REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POLITIKA KAKOVOSTI dr. Lucijan Cencič in Vlasta Grašek Hoče, 10. 7. 2014 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE VSEBINA • • • • • • • • Kaj je kakovost Politika kakovosti Sheme kakovosti Zakonodaja Postopek zaščite Novosti v zakonodaji Neobvezne navedbe kakovosti Bodočnost Hoče, 10. 7. 2014 2 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KAJ JE KAKOVOST? • Celota lastnosti in značilnosti živila, • Zunanja kakovost oziroma videz (velikost, teža, oblika, barva, okus, vonj, svežina, odsotnost zunanjih napak), • Notranja oziroma prehransko-fiziološka kakovost (vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralnih snovi, medsebojno razmerje sestavin in prebavljivost) in • Uporabna vrednost (primernost za trgovanje in živilsko industrijo, možnost transporta in skladiščenja, barvna obstojnost, izplen sestavin …). Hoče, 10. 7. 2014 3 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KAJ LAHKO ŠE RAZUMEMO KOT KAKOVOST? 1. EKOLOŠKO VREDNOST, ki se nanaša predvsem na: • ravnanje z okoljem (uporaba pesticidov, nitratov, gensko spremenjenih organizmov) • porabo primarne energije: za prehrano poraba fosilnih goriv za dolge transportne poti. 2. EKONOMSKO VREDNOST • trgovinska povezanost in porazdelitvene procese med industrijskimi državami in državami v razvoju. 3. SOCIALNO VREDNOST • ekološki in ekonomski aspekt 4. PSIHOLOŠKO VREDNOST • veselje do hrane. Hoče, 10. 7. 2014 4 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POLITIKA KAKOVOSTI CILJ • Vzpostavitev konkurenčnosti s pomočjo kakovosti, • Kmetovalcem in predelovalcem, zlasti pa obrtnikom in majhnim ter srednjim podjetjem, omogoča njihovo ekonomsko prisotnost na trgu, • Razvija proizvode z višjo dodano vrednostjo in s tem omogoča preživetje v demografsko ogroženih območjih; • Zadovoljitev pričakovanj potrošnikov, ki želijo kupiti proizvode, ki zagotovijo zadovoljstvo in užitek ter ustrezajo njihovi želji po avtentičnosti. Hoče, 10. 7. 2014 5 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE SHEME KAKOVOSTI V RS (1) • Zaščitena označba porekla (ZOP) • Vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda morajo potekati na določenem geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda je bistveno posledica vpliva geografskega okolja. • Zaščitena geografska označba (ZGO) • Vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega proizvoda mora potekati na določenem geografskem območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu okolju. • Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) • Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje. Proizvod je proizveden iz tradicionalnih surovin, ima tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Hoče, 10. 7. 2014 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE SHEME KAKOVOSTI V RS (2) • Višja kakovost • Kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih (glede na sestavo, senzorične lastnosti, fizikalno-kemične lastnosti, način proizvodnje) pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil. • Ekološka proizvodnja • Kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih. • Integrirana pridelava • Kmetijski pridelek je pridelano po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični i zootehnični ukrepi. • Dobrote naših kmetij • So kmetijski pridelki in živila pridelana ali predelana na kmetiji po receptih značilnih za kmečke izdelke in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja - SHEMA SE ŠE NE IZVAJA 7 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE EU ZAKONODAJA • Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil; • Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil; • Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili. • Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 665/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pogoji uporabe neobvezne navedbe kakovosti „gorski proizvod“. Hoče, 10. 7. 2014 8 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE DRUGA ZAKONODAJA • UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007; • UREDBA (ES) št. 110/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89; • TRIPS – Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. Hoče, 10. 7. 2014 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE ZAKONODAJA SLOVENIJA • Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/08) • Pravilnik o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 15/08) • Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 3/11) • Pravilnik o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem Kakovosti (Uradni list RS, št. 71/2009) • Uredba o izvajanju uredbe Sveta (ES) o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil ter uredbe Sveta (ES) glede zaščite geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (Uradni list RS, št. 102/2007) • Hoče, 10. 7. 2014 10 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POSTOPEK ZAŠČITE NA NACIONALNEM NIVOJU (1) • Poteka v dveh fazah, prva faza na MKO, druga pri certifikacijskih organih 1. faza ZAŠČITA (IMENA) KMETIJSKEGA PRIDELKA OZIROMA ŽIVILA (MKO) • • • • • POPOLNA VLOGA (vlagatelj) ministrstvo v URL objavi Obvestilo o prejeti vlogi. Rok za pripombe (nacionalni ugovor) na vlogo je 30 dni. ministrstvo posreduje vlogo (specifikacijo) v mnenje strokovnim institucijam (Ministrstvo za zdravje, Kmetijska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza potrošniških združenj Slovenije). Vlogo prouči strokovna komisija za določeno področje (meso, mleko, jajca, sol, zelenjava, poljščine, itd – člani komisij so strokovnjaki iz KGZS, fakultet, MOP, KIS, certifacijskih organov). Na podlagi pozitivnega mnenja strokovne komisije, MKO izda odločbo o prehodni zaščiti kmetijskega pridelka ali živila in potrdi specifikacijo. V odločbi je med drugim določeno prehodno obdobje enega leta, v katerem se morajo proizvajalci certificirati. Hoče, 10. 7. 2014 11 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POSTOPEK ZAŠČITE NA NACIONALNEM NIVOJU (2) 2. faza – CERTIFICIRANJE (certifikacijski organi) • ugotavljanje skladnosti proizvodnje zaščitenih proizvodov s specifikacijo • V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s potrjeno specifikacijo, certifikacijski organ izda CERTIFIKAT o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo. Ministrstvo je imenovalo tri certifikacijske organe: • BUREAU VERITAS d.o.o. • KONCERT (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Maribor) • IKC UM (Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, Hoče) Hoče, 10. 7. 2014 12 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POSTOPEK REGISTRACIJE PRI EU KOMISIJI • MKGP vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode posreduje v presojo EU Komisiji. • EU Komisija pregleda posredovano vlogo. • Ko je vloga popolna, EU Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument (povzetek) vloge za registracijo kmetijskega pridelka ali živila na nivoju EU. Ostale DČ in tretje države lahko v roku treh mesecev od objave podajo ugovor na vlogo. • V primeru, da EU Komisija ne prejme pripomb na vlogo za kmetijski pridelek ali živilo, v Uradnem listu Evropske unije objavi registracijo. • V primeru, da EU Komisija na vlogo prejme pripombe, DČ pozove, da dosežejo dogovor. Če dogovor ni dosežen, o vlogi ponovno odloča EU Komisija. Hoče, 10. 7. 2014 13 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE VLOGO LAHKO VLOŽI • SKUPINA t.j.vsako združenje ali združba pridelovalcev oziroma predelovalcev, ne glede na pravno obliko ali sestavo, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo • IZJEMOMA FIZIČNA ALI PRAVNA OSEBA, ki dokaže, da je na določenem geografskem območju edini proizvajalec Hoče, 10. 7. 2014 14 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE SMERNICE PRIPRAVE PREDHODNE STRATEŠKE ANALIZE Lažje sprejetje odločitev, katera označba je primerna; Odločitev o smiselnosti pridobitve priznanja označbe. Pozornost: - Združenje proizvajalcev; - Strategija razvoja proizvoda; - Specifikacija; - Organizacija proizvodne verige; - Kontrole. Hoče, 10. 7. 2014 15 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NADZOR • država imenujejo pristojni organ ali organe, pristojne za uradni nadzor. Uradni nadzor zajema: • preverjanje skladnosti proizvoda z ustrezno specifikacijo proizvoda ter • spremljanje uporabe registriranih imen za opis proizvoda, ki je dan na trg. Hoče, 10. 7. 2014 16 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI • izvajajo organizacije za kontrolo oziroma certificiranje, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, imenuje minister). • Imenovane organizacije morajo biti akreditirane skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (SIST EN 45 011). • organizacija mora ministrstvu sporočati pridelovalce oziroma predelovalce, ki jim je podelila dokazilo o skladnosti oziroma katerim je bil certifikat odvzet. • organizacija za kontrolo ob sumu neupoštevanja specifikacije obvesti pristojen inšpektorat Hoče, 10. 7. 2014 17 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NOVOSTI NOVE UREDBE • Združuje ZOP, ZGO in ZTP • Skrajšuje roke Komisije ter roke za ugovor in posvetovanja; • Za ZTP je sedaj obvezna rezervacija imena • Uvaja novo shemo NEOBVEZNE NAVEDBE KAKOVOSTI Hoče, 10. 7. 2014 18 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NEOBVEZNE NAVEDBE KAKOVOSTI • navedba se nanaša na značilnost ene ali več kategorij proizvodov ali na lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja za določena območja; • uporaba navedbe dodaja vrednost proizvodu v primerjavi s podobnimi proizvodi in • navedba ima evropsko razsežnost. Hoče, 10. 7. 2014 19 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE GORSKI PROIZVOD • tako surovine kot krma za živali na kmetijah izvirajo zlasti z gorskih območij; • tudi predelava poteka na gorskih območjih, v primeru predelanih proizvodov. Hoče, 10. 7. 2014 20 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE GORSKA OBMOČJA Gorska območja so tista, na katerih je možnost rabe zemljišč znatno omejena in stroški dela opazno večji zaradi: • bodisi zelo težkih podnebnih razmer, odvisnih od nadmorske višine, zaradi katerih je rastna sezona bistveno krajša, • bodisi prestrmih pobočij po večjem delu zadevnega zemljišča na nižji nadmorski višini, zaradi katerih ni mogoča uporaba strojev ali pa je potrebna zelo draga posebna oprema, • bodisi kombinacije teh dveh dejavnikov, če je ovira, ki izhaja iz vsakega posebej, manj akutna, če je obravnavana ločeno, kombinacija obeh pa ima za posledico enakovredno oviro. Hoče, 10. 7. 2014 21 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA Navedba gorski proizvod se lahko uporabi za proizvode: • narejene iz živali, ki so se vsaj zadnje dve tretjini življenja redile na gorskih območjih in so bili predelani na takem območju; • narejene iz živali, ki se sezonsko selijo in ki so vsaj četrtino svojega življenja preživele med sezonsko pašo na pašnikih na gorskih območjih. • , Hoče, 10. 7. 2014 22 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KRMA Šteje se, da krma izvira pretežno iz gorskih območji če: • delež letne živalske prehrane, ki ga ni mogoče proizvesti ga gorskih območjih, izražen kot % suhe snovi, ne presega 50% oziroma 40% za prežvekovalce; • delež krme za prašiče, ki je ni mogoče proizvesti na gorskih območjih 75% glede na suho snov. Hoče, 10. 7. 2014 23 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE ČEBELARSKI PROIZVODI • čebele nabirajo cvetni prah in nektar samo na gorskih področjih; • za sladkor, s katerim se krmijo čebele se ne zahteva, da izvira iz gorskih področji. Hoče, 10. 7. 2014 24 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA • Navedba gorski proizvod samo za proizvode rastlinskega izvora, če so se rastline gojile na gorskih območjih. Hoče, 10. 7. 2014 25 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE SESTAVINE Lahko se uporabljajo sestavine, ki ne izvirajo iz gorskih področji, če ne predstavljajo več kot 50% skupne teže sestavin, pod pogojem: • proizvodi niso navedeni v Prilogi I Pogodbe • zelišča, začimbe in sladkor. Hoče, 10. 7. 2014 26 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POSTOPKI PREDELAVE ZUNAJ GORSKIH OBMOČJI • oddaljenost od zadevnega gorskega območja ni večja od 30 km; • zakol živali; • stiskanje oljčnega olja; • Predelava mleka v obratih, ki so obstajali pred 3. 12. 2013. Hoče, 10. 7. 2014 27 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE NADZOR • DČ na podlagi analize tveganja izvajajo preverjanja. Hoče, 10. 7. 2014 28 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE MOŽNOSTI TRŽENJA • Prodaja na domu (neposreden stik s kupci); • Prodaja na tržnici; • Prodaja v butičnih trgovinah: posebne trgovine z regionalnimi tipičnimi proizvodi (v večjih mestih in turističnih središčih); • Ponudba lokalnih proizvodov, kot spominkov; • Prodaja v turističnih območjih, gostinstvo: hoteli, restavracije, zdravilišča, catering, slaščičarne; • Veleblagovnice: rezervirano posebno mesto (tržna polica) za regionalne proizvode. Hoče, 10. 7. 2014 29 PREDNOSTI SKUPNEGA TRŽENJA proizvajalec REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE • Standardizacija recepta in posledično enotna kakovost pri vseh proizvajalcih; • Večja možnost za konkurenčnost v kakovosti za proizvajalce in predelovalce, ki omogoča njihovo gospodarsko prisotnost na trgu; • Izpolnjuje želje potrošnikov, da dobijo izdelke, ki so verodostojni in boljše kakovosti; • Višji življenjski standard, izboljšanje na področjih proizvodnje; • Povečanje (ohranjanje) zaposlenosti v ogroženih kmetijskih območjih. Hoče, 10. 7. 2014 30 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE POMANJKLJIVOSTI • Pozicioniranje izdelkov, bi lahko bilo bolj jasno; • Vsi izdelki nimajo močnega tržnega koncepta; • Dediščina Slovenije je slabo poznana zunaj njenih meja; • Skoraj vsi proizvajalci so iz nacionalnih in mednarodnih perspektiv, majhni; • V nekaterih skupinah proizvajalcev ima vsak proizvajalec lasten proizvod, ceno in strategijo promocije; • Finančno stanje ni pri vseh proizvajalcih dobro. Hoče, 10. 7. 2014 31 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PRILOŽNOSTI • • • • Nekateri izdelki so edinstveni; Nekateri proizvodi veljajo za “zdrave”; Mednarodni trendi se lahko kažejo v ponudbi; Zavezništvo s turističnimi ali vladnimi organizacijami bi bilo zelo koristno; • Izkoriščanje lokalne in tradicionalne pasme kot del zgodbe; • Uporaba pozitivne podobe Alp v izdelku ponudbi. Hoče, 10. 7. 2014 32 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE IZKUŠNJE • USTANOVITEV SKUPINE pridelovalcev ali predelovalcev istega kmetijskega pridelka oziroma živila v primeru, da ta še ne obstaja • PRIPRAVA SPECIFIKACIJE: postaviti je potrebno realne zahteve za posamezne parametre v specifikaciji, predhodno doseči soglasje vseh proizvajalcev • DOLOČITEV GEOGRAFSKEGA OBMOČJA – vključiti vse proizvajalce, da se izogne kasnejšim ugovorom • PREDVIDETI STROŠKE: • 1. faza - priznavanje imena (ministrstvo) - praktično brez stroškov • 2. faza – certificiranje (certifikacijski organ) – stroški odvisni od zahtev v specifikaciji, certificiranje vsaj 1 krat letno, dodatni letni stroški vsaj 1000 EUR letno. • POMEMBNO: Zaščiteni kmetijski pridelek oziroma živilo lahko proizvaja vsak, ki ga proizvaja skladno s specifikacijo in je za to prejel certifikat (ne glede na to ali je član društva, ki je vložilo vlogo ali ne). Hoče, 10. 7. 2014 33 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KAKO NAPREJ 1 • Delo na kakovosti proizvodov mora biti vedno prisotno; • Ustvarjati pogoje za razvoj kmetijskih panog, ki imajo na območju potencial; • Izobraževanje mladih za ohranjanje tradicije ročnih spretnosti: • Oblikovanje regionalnih blagovnih znamk; • Podpirati in spodbujati skupine proizvajalcev, kajti obstaja nevarnost, da se tovrstne skupine po začetnem zagonu ustavijo v svojem delovanju; • Potrebno je razširiti ponudbo v smislu pestrosti izdelkov; • Uvajanje avtohtonih pasem in vrst sadja; • Iskati priložnosti v proizvodnji visoko kakovostnih ter prehransko uravnoteženih izdelkov; • Proizvodnja mora temeljiti na tradiciji in domačem znanju. Hoče, 10. 7. 2014 34 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KAKO NAPREJ 2 • Udeležene strani morajo sodelovati: ne le med proizvajalci, ampak tudi s turističnimi organizacijami, razvojnimi agencijami in udeleženci na trgu; • Sodelovanje, skupaj s podjetniki v hotelih in restavracijah; • Skupna iniciativa vseh vključenih v verigo za pripravo tržnega plana in sledenje razvoju tega plana; • Večja vlaganja v razvoj kakovostnih proizvodov, v promocijo in osvajanje novih trgov; • Iskati pomoč tržnih agencij, raziskovalnih inštitutov in države pri začetni strategiji, koncepta razvoja, pozicioniranja na različnih trgih in pri oblikovanju značilnosti regije in proizvodov. Hoče, 10. 7. 2014 35 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE HVALA ZA POZORNOST Vprašanja? [email protected] Hoče, 10. 7. 2014 36
© Copyright 2024