tem spomnimo na tiste dneve pred 20 leti, ko smo slavili, ko smo posadili tudi našo lipo pred Kulturnim domom, k njenim koreninam pa smo zakopali steklenico z listino, na katero smo zapisali: »Iskra pradavne želje je zagorela v mogočen plamen svobode! Republika Slovenija, na dan tvojega rojstva, ko se uresničujejo stoletne molitve in tihe želje, glasne zahteve in žrtve naših prednikov, ko se rešuješ jarma severa in juga, ko prvič stopaš v zgodovino, naj mogočno ozeleni in se zakorenini naša lipa, naj spremlja in varuje še mnoge, premnoge rodove Slovencev.« Listino smo podpisali: predsednik Sveta KS Slavko Ogrinc, nadžupnik Marjan Jezernik, tajnik KS Jože Merkuš in avtorica Majda Strašek Januš. In povem vam, toplo nam je bilo pri srcu – in mislili smo zelo resno. Ne pozabimo teh dni, naj nam naša Slovenija veliko pomeni! 44 Pa poglejte, kaj pomeni narodna zavest našemu občinskemu svetniku Marjanu Frangežu: s slovensko zastavo je pobarval kar fasado svoje hiše. Vsaj eden, ki bo imel vedno izobešeno zastavo … Majda Strašek Januš Foto: Borut Celan GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO Da znamo praznovati v naših soseščinah, dokazujejo tudi Hočani iz Mlinske ulice. Niso postavljali visokega mlaja, a tudi tako so si napravili pravo ulično veselico! Ne bi bilo slabo, če bi jih znali posnemati … Foto: Borut Celan rondojih, otokih za pešce in gredicah, ki jih je pred tem preraščala trava. Zelo lepo naše vasi krasijo rože na mostnih ograjah. Bil je zvesti član hortikulturnega gibanja in ekipe, ki skrbi za lepo urejenost naših vasi, groba talcev in javnih površin. Vsi upokojenci smo mu hvaležni za organizacijo in vodenje letovanj naših članov v Izoli. Skrbel je za naše dobro počutje in za odlične odnose z osebjem v hotelu Delfin. Te dneve smo preživeli v prijateljskem vzdušju, ki je bilo napolnjeno z dobro voljo in s humorjem. Bil je strasten gobar in pohodnik. Ko mu je pričelo nagajati zdravje, se ni mogel udeleževati pohodov. Z velikim pričakovanjem nas je počakal 1. maja na Mariborski koči, ob ogledu velikonočnic na Boču in za Antonovo, 13. junija, pri Arehu. Dragi Vili! Obljubil si, da bomo skupaj pri Arehu. Zagotovo boš z nami, ker je spomin nate tako živ, da še vedno ne moremo dojeti krute resnice. Poln prijaznosti, prijateljstva in vsega dobrega se je v maju, mesecu mladosti in ljubezni, tiho poslovil Vili Meško. Odličen pevec, iskren prijatelj in vizionarski pobudnik ni želel biti v ospredju, ni želel funkcij in javnih pohval. S svojimi deli je zaznamoval pot, na katero smo ponosni vsi, ki smo ga poznali, in se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. Pomemben pečat je pustil v razvoju krajevnih skupnosti, ki jih povezuje prvo vodovodno omrežje, rezbarji in obogateno življenje upokojencev. V letu 2000 je bil pobudnik za ustanovitev novega odbora DU Slivnica. Odbor je imel smele načrte in razvoj družabnega in športnega življenja v šolskem parku je kmalu presegel pričakovanja. Z ženo Jožico, ki je dolga leta vodila turistično sekcijo pri DU Slivnica, je sodeloval pri zasaditvi rož na javnih površinah v V letu 2000 smo ustanovili mešani pevski zbor. Vili je takoj postal nepogrešljivi pevec in posebej ga bomo pogrešali v najmanjši skupini tenoristov. V pevskem zboru je zvesto prepeval vse do letošnjega februarja, ko je petje postalo zanj prenaporno. Zborovske melodije je obogatil s svojim mehkim, liričnim tenorjem, ki je še posebno lepo zvenel v njemu najljubši romantični pesmi Felixa Mendelsohna: Slovo od gozda. »/…/ Še enkrat me objemi prijatelj mladih dni, z zelenjem me odeni, z dišavo me ovij /…/« Dragi Vili, velika Ti hvala za vsa dela, dobroto in prijaznost. Vedi, da smo zelo ponosni na Tvoje prijateljstvo. Za DU Slivnica Martin Zavec 45 ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV … ima več etap, in sicer od enega kupa smeti do drugega. Zelo redko se zgodi, da bi kakšno etapo ukinili, se pa vsake toliko pojavi kakšna nova. In to me razburja, jezi in žalosti! Najprej pa zgodba o teku … Obožujem naravo in energijo, ki jo dajeta zelenje in svežina. Vsaj dvakrat na teden tečem po gozdnih poteh, ki jih je v Občini Hoče-Slivnica veliko, za kar se lahko zahvalimo skrbnim ljudem, ki jih urejajo. Ko preskočim potok, se počutim kot srna, ki lahkotno premaga naravne ovire. Ko se mučim v hrib ali se pogreznem v blatu, se smejem skupaj z naravo in tekmujem z njo. Ko prispem na greben in mi v obraz zaveje svež veter, sem kot ptica, ki mora le razpreti krila in že jo nese nad vrhovi dreves. Ko si opomorem od vzpona in se ponovno zaženem na slalom med drevesi, sem kot lisica, ki neslišno, a hitro sledi svojemu plenu. Ko prispem na plano in me objame sonce, se pretegnem in že sem kot martinček. Ob ribniku se zatopim v odsev narave in zbudijo me race, ki frfotaje zbežijo pred mano, kot bi bila huda zver. In potem so tukaj letni časi. Ne morem se odločiti za najljubšega, vsak ima svoje čare. Led, ivje, sneg in ledeno svež zrak, ki te osveži do kosti. Mačice, popki, sočno mlado listje, cvetovi – beli, rumeni, vijolični, modri. Poleti gozd postane že skoraj neprehoden – košate krošnje šumijo v vetru, trnje robid praska po nogah in tudi koprive opozarjajo nase, trave me žgečkajo po bradi. In potem jesen. Vse se spravlja na spanje. Še pred tem pa gozd pokaže vse svoje barve. Kmalu za tem je listje na tleh in vsak korak postane slišen – kot bi narava šepetala v spancu. Najlepša doživetja pa so, ko se srečam z živalmi. Te so najboljši dokaz, da gozd še živi. Preplašenega zajčka, ki zdrvi do najbližje luknje. Tudi srna je plašna, ampak pred begom otrpne in z grozo v svojih velikih črnih očeh opazuje vsak gib, ki ga narediš. Povsem drugačna je radovedna veverica – spleza na varno, na drevo, od koder te opazuje in se ti posmehuje, malo z leve, malo z desne strani. Zabavne so žabe, ki jih zaradi njihove barve redko vidiš, nastane pa cel orkester, ko zmotiš njihov počitek ob mlaki – čof, čof, čof – in že jih več ni. Histerične race sem že omenila. Vsako pomlad znova se razveselim prvega metulja in če sem v dobri formi, imam tudi čas poslušati ptice, ki si imajo vedno nekaj za povedati. Najbolj veličastna pa je kanja. Zgodilo se je, da je bila dva metra od mene. Zaradi poškodovanega krila ni mogla vzleteti. Nemirno je skakljala v zavetje grmovja, pri tem pa nepremično strmela vame. Ta izraz v njenem očesu se je dotaknil mojega srca. Govoril je: »Dajem vtis, da sem nemočna, zlomljena. Ampak ni tako – močna sem, pusti me, da te ne napadem,« hkrati pa je izražal nemoč in bolečino. Morda se komu zdi smešno, da tako govorim o naravi. Pa ne gre za to, da sem kakšna zagrizena okoljska aktivistka. Vsekakor pa neizmerno ljubim in spoštujem na- 46 ravo in poskušam vsak dan znova dojeti njeno lepoto in se zavedati njenega pomena za naš obstoj. In hvaležna sem ji, da vse to prestaja z nami, da prenaša nas in našo ozkoglednost … Zakaj vam govorim o naravi in o svojem teku skozi njo? Ker vse zgoraj našteto iznakazi svinjarija (upam, da me ne boste cenzurirali, ker je to še vse premil izraz za škodo v naravi), ki jo za sabo puščajo ljudje. Le bežen pogled – kaj več moje oči tako ali tako težko prenesejo, zadostuje, da iz smeti razberem, komu so »padle iz žepov«. Pa poglejmo. Otroci Mislila sem, da otroci današnjega časa ne zahajajo več v gozd. Pa sem se motila – delno. Še zahajajo, ampak karkoli že počnejo tam, dejstvo je, da nekateri za sabo puščajo svinjarijo. V gozdu za šolo je vse polno papirčkov od čokoladic in bonbonov, plastenk od sladkih pijač, praznih škatlic od petard, robčkov in druge nesnage. In potem se vprašam, kakšen pomen imajo te opevane Ekošole!? – tudi OŠ Dušana Flisa Hoče namreč najdemo na seznamu. Trenutno imajo na spletni strani Eko-šol med drugim rubriko: »Ali se z odpadki lahko tudi igramo?«. Morda lahko iz odpadkov dejansko naredimo zanimive izdelke, ampak kljub temu poskušajmo otroke naučiti, da odpadki v osnovi nimajo nobene pozitivne funkcije. Bodimo realni in bodimo praktični. Namesto tovrstnih delavnic, katerih smiselnost je vprašljiva, posredujmo otrokom zavest o naravi. Peljimo jih v naravo in jim pokažimo njeno lepoto. Najprej pa na delo in počistiti svinjarijo za sabo. Tako kot doma – ampak verjetno tudi tam za otroki čistijo mame in očetje. Starši, kakšne vrednote posredujete svojim otrokom? »Če to počnejo drugi, lahko tudi jaz!« – vse bolj se mi dozdeva, da je to življenjski moto ljudi. Tako preprosto in ozko življenjsko vodilo nas vodi le v propad. Mladina Tudi mladina v svojem prostem času zaide v gozd. Glede na odpadke, ki jih puščajo za sabo nekateri, vam lahko povem, kaj počnejo. Večinoma se skrivajo. V varnem zavetju grmovja spijejo pivo, pojejo hamburger, nekateri se srečajo na intimnem zmenku. Vse dobro in prav, zabavajte se. Ampak naj za vami ostanejo samo stopinje, pomečkana trava in polomljene veje. Pločevinke, karton, steklenice, plastenke, kondome … odnesite v koš. Saj ste jih tudi morali nekako ali v nečem prinesti. Preprosta matematika. Odrasli Katastrofa!? Celi kupi smeti, polne vreče, pnevmatike, azbestne salonitne plošče, vse sorte bele tehnike, avtomobili, straniščne školjke … Naporno akcijo, ko sredi noči s traktorjem v gozd tovorite to nesnago, bi lahko zamenjali s preprosto vožnjo po asfaltni cesti do prvega odpada. Večinoma odpadke prevzamejo brezplačno. Če pa ne, se pozanimajte, kakšne so druge možnosti. Poleg tega imamo organizirano pobiranje kosovnih odpadkov. Povsod ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV mrgoli kant, kesonov. Če je vaš poln, je še zmeraj boljše, da poiščete kakšnega blizu javnih ustanov. Tudi medsosedskih prepirov ne boste nikdar rešili z odmetavanjem smeti v sosedov gozd. Kaj naj se otroci naučijo od takšnih »vzorov«? Gre za preprosto matematiko, kot sem že povedala. Če lahko polno plastenko vode (ali karkoli drugega) prineseš v naravo oziroma gozd, jo lahko, ne, jo MORAŠ odnesti tudi iz gozda, in sicer v kanto. Privilegij je, da so gozdovi v Sloveniji javno dobro. Kljub temu da imajo gozdovi lastnike, se lahko prosto sprehajamo skozi njih vsi. Ne daje pa nam pravice, da za sabo puščamo svinjarijo (to velja tudi za lastnike – če pa obstaja kdo, ki dela nesnago v svojem gozdu, ni vreden drugega kot obžalovanja), kot to počnemo pred svojim pragom (čeprav po moje marsikdo doma bolj skrbi za čistočo kot v naravi). Pa tudi moja pravica je, da se sprehodim skozi čisti gozd. Kratkoročno s svojim početjem uničujete kvaliteto bivanja vsem živim bitjem (poglejte, koliko sem jih naštela že samo v »tekaški zgodbi«!), dolgoročno (ali pa niti ne) pa uničujete življenje samo. Morda se vas moja čustveno-etično-moralna razlaga ni dotaknila. Lahko vam ponudim še nekoliko bolj stvarno, materialistično, morda tudi preprostejšo zgodbo. Nekoč je bil človek lovec in nabiralec. Tudi danes smo – lovci na nizke cene in nabiralci bolj ali manj izumetničenih produktov s trgovskih polic. Kdaj ste se nazadnje vprašali, kakšna je »zgodba« škatle riža, ki ste jo vzeli s police? Morda pri živilih še pomislimo kdaj. Kaj pa vaš avto? Ste se kdaj vprašali, iz česa so posamezni deli? Plastika, guma, kovine … Kaj pa zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo? Od kod prihaja vse to? Vse izvira iz narave. Človek je skozi svoj »razvoj« postal tudi velik lenuh, miselni lenuh. Boste sedaj zamahnili z roko in dejali: »Pa kaj mene briga, kaj bo čez sto let!«? Ta misel izraža natančno to lenobo, materializem, brezbrižnost in egoizem. Želite biti tak človek?! Želite biti tak »vzor« otrokom in mladim?! Dvignite svoje tazadnje in začnite razmišljati široko! Zbudite se, poglejte okoli sebe, zavedajte se narave in skrbite zanjo! Janja Mišič Lepo je, kadar se zberemo k praznovanju in zahvaljevanju tudi za dar zakonskega in družinskega življenja. Tako smo v nedeljo, 8. maja 2011, ob 10. uri v cerkvi sv. Jurija v Hočah, obhajali že tradicionalno 4. srečanje zakonskih jubilantov. Slovesnost smo pripravili z dekanom Alojzom Petričem sodelavci Župnijske karitas Hoče. To leto se je vabilu odzvalo 60 zakonskih parov, med katerimi so bili taki, ki letos praznujejo 5., 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., 45., devet parov je zakorakalo že v petdeseta leta in en par v šestdeseto leto skupnega življenja. V slovesnem sprevodu izpred župnišča je ob vstopu v cerkev jubilante pozdravila poročna koračnica organistke ge. Petre Kozar Bežan in petje domačega župnijskega zbora. Pri sveti maši so si zakonci ponovno obljubili večno zvestobo in se Bogu zahvalili, da je ves čas z njimi, v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, in ga prosili za ohranitev medsebojne ljubezni, da bodo dobri pričevalci zaveze, ko so jo sklenili z Njim. Na koncu sv. maše jim je dekan Alojz Petrič zaželel še mnogo lepih skupnih let ter jim podaril spominsko plaketo. Po spominskem fotografiranju se je dogajanje prestavilo v župnijsko učilnico, kjer so se prisotni zadržali ob prigrizkih in napitkih, ki so jih pripravile sodelavke Župnijske karitas, in se ob veselem in sproščenem druženju veselili ljubezni, ki ne mine. Brigita Bedenik Foto: Borut Celan 47 ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV Dobršen del naše občine pokrivajo Pohorski gozdovi. Ko tako s pogledom zajameš zelena pobočja nad Zg. Hočami, morda za hip dobiš občutek, da se vrhovi dreves dotikajo modrega neba in da tam zadaj in vmes razen nekaj hiš, ni kaj dosti več. Pa temu še zdaleč ni tako. Ko se z glavne ceste, ki pelje skozi Hoče do Areha ali Bellevueja, po stranskih cestah spustite v objem teh gozdov, vas nešteto poti vodi do manjših zaselkov, do posameznih kmetij ali pa se kar naenkrat znajdete na dvorišču hiše. In tam srečate poštene, prijazne in delovne Pohorce, ki si znajo naporne delovne dni, ki trajajo od zore do mraka, popestriti z druženjem ob kmečkih opravilih, kot so kožuhanje, »obtrgavanje« korenja ali pa moči združijo, prispevajo les iz svojih gozdov in popravijo lesene mostove. Že dolgoletna tradicija pa jih na Slivniškem Pohorju združi vsako leto 1. maja, ko postavijo karseda visoko smreko, mlaj, na katerem ponosno vihra slovenska zastava. K letošnjem postavljanju mlaja je bil vabljen tudi župan z občinsko upravo, zato smo se z veseljem druženja z vrlimi Pohorci tudi udeležili. Prvi maj ni samo praznik dela, prvi maj je poleg zgodovinskega pomena za Slovence tudi praznik šeg, navad in tako poln simbolike. Prvotno je bil pomladanski praznik, ob katerem so se veselili časa rasti in toplote, povezan je bil s čaščenjem zelenja, drevja in cvetja, od koder izvira tudi postavitev mlaja. Postavljanje mlajev in z njim povezani običaji so torej veliko starejši. Mlaj je bil navadno narejen iz debla smreke, breze ali bora, ki se je ovil z bršljanom. Smrekov mlaj je imel navadno na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja. Slovenske vasi so včasih med seboj tekmovale, katera bo imela lepši in višji mlaj, vaški fantje pa so mlaj vso noč stražili. Večina teh običajev se je ohranila tudi na tem predelu Pohorja, kjer smo gostovali. »Legvajnčani«, kot se jim po domače reče, pravijo, da so se lokacije z leti spreminjale, od začetne pri Ogrizku, k Robiču, h kapeli pri Sp. Legvajnčanih, do »Luknje«, kjer danes postavljajo mlaj. Zaradi vse večjega interesa ljudi je ga. Antonija Dovnik odstopila del svojega zemljišča, kjer je staro barako zamenjal lep, iz lesa stesan novi objekt, kjer ne manjkajo niti vzorno urejene sanitarije. Ko se z glavne ceste na Pohorje pred ostrim ovinkom, nad katerim je lepo urejena legvajnska 48 kapelica, spustiš levo po strmi makadamski cesti, ne moreš zgrešiti, saj te usmeri tabla z napisi »Nogometni stadion Pohorje, Pri debelem kostanju«. In seveda, kot se za stare običaje spodobi, tudi Legvajnčani ohranjajo tradicijo, ki je tudi pri njih prešla iz roda v rod. Tako je sam dogodek že izbira drevesa, ki ga vsako leto pokloni kdo iz svoje domače »hoste«. V skladu s tradicijo je pomembna tudi višina, podatek o izmeri pa od leta 2007 vklešejo v les in razstavijo v baraki. Letos so izmerili 37,5 m višine, najvišji mlaj pa je meril 44 m, kar znaša 2,7 m3 lesa, prispeval ga je Jože Visočnik - Čiča. Les kasneje koristno uporabijo. Letos je eno drevo manj v gozdu Dušana Cvečeka, sicer pa so ga prispevali menda v večini že vsi, ki sodelujejo pri prireditvi. Glavni organizator dogodka je Silvek - Silvester Dovnik, po domače Spodnji Legvajnčan. Pomembno za uspešno izpeljano prireditev pa je timsko delo vseh družin: Robič, po domače Rutnik, Štern, po domače Zg. Plahutnik, Jurič, po domače Zg. Legvajnčan, Ogrizek, po domače Zg. Rutnik, ki so nekako gonilna sila; pridržijo pa se jim še: družina Rečnik, po domače Jakuver, Jurič, po domače Dovnik, družina Trpin, Greifoner, Korošak, družina Ačko, po domače Pregl, družina Cveček, po domače Ledijek, Lešnik, po domače Lobnik. Vsekakor pa je potrebno poudariti, kot radi rečemo: brez žensk ne gre, da je tudi v tej zgodbi temu tako. Glavna kuharica je Tončka Dovnik, ostale žene, hčere in sinovi, skratka vsa družina, pa sodelujejo pri kuhi, peki in postrežbi gostov. Pri tem seveda pridno zalagajo s pijačo za moč moške, ki postavljajo majsko drevo. Za kuhanje pasulja jim je »Konči« - Konrad Vrhovšek, predsednik KS Reka-Pohorje, kot že večkrat, pripeljal t. i. potujočo kuhinjo. Letošnje leto jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, pa vendar so po dveh urah in pol, tudi s pomočjo žensk in župana, uspeli postaviti mlaj. Mi pa smo jih med tem časom vzpodbujali in pokušali nešteto sladkih in slanih dobrot, ki so jih spekle pridne gospodinje. Seveda ni manjkalo domačega borovničevca, medice in vina. To pa ni edino druženje, ki si ga organizirajo. Letos 8. februarja so odšli na pohod, ki se je začel pri Sp. Rutniku, mimo Plahutnika, Bara na prepihu, Mariborske koče, doma Jelke, Gradišnika, Dovnika in zaključil pri Jakuverju. V jeseni organizirajo »obtrgavanje koreja«, kožuhanje, ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV pozimi, če je sneg, seveda tudi pokajado. Zanimivo za vse ljubitelje bencinskih hlapov bi bilo prav gotovo videti tekmovanje z mopedi, ki jo imenujejo »mopedijada«. Glede na nešteto hribovskih stez in gozdnih poti, ki jih poznajo, se jim policije v času tekmovanja verjetno ni treba bati. Poseben dogodek pa je tudi podiranje mlaja. Imenujejo ga podiranje na balon. To pa pomeni, da je potrebno drevo pri podiranju ciljati na 25 m oddaljen balon, poln vode ali samo zraka. Ob koncu vedno sledi nagrada ali pa kazen, če je balon ostal cel. Ni kaj, domiselne igrice se gredo ti naši vrli »Pohorci«. Leseni objekt, ki stoji ob »Nogometnem stadionu Pohorje, Pri debelem kostanju« pa ni v uporabi samo za prvi maj. Tam prirejajo tudi zabave za rojstne dneve, za postojanko pa služi tudi otrokom iz podružnične osnovne šole v Reki. Prav letošnje leto učiteljice te šole organizirajo zaključni izlet petošolcev, ki so bo odvijal na tem prostoru. Na izlete pa se podajo tudi naši »Pohorci«. Letos so obiskali Logarsko dolino, Okrešelj, slap Rinko in si spotoma ogledali gozdarsko-flosarski muzej in mašna oblačila. Dragi bralci Utrinkov, morda je kdo med vami pomislil: Ej, tem se pa dobro godi! Pa se jim res. Imajo svež pohorski zrak, zelenja v izobilju, mir in tišino motijo le delovni stroji in redki obiskovalci, ki zaidejo v te čudovite kraje. Vendar veliko teh hodi tudi v službo v dolino, v mesto, in to pozimi in poleti. Vsi ti otroci pravočasno pridejo v šolo Kot vsako leto, že deset let zapored, so Legovanjčani organizirali postavljanje prvomajskega drevesa. In tudi letos so! Glavni organizator tega dogodka je Silvester Dovnik, ki se zelo žrtvuje, da bi organizacija potekala kot po maslu. V soboto, 23. aprila, so se moški odpravili izbirat tapravo drevo, ki bo en mesec krasilo njihovo ‘’luknjo’’. Vsako leto nekdo daruje drevo iz svojega gozda, letos je to bil Cveček Dušan. Po gozdovih jih je vodil Vlado Robič, ki se tam že znajde. Ko so jo zbrali, so jo odpeljali na mesto, kjer bi naj stala. Tam so jih pričakale ženske z obilo pijače in jedače in skupaj so proslavili prihod drevesa. Čez teden dni, 1. maja, so se zbrali vsi, ki so želeli biti deležni tega dogodka ali celo pomagati pri postavljanju drevesa. Okrog desete ure so se začele priprave za kuhanje pasulja. Glavna kuharica Tončka Dovnik je skuhala kar dva kotla pasulja za lačne povabljence. Ko se je po luknji razlezel vonj pasulja, se je prikazala nevihta in je pregnala nekaj ljudi. Ampak čez čas se je nevihta umirila in zopet se je pokazalo sonce. Gostje so začeli prihajat okrog 16.00 ure, pridružil se nam je tudi župan, z zabojem piva. Uro za tem pa se je vse začelo. Moški in fantje so se lotili drevesa. Celo nekaj punc je prišlo pomagat ! Drevo so dvigovali približno dve uri in pol, v kljub zasneženim cestam in izhodom z domačega dvorišča. Kajti ti kleni »pohorci« se iz roda v rod kalijo in pri tem prav tako spremljajo napredek v tehnologiji, njihovi otroci imajo tudi fakultetno izobrazbo. Njim je popolnoma jasno, da morajo poskrbeti zase najprej sami – zato pozimi vzamejo v roke lopate za sneg, poleti pa kosilni- co in iz tega naredijo veselo druženje. Ohranjajo običaje in prenašajo stare nazive domačij ( po domače ...), ker so ponosni nase in na svoje korenine. Ne zahtevajo velikega udobja, ugodnosti, se redkokdaj pritožujejo, pa vseeno premorejo nekaj velikega: medsebojno spoštovanje, prijaznost in dobro voljo. Besedilo in foto Silva Božnik tem času so preprečevali manjše nesreče Stanislav Štern, Vlado Robič, Leopold Robič in Zdenko Dovnik na megafonu. Poskrbeli so tudi da so mlade navihane punce nosile žejnim ‘postavljalcem’ pijačo. Približno ob pol sedmih je drevo stalo. Nastalo je par skupinskih slikic in veselica se je pričela. Postajalo je vedno bolj veselo, celo zaplesali so, vse do zore. Katja Robič 49 9. A 3.vrsta: Simon MALAJNER, Nino KIRIČ BOLDIN, Timotej FRANC, razrednik Aleksander DUH, Matjaž LOBNIK, Mitja LOBNIK, pripravnica Tina BRATUŠA 2.vrsta: Branko RIBIČ, Julija PETROVIČ, Katarina NOVAK, Jerneja PREGL, Vid LEVAR, Sabahudin SALKANOVIĆ, Nejc SAKELŠEK 1. vrsta: Mija PRIMEC, Petra FUKS, Monika MIHELAK, Eva PRIMEC, Saša KUPČIČ, Maša HABRUN, Vesna PREMELČ, Urška GORIŠEK. 9.B 3.vrsta: Martina BREGANT, Mitja RAJŠP, Marino VARGA, Robin MESIČEK, Jan KOTNIK, Gregor LIPOVEC, Gregor ROJS, Florian DAUTOSKI 2.vrsta: Urška PLIBERŠEK, Naja GAJZER, Maksim DOVEČAR, Patricija REPAS, razredničarka Danijela METLIČAR VUKMANIČ, Maja BRANDŠTETER, Lana SATTLER, Primož LEPEJ 1. vrsta: Borut URLEP, Jure RAJH, Tjaša PAUKO, Katja LIPOVEC, Nastja FLORIJANČIČ, Jure LOBNIK 9.c 3.vrsta: Polona ŠAFARIČ, Tadeja ERTL, Sabina VISOČNIK, Mojca FIFER, Natalija KRAMBERGER, Matic MAZOVEC, Leon ŠKRLEC, Martin PEMIČ 2.vrsta: Urška ŠAUPERL, razredničarka Milena ZRIMŠEK, Mojca VRECL, Urška VISOČNIK, Ana BEDENIK, Timotej BIŠKUP, Klemen TRPIN 1. vrsta: Žan VRAŽIČ, Alex VISOČNIK, Mihael JURIČ, Tadej BLAŽIČ, Gal KRAJNC, Rok ŠPENDL, Rok JAVORNIK 50 9. A 3. vrsta: Denis Beras, Žiga Doberšek, Mihael Ratajec, Denis Repnik, Mihaela Hojs 2. vrsta: (učiteljica) Petra Trstenjak, razredničarka Sonja Votolen, (podravnateljica) Mira Prel, (ravnatelj) Anton Obreht 1. vrsta: Blaž Rudolf, Sara Repnik, Urška Komar, Aleksandra Marić - Rudolf, Eva Auguštin, Žan Rajšp, Jan Marko, David Serdinšek 9. B 3. vrsta: Maša Hebar, Luka Žen - Pirtušek 2. vrsta: Patrik Arnuš - Ribič, Petra Trstenjak (učiteljica), Rene Gojić, Katarina Ženko, Špela Zidarič, Patricija Krlej, Urška Potisk, Mira Prel (podravnateljica), Anton Obreht (ravnatelj) 1. vrsta: Tjaša Pangerl, Neli Vincekovič, Mojca Embreuš, Andreja Divjak, Timotej Kmetec , Blaž Ritonja, razrednik Stane Gerečnik UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 10, številka 2, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše, [email protected], FOTOGRAFIJA: naslovnica; Novi vrtec na Rogozi, Borut Celan /// TISK: Grafis d.o.o., [email protected], naklada 3900 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 51 foto: Borut Celan Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do 30.09. 2011. Naslednja številka izide oktobra 2011.
© Copyright 2024