pohorski medenjak nov sistem zbiranja komunalnih odpadkov
02 JUNIJ 2013 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE NOV SISTEM ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV GOSPODARSTVO, TURIZEM, KMETIJSTVO POHORSKI MEDENJAK DRUŠTVENA DEJAVNOST SEDEM POKALOV KLICE PO VITRINI BESEDA UREDNIŠTVA Junijska številka Utrinkov že s svojo zunanjo podobo govori o pomembnih dogajanjih v našem okolju. Hoška odbojka je v novi športni dvorani doživela svoj pravi bum: letošnji rezultati in množica navdušenih navijačev nam potrjujejo, da smo bili takšne dvorane še kako potrebni. Ti fantje in dekleta s svojimi trenerji (in starši) so vzeli stvar tako zares, ko da bi se s svojo igro želeli oddolžiti vsem, ki so se trudili za dvorano. Morda pa je bila to zanje lepa spodbuda in motivacija … Uspelo jim je, kakor je pred pol stoletja uspevalo zagnanim hoškim odbojkarjem. Takrat smo dekleta lahko le navijale, na igrišču pa nismo imele kaj iskati. In vsi smo bili ponosni na naše fante – tako kot smo danes na nove zlate generacije. Resnično je treba doživeti vzdušje na tek- mah, saj ga je težko opisati. Naša dvorana je res postala zbirališče mladosti – starejši pa pridemo, da to mladost podoživljamo. Zadnja platnica glasila pa je posvečena PGD Hoče, ki letos praznuje svojo 125-letnico. Veseli smo, da je tradicija gasilstva v našem kraju tako bogata, da se članstvo pomlajuje, saj znajo v svoje vrste pritegniti mlade. Še kako prav je, da si mladi najdejo svoje interese in zanje tudi živijo, samo na ta način odgovorno osmislijo svoje življenje. Naši starejši dopisniki pa dokazujejo, kako se znajo mnogi truditi za delo v skupnosti in za druženje. Vem, da je tega v naši občini še več, zato nam le pišite, kaj vas v ži- 22 07 DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Starostniki nad 90 let 4 Najuspešnejši devetošolci Občine Hoče-Slivnica 5 Zaključeni vpisi predšolskih otrok v vrtce na območju Občine Hoče-Slivnica 6 04 Ureditev zaščitne mreže na gmajni v Hotinji vasi Vodovodi 7 OBVESTILA 11 18 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Obvestilo o spremembi cenika 11 Naša vas Rogoza 18 12 Prireditve ob prazniku KS Hoče 19 Vabilo na tržnico Sprememba uradnih ur 12 na UE Maribor Akcija "Očistimo svoj kraj" 23 Vabilo na rekreacijo 13 Rak dojke - ozavestimo 24 lastno odgovornost Nove cene odvoza komunalnih odpadkov 17 8 Komunala in kmetijstvo 8 Nov sistem zbiranja 9 komunalnih odpadkov v Zbirnem centru v Slivnici BESEDA UREDNIŠTVA vljenju razveseljuje. Vse to je potrebno, da utihnejo tisti nergači, ki bi radi izničili vse, kar je med nami dobrega. Žalostna sem ob žolčnih napadih in podtikanju v našem ožjem in širšem okolju, vendar zaradi tega ne smemo utihniti. Čeprav v glasilu ne bo več županove besede in podobe, ostaja njegovo delo, ki ga spremljamo v občini. Ljudje so veseli in ponosni, da se lahko z njim fotografirajo, vendar bo to sedaj ostalo za privatne albume. V uredniškem odboru glasila njegovo odločitev spoštujemo, obenem pa se opravičujemo, ker smo samo mi odgovorni za objavljanje fotografij. smejimo lastni neumnosti, ko se zaradi česa preveč 'sekiramo'. Recite si: »Nasmej se, sploh se ne splača. Življenje je prelepo, da bi si ga grenil/a!« Pojdimo tako v to vroče poletje, ostanimo sonce sebi in ljudem okoli sebe. Vaša urednica Majda Vsi, ki organiziramo različne prireditve, smo veseli vzpodbudne besede, veseli smo publike, ki ob našem trudu uživa. Tako je bilo tudi na letošnjem Jurjevanju – le poglejte si, kako je bila dvorana nasmejana … Pravijo, da je izgubljen dan, ko se nismo nasmejali. Želim vam veliko ljudi in dogodkov, ki bi vas nasmejali. Veste, da pomaga tudi, če se kdaj na- 26 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Dan družine v skupini mehurčki 24 Izlet k čebelnjaku in konjem 25 30. let vrtca Sonček v Rogozi 27 Intervju na občini 30 35 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Angleščina za upokojence v Slivnici 35 Kadeti Hoč odbojkarski 37 državni prvaki Konec avgusta odbojkarski spektakel v Hočah 40 40 50 51 GOSPODARSTVO, TURIZEM, KMETIJSTVO IZ NAŠIH KRAJEV 16. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike-Jable-2013 50 Svit rešuje življenje 51 6 days race Ultramaraton Balatonfüred 52 Pohorski medenjak 51 Stankova pot 53 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Spoštovane obcanke in obcani, bralci obcinskega glasila Utrinki! Glede na pripombe in pritožbe nekaterih občinskih svetnikov in posameznikov, ki so komentirali pojavljanje slik župana v glasilu in tudi naslavljali na uredniški odbor nenehna vprašanja in pripombe na to temo, se kot župan ne bom več slikovno in ne tekstovno pojavljal v glasilu. Posledično tako ne bo več fotografij in ne vsebin, ki se navezujejo na dogodke, povezane z vabili na prireditve in dogodke. Rubrika »Dogodki, ki so popestrili naš vsakdan«, je imela izključno namen obveščati naše občane, kje vse smo prisotni tudi izven rednega delovnega časa. Ti dogodki so več ali manj prijetna popestritev ob vedno bolj napornem delovniku. To je priložnost druženja na kulturnem, športnem, prazničnem ali kakšnem drugem dogodku, kamor sem povabljen jaz in tudi predstavniki občinske uprave naše občine. A očitno si nekateri ogledujejo le slike, vsebina ostaja v ozadju. Vsebina manjka tudi tistim, ki neprenehoma rovarijo, iščejo napake in vzroke drugod in pri drugih. A verjemite, najprej je potrebno iskati vzroke za večno nezadovoljstvo pri sebi, si res pošteno izprašati svojo vest, predvsem takrat, ko s svojim obtoževanjem prizadeneš ljudi. Vaš župan Jože Merkuš NAŠI STAROSTNIKI NAD 90 LET Skozi več kot štiri desetletja dela z ljudmi človek izoblikuje svoje mnenje o različnih značajih tistih, ki jih srečuje v življenju bolj ali manj pogosto. Z gotovostjo lahko zatrdim, da so vsi naši starostniki prijazni starčki in starke, ki jim obisk župana pomeni, da skupnost, v kateri živijo, v jeseni njihovega življenja ni pozabila nanje. In to je osnovni in edini moto teh obiskov. ga. Marija Hostnik g. Srečko Malajner Spomladanski del obiskov smo začeli pri ge. Mariji Hostnik iz Rogoze, ki je letos meseca aprila napolnila 90 let. Istega dne v aprilu je praznoval tudi g. Stanislav Štekar 93 let, 15. aprila pa je 99 let dopolnila naša najstarejša občanka ga. Alojzija Oblak. G. Srečko Malajner je zadnji slavljenec, ki je 25. t. m. praznoval svoj 92. rojstni dan. Na praznik dela 1. maja je praznovala ga. Angela Šiško iz Rogoze prav tako 92. rojstni dan. 7. maja smo obiskali dve slavljenki, go. Emo Bregant, ki je slavila 90. rojstni dan, in go. Ivanko Orozel, ki jih je letos dopolnila 96. V Sp. Hočah smo obiskali go. Marijo Primec, ki je svoj 90. rojstni dan praznovala v krogu svojih domačih. Nekaj dni kasneje, 24. maja, nas je dež pospremil na Polano, kjer so nas toplo sprejeli pri ge. Ivani Visočnik, ki je 90 let pričakala obkrožena s svojimi najbližjimi. Zadnji obisk je veljal ge. Alojziji Mom, ki ji poleg ostalih domačih veselje delata pravnukinji Adriana in Larisa, ki se je ob našem obisku stisnila k svoji prababici. Silva Božnik ga. Ivana Visočnik 4 ga. Angela Šiško ga. Ema Bergant ga. Marija Primec ga. Alojzija Mom DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE NAJUSPEŠNEJŠI DEVETOŠOLCI OBCINE HOCE-SLIVNICA Poletne počitnice so pred vrati, kar pomeni, da se je še ena generacija učencev poslovila od osnovnošolskih klopi. Tako kot prejšnja leta je tudi letos Občina Hoče-Slivnica tiste učence, ki so s svojo marljivostjo in prizadevnostjo dosegali najboljši uspeh skozi vsa leta šolanja, nagradila z darilnim bonom za poletno vodno razvajanje. V letošnjem letu je bilo takšnih učencev v naši občini 21. Vsem učencem iskreno in prisrčno čestitamo ter jim želimo veliko veselja in vztrajnosti pri delu tudi v srednji šoli in nadaljnjem študiju. OŠ Dušana Flisa Hoče je najboljši uspeh v vseh letih šolanja doseglo 12 učencev: 9. a Andrej Ledinek Tina Malek Ana Kristina Šalinović Rok Zidar Ema Vrecl 9. b Lucija Divjak Vita Letonja Nina Murks Tea Obad Vasja Pirc Uroš Planinšič Tina Bauman OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica pa 9: 9. a Lana Kovačevič Vita Lipnik Ana Plečko Urška Regvat Mitja Vračko 9. b Rebeka Koren Maja Lorbek Lara Pučko Aljaž Topolovec Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti 5 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Zakljuceni vpisi predšolskih otrok v vrtce na obmocju Obcine Hoce-Slivnica Vpis predšolskih otrok v programe vrtcev na območju Občine Hoče-Slivnica za šolsko leto 2013/2014 je zaključen. Ker je število vlog za vpis v vrtce v naši občini presegalo število prostih mest v vseh naših vrtcih (Hoče, Rogoza in Slivnica), je vloge v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica (MUV št. 6/2011) in Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08) obravnavala komisija za sprejem otrok. V skladu s kriteriji je večina vpisanih otrok izpolnjevala kriterij stalnega bivališča v občini, zaposlenost obeh staršev ter uvrščenost na čakalno listo v preteklem vpisu. Kriteriji po Pravilniku o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica Starši ali eden od staršev ima skupaj z otrokom stalno bivališče na območju Občine Hoče-Slivnica Oba starša otroka sta zaposlena Zaposlena je otrokova mati samohranilka oz. oče samohranilec Zaposlen je samo eden od staršev otroka Otrok se vpisuje zadnje leto pred vstopom v šolo V vrtec je že vključen eden ali več otrok iz družine in so poravnane vse finančne obveznosti do vrtca Družina vpisuje v vrtec hkrati več kot enega otroka Otrok je bil v preteklem vpisu že uvrščen na centralni čakalni seznam 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Število točk 25 15 15 5 20 5 3 2 VRTEC HOČE Prvo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: − starost manjša od 11 mesecev: − − en ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 39 24 15 4 8 3 156 Drugo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: eden ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: − − Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 23 19 4 2 2 42 Vrtec Hoče skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 198 VRTEC ROGOZA Prvo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: − − − starost manjša od 11 mesecev: en ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 19 12 7 3 / 4 67 Drugo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: − − eden ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 7 5 3 2 / 2 28 Vrtec Rogoza skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 95 VRTEC SLIVNICA Prvo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: − starost manjša od 11 mesecev: − − − en ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: ostalo Skupno število otrok (z novo sprejetimi): 33 7 26 4 9 2 11 14 Drugo starostno obdobje Število prijav: Število novo sprejetih otrok: Število odklonjenih otrok: − − Skupno število otrok (z novo sprejetimi): Vrtec Rogoza skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 98 6 eden ali oba starša nezaposlena: otroci iz drugih občin: 35 16 19 15 4 84 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Da bi zagotovila varstvo čim večjemu številu otrok, je lokalna skupnost s sprejetjem Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine HočeSlivnica (MUV št. 6/2011) sprejela določilo o povečanem normativu za 2 otroka na oddelek. Kot smo že zapisali v prejšnji številki, bomo v letošnjem letu pričeli z izgradnjo dveh dodatnih oddelkov in rekonstrukcijo vrtca v Slivnici. Predvidena končna velikost 7-oddelčnega vrtca je cca 1.150 m² – 610 m² novogradnje in 540 m² rekonstrukcije obstoječega objekta, saj obstoječi vrtec ne ustreza Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Konec januarja smo s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli sklep, na podlagi katerega nam je odobreno sofinanciranje v višini 1.418.669 €. Z navedenim projektom, katerega skupna vrednost znaša 2.051.224 € z DDV, smo se namreč v septembru 2012 prijavili na javni poziv »Razvoj regij«. Konec meseca junija bo predvidoma objavljen razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, tako da se bo z gradnjo pričelo v poznih poletnih mesecih. Investicija bo zaključena v letu 2014. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti SPREJEM CENE STORITVE »POMOC NA DOMU« »Pomoč družini na domu« je javna služba na področju socialnega varstva, kot to določa 42. člen Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo (15. člen ZSV). Lokalna skupnost zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu po 43. členu ZSV in sofinanciranje storitve v obsegu, kot je opredeljeno v 99. členu ZSV. Vsebino, upravičence, izvajalce in normative socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu« določata ZSV in Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, metodologijo oblikovanja cene storitve določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Merila za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja pa določa Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Občina je dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu ter sredstva za plačilo oz. doplačilo storitev izvajanja pomoči družini na domu v višini najmanj 50 % subvencije k ceni storitve. Občinski svet Občine Hoče-Slivnica je podal soglasje k ceni storitve v aprilu 2011, na podlagi katerega je ekonomska cene storitve od 1. 5. 2011 znašala 18,73 EUR, cena za uporabnika na efektivno uro nudenja storitve pa 4,53 EUR. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev z dne 27. 1. 2012, objavljen v Uradnem listu št. 6/2012, določa novosti pri izračunu cene socialno varstvene storitve pomoč na domu. Na podlagi predloga, ki ga je pripravil Center za pomoč na domu Maribor, je občinski svet na svoji 16. redni seji, 8. 5. 2013, podal soglasje k uskladitvi. Z upoštevanjem navedene rasti elementov cen, planiranega števila uporabnikov in števila zaposlenih ter 105 efektivnih ur za neposredno oskrbo, znaša ekonomska cena od 1. 5. 2013 19,90 evrov na efektivno uro. Po novem izračunu so se tako stroški storitve zvišali za 1,17 EUR na uro, vendar je cena za uporabnika ostala enaka, t. j. 4,53 EUR na uro opravljene storitve. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti UREDITEV ZAŠCITNE MREŽE NA GMAJNI V HOTINJI VASI Težko pričakovano sončno vreme v letošnjem letu ponovno omogoča našim občanom prijetno športno druženje na vaški gmajni v Hotinji vasi, ki smo jo v preteklem letu uredili s pomočjo pridobljenih nepovratnih sredstev. V letošnjem letu bomo na tem območju uredili še zaščitno mrežo med nogometnim igriščem in otroškim igriščem (igrali), s katero želimo preprečiti padanje žog na otroško igrišče ter se izogniti morebitnim poškodbam. Vsem občanom na vaški gmajni želimo prijetno športno in medgeneracijsko druženje. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve 7 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE VODOVODI Zaradi motenj pri vodooskrbi uporabnikov javnega vodovodnega sistema na področju KS Slivnica, ki so bile posebej pereče v poletnem obdobju, sta Občina Hoče-Slivnica in Mariborski vodovod pripravila projektno rešitev navezave Slivnice na javno vodovodno omrežje v Spodnjih Hočah, iz katerega bi bilo možno zagotoviti zadostne količine kvalitetne pitne vode. Z navedeno rešitvijo je predvidena gradnja magistralnega povezovalnega vodovodnega cevovoda DN 200 od Slivniške ceste v Hočah do prečrpalne postaje v Sušilniški ulici v Slivnici, kasneje pa še do Vodovodne ulice v Radizelu. Skupna dolžina magistralnega povezovalnega cevovoda bo znašala ca 4.000 m, navezav na obstoječe omrežje pa ca 1.800 m. Celotna investicija je ocenjena na ca 1.300.000 € brez DDV. Skladno z zmožnostmi občinskega proračuna in višino investicijske vrednosti je investicija razdeljena na 5 faz. Za predmetno investicijo so v občinskem proračunu za leto 2013 načrtovana sredstva v višini 200.000 €. Na predhodni osnovi se sočasno s širitvijo plinovodnega omrežja po Slivniški cesti, ki ga v celoti financira koncesionar Plinarna Maribor, gradi 1. faza povezovalnega vodovodnega cevovoda v dolžini ca 340 m. Sočasnost gradnje povezovalnega vodovoda s širitvijo plinovodnega omrežja je utemeljena z racionalno rabo proračunskih sredstev, saj bo zaradi lege obeh cevovodov (oba potekata v območju pločnika) morala občina ob gradnji vodovoda izvesti in plačati le delno razširitev izkopa za plinovod (in montažna dela vodovoda), ki ga financira Plinarna Maribor. Ob tem je potrebno pojasniti, da je bilo zaradi potrebne širine in globine izkopov ter s tem povezanega zagotavljanja varstva pri delu, potrebno odstraniti tudi cestne robnike. Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo KOMUNALA IN KMETIJSTVO PLAZ NA SLIVNIŠKEM POHORJU Ob obilnem deževju v mesecu novembru 2012, ki je prizadelo širše območje v severovzhodni Sloveniji, se je ob občinski cesti Štern–Bukva na Slivniškem Pohorju sprožil zemeljski plaz, ki je otežil promet po tej za tam živeče prebivalce zelo pomembni prometni povezavi. Glede na nastalo situacijo in dolgotrajne postopke pri pridobivanju državnih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč smo se odločili za izvedbo nujnih sanacijskih del, s katerimi bomo razširili vozišče in uredili varnostno ograjo ter tako zagotovili nemoteno odvijanje prometa. Dela se bodo izvajala na ožjem območju plazu. Dokončna sanacija plazu bo možna šele po pridobitvi državnih sredstev, ki bodo omogočila sanacijo plazu. SOFINANCIRANJE V KMETIJSTVU Kot smo zapisali že v prejšnji številki, smo na področju kmetijstva za letošnje leto predvideli sofinanciranje naslednjih ukrepov: - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo – posodabljanje kmetij, - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo – urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, - pokrivanje transportnih stroškov z odročnih področij, - izobraževanje in usposabljanje na področju zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju, - izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja, 8 - naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost. V prvem roku za vložitev zahtevkov sta na razpis prispela dva zahtevka. Upravičencem so bila dodeljena sredstva v skupni višini 5.999,00 €. Naslednji rok za vložitev zahtevkov je 15. oktober 2013. V kolikor izpolnjujete razpisne pogoje, vas vabimo, da na predpisanem obrazcu vložite zahtevek za dodelitev državne pomoči ali pomoči de minimis. Stanko Rafolt, višji referent DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE VIDEO NADZORNI SISTEM V ZBIRNEM CENTRU SLIVNICA Že v aprilski številki Utrinkov smo objavili članek, da je Občina Hoče-Slivnica zaradi ureditve problematike nedovoljenega odlaganja smeti pred vhodom Zbirnega centra v Slivnici in v njegovi okolici ter zaradi izboljšanja varnostnih razmer uredila video nadzorni sistem ter namestila varnostne kamere. In glej ga, zlomka! Še vedno se pojavljajo »nejeverni Tomaži«, ki tega ne verjamejo ali pa tega obvestila niso vzeli resno, saj še vedno izven odpiralnega časa Zbirnega centra »pridno« prinašajo svoje smeti in jih odlagajo kar pred vhod. Varnostne kamere zabeležijo vsa dogajanja v času in izven obratovalnega časa Zbirnega centra. Tako so na primer v času pred praznikom in na praznik dan upora proti okupatorju v okolici in pred vhodom Zbirnega centra (bil je zaprt) zabeležile kar nekaj »cvetk«: - 26. 4. 2013 ob 9.45 uri kamere zabeležijo prihod dveh vozil (renault clio srebrne barve in seat bele barve), voznik in voznica odložita svoje smeti pred vhod, spregovorita nekaj besed in se odpeljeta. - 27. 4. 2013 ob 8.35 pripelje urejen gospod z enoprostorcem znamke BMW, odpre prtljažnik in vzame vrečo smeti, ki jo mirno odloži pred vhodom Zbirnega centra. - 27. 4. 2013 ob 10.16 pripeljeta dva avtomobila. Iz enega izstopi voznik, se sprehodi do vhoda (verjetno se čudi, da so kljub prazniku vrata zaprta) in počaka voznika in sovoznico drugega avtomobila, ki veselo odložita večjo vrečo smeti. In tako se zgodba nadaljuje vse do ponedeljka, 29. 04. 2013, ko najdemo zjutraj naslednjo sliko: Takšnih kršitev je veliko, zato se poraja vprašanje, kaj vodi ljudi, da tako brezobzirno in neozaveščeno odlagajo svoje odpadke kar pred vhod nekoga drugega in kdo jim daje pravico, da pričakujejo, da jih bo nekdo drug namesto njih pospravil? Morda se bodo neko jutro zbudili in pred svojimi vhodnimi vrati našli smeti nekoga drugega – saj ni pomembno, kam jih odložimo, samo da ne pred svoja vrata … Za reševanje tovrstnih kršitev je pristojen Medobčinski inšpektorat, ki kršitelje kaznuje v skladu s svojimi pooblastili. NOV SISTEM ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU V SLIVNICI Na območju Občine Hoče-Slivnica je od 1. januarja 2013 zbiranje komunalnih odpadkov organizirano na nov način, s katerim želimo občanom omogočiti racionalnejše ravnanje z nastalimi odpadki, s čim več prevzemanja odpadkov v njihovi bližini, na drugi strani pa želimo doseči boljše rezultate pri zmanjševanju količin odpadkov za odlaganje in povečevanje deleža odpadkov za njihovo ponovno uporabo ter predelavo. torek sobota Skladno z novim načinom zbiranja odpadkov pri gospodinjstvih se spreminjajo tudi pogoji zbiranja odpadkov v Zbirnem centru Slivnica, ki se nanašajo na spremembo odpiralnega časa ter pogoje oddaje posameznih vrst odpadkov. Od 1. julija 2013 bo tako veljal nov odpiralni čas: Poletni odpiralni čas 13. 3.-14.11. Zimski odpiralni čas 15. 11.-14.3. 13.00-18.00 13.00-17.00 8.00-13.00 9.00-13.00 9 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Prevzemanje odpadkov bo potekalo na podlagi identifikacije osebe (osebni dokument), ki bo odpadke dostavila v zbirni center. V nadaljevanju bo sledilo ugotavljanje vrst dostavljenih odpadkov in njihovo tehtanje ter seznanitev stranke s pogoji oddaje (brezplačno ali s plačilom). Ker je zbirni center namenjen oddajanju odpadkov, ki jih dostavijo gospodinjstva, je za oddajo odpadkov pravnih oseb OBVEZNO PLAČILO za vse vrste odpadkov, v skladu z veljavnim cenikom družbe Saubermacher Slovenija, d. o. o. Na podlagi dogovora med stranko in osebjem zbirnega centra se bo odpadke prevzelo in odložilo v ustrezni kontejner, sledila bo izdaja ustreznega dokumenta o prevzemu ter v primeru plačila tudi izdaja računa. Plačilo za predane odpadke se bo izvajalo takoj po predaji odpadkov v zbirnem centru. Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: - plastika in plastična embalaža, - kovine in kovinska embalaža, - papir in papirna embalaža, - steklena embalaža, - odpadna jedilna olja in maščobe, - zdravila, - pesticidi, - baterije in akumulatorji, - embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, - električna in elektronska oprema, - izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstva) – brez platišč. Za druge vrste pa je obvezno plačilo, in sicer po naslednjem ceniku: - mešani gradbeni odpadki - mešani komunalni odpadki - bitumenske plošče - azbestne plošče - lesena embalaža - kosovni odpadki - biološko razgradljivi odpadki - 0,0550 EUR/kg - 0,1595 EUR/kg - 0,2200 EUR/kg - 0,2200 EUR/kg - 0,0506 EUR/kg - 0,1595 EUR/kg - 0,0847 EUR/kg Vse cene so brez DDV (9,5 %). Saubermacher Slovenija, d. o. o. KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM? Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko med biološke odpadek spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke; skratka, vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje na domačem kompostu. Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano kakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. 10 KOMPOST – NARAVNO ORGANSKO GNOJILO Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C–60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo sami kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Saubermacher Slovenija, d. o. o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota, po e-pošti : [email protected], po telefonu; 02/620 23 00 ali 620 23 01 ter po spletu: www. saubermacher.si/univerzalni kontaktni obrazec. Potem ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi letno enkrat pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Saubermacher Slovenija, d. o. o. SPREMEMBA CENIKA Občinski svet Občine Hoče-Slivnica je na svoji 16. redni seji dne 8. 5. 2013 obravnaval in sprejel nov cenik o določitvi najemnine za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata občine. Glede na rast cen v RS za leto 2012 smo cene povišali za 2,7 %. Najemnina za najem groba na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata, znaša za leto 2013: Letna najemnina za: Cena v € brez DDV Žarni grob 13,21 Enojni grob 21,13 Družinski dvojni grob 26,39 Družinski trojni grob 31,67 Grobnica 42,24 Žarna niša (od 13. 12. 2012) Zakup žarne niše 15,00 1.600,00 V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost. Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance OBRATOVALNI CAS GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ Gostinski obrati, ki se nahajajo na območju Občine HočeSlivnica in so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, lahko obratujejo med 6. in 22. uro. Gostinec oz. kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje občinskega upravnega organa. Občinski upravni organ posreduje vlogo za podaljšani obratovalni čas pristojni krajevni skupnosti, na območju katere se gostinski obrat nahaja, da poda svoje mnenje in stališče, ali soglaša s podaljšanim obratovalnim časom. V kolikor se pristojna krajevna skupnost ne strinja s prijavljenim obratovalnim časom, se z odločbo delno ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas in v obrazložitvi odločbe tudi predlaga ustrezna sprememba obratovalnega časa. Občinska uprava 11 OBVESTILA OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Občina Hoče-Slivnica pristopila k odprodaji 157-ih kosov malo rabljenih betonskih podstavkov (dim. 140x108x13), ki so namenjeni zabojnikom za smeti. Le-ti so tudi primerni za gospodinjstva, saj lahko nanje postavite 2 zabojnika in vrečko ter s tem prispevate k lepšemu izgledu okolice. Odprodaja se bo vršila po ceni 54 € z DDV za kos. V kolikor ste zainteresirani za odkup, se lahko zglasite v Režijskem obratu Občine Hoče-Slivnica ali pa pokličete na telefon št. 02 / 616 53 38. Občinska uprava VABILO NA TRŽNICO Vsako 1. in 3. soboto v mesecu vas vabimo na Domačo tržnico Občine Hoče-Slivnica, ki poteka med 9. in 12. uro pred občino. Na stojnicah lahko kupite izdelke in pridelke kmetov in gospodinj iz naših krajev, ki ponujajo vrtnine, domači kruh in pekovsko pecivo, mlečne izdelke, bučno in konopljino olje, sadje, med in medene izdelke, zelišča, izdelke domače umetnostne obrti .… in še marsikaj dobrega ... Vabljeni, kupci domačih dobrot! Foto M. S. J. SPREMEMBA URADNIH UR NA UPRAVNI ENOTI MARIBOR Obveščamo vas, da bodo na območju Upravne enote Maribor v času od 1. 6. 2013 do 13. 9. 2013 poslovali naslednji krajevni uradi: KRAJEVNI URAD KU DUPLEK Cesta 4. julija 106 T: 681 41 71 KU HOČE Pohorska cesta 20 T: 618 59 23 KU MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Nad izviri 6 T: 629 23 51 KU RAČE Grajski trg 14 T: 609 60 21 KU STARŠE Starše 93 T: 688 10 61 12 Uradne ure PONEDELJEK 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 15 SREDA 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 17 PONEDELJEK 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 15 SREDA 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 17 PONEDELJEK 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 15 PETEK 00 30 00 00 8 – 9 in od 10 – 13 SREDA 00 00 00 00 8 – 12 in 13 – 17 PETEK 00 30 00 00 8 – 9 in od 10 – 13 PETEK 00 30 00 00 8 – 9 in od 10 – 13 V času od 1. 6. 2013 do 13. 9. 2013 bodo zaprti: • Krajevni urad Fram, • Krajevni urad Gaj-Kamnica, • Krajevni urad Malečnik, • Krajevni urad Orehova vas-Slivnica. Med 1. 6. 2013 in 13. 9. 2013 lahko občanke in občani uredijo vse zadeve iz pristojnosti krajevnih uradov na drugem uradu ali na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1. Uradne ure Upravne enote Maribor so v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8..00 do 18.00 in v petek od 8.00 do 13.00. Zahvaljujemo se za razumevanje. Upravna enota Maribor OBVESTILA VABILO NA REKREACIJO Rekreacija bi morala in tudi postaja pomemben del našega načina fizičnega udejstvovanja. Vse več je organiziranih tekov in kolesarjenj, kjer se množično prijavlja »staro in mlado«. Tudi centrov za različno rekreacijo je vedno več in vse kaže na to, da se odzivamo na sporočila, ki nam jih posredujejo zdravstvene organizacije, strokovnjaki na področju zdrave prehrane in tisti, ki se zavedajo, da se z gibanjem v naravi in telovadbo krepijo ne samo naše mišice, temveč tudi vpliv na splošno počutje. Če temu pridamo še uravnoteženo prehrano, smo zase naredili ogromno. Pri tem pa velja spomniti še na to, da nas to ne stane dosti, prav gotovo pa ogromno prihranimo, ker ne nosimo v lekarne denarja za različne protibolečinske tablete ali »čudežna« zdravila, ki obljubljajo olajšanje. Različne vrste rekreacije potekajo tudi v naši občini, med drugim tudi v Kulturnem domu v Hočah. Fit camp, kot se imenuje, ima vedno več udeleženk in v zadnjem času tudi udeležencev. Telovadba je namenjena tako začetnikom kot bolje treniranim, tako mladim kot manj mladim, koncept vaj pa je namenjen kurjenju maščob, pridobitvi moči in krepitvi mišic, zato ne nosi zastonj naziva Pametnejši način vadbe. Telovadba poteka pod strokovnim vodstvom vsak ponedeljek ob 18. uri, denarni vložek 3 € na osebo pa se povrne ob koncu vadbe z odličnim napitkom, ki nahrani utrujene mišice. Vabljeni: pridite in se prepričajte sami! Besedilo Silva Božnik POLICIJA SVETUJE Policijska postaja Rače je bila večkrat s strani Lovske družine (LD) Hoče obveščena o pojavu psov, ki se v lovišču gibljejo nenadzorovano oziroma brez nadzora lastnika. Takšni psi povzročajo škodo s preganjanjem in plenjenjem divjadi, saj je zaradi dolge zime ogroženo preživetje divjadi zaradi izgube življenjske energije. Najhuje pri pregonu divjadi je, da psi uplenjene divjadi ne ubijejo takoj, ampak jo začnejo trgati še pri živem telesu in to najprej pri drobovini, zato divjad poginja v velikih mukah. Omeniti pa je tudi treba, da divjad v paničnem begu večkrat prečka prometne poti, kar v mnogih primerih privede do povoženj divjadi in posledično do materialne škode na udeleženih vozilih, omembe vredna pa je tudi ogroženost življenja in zdravja udeleženih ljudi. Prostoživeče živali v naravi pred potepuškimi psi varujeta dva zakona: - Zakon o divjadi in lovu – ZDLov-1, v 35. členu določa: Psov ni dovoljeno brez nadzora spuščati v prosto naravo. Lastnik psa je odgovoren za škodo, ki jo njegov pes prizadene divjadi. Po 1. odstavku 77. člena se z globo od 420 do 1.200 € kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo. - Zakon o zaščiti živali – ZZZiv-C pa v 15. členu navaja: Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja. Dejanje se kaznuje z globo od 420 do 620 €. Lastnike psov zato lovci in policisti pozivamo ter opozarjamo, naj jih imajo pod nenehnim nadzorom, kar pomeni, da morajo biti psi v času sprehoda na povodcu, doma pa ustrezno zavarovani – privezani ali v ustrezno ograjenih pesjakih. Boštjan Lipej, PP Rače Turistično društvo Hotinja vas vas vabi na SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV 2013 V NEDELJO, 30. JUNIJA, OB 15. URI V KULTURNEM CENTRU, HOTINJA VAS Prireditev bo povezoval Samo Tuš – Korl. Vstopnine ni ! Vljudno vabljeni ! 13 OBVESTILA PROGRAM OB 100-LETNICI CEBELARSTVA V HOCAH 14 OBVESTILA NASVETI ZA VECJO VARNOST MOTORISTOV Na tem mestu objavljamo številne koristne napotke, namenjene voznikom enoslednih motornih vozil, vsako leto pa zanje policija pripravi tudi različne preventivne aktivnosti in delavnice. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo: • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 – 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Oprema V prometnih nesrečah so poškodbe glave najpogostejše, v kar 58 % pa tudi vzrok smrti. Zato mora biti čelada kakovostna. Ustrezati mora evropskim standardom, dokazilo za to pa je všitek ECE 22/05. Čelada se mora tesno prilegati, ne sme pa tiščati, zato jo moramo imeti pred nakupom dovolj dolgo na glavi. Padcem se skoraj ne da izogniti, zato mora biti voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem opremljen s kompletno zaščitno obleko. Obleka mora biti udobna, vendar kljub temu tesno prilegajoča. K opremi spadajo tudi ustrezni škornji, rokavice in ledvični pas. Opaznost in vidnost Za motoriste je prižgana luč zelo pomembna. Ozko silhueto motornega kolesa z voznikom je v gostem prometu ali ob slabši vidljivosti lahko spregledati. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 m. K boljši vidnosti precej pripomorejo raznobarvnost oblačil, ponoči pa odsevni všitki in odsevni trakovi ali napisi na jakni. Uporaba vseh luči in njihova brezhibnost sta izjemno pomembni za varnost. Opazovanje in gledanje Motorist mora nenehno opazovati in spremljati razmere v prometu. Ceste in vozišča so lahko spolzki tudi v suhem vremenu (prah, talne označbe, jaški, maščoba, pesek itd.). Vozne razmere se vseskozi spreminjajo, zato motorist nikakor ne sme spregledati posebnosti okolice. Opazovanje dogajanja v prometu je izjemno pomembno za pravočasno ukrepanje. Pravilen pa mora biti tudi pogled motorista. Kamor ga usmeri, tja se tudi pelje. Če pogled zastane na oviri na cesti, se bo v njo ali preko nje tudi zapeljal. Klasičen primer je pesek v desnem zavoju, ki mnogokrat povzroči strah pred zdrsom ali celo paniko. To povzroči podzavestno zaviranje, ki je, še posebej če je motorist v nagibu, zaradi tega lahko usodno. Učinkovita in enostavna rešitev je v pogledu, ki ga usmerimo v očiščen del vozišča, tj. dobro vidne kolesnice, po katerih se odpelje skozi ovinek. 15 OBVESTILA Zaviranje in ustavljanje Tako kot motorist mora biti tudi motorno kolo v dobri pripravljenosti. Pnevmatike največkrat prispevajo k varni vožnji. Z izrabljeno pnevmatiko ni mogoče dobro pospeševati, se nagibati v zavoju, sploh pa ne dobro zavirati. Brezhibnem pogonski agregat mora motorist nenehno nadzorovati in tudi ustaviti, zato morajo biti zavore brezhibne. Zaviranje motornega kolesa je mnogo zahtevnejše kot pri osebnem avtomobilu. Motorist mora istočasno z roko in nogo obvladati dva različna in neodvisna zavorna sistema. Pri zaviranju se prednje kolo močno obremeni, zadnje pa razbremeni, zato se s sprednjo zavoro doseže večji zavorni učinek. Pri zaviranju v nevarnosti je zelo pomembno pravilno doziranje moči stiska zavorne ročice, saj prednje kolo nikakor ne sme blokirati, prav tako tudi zadnje ne. Začetek zaviranja ne sme biti eksploziven, vedno pa je treba zavirati z obema zavorama. Predvidevanje V vožnji sta predvidevanje in stalna pripravljenost na hitro reakcijo nepogrešljiva. Kazalec in sredinec naj bosta vedno položena na ročico sprednje zavore, tudi med vožnjo, saj bosta tako vedno pripravljena na zaviranje v sili. Naš način vožnje mora biti za ostale udeležence jasen in razpoznaven. Premike, prehitevanja in vse druge manevre moramo pravočasno in jasno nakazati. Ne smemo sunkovito pospeševati, se zaganjati od križišča do križišča, ne smemo »slalomirati« med vozili. Upoštevati moramo t. i. mrtve kote drugih udeležencev, biti posebej pozorni do otrok, pešcev, starejših in kolesarjev. vir: www.policija.si Boštjan Lipej, vodja policijskega okoliša PP Rače Foto Borut Celan Krvodajalci ponovno vračamo nasmeh v marsikatero družino, Nekomu povrnemo zdravje, drugemu življenje. DANES JAZ ZATE - JUTRI TI ZAME Krajevna organizacija Rdečega križa Hoče v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor ORGANIZIRA KRVODAJALSKO AKCIJO, ki bo v sredo, 7. avgusta 2013, od 7.00 do 9.00 ure v prostorih Osnovne šole Dušan Flisa v Hočah. Potreba zdravstva po tej nenadomestljivi življenjski tekočini je v poletnih mesecih še posebno velika, vsaka kaplja krvi pa izjemno dragocena. Vabimo vas, da se pridružite naši veliki družini krvodajalcev in se v čim večjem številu udeležite naše krvodajalske akcije, s svojim darovanjem krvi boste morda komu rešili življenje. Krvodajalec je lahko vsaka zdrava polnoletna oseba brez večjih zdravstvenih težav v preteklosti, ki ni zaužila mastnih jedi in alkohola na dan, ko se je odločila darovati kri. Predsednica KORK Hoče Zdenka Gajzer 16 OBVESTILA 2. P O H O D na Pohorje – » Mostovi dveh obcin« Občine Rače-Fram in Občine Hoče-Slivnica, PD Fram in PD Skalca Hoče-Slivnica, Društvo rezbarjev modelarjev lesa Slovenije, DU Slivnica in DU Fram ter KS Fram in KS Slivnica pripravljamo 2. pohod na Pohorje, imenovan »Mostovi dveh občin«, v soboto, 31. avgusta 2013, s startom ob 8. uri. 1. start: Fram – osnovna šola Fram; pot je dobro markirana, vodi nas ob framskem potoku in zavije desno do Ranč, mimo »Jugove domačije«, ter se priključi na sedlu Sedovc slivniški planinski poti. 2. start: Slivnica – vrtec Slivnica, brunarica DU Slivnica; tudi ta pot je dobro markirana in nas vodi med njivami, nekaj po asfaltni cesti, po gozdu in grebenu do roba Ranč v Šestdobe. Na sedlu Sedovc se priključi framski planinski poti, ki nas pelje po zanimivi sploh ne težavni planinski poti mimo pljučne bolnišnice na Pohorju, kjer prečkamo cesto Hoče–Pohorje in z malo dobre volje prispemo do cilja, počitniški dom Jelka. Ob 10. uri se nam lahko pri pljučni bolnišnici pridružijo pohodniki, ki se jim zdi pohodniška pot le nekoliko predolga, želeli pa bi sodelovati. Dobitniki pohodniške pozornosti v letu 2012, med njimi avtor »Kekca«. Pot je primerna za skoraj vse starostne skupine, večji del poti nudi lep razgled na Dravsko polje, Maribor, obrobje Slovenskih goric in Haloz. Za pot potrebujemo tri ure zmerne hoje. Med pohodom bo pri pljučni bolnišnici poskrbljeno za čaj. Na pohodu se boste srečevali z lesenimi skulpturami, narejenimi na mednarodni rezbarsko-kiparski koloniji v Mariboru (Qlandija) v sklopu EPK MB 2012. Najbolj množična pohodniška skupina KVAS v letu 2012. Udeleženci pohoda gredo na pot na lastno odgovornost. Za morebitno pomoč bo poskrbljeno, pohodniki bodo seznanjeni na startu. Tako kot v preteklem letu – najstarejši, najmlajši pohodnik in najbolj množična pohodniška družina (babici, dedka, mati, oče, hčerke, sinovi, vnuki in pravnuki) – bodo deležni posebne spominske pozornosti po prehojeni celotni trasi. Od 13.30 ure bo poskrbljen za pohodnike avtobusni prevoz z Jelke do pljučne bolnišnice ter za ostale do štartnega mesta v Slivnici in Framu, prav tako vam osebje počitniškega doma Jelka nudi dobro kosilo, predvsem pa enolončnico (pohorski golaž) po nekoliko nižji, pohodniški ceni. Vsa vprašanja na 040 915 100 (Srečko Ornik). Za organizacijski odbor Srečko Ornik NOVE CENE ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV S 1. junijem 2013 so v Občini Hoče-Slivnica pričele veljati nove cene odvoza komunalnih odpadkov. Podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o. je bil kot izvajalec javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na javnem razpisu izbran v letu 2006. Zaradi pritožbenih in tožbenih postopkov prejšnjega izvajalca so z dejanskim izvajanjem koncesije pričeli 1. 9. 2009. V skladu s podpisano koncesijsko pogodbo so zbiranje odpadkov izvajali na podlagi sprejetega standarda prejšnjega izvajalca ter povzročiteljem odpadkov obračunavali cene po ceniku predhodnega izvajalca. To pomeni, da so cene storitev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se uporabljajo v naši občini, bile oblikovane v letu 2004, v uporabi pa so od 1. 7. 2004. V obdobju od leta 2010 do konca leta 2012 je namreč veljala Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, ki je onemogočala uveljavitev stroškovnih cen komunalnih storitev. Nove cene je izvajalec oblikoval v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/2012 in 109/2012). 17 OBVESTILA Cene za gospodinjstva, ki veljajo od 1. 6. 2013, so naslednje: 1. Ravnanje s komunalnimi odpadki Volumen zabojnika za MKO (L ) Število odvozov na leto Cena EUR/mesec (brez DDV) DDV Cena EUR/mesec (z DDV) 60 17 6,1970 0,5267 6,7237 120 17 12,3940 1,0535 13,4474 240 17 24,7879 2,1070 26,8949 500 17 51,6415 4,3895 56,0310 660 17 68,1667 5,7942 73,9609 770 17 79,5279 6,7599 86,2877 1100 17 113,6112 9,6570 123,2682 vrečka 17 8,2626 0,7023 8,9650 2. Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki Volumen zabojnika za BIO O (L ) Število odvozov na leto Cena EUR/mesec (brez DDV) DDV 120 240 39 39 3,3291 6,6582 0,2830 0,5659 Kot posledica uvedbe novega standarda zbiranja odpadkov v naši občini (ločevanje odpadkov v gospodinjstvih) se količine posameznih vrst odpadkov zmanjšujejo. Količina mešanih komunalnih odpadkov se je zaradi ločevanja na papir, biološke odpadke in odpadno embalažo zagotovo zmanjšala. V kolikor zaradi Cena EUR/mesec (z DDV) 3,6121 7,2242 tega želite večjo posodo zamenjati za manjšo in tako privarčevati pri plačilu storitve odvoza odpadkov, vas prosimo, da pokličete na telefonski številki 02/620 23 00 ali 02/620 23 01 (podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o.), kjer si boste lahko uredili zamenjavo posod. Občinska uprava NAŠA VAS ROGOZA Prvi maj je praznik, ki so ga predniki začeli praznovati na skrivaj, v strahu pred kaznijo. Skozi leta po 2. svetovni vojni se je zdelo, da teh praznovanj ne potrebujemo več. Danes ob povečanju nezaposlenosti, povečanju socialnih razlik, kjer je največji razred tistih, ki se dnevno borijo, da ne bi postali družbeno breme, pa bi morali pokazati, da delo zasluži spoštovanje. Zato smo se na predvečer 1. maja zbrali v Športnem parku Rogoza, da pokažemo delu spoštovanje. Ob kresu se nismo zbrali v velikem številu. Bilo pa je veliko mladih, pripeljali so svoje otroke, ki so ob brezskrbni igri in pogostitvi s pico velikanko preživeli lep večer. Hvala Darku in Draganu iz picerije Toskana na Teznu za to pogostitev. Seveda nista pozabila tudi na odrasle. Ko je kres dogoreval, se mi je utrnila misel, da je pa ta dan – 18 praznik dela – dosegel svoj namen in veseli smo ga bili. Zaradi bližajočih se poletnih mesecev in s tem dopustov smo začeli s pripravami na krajevni praznik konec avgusta. Zbrali se bomo na proslavi, kuhanju rogoškega lonca, Adaničevem memorialu v nogometu, odbojki, kegljanju, šahovskem tekmovanju, razstavi ročnih del, kolesarjenju, poskrbljeno bo tudi za najmlajše; za vse bodo poskrbela vsa društva: Društvo krajanov, KO Rdečega križa, Društvo upokojencev, Športno društvo, OK Formis in KS Rogoza. Vabimo krajane, da si rezervirajo čas za obisk prireditev, na katere jih bomo spomnili in povabili z zloženko. Krajane bi želela spomniti, da so uradne ure v KS Rogoza ob ponedeljkih od 17. ure dalje. Oglasite se lahko osebno ali pošljete predloge, kritike na naš mail: skupnost. [email protected] Tatjana Bolšec, predsednica Sveta KS Rogoza IZ NAŠIH KS PRIREDITVE OB PRAZNIKU KS HOCE Konec aprila, takrat ko praznuje farna cerkev svetega Jurija, praznuje tudi KS Hoče svoj krajevni praznik. Na letošnje praznovanje smo se še posebej temeljito pripravili, saj smo hoteli vse pomanjkljivosti iz preteklih let odpraviti in napraviti prireditev bolj blizu krajanom. Koliko nam je to uspelo, pa bodo presodili sami krajani, ki so se prireditev udeležili. S prireditvami so začeli gasilci iz Hoč, ki so zelo slikovito in za krajane zelo lepo predstavili, kako ukrepati, če nastane požar med vožnjo v osebnem avtomobilu. Koristno in zelo poučno. Tega dne so se tudi predstavili kegljači, ki so organizirali velik turnir v kegljanju s kroglo na vrvici – vsaj tako zdaj imenujejo to kegljanje. Prišlo je veliko ekip iz okoliških krajev, tako moških kot ženskih. Na kegljišču je bilo živahno do poznih popoldanskih ur. Katoliško društvo dr. A. Murka je imelo v petek (19. 4.) zvečer enega od svojih tradicionalnih kulturnoizobraževalnih večerov. Za krajevni praznik navadno povabijo domačine, ki povedo kaj zanimivega o svojih popotovanjih po svetu. Tokrat sta Franci in Štefka Krečič iz Zg. Hoč ob zanimivih posnetkih doživeto pripovedovala o svojih potovanjih po kulturno-naravnih znamenitostih Srbije, Bosne in Črne gore. Sobotna dogajanja so pričeli balinarji, ki so priredili turnir v balinanju z udeležbo mešanih ekip balinarjev v naši občini. Nadaljevali so odbojkarji, ki so v telovadnici osnovne šole gostili odbojkarje iz Slivnice in Rogoze. Bili so trd boj, zmagal pa je – kot vedno – boljši nasprotnik. V sejni sobi občine so se predstavile marljive »štrikarce« iz ročnodelske sekcije pri DU Hoče, ki pa so razstavo ročnih del podaljšale še na nedeljo. V večernih urah je Društvo simpatija priredilo ples z družabnim srečanjem v dvorani kulturnega doma. Bilo je veselo, mnogi pa so se ob glasbi vrteli še pozno v noč. Lepo nedeljsko jutro pa nas je pričakala godba na pihala, ki je oznanila začetek zaključne prireditve. Po maši v farni cerkvi so se krajani in farani zbrali pred kulturnim domom, kjer je bil najprej izpust golobov-poštarjev, nato pa še blagoslov konj, ki ga je opravil farni župnik. Zaključna proslava je dodobra napolnila kulturni dom. Rdeča nit pa je bila visoka obletnica čebelarjev, kateri so tudi bili gosti v dvorani. Pestro dogajanje je bilo tudi na parkirnem prostoru pred kulturnim domom. Zraven že tradicionalnega »hoškega golaža« so se predstavili številni gostinci, kmečki turizmi, ročna dela, društvo kmečkih žena je pripravilo obilico dobrot, lahko pa je bilo videti tudi dva starodobna avtomobila, znana kot »diana« in »spaček«. Ker je bilo vreme kar prijetno in toplo, so nekateri še kar dolgo vztrajali na prireditvenem prostoru. Zadnje srečanje v sklopu prireditev pa je bilo ob ribniku Pivola, kjer je bilo prijetno srečanje z ribolovom in postrežbo, tako kot se spodobi, s pečenimi ribami. Tokratno praznovanje je bilo pestro in zanimivo, saj nam je tudi vreme prizaneslo in samo želimo si lahko, da bi takšno srečanje drugo leto vsaj ponovili, če ne še izboljšali. Rezultatov namenoma nisem omenjal, ker menim, da je v prvi vrsti pomembno druženje krajanov, zmagovalci pa so vsi, ki so se tekmovanj udeležili. Drago Ornik Foto Ciril Tovšak IZLET ROGOŠKIH SENIORJEV V PREKMURJE Bil je nič kaj prijazen dan. Težki, temni oblaki so prekrivali nebo in kazalo je, da bo vsak trenutek pričelo deževati. Bolj kislih kot veselih obrazov smo se posedli po sedežih in lenobno čakali, da se odpeljemo v ravnico, ki jo je Miško Kranjec tako rad opisoval v svojih delih. Pustili smo Rogozo za hrbtom in se podali v Prekmurje. Nebo se je razjasnilo in prikazalo se je sonce. Prijazna dobrodošlica! Čeprav smo že bili na izletu v tem predelu Slovenije, pa se še vedno radi vračamo. Vedno znova odkrivamo posebnosti te lepe pokrajine, njenih prijaznih ljudi pa lenobni tok reke Mure, njene rokave in mrtvice. Kaj pa štorklje na drogovih? Tudi to je poseben prizor. Saj prav tu je njihova domovina in vedno znova se rade na pomlad vrnejo v svoje staro gnezdo, kjer se samice razvajajo v lenobnosti, samci pa jim stržejo, kot se za gentlemene spodobi. Naša prva postaja je bil motel Čarda. Sprejeli so nas nadvse prijazno ter nas pogostili s tipičnim pekmurskim prigrizkom. Tudi tekočih "zadev" ni manjkalo. Odlično 19 IZ NAŠIH KS podkrepljeni smo se odpeljali v Beltince. Ogledali smo si baročni dvorec iz 13. stoletja, katerega zadnji lastniki so bili grofje Zichy. Ogledali smo si tudi ambulanto v dvorcu, ki je bila še kako potrebna v času, ko je nekoč tam ljudem življenje grenila bolezen trahom. Stopili smo tudi v apoteko in si z zanimanjem ogledali pripomočke za pripravo zdravil. Skozi drevored smo se odpravili do neobaročne cerkve sv. Ladislava. V cerkvi je našo pozornost pritegnila grobnica, kjer je našla zadnje počivališče družina grofov Zichy. Izlet smo nadaljevali v Malo Polano v Zadrugo Pomelaj. Strokovna delavka nam je prikazala opis dela v tej socialni ustanovi in bil je tudi možen nakup njihovih ročno izdelanih predmetov: cekarji iz ličja, copati ... ter ekološko pecivo. Izlet pa ne bi bil popoln, če ne bi obiskali tudi domačije Miška Kranjca. V Veliki Polani smo se tudi sprehodili po novo nastalem parku, ki ga dopolnjujejo drogovi z gnezdi štorkelj. V parku so avtohtone sorte dreves in rastline, ki so značilne le za Prekmurje. Sonce je že kar močno pripekalo, pa vseeno smo še bili pri močeh, da smo se odpeljali do Bukovniškega jezera in se podali do energetskih točk. Tisti pa, ki so bili že utrujeni in jim tovrstni sprehod ni bil zanimiv, pa so se posedli v senci listavcev. Že pošteno lačni smo pozno popoldne prispeli nazaj v motel Čarda. Na naše prijetno presenečenje nas je pred motelom pričakal muzikant in nam na harmoniki zaigral poskočno dobrodošlico. Okusno kosilo s prekmurskimi dobrotami nam je odlično teknilo. Tudi zavrteli smo se. Preživeli smo čudovit dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Izlet pa nas spominja na delo prekmurskega sina Povest o dobrih ljudeh – beri – Izlet k dobrim ljudem. Milojka Ozmec PRAZNIK KS OREHOVA-HOTINJA VAS 18. maj je v KS Orehova-Hotinja vas izbran za krajevni praznik. V počastitev tega dne vsako leto potekajo različne prireditve ves teden. Začnejo se v ponedeljek in končajo v nedeljo. V letošnjem letu smo praznovanje krajevnega praznika prestavili na teden po prazniku, saj je bila v nedeljo, 19. maja, v naši župniji birma. V ponedeljek, 20. 5. 2013, je v organizaciji TD Oreh v TUŠcentru na Studencih potekalo tekmovanje v bowlingu, ki se ga je udeležilo 13 ekip iz različnih društev omenjene krajevne skupnosti. Vsako ekipo je sestavljalo pet tekmovalcev, ni pa manjkalo navdušencev, ki so tekmo spremljali izza tekmovalne linije. Tekma se je pričela ob 20. uri in se je po dobrih dveh urah podiranja kegljev zaključila s podelitvijo kolajn in pokalov. V torek je v organizaciji Strelskega društva Franc Lešnik - Vuk potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 6 ekip s po tremi tekmovalci in 15 posameznikov, ki so se trudili na tarči čim večkrat zadeti črni krog. Vsi, ki so strelsko tekmo samo opazovali, in tudi vsi tekmovalci so si ob streljanju lahko ogledali še razstavo orožja in strelske opreme. Tekmovanje se je pričelo ob 16. uri, zaključilo pa ob 21. uri s podelitvijo kolajn in pokalov. V sredo se je v organizaciji DU Orehova-Hotinja vas v šahu pomerilo 8 šahistov, ki se tudi sicer večkrat medsebojno preizkušajo v znanju te kraljevske igre. Njihov trud in znanje sta bila poplačana s kolajno. V četrtek je pred gasilskim domom v Hotinji vasi v organizaciji KO RK Orehova-Hotinja vas potekala humanitarna akcija v zbiranju oblačil in obutve. Precejšnje število darovalcev bo s svojimi prispevki pomagalo odeti prenekaterega pomoči potrebnega izbranca. Hvala vsem, 20 IZ NAŠIH KS ki v teh časih pomislijo tudi na druge in so pripravljeni pomagati. Za petek smo planirali dve prireditvi. Rafting so zaradi slabega vremena, ki nam letos ni šlo na roko, morali odpovedati. So se pa zato prisotni, kljub slabemu in hladnemu vremenu, pomerili v ruskem kegljanju, ki so ga organizirali člani DU Orehova-Hotinja vas. V soboto, 25. 5. 2013, je TD Hotinja vas pripravilo razstavo ročnih del in izdelkov, ki je potekala med 9. in 19. uro. Razstavo imenitnih ročnih del vaških umetnikov si je ogledalo precejšnje število krajanov. Istega dne bi morali odigrati turnir v malem nogometu, ki ga vsako leto organizirajo člani PGD Hotinja vas, a je bil zaradi dežja žal odpovedan. Dež pa ni zmotil skupine Atlas bend, ki je imela svoj koncert v dvorani Kulturnega centra v Hotinji vasi. Člani skupine so v organizaciji KUD Milke Zorec iz Hotinje vasi odlično odigrali precej lastnih skladb, ni pa manjkalo preigravanja jazz in blues ritmov priznanih avtorjev. V nedeljo smo se zjutraj vsi ozirali v nebo, iz katerega se je cedil dež. Ob 9. uri je bil pri stari preši predviden start kolesarskega trima, ki bi ga naj spremljala še tek in pohod po mejah krajevne skupnosti. Neprecenljiva škoda, tudi ta prireditev je splavala po vodi. V upanju, da nam bo vreme prihodnje leto bolje služilo, vas že ob tej priožnosti vabimo, da se nam pridružite. Darko Bedjanič za KS Orehova-Hotinja vas IZLET ZA STAREJŠE, TEŽJE GIBLJIVE KRAJANE KS SLIVNICA Že vrsto let organiziramo v okviru DU Slivnica in KS Slivnica izlet za starejše, težje gibljive krajane in tudi za krajane, ki se ne udeležujejo več aktivnosti v društvu upokojencev. Tako se je letos prijavilo 42 krajanov in 5 aktivistov iz skupine Starejši za starejše pri DU Slivnica. Na izlet smo se odpravili 30. maja do Sevnice. Tam nas je na avtobusni postaji pričakala vodnica izleta ga. Štefka, ki nas je v imenu Turistično informativnega centra Sevnica pozdravila ter nam na kratko orisala kraj, njegove znamenitosti, zgodovino in posebnosti. Celo vožnjo do Sevnice nas je spremljalo deževno vreme in tako je bilo tudi v Sevnici, čeravno so bile napovedi za ta del Slovenije ugodne. Zato smo si panoramsko ogledali Sevnico iz vozečega avtobusa. Po krajši vožnji v novem delu Sevnice smo prispeli do Bowling centra, kjer nas je prisrčno pričakala direktorica centra ter nas v imenu družbe pozdravila. Po kratkem ogledu centra ter opisu njegovega delovanja in prikazu, kako se bowla, so nekateri posamezniki prijeli za kroglo in jo krepko pognali po stezi. V centru nam je prijazno osebje postreglo s prigrizkom z različnimi namazi, sadjem in sladico. Udeleženci so si pijačo morali kupiti. Okoli 10.45 smo se poslovili in se odpravili na ogled cerkve sv. Nikolaja. Bili smo zelo presenečeni nad velikostjo cerkve, prevzela nas glavna ladja (saj meri cerkve v višino 14 metrov), pa tudi poslikave v njeni notranjosti. G. župnik nam je orisal zgodovino cerkve in njen pomen za ta del Posavja. Po zaključenem ogledu smo se z avtobusom podali na bližnji hrib proti gradu Sevnica. 150 metrov pred vrhom smo parkirali avtobus in se podali peš do gradu. Na gradu nas je pričakala predstavnica muzeja, ki nas je popeljala v grad v grajsko dvorano, kjer smo si ogledali film o nastanku gradu, njegovih lastnikih kakor tudi o skrbi za grad, kjer je danes muzej. Po ogledu filma smo si v grajski kavarni privoščili napitek dobrodošlice in se nato podali v drugo nadstropje na ogled baročnega salona, konferenčne sobe, poročne dvorane, sobane s freskami Štirje letni časi. Zatem smo si ogledali še šolski in gasilski muzej, grajsko kaščo in vodnjak na grajskem dvorišču. Zaradi pomanjkanja časa in slabega vremena je odpadel ogled grajskega parka kakor tudi grajske kleti, v kateri je velika vinoteka. Čas v gradu se je hitro iztekel zato smo se ob 13. uri podali proti avtobusu in se uslužbencem muzeja zahvalili na prisrčen sprejem kakor tudi izredno celovit prikaz dela muzeja in njegovih znamenitosti. Kmalu smo se poslovili od Sevnice ter se podali na kosilo. Pot nas je vodila do Lovnika pri Poljčanah, kjer nas je ob 14.30 uri čakalo kosilo na turistični kmetiji Lovrenčič. Po kosilu smo si privoščili kratko druženje ob hladnih napitkih, zadonela je tudi pesem v izvedbi udeležencev ter veselo kramljanje. Gostitelji so pripravili kratek prikaz domačih suhomesnih izdelkov, domačih zeliščnih napitkov in le te so lahko posamezniki tudi kupili po zmernih cenah. Kmalu de bila ura 17.15, ko smo se podali proti domu. Vseh 47 udeleženk in udeležencev je bilo veselih in zadovoljnih, kljub slabšemu vremenu je bilo vzdušje na nivoju, razpoloženje nepozabno, saj smo si zopet ogledali del naše prelepe domovine Slovenije. Okoli 18. ure je avtobus prispel do gostilne Zupanc v Radizelu, kjer smo se razšli z željo, da se drugo leto zopet srečamo in se popeljemo v druge kraje naše domovine. Dovolite, da se ob koncu v imenu Sveta KS Slivnica zahvalim skupini »Starejši za starejše« pri DU Slivnica pod vodstvom Irene Topolovec za ves trud pri organizaciji in skrbi za težje gibljive krajane na izletu. Prav tako želim udeležencem obilo zdravja z željo, da se čez leto snidemo. Predsednik KS Slivnica Peter Kovaček Fotografija Franc Lubej 21 IZ NAŠIH KS ZAKLJUCNA PRIREDITEV OB PRAZNIKU KS HOCE IN JURJEVANJU Letošnjo prireditev smo namenili 100-letnici organiziranega čebelarstva v Hočah. Oblikovali smo jo KUD Hoče, Katoliško društvo dr. Antona Murka in Samotarji, zapela pa sta nam tudi čebelar Marko Cesar in Nina Strašek. Z veznimi prizori smo posegli v čas, ko se je ustanavljalo Čebelarsko društvo Hoče, danes ČD Alojza Greifa. Samotarji so zaigrali lik domačina, ki čebelari še po starem (Edi Mrzel), in predvsem željo njegove žene (Anita Arzenšek) in drugih žensk (Ida Hriberšek in Hedvika Robič), da bi več ne pobijali čebel. Za pobudnika uvajanja novosti v čebelarjenju smo prikazali popotnega učitelja čebelarstva Ivana Jurančiča, ki se je na Dunaju izobrazil za strokovnega učitelja in je prav v tistem času potoval in učil po vsej Štajerski. Zamislili smo si, kako je prišel na povabilo domačinov, predvsem domačega župnika, in jim pomagal pri ustanovitvi društva. Zaigral ga je Zvonko Cesar, ki je ponovno ustvaril nov lik iz slovenske preteklosti. Tako smo z živahnimi prizori povezovali glasbo Pohorskih rogistov in tamburašev, Markove harmonike in njegove pesmi, Ninine Čebelice Maje in Čebelice Sivke ter pesmi ljudskih pevk in mešanega pevskega zbora KUD Hoče. Za besedilo je poskrbela avtorica prispevka, za sceno pa vsi skupaj; posebej lepo so učinkovale čebelice, ki so jih ustvarile naše pevke pod vodstvom Milke Primec. Kakor je bilo čebelam namenjeno vezno besedilo, tako so se tudi pevci in glasbeniki potrudili, da so pesmi in melodije zazvenele v pravem tonu. Hvala vsem, ki ste se z veseljem udeležili naše prireditve, posebej smo bili veseli vseh čebelarjev. Predsednika društva Antona Babiča iz Miklavža in Milana Skaza iz Hoč (v pogovoru z avtorico besedila) je v fotoaparat ujel čebelar Ciril Tovšak, ki je poskrbel tudi za čebelarsko sceno in fotografije; tako lahko nekaj pokažemo tudi tistim, ki se vam je preveč mudilo na hoški golaž in ste ostali zunaj kulturnega doma – pa vsem tistim, ki še niste našli poti do našega Jurjevanja. V imenu sodelujočih Majda Strašek Januš Kranjska Sivka Nekoč in danes jo pozna, v deželi naši in še kje, doma je tu čebelica, ima prav lepo res ime. Vsi, ki so jo poznali, so ji rekli Sivka, mala, pridna in prijazna Sivka, Sivka, ki leti, leti kamorkoli se ji zdi. Spet danes z nami tu čebelica je Sivka, mala, pridna in prijazna Sivka, Sivka, ki leti, leti, Sivka, Sivka, Sivka, o sebi govori. 22 IZ NAŠIH KS AKCIJA »OCISTIMO SVOJ KRAJ« Kot vsako pomlad smo se tudi letos odločili v Svetu KS Slivnica, da skupaj z društvi, zavodi v okviru KS Slivnica očistimo naše kraje. Žal je dolga zima letos to omogočila šele 20. aprila med 8. in 12. uro. Tudi letošnja čistilna akcija je tekla pod geslom »Očistimo svoj kraj«. Prisotni la letošnji akciji smo se zbrali ob 8. uri pri DU Slivnica, kjer smo razdelili rokavice in vrečke ter si razdelili področja, ki smo jih očistili. Na samem zbirnem mestu se nas je zbralo skromno število, saj so DU Slivnica akcijo izvedli že 13. aprila in očistili okolje brunarice ter park Slivnica, OŠ Franc Lešnik Vuk je imela akcijo v četrtek 18. aprila in so očistili okolje šole, vrtca ter grob talcev v Čreti. AMD Orehova vas je izvajala akcijo 20. aprila ob izvedbi dirke »Cros country«. ŠD Slivnica je izvajalo čistilno akcijo v nedeljo 21. aprila na območju gradu in športnega igrišča. Ne glede na to, da se je akcija odvijala deljeno, je dosegla svoj namen in naš kraj je bil ponovno očiščen. Žal pa moram ugotoviti, da se nekateri krajani še zmeraj vedejo neodgovorno in sedaj, ko v kraju ni več ekoloških otokov, smeti odlagajo v bližnje gozdove ali pa puščajo v vrečkah ob naših krajevnih ali magistralnih cestah. Še zmeraj je prisotna pri ljudeh miselnost, da je lažje odvreči smeti kot pa odpeljati v zbirni center Slivnica, ki je še vedno na voljo trikrat tedensko, in sicer torek popoldan, četrtek popoldan in v soboto ves dan. Krajane in občane naprošam, da koristijo navedene termine zbirnega centra Slivnica in poskrbijo za odvoz smeti v center in ne v naravo, saj bomo le tako ohranili naš kraj urejen in čist. Še posebna zahvala gre otrokom in učiteljem iz OŠ FLV Slivnica, ki so sodelovali v akciji »Očistimo naše gozdove in očuvajmo naravo« v izvedbi LD Rače. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali v letošnji akciji, se zahvaljujem za trud in čas pri izvedbi akcije. Predsednik KS Slivnica Peter Kovaček POSTAVITEV PRVOMAJSKEGA DREVESA V KS SLIVNICA Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da postavimo prvomajsko drevo na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela. Glavni organizator postavitve je že vrsto let ŠD Slivnica v sodelovanju z DU Slivnica in KS Slivnica. Letos smo se podali po drevo že v nedeljo, 21. aprila, in ga dostavili na prostor postavitve pri ŠD Slivnica ob Slivniškem gradu. Še isti dan smo drevo obelili in pripravili za postavitev. V torek, 30. aprila, so člani DU Slivnica pod vodstvom Jožice Repnik spletli venca in kito za krasitev mlaja ter izdelali okraske iz krep papirja. Ob 16. uri smo pričeli s pripravo drevesa za postavitev, to je krasitev in pričvrstitev na železno konstrukcijo. Člani ŠD Slivnica in nekateri posamezniki iz kraja so bili aktivni pri postavitvi prvomajskega drevesa. Za dobro razpoloženje ob postavljanju so poskrbeli posamezni člani ŠD Slivnica in postavljalcem med odmori dvigovanja ponujali okrepčilne napitke. V začetku postavitve nas je obiskal župan Jožef Merkuš s sodelavci in nam zaželel obilo lepega druženja in srečo pri postavljanju. Izrazil je tudi lepe želje ob prazniku dela ter se odpravil na druga prizorišča postavljanja majskih dreves v Občini Hoče-Slivnica. Okoli 19. ure, ko je bilo drevo postavljeno (utrdil ga je Branko Cesar), so si postavljalci zaslužili gromek aplavz prisotnih na prireditvenem prostoru, ki se je med tem kar dodobra napolnil. Organizator ŠD Slivnica je za postavljalce in udeležence pripravil okoli 150 porcij bograča in le-ta je kmalu pošel. Ostali so si lahko privoščili po zmernih cenah porcijo čevapčičev. Preden so člani PGD Hotinja vas prižgali kres, sem prisotne nagovoril v imenu KS Slivnica in orisal zgodovino ter pomen praznika dela. Prisotnim sem zaželel obilo dobrega razpoloženja ob druženju ter jim istočasno zaželel lep praznik dela, dobrega razumevanja pri vsakdanjem delu. Ob 21. uri se je zasvetlil veličasten plamen ob prižganem kresu in s tem se je zaokrožila prireditev 1. maja v naši KS. Prireditev je trajala še pozno v noč, ljudje so veselo klepetali, se veselili, katero zapeli in tudi zaplesali. Prireditve se je udeležilo okoli 300 ljudi. Vsi so bilo dobro razpoloženi ter izražali prireditelju shoda ŠD Slivnica pohvale. Kmalu je odbila polnoč in počasi so se pričeli ljudje odpravljati proti svojim domovom z mislijo, da je takšno druženje v teh kriznih časih dobra vzpodbuda za izhod iz krize ter upanje na lepšo prihodnost in prijateljstvo med ljudmi oz. krajani. Za konec bi se vsem, ki so kakorkoli pomagali ustvarjati in ustvariti ta lepi zadnjeaprilski večer, rad v imenu Sveta KS Slivnica zahvalil z upanjem, da bomo še večkrat tako složno stopili skupaj in pripravili kakšno srečanje. Predsednik KS Slivnica Peter Kovaček Fotografija Jakob Vigec 23 IZ NAŠIH KS RAK DOJKE – OZAVESTIMO LASTNO ODGOVORNOST Rak dojke je bolezen, katere je iz leta v leto več. Vsako leto na novo zboli okrog 1100 Slovenk, torej več kot tri na dan, umre pa jih okrog 400 več kot ena na dan. Nič ne kaže, da bi se to obolevanje ustavilo. Na srečo pa je bolezen vedno bolj ozdravljiva, če je odkrita dovolj zgodaj. Tako smo v aprilu povabili v našo sredino predsednico združenja Evropa Donna dr. mag. Mojco Senčar in radiologinjo dr. Gabrielo Petrič Grabnar. Spregovorili sta nam o zgodnjem odkrivanju raka dojke in možnostih zdravljenja. Poudarili sta, da je za ohranjanje zdravja potrebno samopregledovanje dojk, mamografija, predvsem pa redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, vzdrževanje telesne teže in pozitivna naravnanost. Za praktični prikaz sta prinesli silikonski model dojke vgrajenimi posameznimi bulami, ki smo jih lahko otipale. Na ta način smo spoznale, kako se začuti tumor dojke. Zato si Evropa Donna s svojimi številnimi dejavnostmi na moč prizadeva, da bi ozavestila ljudi in jih prepričala, da je za ohranjanje zdravja najpomembnejša preventiva. Raka se ni treba bati, temveč ga je treba pravočasno odkriti in narediti vse, da bolezen preprečimo, saj s tem bistveno povečamo možnost ozdravitve. Ob tej priložnosti bi se želeli iskreno zahvaliti obema predavateljicama za nazorno predstavitev. Predvsem topel in neposreden pristop predavanja. KO RK Rogoza: Koren Anica DAN DRUŽINE V SKUPINI MEHURCKI V vrtcu Sonček iz Rogoze smo se letos odločili, da dan družine izpelje vsaka skupina zase. Ves mesec marec smo pridno vadili in se pripravljali na nastope. Mehurčki smo imeli svoj veliki dan 25. marca. Telovadnico smo okrasili z darilci za naše starše, to so bili čudoviti okvirji iz vejic trte z rožicami. Na tla smo razgrnili rožnat travnik, starši, opremljeni s fotoaparati, so zasedli svoja mesta in nastop se je lahko pričel. Peli in plesali smo tako, kot znamo samo mi. Nagrajeni smo bili s pristnim aplavzom, pa tudi s kakšno solzico, ki je stekla po licih naših mamic. Za nepozaben zaključek smo zaplesali še s starši. Utrujeni, a srečni, smo prijeten nastop zaključili s klepetom ob skodelici čaja. Aleksandra Koren NAŠI UCENCI NA MALIH SIVIH CELICAH V kvizu Male sive celice, ki ga organizira RTV Slovenija, so tekmovali učenci 7. razredov OŠ Dušana Flisa Hoče. Izbira tekmovalcev je najprej potekala na šolskem tekmovanju, kjer smo dobili šest najboljših tekmovalcev - Brina Bračko, Nika Merkuš, Žiga Pečar, Lana Fanedl, Luka Andreas Robič in Žiga Štern. Ti tekmovalci so se v dveh skupinah udeležili regijskega tekmovanja, ki je potekalo na OŠ v Makolah. Na regijskem tekmovanju se je skupina tekmovalcev, v kateri so bili Brina Bračko, Nika Merkuš in Žiga Pečar, uvrstila na kviz Male sive celice, ki je potekal na RTV Slovenija. V mesecu januarju se je naša skupina tekmovalcev pomerila z OŠ Dušana Bordona iz Semedele in jih po napetem boju premagala. V mesecu marcu smo se pomerili v znanju z OŠ Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki in jih prav tako premagali. Aprilu pa smo se pomerili z učenci OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke in po težkem boju, žal pri zadnjem vprašanju, izgubili. Kljub tesnemu porazu nismo bili preveč razočarani, saj je že uvrstitev na kviz na RTV Slovenija velik uspeh, ob tem 24 pa smo se tudi veliko naučili. Posebej smo bili veseli navijanja naših učencev, ki so nas na tekmovanjih spremljali in močno navijali. Spremljate nas pa lahko tudi vi, z ogledom oddaj Male sive celice na RTV Slovenija. Aleksander Duh, mentor MSC VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠPORTNI PROGRAM MALI SONCEK Gibalno športni program Mali sonček uspešno izvajamo v večini slovenskih vrtcev. Namenjen je najmlajšim otrokom in v naši skupini Medvedkov v Hočah smo osvajali modro in zeleno stopnjo – primerno za otroke od 2. do 4. leta starosti. V vrtec so otroci pripeljali svoja kolesa in poganjalce ter obvezno tudi čelado. Vsak je pokazal svoje spretnosti v vožnji in prav vsi otroci se samostojno vozijo. Težav jim ni predstavljala niti vožnja po zarisani črti, pa tudi pravočasno se znajo ustaviti. Znanje in spretnosti smo nadgradili z vožnjo na velikem šolskem igrišču in prav to je bil poseben užitek. Za prikazano znanje so otroci prejeli nalepko Mali sonček in jo dodali v zbirko k že osvojenim nalogam. Kolesarski pozdrav! Vzgojiteljici Branka Podpečan in Metka Berčnik IZLET K CEBELNJAKU IN KONJEM Otroci in vzgojiteljici skupine Ustvarjalcev vrtca Sonček v Rogozi smo se 23. maja 2013 odpravili na krajši izlet. Obiskali smo prenovljeni čebelnjak Janeza in Kriste Brvar, s katerima se redno srečujemo in sodelujemo, saj ne mine šolsko leto brez obiska čebelarja in medenega dne. Ob ogledu čebelnjaka smo ugotovili, da so čebele res pridne delavke. Eno nam je uspelo celo pobliže pogledati. Sedela je v travi in vzgojiteljica Nikolina jo je vzela v roke. Čebelica se je v njeni dlani počutila očitno odlično in otroci so jo z navdušenjem opazovali. Malo smo še posedeli v bližini čebelnjaka, nato pa nas je pot vodila do konjev. Bilo jih je šest, in ko smo prispeli do njihove ograde, so nas radovedno opazovali iz varne razdalje. Čez čas pa so nas le prišli bližje pogledat. Otroci so bili navdušeni nad njihovo velikostjo, lepoto in prijaznostjo. Ker pa otroci vrtca Sonček niso samo ekofrajerji, temveč tudi čisto ta pravi športniki, smo se dogovorili, da bomo delček poti nazaj v vrtec pretekli. In res smo se poslovili od konjev in se drug za drugim zapodili po potki. S tem so otroci opravili mini kros za projekt Mali sonček in si pridobili nalepko v knjižici. Rahlo zadihani smo nadaljevali pot do vrtca. Na bližnji njivi smo opazili cvetoče ivanjščice. Nabrali smo manjši šopek teh čudovitih rož in si z njimi polepšali mizice v igralnici. Izlet je minil v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju. Otroci so se naučili nekaj pomembnih dejstev o čebelah, uživali so v bližini mogočnih konj ter se gibali na svežem zraku, kar je za vsakega izmed nas, ne samo za otroke, zelo pomembno. Ivanjščice v naših vazicah pa nas bodo še dolgo spominjale na lepo preživet dan in naše druženje. Vsi bi si morali, kljub hitremu in stresnemu načinu življenja, vzeti čas za sprehod po neokrnjeni naravi – in kot je zapisal pisatelj Alain de Botton: »Veličastne pokrajine (gore) nas blago prisilijo k temu, da se sprijaznimo z omejitvami, na katere bi se sicer v vsakdanjem življenju odzvali z jezo ali zaskrbljenostjo. Ni samo narava ta, ki se nam noče uklanjati. Tudi človeško življenje je neobvladljivo, a morda nas prav širina naravnih prostranstev najlepše in najbolj spoštljivo opozarja na vse, kar nas presega. Če nekaj preživimo v njih, nam bodo morda pomagala lažje sprejeti prelomne, nedoumljive dogodke, ki nam grenijo življenje ...« Anita Metličar Fotografije: Nikolina Lonec 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE VRTEC HOCE POJE IN PLEŠE 2013 Tudi letos smo v našem vrtcu pripravili še eno navihano in razigrano prireditev VRTEC HOČE POJE IN PLEŠE 2013. Veselja do petja in glasbe je pri nas toliko, da sta na prireditvi sodelovala dva zbora. Mlajši zbor, Mini veseli pevčki, kjer pojejo otroci, stari od 3 do 4 leta, je nastopal prvi. S svojo zborovodkinjo Polonco Doberšek so se želeli prikazati v najboljši luči. Za nastop so izbrali otroške popularne pesmice, ki so jih celo leto najraje prepevali. Pod vodstvom zborovodkinje Lee Krajnc Lešnik je zapel starejši zbor – Mehurčki, v katerem so sodelovali otroci, stari od 5 do 6 let. Veliko pozornosti so posvetili slovenski ljudski pesmi, jih s pravo mero hudomušnosti odpeli in prav tako navdušili občinstvo. Program so popestrile še plesalke plesne skupine Metuljčice, ki jih vodi mentorica Zdenka Horvat Antalašič. Popeljale so nas v otroški svet gibalne domišljije, prepleten z igro in živahnostjo. Letos so pevci prvič zapeli v novi podobi – z majicami, ki smo jih kupili s pomočjo lanskih prostovoljnih prispevkov obiskovalcev prireditve. Z letošnjimi donacijami pa že načrtujemo nakup električnega klavirja. Vsem donatorjem se še enkrat najlepše zahvaljujemo. V veselje staršev, predvsem pa otrok in ljubiteljev zborovske glasbe, se bomo pri nas še naprej trudili in ustvarjali, hkrati pa močno upali, da se nam na naslednji prireditvi k nastopu pridruži še spremljevalec s klavirjem. Ob koncu pa še misel Ivana Cankarja o glasbi – takole je zapisal: »Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesni obraz, svoj živi pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv.« Polonca Doberšek CEBELA - NAŠ ZAVEZNIK Meseca maja smo otroci in vzgojiteljice iz skupine Čebel in Metuljev Vrtca Slivnica preživeli v družbi naših pridnih delavk čebel. V okviru projekta EKOŠOLA ZA VRTCE smo namreč vključeni v projekt Čebela - naš zaveznik. Projekt temelji na privzgajanju odnosa do čebele, čebelarjenja, odkrivanju, doživljanju in spoznavanju čebele v interakciji z medsebojnim sožitjem in spoštovanjem do čebel, kot pomembnega zaveznika človeka. Z otroki iz skupine Čebel in Metuljev smo se v tem času večkrat sprehodili do čebelnjaka v neposredni bližini vrtca in opazovali pridne delavke, kako letajo iz cveta na cvet ter v panj nosijo slastno medičino in cvetni prah. Da bi se bolje spoznali z življenjem čebel in čebelarstvom, smo se dogovorili z g. Lipnikom, iz Čebelarskega društva Slivnica, za ogled čebelarske učilnice. Z veseljem nam je pokazal in predstavil življenje pridnih delavk in koristnik žuželk-čebel. Poskusili smo tudi slasten med in ne tako slasten, vendar zelo zdrav, cvetni prah. 26 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Navdušeni in polni vtisov smo se odločili, da si tudi v vrtcu naredimo čebelnjak. Na pomoč nam je prijazno priskočil g. Kotnik, ki nam je iz lesa sestavil ogromen čebelnjak. Mi pa smo ga pobarvali, polakirali in seveda tudi okrasili s pisanimi panjskimi končnicami. Tudi na čebeljo družino nismo pozabili. Le-to smo izdelali iz različnega odpadnega materiala. Ponosni in veseli smo, da imamo tudi v našem vrtcu čudovit čebelnjak. Pa čeprav ni čisto pravi, nas pogled nanj vedno spomni na naše prijateljice čebele in slasten med, ki nam ga pridelajo. Katarina Helbl 30 LET VRTCA SONCEK V ROGOZI V veliko čast nam je bilo v sredo, 12. junija 2013, tridesetič stati pred starši na najpomembnejšem dogodku vsakega šolskega leta, to je na zaključni prireditvi našega vrtca sonček. Trideset let ni malo, pa tudi tako veliko ne, da ne bi bili še zelo živi spomini, kako smo prvič vstopili v ta vrtec in se vanj dobesedno zaljubili. Takrat je vse dišalo po novem, prijaznem, čas je tekel počasneje, živeli smo mirno, drug z drugim smo bili iskreni, prijazni, ustrežljivi in resnično ljubeznivi. Že v prvih letih smo zavihali rokave, strnili glave in leto za letom, počasi in vztrajno z vsebino in dušo gradili to trdno malo hiško otrok sredi Rogoze. Vanjo smo pripeljali še več smeha in sreče, to našo otroško razigranost pa smo vsak dan trosili vsenaokoli po celi naši mali vasi, ob vsaki priložnosti, ki nam je kadarkoli prišla naproti. Ničesar nismo želeli izpustiti, še manj zamuditi. Svoje male rožičke smo vtaknili prav povsod. V naše osnovno pedagoško delo smo pripeljali prve projekte, ki so nas kar srkali vase. Z otroki in starši smo vsako leto skozi pedagoški proces postali zanimivi partnerji, drug drugega smo vedno v dobrobit otrok poslušali, se podpirali, spoštovali in poleg hiške gradili tudi vsak svojo osebnost. V tem času smo vzgojiteljice dozorele v strokovnjakinje, prve generacije staršev so svoje otroke že postavile na noge. In otroci? Ja, samo čas pokaže, kako smo pri vzgoji bili uspešni. Otroci so poleteli kot ptice in si ustvarili že svoja gnezda. Vsak dan lahko vidimo, kako nam je skupaj uspelo. Vzgojiteljice, otroci in starši, vsak od nas je prispeval svoje. Včasih je bilo potrebno poslušati srce, drugič glavo, vedno pa je bilo potrebno otrokom nuditi veliko časa, veliko volje in pozitivne energije, ki je pri vzgoji slehernega človeka še kako potrebna. Kako pa je danes? Danes ponovno stojimo pred novo, za naše čase moderno hiško, kaj hiško, hišo otrok, na katero smo ponosni in jo radostno čuvamo. Na tem malem koščku Rogoze že drugič v tridesetih letih diši po novem, prijaznem, spoštljivem, strokovnem, le čas nam teče malo drugače, čeprav vsi govorimo, da počasi hitimo. Naše otroke še bolj varno in jasno vodimo po pravi poti v svet, ki jih čaka, kot jih je čakal že vse prejšnje generacije. Vzgoja in izobraževanje sta danes pravi umetnosti. Naši otroci so v teh letih kot glina, torej je z njimi potrebno delati strokovno, krhko, nežno, mehko, vztrajno, dosledno, pošteno, rahločutno, odprto, znanstveno in še vedno zelo, zelo srčno. Glejte, in mi se trudimo, da bi to zmogle. Vsem otrokom našega vrtca želimo nadaljnjih vsaj približno tako bogatih, uspešnih, varnih in nepozabno lepih let, kot je bilo teh trideset. Vzgojiteljice, ki smo kadarkoli delale v našem vrtcu, in starši vseh generacij, pa krajani, vse krajevne organizacije, uprave vrtca in občina. Ti ljudje, dogodki in vedno novi pogledi na vzgojo in izobraževanje otrok so nas 30 let oblikovali v močne, strokovno podkovane, odprte in notranje bogate delavke. Spoštovani starši, vaši otroci si zaslužijo le najboljše. Naša naloga je, da jim to tudi skušamo dati. Naj nam bo zdaj, ko praznujemo trideset let, dovoljeno še čisto malo zgodovine. Minilo je: • 30 let delovanja našega vrtca; • 19 let, odkar smo se vključili v mednarodni projekt – Zdrav vrtec cindi Slovenije (Takrat smo pričeli opuščati škodljive navade in razvade ter začeli skrbeti za zdravo raznovrstno prehrano. Rojstne dneve smo pričeli praznovati brez slaščic, vedno večji poudarek smo dajali vsebini praznovanja. Otrokom smo na voljo vedno dali vodo, nesladkan čaj in sadje. Poudarjali smo pomembnost gibanja na prostem in otroke pričeli učiti 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE živeti z naravo.); • 18 let, odkar smo ujeli Mavrično ribico (Pričeli smo se zavedati drugačnih med nami, jih sprejemati in z njimi živeti.); • 17 let, odkar smo več sto rož in dreves posadili v projektu posadimo drevesce, da zraslo bo drevo; • 17 let, odkar smo pričeli skrbeti za ptice na našem igrišču (Na vsako večje drevo ptičja gnezdilnica.); • 17 let, odkar smo uredili skalnjak sredi igrišča, ki smo ga letos zamenjali za cvetlične gredice, v katerih bo cvetela rožica za vsakega otroka; • 16 let, odkar smo vrtec prvič polepšali z rožami na okenskih policah; • 16 let, odkar smo v osnovni koncept vzgoje in izobraževanja začeli vnašati obogatitvene elemente pedagogike montessori; • 7 let, odkar smo se vključili v mednarodni projekt ekovrtcev in ekošol (Dosledno smo opravili vseh 7 korakov, s pridnim delom smo si prislužili mednarodni certifikat ter 2007 prvič visoko v zrak dvignili ekozastavo. Imamo svoj logotip, žig in ekohimno. Vse to smo skupaj ustvarili otroci, starši in vzgojiteljice.); • Več 10 let, odkar so v našem vrtcu prednostne naloge: • ni dneva brez pravljice, • otrok in promet, • skrb za zdravje in športna vzgoja. Po tridesetih letih smo sredi novega in lepo urejenega igrišča z veseljem pozdravili vse, ki so nas prišli pogledat. Povabili smo tudi častne goste, to so: Ernest Fujs – kot glavni pobudnik, ki je pred tridesetimi leti s skupino ljudi celo hodil od hiše do hiše in zbiral podpise, da se je ta vrtec lahko sploh začel graditi, Krista Brvar, ki je takrat aktivno delovala kot tajnica v krajevni skupnosti in je več let morala dokazovati, da je vrtec res poln otrok, Katica Zavec, s katero smo mnogo let sodelovali kot s predsednico upokojencev Rogoza, Renika Šiško, ki je trenutno predsednica upokojencev Rogoze, Anica Koren, ki nas je kot predsednica RK Rogoza vedno vabila na vse prireditve v kraju, da smo se lahko z vsemi svojimi čari pokazali svojemu dragemu občinstvu, Jožica in Karel Simonič, ki sta nam pred leti donirala delo in večji del materiala za kompletno pohištveno opremo dveh igralnic, Metka Čelofiga, ki že 16 let skrbi za rožice na naših oknih, Aleksandra Lepenik, ki nam je pomagala na mnogo načinov, vrtcu pa je podarila tudi veliko časa, dobre volje, svoje pozitivne energije in sredstev, Zinka Lovrenčič, ki je bila prva vodja enote v tem vrtcu, Jakob Fridl, ki nas je leta 2000 prevzel kot ravnatelj pod upravo OŠ Dušana Flisa Hoče, Bojan Struger, ki je sedanji ravnatelj tega vrtca, Marija Trpin, ki je pomočnica ravnatelja za vrtce, nekateri svetniki in funkcionarji Občine Hoče-Slivnica in Jože Merkuš, župan Občine Hoče-Slivnica, brez katerih tega novega vrtca zagotovo ne bi bilo. NAŠ MALI DROBIŽ V VELIKI DVORANI Zaključek šolskega leta v hoškem vrtcu je bil letos nekaj posebnega – prvič so naši otroci lahko nastopili v novi večnamenski dvorani. Če jih ne bi bilo toliko, bi se na parketu kar izgubili, tako pa so ga številne skupine s svojo igrivostjo – in vzgojiteljicami – kar napolnili. Tribune pa smo napolnili starši in stari starši, bratci in sestrice – bilo nas je res veliko in vsi smo prav lepo videli. Resnično smo lahko vsi doživeli, kako drugače je mogoče organizirati otroke, kako pridejo do izraza trud in pestre koreografije posameznih vzgojiteljic, kako lahko starši nemoteno fotografirajo svoje malčke – in kako uživajo otroci v lastnih nastopih, spremljajo pa lahko tudi 28 Marjana Štangler Fotografije: Boris Javornik VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE druge. Prisrčni so bili vsi – od najmlajših do najstarejših, minimaturantov, ki so celo nastopili samostojno, brez vodstva vzgojiteljic. S svojimi rumenimi pokrivali so naznanjali, da jih jeseni že čaka šola. Vse čestitke izvirnim nastopom z najrazličnejšimi scenami in oblačili. Hvala vam, da znate ustvariti vodljive skupine, da otroke pripravite do sodelovanja, gledanja in poslušanja, da jim privzgajate občutek za ritem in glasbo – in da vas ne iztiri njihova igrivost in ste igrive skupaj z njimi. Ko bi nam le doma to vedno uspevalo … Le vodite še varno te naše metuljčke, žabice, miške, levčke, čarovnike, indijančke, male plesalce … Hvala vam! Majda Strašek Januš Zakljucna prireditev vrtca Slivnica »PODPIS EKOLISTINE« IN SLOVO »MINIMATURANTOV OD VRTCA« Vsako obdobje našega življenja najde svoj prostor pod soncem. Tako je tudi v našem vrtcu za nami obdobje, ki se bo zapisalo v srca mnogih nas in vas. Življenje je šopek sreče, zdravja in uspeha, naj bo ta šopek za vas čim večji, čim lepši - pa ne samo ta dan – vedno. Komaj smo dočakali ponedeljek, 17. 6. 2013, ko se je v telovadnici OŠ FLV Slivnica pričela zaključna prireditev z zanimivim programom. V uvodu nas je citrarka Monika Heričko popeljala s skladbo Cvetje v jeseni in nam pričarala prelep zvok citer. Pevski zbor vrtca pod mentorskim vodstvom Melite Krepek je s spremljavo citer zapel ljudsko pesem Po Koroškem, po Kranjskem, sledila je pesem Kamenčki, ob klavirski spremljavi Mire Prel. In že je napočil slavnostni trenutek, ko smo vsi prisotni v telovadnici vstali in zapeli ekohimno vrtca Slivnica. Besedilo so ustvarili otroci in strokovne delavke vrtca, uglasbila jo je gospa Mira Prel. Skupna točka vseh otrok vrtca Slivnica nas je popeljala skozi letne čase. Bibe so bili prelepi sončki, Čebelice so prikazale, kaj se dogaja spomladi, Metuljčki so odšli plavat na morje, Račke so pričarale jesen in naše Sovice zimo in okrašene smrečice. Sledil je bučen aplavz vseh prisotnih v dvorani naše telovadnice. G. ravnatelj Anton Obreht je v prijaznem nagovoru predstavil vrednote ekolistine. S podpisom ekolistine se otroci in vzgojitelji vrtca zavezujemo, da bomo s pomočjo staršev in lokalne skupnosti skrbeli za spoštovanje naslednjih vrednot, kot so ločevanje odpadkov, varčevanje z vodo in energijo po svojih močeh, skrb za zdravo prehrano, skrb za čistočo vrtca in njegove okolice, spoštljivo vedenje do vseh živih bitij in čim več bivanja na svežem zraku. In sledil je slavnostni podpis. Župan g. Jožef Merkuš nas je pred podpisom ekolistine razveselil z novico, da se bo pričela dograditev našega vrtca z vsemi pripadajočimi prostori. Ga. Karmen Ogrizek je kot predstavnica lokalne skupnosti spregovorila o projektih, ki smo jih izvedli v našem vrtcu, ki so bili osnova za podpis ekolistine, Maja Zakelšek je kot ekokoordinatorica vrtca Slivnica strokovno in z veliko entuziazma poskrbela, da smo izpeljali prav vse projekte. Ekozastava že eno leto krasi hodnik našega vrtca. Predstavnica staršev Jerneja Breznik je s ponosom podpisala ekolistino in obljubila, da bodo vsi starši po svojih močeh uresničevali vrednote ekolistine. Dane Katalinič, koordinator programa Ekošole za vrtce, je pozdravil trud, delo otrok in strokovnega osebja k ozaveščanju, da poskrbimo za naš modri planet, ki je naše življenje in njegova prihodnost tudi naša prihodnost. In tako ekolistina že krasi hodnik našega vrtca. Naši minimaturantje so komaj čakali na svoj trenutek, ko so v pevskem zboru zapeli dve pesmi, in sicer pod mentorskim vodstvom ge. Jožice Keuschler in ob klavirski spremljavi ge. Mire Prel. Sledilo je slovo od prijateljev in vzgojiteljic. Kot direktorica vrtca sem se prisotnim zahvalila za sodelovanje, da je delo v vrtcu teklo nemoteno. Minimaturantom sem namenila naslednje besede: »Pustili ste svoje sledove v pesku naših peskovnikov, igriščih in v prostorih vrtca in vedite, vedno bomo postavljali stopala v vaše stopinje. Dali ste nam priložnost, da je bil vsak dan v vrtcu z vami lep, ustvarjalen, radoživ, iskriv in šaljiv.« V imenu kolektiva vrtca sem jim zaželela vso srečo na njihovi novi poti. Sledila je predaja lutke prijateljstva in že se je pričela predstava gledališča Ku–kuc: Eko pod smreko. Zdenka Vogrinec 29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE INTERVJU NA OBCINI Učenci četrtih razredov spoznava svoje okolje in svoj kraj, marsikaj moramo odkriti tudi sami. Sem Pia Beranič, učenka 4. a-razreda OŠ Dušana Flisa Hoče in sem imela intervju z županom občine g. Jožefom Merkušem, pogovarjala pa sem se tudi z go. Metko Oberlajt. Na moja vprašanja so nastali taki odgovori, ki bi mogoče zanimali tudi koga od bralcev Utrinkov. Kako je nastala naša občina? Aprila 1998 so občani naselij Bohova, Rogoza, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Pivola, Polana, Hočko Pohorje, Radizel, Čreta, Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas in Slivniško Pohorje na referendumu odločili za nastanek Občine Hoče-Slivnica. Kje so našli prostore za novo občino? Občina je dobila prostore v Kulturnem domu v Hočah. Ta je bil zgrajen leta 1985 za potrebe Krajevne skupnosti Hoče. Kateri župani so bili do sedaj? Od leta 1999–2006 je občino vodil Anton Obreht. Od leta 2007 do danes občino vodi Jožef Merkuš. Katere naloge ima občina? Po Zakonu o lokalni samoupravi je naloga občine: Zagotovitev sredstev za socialno pomoč, za delovanje društev in organizacij, gradnja in vzdrževanje infrastrukture, gradnja komunalne infrastrukture (pločniki, javna razsvetljava, ureditev kraja), zagotovitev sredstev za zaposlene v vrtcih in šolah in zaposlene v občinski upravi. Kakšen je proračun občine? Sestavljajo ga prihodki iz državnega proračuna, lastna (občinska sredstva), nepovratna sredstva države in EU; odhodki so namenjeni za izvajanje nalog občine. Kako je sestavljena občinska uprava? Sestavlja jo: župan, direktor občinske uprave, svetovalci župana: za okolje in prostor, za finance, za družbene dejavnosti, za premoženjsko pravne zadeve, za malo gospodarstvo in turizem ter režijski obrat. 30 Kdaj je praznik občine? Praznik občine je 23. 9., praznujemo ga z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Občina ima 10846 prebivalcev in meri 54,7 km2. Na občinski upravi je zaposlenih 12, v režijskem obratu 12 in na javnih delih 6 ljudi. Grb občine in zastava? Grb predstavljajo: - del kolesa – promet, - zelena barva – polja, gozdovi, - bela barva – nebo, - steblo – kostanj, - pet listov – pet krajevnih skupnosti. Zastavo sestavljajo rumeno-zelena-rumena barva. Kaj imamo v Občini Hoče-Slivnica? Cerkve, zdravstveni dom, pošte, banko, kulturna domova, športno dvorano, lekarno, krajevne urade, šole (OŠ Dušana Flisa Hoče, podružnično šolo Reka, OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica),vrtec (vrtec Hoče, vrtec Rogoza in vrtec Slivnica), trgovine, gostilne, podjetja, letališče. Zahvala: Prav posebej se zahvaljujem županu Jožefu Merkušu, da si je vzel čas zame in mi povedal veliko zanimivih stvari o občini, ki jih do sedaj nisem poznala. Hvala! Pia Beranič VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE BOŽICNA EKSKURZIJA V GRADEC Učenci 6. razredov, ki se na OŠ Dušana Flisa Hoče učijo nemškega jezika, so v spremstvu učiteljev obiskali avstrijski Gradec. Božično vzdušje in zanimivosti mesta so strnili v kratke zapise svojih vtisov. Predvsem mi je bila všeč vožnja do tja, saj smo se jaz, Ana, Nika in Nika zelo zabavale. Zelo mi je bila všeč vožnja z vlečnico na Grajski grič in vožnja z dvigalom, vgrajenim v skalo. Videli smo tudi dve zanimivi zgradbi, ena je bila v obliki pljuč in druga v obliki polža. Ogledali smo si tudi kratko predstavo dveh lutk, ki sta se ob glasbi prikazali iz oken. Nato smo imeli pol ure za nakupovanje in mislim, da bi lahko imeli več časa. Na žalost se je naš izlet končal in z nadstropnim avtobusom smo se vrnili domov. (Maša Gajzer, 6. c) Izlet mi je bil zelo všeč! Sama se ne bi mogla odločiti, kaj mi je bilo najbolj všeč. Zanimiva se mi je zdela stavba v obliki pljuč. Všeč mi je bila trgovina, ki je bila zelo poceni. Všeč mi je bilo dvigalo v steni in vlak, ki nas je peljal na hrib. Vse mi je bilo zelo všeč!!! (Manca Visočnik, 6. c) Zanimivo je bilo pogledati mesto z grajskega griča. Zanimiv je bil zvonik, ki ima najtežji zvon na avstrijskem Štajerskem. Videli smo, kako so v starih časih kopali jamo, skozi katero smo se peljali z dvigalom. Videli smo tudi lutki, ki sta se ob glasbi zvončkov vrteli na oknu stavbe. Vse skupaj je bilo zelo zanimivo! (Tim Hudovernik, 6. c) Všeč mi je bil sejem, vožnja z vlakcem (po mestu) in Glockenspiel. Lep in zanimiv pogled je bil tudi s hriba, na katerega smo se peljali z vlečnico, imenovano Schlossbergbahn. Vse zanimivosti, ki smo si jih ogledali, so bile lepe in zanimive, seveda pa na srečo ni manjkalo zabave in veselja. Zelo sem se veselila izleta in nisem bila razočarana. Všeč mi je bilo tudi, da so šli učitelji z nami in poleg tega prenašali našo igrivost. Hvala! (Daša Lukič, 6. c) Všeč mi je bilo mnogo stvari: različne zgradbe, v skalo vklesano dvigalo, McDonald's, Murinsel … Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si ogledali ledene jaslice. Avstrija je zelo lepa država in ima zelo lepo mesto Gradec. (Nejc Lazar, 6. b) Zelo mi je bilo všeč mesto, saj je bilo okrašeno in zanimivo. Ko sem se sprehajala po mestu, sem videla veliko tramvajev. Peljali smo se z dvigalom, ki je bil v skali. Ko se je dvigalo spustilo, je bilo zelo hitro. Preden smo se spustili z dvigalom, smo šli še do Kitajskega paviljona. Tam smo jedli in imeli čudovit razgled nad mestom. Videla sem tudi stavbo, ki je bila zelo, zelo posebna. Ko smo se sprehajali, nam je učiteljica povedala veliko zanimivega. Peljali smo se tudi z božičnim vlakcem. Ob šestih smo si šli ogledat igro zvoncev, kjer sta se iz okna prikazali tudi dve lutki. Nato pa nas je učiteljica nagradila z obiskom McDonald'sa. Ko smo prišli, so nas pri šoli že čakali starši. Moji družini sem doma povedala, kaj vse smo doživeli. (Tadeja Adam, 6. c) V Gradcu mi je bil zelo všeč razgled iz Kitajskega paviljona, vožnja navzdol s steklenim dvigalom in vožnja z božičnim vlakom po mestu. Bilo mi je zelo lepo! (Nina Jug, 6. a) Ekskurzija je bila zelo zanimiva in obenem zabavna. Najbolj mi je bila všeč hiša zvonov in ko smo na koncu odšli v McDonald's. Sprehodili smo se mimo dveh zanimivih hiš. Najlepša je bila stavba v obliki pljuč, ki stoji oz. je postavljena ob reki Muri. Videli smo tudi ledene jaslice, ki so bile izdelane iz 50 ton ledu. Sprehajali smo se po mestu Gradec. Bili smo sami in v spremstvu učiteljev. Kupili smo si raznovrstne stvari. Punce smo se bolj odločale za oblačila in božične izdelke, fantje pa za žogice – skokice … Učitelji so bili dobre volje kljub veliki odgovornosti in tudi to je prispevalo, da smo se imeli odlično. To bi morali večkrat ponoviti! (Manja Pauko, 6. a) Na izletu mi je bilo všeč : stekleno dvigalo v kamnu, čudna stavba v središču mesta, to, da smo imeli čas zase, da smo si lahko kupili stvari, da smo šli v McDonald's, najbolj pa so mi bile všeč ledene jaslice. (Marina Šalinović, 6. c) Najbolj sem se veselila božičnega sejma. Tam sem videla veliko zanimivih stvari. Bile so lepe, a drage. Najlepše se mi je zdelo, ko se je sonce skrilo in so se prižgale praznične lučke. (Nika Stavanja, 6. b) Izlet je bil zelo zanimiv. Zelo mi je bilo všeč dvigalo v skali ter vlečnica, ki nas je peljala na vrh hriba. Spremenila bi edino vreme, saj je bilo mrzlo. Všeč sta mi bili tudi lutki, ki sta se prikazali ob 18. iz oken stavbe. In tudi stavba v obliki pljuč ter otok na Muri v obliki polža. (Nika Brumec, 6. c) Mesto je bilo lepo in zelo lepo okrašeno. Ljudje so bili zelo dobre volje, in če si kaj vprašal, so ti pomagali in ti prijazno odgovorili. Pred hišo, ki se imenuje Hiša zvonov, smo čakali, da bosta prišla ven dva pajaca in zaplesala. Po mestu smo se sprehajali z učitelji in brez njih. Tudi na vožnji z vlakcem smo si ogledali mesto in prepevali pesmi v nemščini. Ogledali smo si tudi ledene jaslice, ki so izklesane iz 50 ton ledu. (Katarina Golob, 6. a) 31 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Moji vtisi o Gradcu so zelo pozitivni. Najbolj zanimivo je bilo opazovati, kako ljudje v Gradcu namesto avtobusov uporabljajo tramvaje. Tračnice tramvajev so speljane kar po cestah. Z mojo družino smo se dogovorili, da bomo še letos skupaj obiskali Gradec. (Živa Ribič, 6. b) Včeraj je bil zelo dober dan. Odšli smo v Gradec. Imeli smo se zelo »fajn«, saj smo si ogledali veliko zanimivosti. Ves čas smo bili nasmejani in veseli, da smo lahko sami nakupovali. Najboljša pa je bila vožnja z nadstropnim avtobusom. Veselim se že naslednje ekskurzije. (Birna Fras, 6. b) Najbolj se mi je v spomin vtisnilo stekleno dvigalo, ki je bilo vklesano v kamen. V spominu mi je ostala vožnja z nadstropnim avtobusom, Kunsthaus in Murinsel. Božični Gradec je bil zelo lep. Upam, da ga bom še kdaj obiskal. (Gal Dolenc, 6. b) Gradivo ob pomoči učencev zbrala in uredila učiteljica Maja Debeljak TUDI MI SMO PELI IN PLESALI V petek, 31. 5. 2013, je bilo v telovadnici OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica zares veselo. Po temeljitih pripravah in pričakovanjih smo končno pokazali, kaj vse znamo in zmoremo. Priprave v vrtcu Slivnica niso bile kar tako ... Za nastop smo vadili in nekajkrat prej celo obiskali telovadnico v šoli, da smo spoznali prostor in se počutili domače. V petek, 31. maja, je tako ob 18.30 napočil dolgo pričakovani trenutek. Polna telovadnica publike (naših staršev in najbližjih) je vznemirjeno čakala. Temperatura je rastla. Pogumno je na oder najprej priplesala Plesna skupina vrtca Slivnica s točko Vrtec (avtorja T. Kozlevčar, Svilar). Nastopilo je 24 plesnih malčkov pod vodstvom mentorice Katarine Helbl. Skupina 22 Sovic je nato z vzgojiteljicama Jožico Keuschler in Matejo Skaza zaplesala ljudska plesa Ob bistrem potočku je mlin in Jaz pa grem na zeleno travco. In ker smo na zeleni travci trgali rožce za naše mamce, smo nekaj dni pred nastopom izdelali tudi pisane rožice iz papirja, ki smo jih ob koncu prireditve podarili naši zvesti publiki. In tako smo ob koncu skupaj sklenili, da je v naših srcih vedno pomlad, polno smeha in veselja. Zatorej, zakaj čakali bi na maj? Mateja Skaza IZLET V COKOLADNICO Zotter V petek, 17. maja, smo se sedmi razredi odpravili na ekskurzijo v Avstrijo. Pred šolo smo se zbrali ob 12.00 in se veselo odpravili proti našemu prvemu cilju - čokoladnici Zotter. Vozili smo se uro in pol in na koncu kar skočili iz avtobusa, kjer smo na parkirišču najprej nekaj pomalicali. Učiteljica pa se je med tem odpravila po naše vstopnice. Po petnajstih minutah smo se lepo počasi, v vrsti, odpravili proti vhodu, kjer smo dobili porcelanasto žličko za pokušanje čokolade. Preden smo se odpravili na pokušino čokolade, smo si ogledali zanimiv film o tem, od kod sploh izvira čokolada. Nato smo lahko začeli pokušati različne vrste čokolade. Najprej smo pokusili zrna kakavovca, 32 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ki pa nam niso bila najbolj po godu, saj so bila grenka in trda. Sledila so prava 'čokoladna nebesa'. Čokolada je bila dobesedno vsepovsod, kamor si pogledal. Poskusili smo od navadne mlečne čokolade do jagodne in sojine. Poskusili smo tudi čokolado, ki si jo lahko zmešal v vročem mleku. Po ogledu smo se še vsi ustavili v trgovinici čokolade, kjer prodajajo njihove ročno izdelane čokolade. Vsi smo se nato zbrali pred čokoladnico in se odpravili proti živalskemu vrtu, ki se nahaja v okolici čokoladnice. V živalskem vrtu smo si ogledali razne domače živali in tudi rastline. Na žalost nas je kar nekaj časa spremljal dež, a je na koncu le posijalo sonce. Na koncu pa smo se odpeljali še proti gradu Riegersburg, ki stoji na vulkanski gori. Z dvigalom smo se po skupinah odpeljali na vrh gore in si ogledali okolico, po ogledu smo se odpravili nazaj proti avtobusu. Čakala nas je še vožnja domov, kjer smo obujali spomine na dan v 'čokoladnih nebesih'. Lučka Stopinšek in Anja Lazar, 7. r Mnenja učencev: • Anja: Vedno me je zanimalo, kako se izdeluje čokolada. Na mene je obisk vplival zelo zanimivo in pozitivno. Najbolj všeč mi je bil video z naslovom »Kako se izdeluje čokolada in od kod prihaja«. Všeč mi je bil tudi prostor, kjer smo gledali film, saj je na stropu viselo spodnje perilo in s tem dajalo ne preveč strog vtis. Ni pa mi bilo všeč, da na vulkanski gori nismo šli v grad, ampak smo si ga samo ogledali od zunaj. Všeč mi je bila tudi vožnja do gradu, saj se na srečo ne bojim višine. • Nika: Bilo je zanimivo, saj sem izvedela, kako se izdeluje čokolada. Videla sem, da je vsako zrno kakava pridelano ekološko. Ob pokušanju čokolade sem se tudi najedla. Ob obisku živalskega vrta so mi bile najzanimivejše lame in koze. Grad Riegersburg se je s svojo mogočnostjo in velikostjo ter predvsem močnim obzidjem in dvižnimi vrati prikupil vsem po vrsti. Nisem si mislila, da bom na eni ekskurziji izvedela toliko novega. • Žan: Z obiskom čokoladnice Zotter sem bil zelo zadovoljen, saj sem spoznal, da je čokolada pridelana ekološko. Rad bi čestital izdelovalcem in delavcem čokolade, ki se trudijo in izdelujejo slastne tablice čokolade. • Anej: Ob obisku čokoladnice Zotter sem bil prijetno presenečen, kako je lahko čokolada s tako različnimi okusi tako dobra. Pravzaprav čokolada ni bila dobra, ampak odlična, zato sem se odločil za nakup kar treh čokolad, ki so bile slastne. Srečni smo lahko, da imamo take dobre učiteljice, ki nas popeljejo na odlične in nič kaj dolgočasne ekskurzije. Zbrali in uredili učiteljici Maja Debeljak in Jelka Zamuda PREDIZBOR MLADIH DEKLAMATORJEV NA 23. ŽUPANCICEVI FRULICI Z učenkama 6. razreda OŠ FLV Slivnica, MAŠO FURJAN in ANGELIKO JAKOLIČ, smo sodelovale na Župančičevi frulici 2013. Na treh predizborih, ki so potekali 27. in 30. maja na osnovnih šolah Log – Dragomer, Toneta Čufarja Maribor in Trebnje, se je predstavilo 70 deklamatorjev iz 39 slovenskih osnovnih šol. Med le-temi sta bili tudi naši šestošolki, ki sta nastopili pogumno, osredotočeno, zelo vitalno in z zaokroženo igralsko interpretacijo pesmi. Med gledanjem in poslušanjem sem kot mentorica začutila, da delam prav. Prav, ker spodbujam učence, da gojijo slovensko besedo malo drugače, prav, ker jih spodbujam, da nastopajo pred množičnim občinstvom in razvijajo retorične, igralske in gledališke prvine ter premagujejo tremo, prav, da jim omogočim, da nastopijo med najboljšimi in si naberejo novih pozitivnih izkušenj, in prav, ker je feedback, ki mi ga učenci vedno znova namenijo, neprecenljivo osrečujoč. Mladi deklamatorji so se predstavili z eno od treh pesmi Petra Svetine: Mimosvet, Televizija in Juhoplovec iz pesniške zbirke Mimosvet (Mladinska knjiga, 2001). Njihove nastope je ocenjevala strokovna komisija za izbor najboljšega deklamatorja Župančičeve frulice 2013 v sestavi: Tjaša Koprivec, pripovedovalka in pesnica, radijska voditeljica, glavna urednica založbe Sanje, letošnja predsednica strokovne komisije; Mateja Perpar, prof. angleškega jezika, prevajalka, radijska napovedovalka, glasbenica in pravljičarka, Gašper Jarni, dramski igralec in lutkar. 33 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Strokovna komisija je ocenjevala doživeto in občuteno interpretiranje pesmi, smiselnost poudarkov in premorov, jasnost in razločnost izgovorjave ter sposobnost vzpostavljanja stika z občinstvom. Maša Furjan in Angelika Jakolič sta presegli moja pričakovanja, mislim, da tudi svoja, in tako dokazali, da sta bili resnično najboljši med najboljšimi. Za njuno neizmerno požrtvovalnost, nepričakovano samozavest in odkritost ter ritmičnost jima kot mentorica iz srca čestitam in jima želim, da bi se še naprej dokazovali tako pogumno in očarali še kakšno občinstvo. Petra Trstenjak, mentorica IZŠLA ŽE NJENA 3. KNJIGA Tudi v šolskem letu 2012/2013 smo v OŠ FLV Slivnica sodelovali pri projektu Z domišljijo na potep. Sodelovali so učenci predmetne stopnje (Vita Lipnik, Lana Kovačević, Lucija Brezočnik, Nika Benotič, Maja Brezočnik in Matic Kozel) in glede na razpisane vsebine napisali leposlovna besedila na izredno visokem nivoju. Nastale so raznolike ljubezenske zgodbe, ki so v bralcu prižgale iskro zaljubljenega plamena; preizkusili so se v detektivkah, ki so ošiljeno in energično razkrinkale osumljence; in še zgodba, ki je požela velik uspeh in se uvrstila na 3. mesto, to je zgodba učenke VITE LIPNIK pod naslovom DEKLE MESEČEVEGA ZNAMENJA, ovita v skrivnostno tančico in melodično prejo, v čezoceansko krmarjenje po domišljiji, začinjena z živopisno in neomajno pisateljsko držo. Najboljši avtorji natečaja so vsako leto nagrajeni z izdajo svoje zgodbe v knjižni obliki, tako je Vita tudi letos prejela svojo lastno knjigo, ki bo popestrila knjižne police doma, v šolski knjižnici, pri meni doma in še kje. Zgodbe ostalih sodelujočih avtorjev pa prav tako izidejo v knjižni obliki, in sicer v t. i. skupni knjigi avtorjev OŠ FLV Slivnica. Naj vas za konec opozorim še na misel, skoraj že moto priojekta, ki nas sodelujoče v projektu druži skozi vsa leta naših domišljijskih potepov: VRHNIKA ... SPET. ŽE PO TRETJO KNJIGO! najprej poslušali nagrajence nižjih in višjih stopenj ter na koncu še moje stopnje. Nič. Niso me poklicali in podelitev se je nadaljevala v drugih kategorijah. Med nami je zavladala grobna tišina. Mislim, da je bilo drugim še bolj hudo zame, kot pa meni sami, ki bi, če ne bi šlo za MOJO knjigo, občutila nekakšno - semvam-rekla-da-je-mogoče-ne-bo - zmagoslavje. No, tišina ni trajala dolgo, saj so me kmalu le poklicali na oder za najboljše tri zgodbe. Čeprav se imam za relativno bistro, tega nisem predvidela. A tukaj je šlo za zelo pozitivno presenečenje, zato nisem imela nič proti tistemu stopnišču, po katerem sem zletela do odra. V ožjem izboru za izdajo knjige. Spet. Ne vem, ali naj pot na podelitev sploh še opisujem, ker se ni prav nič spremenila. Domačim je bilo že samo po sebi umevno, da grem že po tretjo knjigo. Zato pa sem jaz morala ves čas ponavljati: »Saj še ne vem, če jo bom sploh dobila. Mogoče je pa letos NE bom.« In potem so me vsi odpravljali, češ, da govorim neumnosti. Na koncu so dobili svoje. Ker smo na podelitev prispeli relativno pozno, so nam ostali le še sedeži na balkonu, ki so bili ločeni od glavnega odra. Meni je bilo prav, čeprav bi morala, v primeru, da me pokličejo, preteči dve nadstropji stopnišč. Spet smo 34 Domišljija je tista čarobna točka, v kateri se konča konec in se prične neskončnost ... Petra Trstenjak, mentorica Vita Lipnik, učenka 9. razreda OŠ FLV Slivnica KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST ZAKAJ CAKALI BI NA MAJ? KD Slivnica je 31. maja organiziralo prireditev, na kateri so se predstavili najprej plesalci od najstarejših do najmlajših (Folklorna skupina KUD Milke Zorec, Plesna skupina I. VIO OŠ FLV Slivnica, Plesna skupina II. VIO OŠ FLV Slivnica, Plesna skupina vrtca Slivnica in skupina Sovice); nato pevci od najmlajših do najstarejših (OPZ 1. in 2. razredov OŠ FLV Slivnica, OPZ Slivnica s spremljavo Tine Bohak na klavirju, Staše Greif na tolkalih in Angelike Jakolič s flavto, Ženska komorna skupina Zarja in Mešani pevski PZ DU Slivnica z novim zborovodjo Jakšo Vranjicem). Po melodičnih ritmih in ubranih glasovih so nastopili še učenci OŠ FLV Slivnica, ki gojijo slovensko besedo skozi občuteno interpretiranje pesmi. Kot mentorica mladim deklamatorjem sem se še posebej razveselila njihovega poguma, odločnosti, osredotočenosti in iskrenosti. Aljaž Mejcenovič se je preizkusil v monologu z igrivo, nagajivo in odločno držo; Lara Ademovič (mentorica Zlatka Razboršek) je s Pavčkovo pesmijo Ptice izkazala zvonko, mehko in smiselno božanje pesemske naoknice; Angelika Jakolič nas je z vitalno, doživeto in igralsko zaokroženo deklamacijo Grafenauerjeve pesmi Ljubezen pripeljala do pomladno razkošne ljubezni; Miha Simonič, ki je s svojim nabritim, igrivim in rahlo zaljubljenim ritmom dvoril deklici Anemarie Hraš skozi deklamacijo, nam je zaljšal ljubezenske spomine; Žan Šteharnik, ki se je med trganjem cvetov marjetice spraševal, če ga ljubi ali ne, je v interpretiranju Pavčkove pesmi Fantova zgodba dokazal doživet in glasovno začinjen nastop; Miša Mlaj in Jure Štern, ki sta se predstavila z dialogom Twainove zgodbe Zaroka št. 2, sta s pristno, osredotočeno in nesramežljivo igralsko držo ter z neizpodbitnim igralskim mikom navdušila publiko. Bilo je imenitno! Čestitam vsem nastopajočim, kot mentorica pa sem še posebej ponosna na mlade deklamatorje. V mojem srcu je na koncu prireditve vzkliknilo: »Hura!« Kot predsednica KD Slivnica se zahvaljujem vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter občinstvu, ki se nas še ni naveličalo. Petra Trstenjak ANGLEŠCINA ZA UPOKOJENCE V SLIVNICI Ali vam je že tudi šestletna vnukinja rekla: »Ah, babi, saj to je easy (izi).« Ste vedeli, kaj misli? Tudi potujete radi, in če vam v tujini piše na vratih: enter, entrance, exit ali push, boste vstopili? Kako boste odprli vrata? Interneta sploh ne bom omenjala. Angleščina je že postala nujnost, del našega življenja, naš vsakdan (kot računalnik) in marsikdo iz generacije srednjih let ni imel možnosti, da bi se je naučil. Zdaj imate možnost, da sledite času. Nikar ne recite ne, da nimate časa. Dovolj ga je, in če ste v pokoju, ne recite, da ste stari. Stari ste toliko, kolikor imate radi sebe. In če imate radi sebe, boste razvijali svoj spomin, svoj um in svoj stil življenja. Mi ne bomo naših srednjih let preživeli tako kot naši straši. Pripraviti se moramo, da bo naša življenjska doba daljša. Srednja leta zdaj niso več 55 ali 60 ampak 75, 80 in več. 30 let ne moremo samo čakati na smrt in se smiliti samemu sebi, ko moramo vzeti 12 tablet na dan. Naredimo nekaj zase! Zakaj se ne bi učili, spremenili stila življenja? Ne bomo se počutili odvečne. Naša leta naj bodo dragocena in postanimo starejši odličniki! Mi sprejemamo izziv novega časa in se veselimo prihodnosti. Poskrbimo zase fizično in tudi psihično! Obogatimo naša leta! 35 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Računalništvo smo se že začeli učiti, septembra pa prihaja še angleščina! Dve uri tedensko bomo začeli od osnov. Nikamor se nam ne bo mudilo. Morda pa bomo ustanovili še eno skupino za tiste, ki že kaj znajo. Za vse to bo priložnost doma – v Slivnici, v brunarici Društva upokojence Slivnica. Seveda boste dobrodošli vsi iz naše občine in bližnjih krajev. Tisti, ki še niste prijavljeni, me lahko od 20. avgusta dalje kličete na telefonsko številko 606 04 41 in vse vam bom pojasnila. Ne prepustimo se pešanju spomina in na koncu demenci! Slediti moramo življenju, da bomo lahko bogateje preživeli naša zlata leta in aktivno sodelovali z mladimi! Nekaj, kar še včeraj ni bilo normalno, je danes vsakdan. Pomnjenje je naša srb! Vabljeni na angleščino, starejši odličniki! Zinka Hartman TROJCEK ZLATE ODBOJKARSKE GENERACIJE Le osem dni kasneje, ko so si kadeti (U-17) moškega Odbojkarskega kluba Hoče na domačem parketu v športni lepotici v Hočah priigrali naslov državnih prvakov, so jim sledili še njihovi mlajši klubski kolegi. Ekipa starejših dečkov (U-15) je dokazala, da je trenutno najboljši kolektiv v Sloveniji in si zasluženo priigrala zlato medaljo. Kako prepričljivi so bili izbranci trenerja Boštjana Glodeža, pove podatek, da v celotni sezoni ne v Sloveniji ne v tujini ne poznajo poraza – tekmecem so oddali celo vsega tri nize v celotni sezoni od avgusta lanskega leta. Naslov državnih prvakov med starejšimi dečki je tretja zlata medalja omenjene generacije odbojkarjev, saj so bili fantje že pred štirimi leti prvaki v mini odbojki in pred dvema sezonama v konkurenci male odbojke. Da sta naslov tokratnih državnih prvakov in velik, masiven pokal ostala v vitrinah domače športne dvorane v Hočah, je bila le pika na i novemu odbojkarskemu prazniku, ki so ga s finalnim turnirjem najboljših štirih ekip državnega prvenstva starejših dečkov pripravili člani moškega odbojkarskega kluba Hoče. Na zaključnem turnirju so zraven domače ekipe iz Hoč nastopile še ekipe ACH Zmajčki iz Ljubljane, Krke in Sip Šempeter. Da finalnega turnirja mladi odbojkarji še dolgo ne bodo pozabili, so poskrbeli tudi gledalci. Na finalni tekmi se je jih je zbralo blizu 600, takšen obisk pa bi jim zavidal marsikateri odbojkar, ki kruh služi v prvi slovenski odbojkarski ligi. Mnogi so pričakovali, da se bosta v velikem finalu pomerili do zaključnega turnirja še neporaženi ekipi Hoč in ACH Zmajčki, a so se ušteli. Domači odbojkarji so sicer v prvem polfinalu upravičili vlogo favoritov proti Novomeščanom in po vsega dobre pol ure igre slavili s 25 : 10, 25 : 12. Predvsem z začetnimi udarci so Štajerci svoje dolenjske vrstnike spravljali v obup. Zalomilo pa se je Ljubljančanom, ki so tako izgubili samooklicani vzdevek »nepremagljivi«. S preudarno igro jih je presenetila ekipa Sip Šempeter, pod taktirko trenerja Dragana Bojinovića pa si zasluženo priigrala vstopnico za veliki finale. Na koncu je bilo 25 : 16 in 25 : 21. Finale je bil poglavje zase in prava poslastica. Že slabe pol ure pred odločilnim obračunom so se v odbojkarsko lepotico v Hočah zgrinjale kolone navijačev. Znova je bilo videti, da kraj diha z odbojko. »Hop, hop,« je odmevalo že med ogrevanjem obeh ekip. Četudi so Hočani letos že dvakrat premagali vrstnike iz Šempetra, pa je je finale s seboj prinesel težko breme. »Peklensko vzdušje« je v uvodnem nizu zmedlo goste. Izbranci domačega trenerja Boštjana Glodeža so niz dobili gladko s 25:15. 36 Povsem drugačen obraz pa prikazali v drugem nizu, ki so ga Šempeterčani dobili s 25:20. Na krilih svojih navijačev, ki so množično pripotovali v Hoče, so si igralci iz Savinjske doline tudi v tretjem nizu priigrali štiri točke prednosti. Gostitelje je v igro z odličnimi začetnimi udarci vrnil korektor Andrej Ledinek. Sprejemalec Hočanov Miha Šijanec je bil v napadu neustavljiv, čeprav so tekmeci kar nekajkrat vrnili nekaj domala neubranljivih žog in s požrtvovalno igro držali negotov razplet obračuna. Naposled so tudi s pomočjo navijačev Hočani dobili tretji niz s 25 : 22. Nato pa so nerazumljivo popustili (1 : 5 in 3 : 8 v četrtem nizu), vse dokler na servis ni prišel ponovno Andrej Ledinek. S serijo sedmih zaporednih točk so mladi Hočani prevzeli vajeti igre v svoje roke z močnim napadalnim udarcem Uroša Planinšiča. Za najboljšega igralca turnirja so trenerji izbrali Miho Šijanca iz Odbojkarskega kluba Hoče. Njegov moštveni kolega Uroš Planinšič se lahko pohvali z naslovom najboljšega napadalca, da je tudi tretja nagrada ostala doma, pa je kot najboljši libero poskrbel Vasja Pirc. Zraven trojice so za starejše dečke igrali še: Andrej Ledinek, Gregor Colnarič, Rok Zidar, Marsel Škorjanec Lekš, Alen Drevenšek, Tim Pilih, Lovro Senčar, Tadej Weber in Noel Vrabič. KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST »Zadovoljen sem, saj so fantje, ki vsi razen enega prihajajo iz osnovne šole Hoče, nadgradili znanje ter posledično tudi rezultate. Če smo lani veljali v vseh šolskih tekmovanjih za večno druge, se lahko letos pohvalimo z dvema naslovoma, saj smo zmagali tako v odbojki na mivki kot tudi v dvoranski odbojki med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji. V letošnji sezoni smo na vseh klubskih tekmah pokazali svojo kvaliteto in tako lansko 4. mesto nagradili z naslovom državnih prvakov. Fantom bi se še enkrat zahvalil za sodelovanje ter jim v njihovi nadaljnji odbojkarski karieri zaželel še veliko uspehov ter predvsem čim manj poškodb,« je dejal trener ekipe starejših dečkov v OK Hoče Boštjan Glodež. Rezultati finalnega turnirja starejših dečkov, VŠD Hoče, 1. junija 2013, polfinale: Hoče – Krka 2 : 0 (25 : 10, 25 : 12), Sip Šempeter – ACH Zmajčki 2 : 0 (25 : 16, 25 : 21); tekma za tretje mesto: ACH Zmajčki – Krka 2 : 1 (19 : 25, 25 : 19, 15 : 13); finale: Hoče – Sip Šempeter 3 : 1 (25 : 15, 20 : 25, 25 : 22, 25 : 23). Aleš Andlovič Foto: Jan Zelenik KADETI HOC ODBOJKARSKI DRŽAVNI PRVAKI Za prihodnost moške odbojke se v Hočah ni potrebno bati. »Hoče, Hoče,« je odmevalo v novi večnamenski športni dvorani, ki je zadnji majski konec tedna gostila najboljša štiri moštva letošnje sezone v državnem prvenstvu kadetov (U-17). Domači navijači, ki so skupaj z gostujočimi gledalci iz Šempetra, Nove Gorice in Kanala dodobra napolnili športno lepotico, so prišli na svoj račun, saj so izbranci domačega stratega Mateja Kavnika poskrbeli za pravo pravcato senzacijo. Čeprav so Hočani osvojili šele tretje mesto v vzhodnem delu ligaškega tekmovanja, pa so na finalnem turnirju četverice opravili s tekmeci in se prvič v slovenski zgodovini veselili kadetskega naslova. »Ko potegnemo črto pod letošnjo sezono, ugotovimo, da je bila polna preobratov, razočaranj in na koncu velikega veselja ter zadovoljstva,« je uvodoma poudaril Kavnik, ki ima sam veliko igralskih izkušenj. Nato pa je nekdanji odlični organizator igre nadaljeval: »Fantje so skozi sezono pridno trenirali, včasih z več, včasih z malo manj truda. Skupaj s pomočnikom Zdravkom Bračkom sva jih pripravljala in uigravala na tekmah tretje članske lige. Moje želje na začetku sezone, uvrstitev v finale tako pri mladincih kot pri kadetih, so bile za nekatere precej visoke, če ne nemogoče.« Po obilici smole na polfinalnem turnirju mladincev, ko so se Hočani poigravali s tekmeci, v odločilni tekmi z Žužemberkom (kasnejšimi državnimi prvaki!) dobili prvi niz in v drugem vodili 18 : 9 ter na koncu izgubili, se je ves trud povrnil v kadetskem tekmovanju. »Že z uvrstitvijo v finale med kadeti smo uresničili lastne želje in presegli cilje marsikaterega člana kluba. Velika želja, še večje srce, povezanost ekipe in zaupanje v delo trenerjev je v ključnih trenutkih finalnega turnirja obrodilo sadove. Odbojka je ekipni šport, kar so igralci dokazali na igrišču in tudi s prijateljstvom v vsakdanjem življenju. Ponosen sem na fante,« je sklenil Kavnik. Zmagovalno kadetsko ekipo moškega odbojkarskega kluba Hoče so v letošnji sezoni zastopali: Matjaž Lobnik, Timotej Franc, Gal Kranjc, Žan Berglez, Uroš Planinšič, Miha Šijanec, Vasja Pirc, Jan Kotnik in Blaž Polanec. Že na polfinalnem turnirju, ki se je prav tako odvijal v hoški dvorani, so pokazali, da so iz pravega testa. Kar dvakrat so morali premagati vrstnike iz Triglava Kranj, preden so si zagotovili vstopnico za finalni turnir. Realna želja pred finalnim turnirjem je bila uvrstitev v veliki finale. Uvodni niz polfinalnega obračuna z moštvom Go Volleyja je pokazal, da so želje o finalu realnost. Hočani so igrali kot prerojeni in tako nadaljevali tudi v drugem nizu. A le do rezultata 17 : 10, ko je že kazalo, da bodo igrali v velikem finalu. A so delali račune brez gostov, ki so kar naenkrat zaigrali sproščeno in izenačili v nizih (25 : 23). Odločilni, tretji niz je bil prava odbojkarska loterija, a je hoškim odbojkarjem finale s petimi odličnimi začetnimi udarci 37 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST priboril centralni bloker Žan Berglez. Temperatura v polni hoški dvorani (zbralo se je slabih 500 gledalcev) je pred velikim finalom dosegla vrhunec. Odbojkarji Salonita so namreč veljali za velike favorite, saj so v letošnji sezoni izgubili le eno tekmo, pa še to povsem nepomembno proti Logatcu v zaključku ligaškega dela prvenstva. Nepopustljivi Hočani so že na uvodu finalnega obračuna dokazali, da ne bodo vnaprej izobesili bele zastave. Z dobrimi servisi so držali ravnotežje na igrišču vse do razburljive končnice. Obe moštvi sta imeli kar nekaj priložnosti, da bi uvodni niz odločili v svojo korist, a jima je večkrat zmanjkalo poguma. Naposled pa so imeli domači odbojkarji več znanja in sreče in na presenečenje vseh povedli. Kot bi kanalske odbojkarje poraz v prvem nizu razjezil, so pod vodstvom odličnega kadetskega reprezentanta Jureta Okrogliča so povedli z 8 : 2. Domači strateg Matej Kavnik je do tega rezultata moral porabiti oba polminutna odmora, da jim Kanalci ne bi še bolj ušli. Z dobro postavljenim blokom so gostitelji naposled le našli svojo prepoznavno igro in goste ujeli na 14. točki. Ponovno je kazalo na napeto končnico, ko so Hočani prestavili v višjo prestavo in povedli s 24 : 22. Edini razpoloženi odbojkar v vrstah Salonita je nato storil eno redkih svojih napak pri napadalnih udarcih in Hočanom omogočil povišanje vodstva. Domači strateg je pred pričetkom tretjega niza svojim izbrancem ponovno poudaril, da je treba posebno pozornost nameniti najboljšemu igralcu Salonita Juretu Okrogliču, ki je dobil kar 44 žog (zaključil jih je le polovico). Domači blokerji so ga ubogali in blok ter obrambo osredotočili na korektorja Salonita. Taktika je obrodila sadove, saj je Okroglič dobil kar osem blokov. Prednost je vse bolj naraščala in obetal se je popoln dan za domače odbojkarje. Na koncu je na semaforju kazalo 30:28 (25:20 in 25:22), ko so se domači igralci skočili v objem trenerjema Mateju Kavniku in Zdravku Bračku. Poleg vsega so hoški odbojkarji pobrali še dve prestižni nagradi. Matjaž Lobnik je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, Timotej Franc pa je bil po oceni trenerjev najboljši centralni bloker. Rezultati finalnega turnirja kadetov (U-17), VŠD Hoče, 25. maj 2013, polfinale: Go Volley – Hoče 1 : 2 (16 : 25, 25 : 23, 10 : 15), Salonit Anhovo – Sip Šempeter 2 : 0 (25 : 16, 25 : 18); tekma za tretje mesto: Sip Šempeter – Go Volley 2 : 0 (27 : 25, 25 : 14); finale: Hoče – Salonit Anhovo 3 : 0 (20 : 28, 25 : 22, 25 : 20). Aleš Andlovič Foto: Andrej Čurila SEDEM POKALOV KLICE PO VITRINI Da nova večnamenska športna dvorana v Hočah nujno potrebuje stekleno vitrino za pokale in priznanja, je bilo jasno že od njenega odprtja. Bera odbojkarskega kluba Hoče je bila v minuli sezoni tako bogata, da je potreba po vitrini po novem dobila prioritetno oznako »zelo nujno«. Člani moškega odbojkarskega kluba Hoče so od lanske jeseni osvojili kar sedem pokalov: dva naslova državnih klubskih prvakov, dva naslova šolskih prvakov, osvojitev mednarodnega turnirja v Srbiji, bronasta medalja v mini odbojki in ne nazadnje še laskavi naslov zmagovalcev rekreativne lige. Rezultat, ki se ga ne bi sramoval niti kateri od na papirju večjih odbojkarskih velikanov. A vse kaže, da se vračajo stari časi, ko so hoški odbojkarji želi uspeh za uspehom. Le starejši odbojkarski zanesenjaki še pomnijo, kakšna evforija je vladala davnega leta 1962, ko so mladi hoški odbojkarji na turnirju v Vinkovcih postali mladinski prvaki bivše Jugoslavije. »Z vsem spoštovanjem do 38 takratne generacije pa lahko rečemo, da je minula sezona nov mejnik v zgodovini moške hoške odbojke. Pred sezono smo potihoma upali na kakšno medaljo, a da bodo na koncu kar tri, od tega dve iz najžlahtnejše kovine, ni pričakoval nihče. Pred šestimi sezonami smo postavili nov koncept dela z mladimi, sedaj žanjemo, kar KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST smo sejali. Domači igralci nam zagotavljajo trdne temelje, četudi se zgodi kaj nepredvidljivega,« je sezono na kratko ocenil Aleš Andlovič. Z novo športno dvorano v Hočah so pogoji za načrtno delo z mladimi postali zares odlični. Hoče so se ponovno zapisale na slovenski odbojkarski zemljevid. In to z velikimi črkami. Sicer še ne v članski konkurenci, a med mladimi zagotovo. Ob pregledu vseh dosežkov mlajših selekcij (od mini odbojke do mladincev) v minuli sezoni je moški odbojkarski klub Hoče prepričljivo na prvem mestu v Sloveniji. In primata najuspešnejšega centra za delo z mladimi ne namerava kar tako izpustiti iz rok. Čeprav je sezone konec, pa v hoškem klubu ni časa za spanje na lovorikah. Klubsko vodstvo je že postavilo ogrodje ekip, ki bodo tekmovale v prihodnji sezoni (ta se pričenja jeseni). Stvari se premikajo tudi v članski ekipi, ki je minulo sezono končala na četrtem mestu v drugi slovenski moški odbojkarski ligi. Nekateri mlajši igralci že trkajo na vrata prve ekipe, drugi, mlajši, bodo še kakšno sezono nabirali izkušnje v drugem moštvu v tretji ligi. Člansko moštvo se bo zbralo že v začetku avgusta, ko jih čakajo naporne priprave na novo sezono. Cilji članskega moštva ostajajo nespremenjeni – uvrstitev med najboljše tri ekipe v drugi ligi in boj za prvo ligo. Tako kot večina športnih kolektivov, pa tudi hoških odbojkarjev ni zaobšla gospodarska kriza. Klubsko vodstvo pospešeno išče strateškega partnerja, ki bi klubu tudi v teh težkih časih stal ob strani. NAJMLAJŠI BRONASTI Z delom pa so bili v minuli sezoni uspešni tudi najmlajšimi člani odbojkarskega kluba Hoče. Pod vodstvom trenerja Domna Repe so se za mnoge precej presenetljivo uvrstili na finalni turnir v mini odbojki (U-11), ki so ga konec meseca maja izvedli v Draš centru v Mariboru. Zraven hoške ekipe so nastopila še moštva Braslovč, Brezovice in Maribora. Slednji so veljali za nesporne favorite, kar so v polfinalnem obračunu na svoji koži občutili tudi mladi Hočani. Na krilih neverjetnega Roka Možiča so vrstnikom odčitali lekcijo in slavili z 2 : 0 (25 : 11, 25 : 7). »Medalja je medalja in zanjo se gre še kako potruditi,« je svojim izbrancem nalogo pred tekmo za tretje mesto zadal trener Domen Repa. Odbojkarji so ga ubogali, na igrišču in klopi za rezervne igralce pustili dušo in srce, kar se jim je povrnilo z bronasto medaljo. Vrstnike iz Braslovč so premagali s 25 : 20 in 27 : 25.»Pred sezono sem imel cilj, da mlade odbojkarje naučim čim več prvin na njim zabaven način. Igralce moram pohvaliti, saj so me pozitivno presenetili s svojo stalno udeležbo in zavzetostjo na treningih. Na koncu sezone, smo osvojili tretje mesto v državi in s tem kronali naše celoletno delo,« je sklenil Domen Repa. OK HOČE V SEZONI 2012/2013 Članska ekipa (2. DOL) Hoče mladi (3. DOL) Mladinci (U-19) Kadeti (U-17) Starejši dečki (U-15) Mala odbojka (U-13) Mini odbojka (U-11) 4. mesto 4. mesto 5. mesto 1. mesto 1. mesto 9. mesto 3. mesto Eksperiment, da drugo moštvo sestavljajo povečini starejši dečki in kadeti, je v minuli sezoni obrodil sadove. Zato bo tudi v prihodnje postal stalnica, ki naj bi prinašala uspehe. Odgovorni pa niso pozabili niti na delo z najmlajšimi. Za dolgotrajne uspehe bo potrebno razširiti bazo in še kakšno okoliških osnovnih šol navdušiti nad projektom odbojkarske šole. Aleš Andlovič Foto: Andrej Čurila 39 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST KONEC AVGUSTA ODBOJKARSKI SPEKTAKEL V HOCAH Da dober glas seže v deveto vas, se je kot pravilo pokazalo tudi v odbojkarskih krogih. Vzorna organizacija obeh finalov državnega prvenstva med starejšimi dečki in kadeti – na obeh se je zbralo nekaj več kot tisoč ljudi – je močno odmevala tudi med poznavalci odbojke v Sloveniji. In peklensko vzdušje je impresioniralo tudi direktorja slovenske moške reprezentance Tomija Šmuca. Kmalu je sledil klic in ponudba, ki je Odbojkarski klub Hoče ni mogel zavrniti. Zadnji konec tedna v avgustu bo večnamenska športna dvorana v Hočah gostila odbojkarski spektakel, kot ga v občini še ni bilo. Na dvodnevnem turnirju bodo nastopile članske reprezentance Slovenije, Bolgarije, Kanade in Danske. Slovenski selektor Luka Slabe bo turnir v Hočah izkoristil kot priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo, ki bo sredi septembra na Poljskem in Danskem. Zraven slovenske izbrane vrste, ki si je vozovnico za evropsko prvenstvo priborila z zmagama v dodatnih kvalifikacijah proti Hrvaški, bo veliko pozornosti požela predvsem reprezentanca Bolgarije, ki je trenutno četrta reprezentanca sveta. Lansko leto je bilo zanje leto četrtih mest. Tik za zmagovalni oder so se uvrstili tako na olimpijskih igrah, kot tudi na svetovnem prvenstvu in v svetovni ligi. Ker se bodo Bolgari pripravljali za nastop na prvenstvu Stare celine, bodo v Hočah nastopili v popolni zasedbi, med njimi tudi Cvetan Sokolov, ki si kruh služi pri italijanskem Cuneu. Poznavalci odbojke bodo od 28. do 31. avgusta prišli na svoj račun, saj bodo v Hočah videli na delu pravcate mojstre odbojke. Nedvomno bo turnir v Hočah eden močnejših na slovenskih tleh kadarkoli. Tudi v reprezentanci Kanade bodo slovenskim odbojkarskim poznavalcem znani obrazi. Vodi jo Glenn Hoag, ki je dolga leta vodil ACH Volley, nepogrešljivi član pa je tudi Daniel Lewis, prosti igralec ljubljanske ekipe. Kanadčani imajo zavidljive rezultate, saj so lani igrali v elitni svetovni ligi in osvojili končno dvanajsto mesto. Tudi četrti udeleženec turnirja, reprezentanca Danske, ne sodi med odbojkarske eksote. Nenazadnje bodo gostitelji letošnjega septembrskega evropskega prvenstva. Aleš Andlovič STAREJŠI VETERANI NK SLIVNICA ŠE KAR VZTRAJAMO Da spomnim, jubilejna 50. obletnica nogometnega kluba Slivnica je za nami. Ostali smo ji dolžni in ona nam. Takšno je življenje. Brez dogovora ne gre. Čas pa teče in saj ni res, da nič ne reče. Pa poglejmo. Pred dnevi, v nedeljo 2. junija, smo se ponovno zbrali ob nogometnem igrišču ŠD Slivnica. Jasno, v skladu z načrtom, ki smo si ga zadali na zadnjem srečanju konec septembra lani. Takrat sta 70 let proslavljala Oto Kac »Kamela« in Franc Soršak, Friderik Breznik - »Bukal« pa 65. Pa saj ni res, bo kdo rekel, da takšni »oldtimerji« še brcajo. Drži kot pribito, večina jih še zagnano igra. Zbor je bil točno opoldne. Zbralo se nas je 21. Tokratna slavljenca sta bila Teodor Kočev - »Tošo«, 65 let in Marjan Pečnik »Peča«, 60. Pristen prijateljski sprejem slavljencev nam je dal krila. Hitro smo se zaklepetali, vselej izveš kaj novega. Prekinil nas je odločen Petrov (beri Kovačekov) glas: »Fantje, brž v slačilnico in potlej na igrišče, saj ob 15. uri kadeti Slivnice igrajo z vrstniki iz Slovenj gradca!« Naš večni vodja in kapetan Ivan Furh - »Hans« je sestavil ekipi. Še protokolarni gasilski posnetek, pozdrav obeh moštev in sodnik Peter Kovaček - »Pero« je dal znak za začetek. Za starejše v belih dresih so zaigrali: Bruno Kremavc, Franc Furh, Stanko Korenjak - »Stanček«, Ivan Furh - »Hans« in Teodor Kočev - »Tošo«, mlajše, t. i. kanarčke v rumeni opremi pa so zastopali: Anton Furh - »Toni«, Marjan Pavlin 40 - »Mato«, Marjan Lubi, Janko Simonič - »Turist« in Franc Vogrin - »Jula«. Čeprav smo starejši povedli, so nas mlajši do konca prvega polčasa povozili. Rezultat se je glasil 2 : 5. Pohvaliti je »Tonija«, ki je na golu zamenjal odsotnega Danila Repca - »Amiga«. Ubranil je nekaj silovitih strelov iz neposredne bližine. Morebiti se rojeva nov vratar ekipe »Furhi«. 10-minutni odmor z rahlo osvežitvijo je godil vsem. Tudi menjava »Stanček« h kanarčkom, »Turist« pa k nam, je bila salomonska. Ta še vedno aktivni nogometni KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST trener, poznan po silovitem in natančnem udarcu, je v prvem polčasu tri gole zabil nam, v drugem pa »bivšim« svojim. Tekma se je končala z rezultatom 8 : 8. Za bele so zadeli še »Hans« trikrat, slavljenec »Tošo« dvakrat, za rumene pa Lubi dvakrat, »Toni« dvakrat in »Jula« enkrat. Odločali so kazenski streli s 7 metrov. Pirova zmaga, bi lahko rekli, za gol razlike, je pripadla starejšim. Toda zmagovalci, tako kot vselej, ko se srečamo na zelenici, smo bili vsi. Nihče ni utrpel poškodbe. Mamljiv vonj pravkar pečenih dobrot, kakor tudi žeja, sta nas urno vodili na zborno mesto. Hitro smo se stuširali in preoblekli ter se posedli za bogato obloženo mizo. Medse smo povabili gostitelja Roberta Leitingerja, predsednika ŠD Slivnica, in sekretarja Slavka Piška z ženo. Naši staroste »Hans«, »Kamela« in »Bukal« so poskrbeli za protokolarni del. Slavljenca »Tošo« in »Peča« sta poleg lepih besednih pohval, z željo še tako naprej, prejela jubilejni nogometni žogi (na eni je pisalo celo blaugrana – uganka za nenogometaše in nenavijače) in tradicionalni viski. Zadonela je naša nogometna himna O Marijana, sladka moja Marijana. Po običaju je s številnimi novimi vici poskrbel za neminljiv smeh naš humorist »Mato«. Druženje se je veselo nadaljevalo. Kako dobro je tudi to, da nikoli ne zmanjka spominov, četudi le-ti počasi bledijo. Noč mora pokazati svojo moč, preden se starejši veterani razidejo. In razidejo se v pričakovanju novega, vselej nepozabnega druženja. Naslednje srečanje bo po 20. septembru. Že zdaj vabljeni na ogled derbija med preostalimi starejšimi veterani in »Furhi«, ki jih bodo zastopali predstavniki različnih generacij, od U-9 pa do tam, ko je že težko šteti. Bruno Kremavc Avtor fotografij Janko Simonič, dolgoletni igralec NK Slivnica LUBNIK, RABAC, STRUŠKA Če vam naslov ne pove veliko, naj takoj povem, da so to cilji prehojenih poti PD Skalca. Vsi se boste strinjali, da nam to pomlad vreme ni bilo preveč naklonjeno za pohode – a smo le ujeli nekaj nepozabnih dni. V začetku aprila smo se v pravem nalivu peljali skozi Škofjo Loko do lovske koče pod Lubnikom – in po kavici smo se v čudovitem sončnem dnevu vzpeli na vrh do koče. Oblaki so se skoraj raztrgali, le okoli Triglava so se še smukali. Dan, da ga iščeš! Po zložni poti smo se vračali v Škofjo Loko, si ogledali še razvaline gradu roparskih vitezov in starega loškega gradu, nato pa uživali še v lepotah starega mesta. Hvala vodniku Stanku za tak izlet. Rabac je bil naš letošnji obmorski cilj za prvomajske praznike. Štirje lepi dnevi v južni Istri so nam prinesli veliko novih doživetij: pohodnikom užitke in napor po dolgih poteh od Labina do Plomina in še kam (najvztrajnejši so osvojili tudi Sisol, tretji vrh Učkinega pogorja), nekaterim pa so bili dovolj sprehodi ob obali Rabca in po starem mestu Labin, pa seveda kopanje v bazenih z morsko vodo. Ob poteh smo se naužili pogleda na neštete cvetove ciklam, smukali vršičke špargljev in poskusili tudi divji česen. Skopa kamnita pokrajina nudi spomladi svojevrstne lepote, dovolj je še zelenja, vendar nas je domači vodnik opozarjal tudi na kače. Tako smo doživeli rudarsko Istro okoli nekdanjega rudnika Raša, okolico z opuščenimi vasmi in moderno turistično naselje Rabac, kjer poletni turist niti ne sluti, kaj vse se skriva v zaledju. Za nameček pa smo se zadnji dan zapeljali še na Brione, ki sedaj gostoljubno sprejemajo vse vrste turistov. 41 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Deževni maj nas je prikrajšal za planirane pohode, 8. junija pa nam je bil ponovno podarjen izlet po »rajskem vrtu«. Samo tako je mogoče imenovati cvetoče trate na pogorju Struške v Karavankah (med Stolom in Golico). Mejno pogorje, do katerega kar dobro grizeš kolena iz Javorniškega Rovta, te nagradi z lepimi razgledi na avstrijsko Koroško in na vence naših gora. Julijci so se nam počasi skrili, saj se je tam kuhala nevihta, ki nas je ujela na poti domov, na planini smo bili deležni le nekaj kapljic, ko smo vrh že zapustili. Prečkali smo še zadnje snežne zaplate in skoraj tekmovali v prepoznavanju številnih vrst planinskega cvetja – od prvih spomladanskih žafranov in alpskih zvončkov v skritih globelih do dišečih narcis, pogačic, jegliča, spomladanskega in Clusijevega svišča po obsežnih travnikih in enkratnih »skalnjakih« … Preveč, da bi oko lahko ujelo in ohranilo to lepoto, zato je bil vodnik Stanko še kako hvaležen za digitalni fotoaparat, saj bi mu filma prehitro zmanjkalo! Vseh petnajst pohodnikov pa je bilo iz srca hvaležnih vodniku, ki nas je popeljal v ta raj (in nas sam tudi varno vozil). Prelepo, da bi bilo pozabljeno. Majda Strašek Januš Fotografije Stanko Jakomini, z Rabca Rudi Uranjek in Cveto Meglič CEPIC STARE TRTE NA SLOVAŠKEM Ni se zgodilo prvič, da smo člani Združenja rezbarjev modelarjev lesa prestopili prag drugega dvorišča v kulturnem in turističnem delovanju. Tokrat smo na prošnjo slovaških kolegov uspeli dobiti v mariborski občini cepič stare trte. Kar nekaj vloženega truda je bilo potrebno, da smo ta cepič dobili, je pa bila organizacijska zgodba v nadaljevanju lepa in uspešna. Na našo prošnjo folklorni skupini KUD Milke Zorec, da se nam na Slovaškem pridruži in program posaditve stare trte dopolni s folklornim nastopom, je bil odziv pozitiven. Še več, organizirali so avtobus in poskrbeli za dobro počutje med dvodnevnim druženjem. Med člani folklorne skupine smo na avtobusu sedeli še glavni urednik Radia Maribor in viničar stare trte Stane Kocuter, vinska kraljica Maribora Mojca Kren ter nekaj članov Združenja rezbarjev, med njimi tudi novinar Dela Franc Milošič. Z nami sta bila tudi Irena Bertoncelj in Drago Beton iz Maribora, ki sta poskrbela za premostitev naših jezikovnih problemov tako pogovorno na Slovaškem kot na sami prireditvi ob posaditvi cepiča stare trte in pri sami organizaciji. Na Slovaškem pa so se tej pestri skupini pridružili še župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, podžupan Marko Soršak, direktorica občinske uprave Irma Bračko, Denis Balažič in Silva Božnik. Tukaj bi pripisal svoje mnenje: lepo je, če te nekdo povabi in se vabilu odzoveš. Vsi so bili vabljeni s strani organizatorja »Za kulturo a tradiciu Čičova, Medzčilizia, Žitneho Ostrovan, n. o.« in so se vabilu odzvali; res pa je, da se lepo počutiš, če v kulturnem sodelovanju v neki drugi državi s svojim prihodom in sodelovanjem dajo predstavniki občine skupaj z nami pečat promocije občine in tudi 42 države. Omenil bi še, da se je same zasaditve udeležil tudi veleposlanik Slovenije, ki ima predstavništvo na Slovaškem v Bratislavi, mag. Stanislav Vidovič. Glede na jezikovno barikado ne bom našteval predstavnikov Slovaške pri tej posaditvi. Posaditev stare trte je ob lepem vremenu uspela; prav veseli bomo, če ne bo poganjkov, ker to pomeni, da KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST imamo možnost naslednje leto ponoviti cel postopek. Ne vem, kaj na to moje mnenje porečejo Slovaki, verjetno ne bi bili preveč veseli. Ampak to se ne bo zgodilo, ker je Jožef Merkuš osebno posadil cepič stare trte in seznanjen sem, da gremo čez pet let na trgatev. Mogoče še par besed o dvodnevnem 'tako imenovanem izletu'. V soboto, 20. 4. 2013, po prihodu okrog 11. ure na dogovorjeno mesto srečanja (čez bivši mejni prehod Vamosabadi med Madžarsko in Češkoslovaško) smo si šli takoj ogledat veliko hidroelektrarno na Donavi v kraju Gabčikovo. Veliko delo, posebej pa sem bil presenečen, nad celim naseljem blokov, ki danes samevajo prazni, takrat so pa nudili nočitve zaposlenim. Po ogledu je sledilo kosilo v zelo lepi dvorani v Velkem Meder, tam smo imeli tudi v drugem hotelu prenočišče, povsem blizu termalnih kopališč. Veliki Meder je znan po termalnih kopališčih, mesto je pa nekje slaba četrtina velikosti Ptuja. Pretežno so v kraju hoteli, prenočišča in gostilne, turistični kraj v malem. Po zajtrku v nedeljo smo se poslovili od gostitelja (med ostalim je bila popotnica še sendvič) in krenili proti Blatnemu jezeru na Madžarskem. V kraju Pannonhalma smo si ogledali zelo velik samostan, kasneje v kraju Zirch veliko cerkev, ki jo obnavljajo že več deset let z evropskimi sredstvi. Res je, da je notranjost in zunanjost cerkve obnovljena, sedaj pa obnavljajo stavbe, ki pripadajo cerkvi, in okolico. Zanimivo je, da ko sem prvič sodeloval z Madžari, to je bilo leta 2002, so nas peljali v to cerkev na ogled. In kaj smo videli takrat? V notranjosti cerkve eno samo delo, od restavratorjev, zlatarjev, mizarjev, pleskarjev. Ni pa manjkalo snemalcev, ki so pridno snemali vsak detajl posebej. Zanimiva cerkev, zanimiv spomin, ampak mi se peljemo mimo Vesprema v turistični kraj Tihany. Če bo kdo potoval ob Blatnem jezeru, mu priporočam, da si ta kraj ogleda. Tukaj smo pred občino v letu 2010 skupaj s bivšim županom Maribora Francem Kanglerjem posadili cepič stare trte (to je bil prvi cepič stare trte, posajen na Madžarskem, tako kot je ta sedaj prvi na Slovaškem). V poznih večernih urah smo se zadovoljni, predvsem pa z lepimi vtisi vrnili iz Slovaške in Madžarske. Vsakemu od nas je ostalo v spominu nekaj nepozabnega, meni osebno – kako malo je potrebno, da pozabimo na vse težave in predvsem skupno, ne glede na to, kje je kdo in kam kdo pripada, naredimo sebi svojemu krogu lepši dan in ta dan polepšamo tudi drugim. Srečko Ornik V ZAMAHIH VETROV Nabiram poljube toplega jutra, zajemam žarke v dotike dlani. V zamahih vetrov nezadržno hitim. Iščem svetlobo vstalega dne. V dušo nalagam vse nežne poglede, neizrečene besede in sanje noči. Listju šumečemu izpijem vse barve, spomine skrijem za lepše dni. Majda Strnad 43 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST ZA FORMISKAMI JE USPEŠNA SEZONA Ženski odbojkarski klub Formis je vse od svojega nastanka, v letošnji sezoni državnega prvenstva nastopal z največjim številom selekcij. Izboljšanje pogojev za treninge, ki so posledica nove večnamenske dvorane v Hočah, kamor smo preselili večji del ekip, so doprinesli k povečanemu zanimanju deklet za odbojko. V klubu jih v različnih selekcija nastopa preko 100 in so letos tekmovale v kar 11 ekipah: dve ekipi v mini odbojki, tri v mali odbojki, dve ekipi starejših deklic, kadetinje, mladinke, druga članska ekipa v 3. ligi in prva članska ekipa, ki tekmuje v 1. državni odbojkarski ligi. FORMISKE SO LETOS OSME V DRŽAVI Formiske nastopajo v Prvi državni odbojkarski ligi že tretjo sezono zapored. V prvi sezoni so osvojile deveto mesto, v drugi sezoni sedmo, letos pa osmo. Kljub nekoliko višjim ciljem pred to sezono pa moramo biti z doseženim zadovoljni, saj so bile vse ekipe v ligi letos izredno izenačene. Formiske so tako premagale tretje uvrščeno ekipo Kopra in četrto uvrščeno ekipo Alianse, žal pa tudi izgubile z ekipo iz Grosuplja, ki je na koncu iz lige izpadla. Start v letošnjo sezono je bil nova izkušnja, kjer smo naredili velik napredek pri količini treningov. Punce so pred sezono doma opravile bazne priprave, nato pa odpotovale še na priprave v Italijo. Še pomembnejša pa je bila uvedba treninga fitnesa, kjer so dekleta osvojile tehniko dvigovanja uteži ter izboljšale svoje telesne sposobnosti. Vse to je vplivalo na manjše število poškodb tekom celotne sezone. »Novice o dogajanju v OK Formis lahko sproti spremljate na spletni strani www.okformis.si« naslednji sezoni nekoliko spremenjena. Organizatorka igre Angelina Ajnihar se vrača v Novo KBM, predvidene pa so tudi nekatere okrepitve na ključnih položajih. »Angelina Ajnihar je po koncu sezone dobila poziv v državno reprezentanco, kar je še posebno priznanje za igralko, trenerja in celotno ekipo Formis.« MLAJŠE SELEKCIJE SO ZADOVOLJILE Velik osip igralk v prejšnjih sezonah je razlog, da Formiske letos v mladinski in kadetski kategoriji niso dosegle vidnih rezultatov. Vrzel pri mladinkah in kadetinjah so zapolnjevale starejše deklice. Nekatere med njimi so poleg v svoji starostni kategoriji, nastopale še v ekipi, ki nastopa v 3. ligi, pri mladinkah in kadetinjah. Perspektivni ekipi starejših deklic Članska ekipa Formis, ki nastopa v 1. državni odbojkarski ligi Trener Peter Možič, je po končani sezoni igralkam čestital za izjemno sezono ter se jim zahvalil za vso odrekanje in za potrpežljivost v najtežjih trenutkih. Po osmih letih dela s prvo ekipo, se je Peter letos odločil za nov izziv. Prevzel bo perspektivno kadetsko ekipo Formisa in svoje bogato znanje prenašal na mlade, ki bodo v naslednjih sezonah zagotovo steber Formisove prvoligaške ekipe. Njegovo mesto je prevzel Sebastjan Zorenč, dolgoletni pomočnik trenerja pri Novi KBM, ki je se je že seznanil z igralskim potencialom in pričel z delom. Ekipa bo v 44 Sezona se je za prvo ekipo starejših deklic (letnik 1998 in 1999), pod vodstvom trenerke Patricije Klinc Rebernak, začela naravnost fantastično. Punce so brez poraza končale kvalifikacijsko skupino, se uvrstile v A ligo, kjer so prvi poraz doživele šele na zadnji, deseti tekmi ter se zanesljivo uvrstile na polfinalni turnir. Naporna sezona pa je nato na puncah pustila sled na najpomembnejših tekmah. Na polfinalnem turnirju so tako izgubile obe tekmi ter se na turnirju za mesta od 5 do 8, uvrstile na 7. mesto. Kot zanimivost naj omenim, da so naslov državnih prvakinj osvojile deklice OK Nova KBM, ki KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST so jih naše punce sredi sezone dokaj gladko premagale. Končna uvrstitev je žal nekoliko nižja od cilja, zastavljenega pred sezono, razveseljuje pa dejstvo, da je v tej generacij veliko perspektivnih igralk. »Kar petim starejšim deklicam se je letos uspelo uvrstiti v reprezentanco Štajerske in Prekmurske regije.« Ekipa Formis starejše deklice II je prav tako odigrala dobro sezono. Formis je bil celo edini klub v Sloveniji, ki je imel v A ligi dve svoji ekipi. Deklice so na koncu osvojile dobro 16. mesto, kar je izvrstne popotnica za prihodnjo sezono, ko bodo enako kot njihove predhodnice, ponovno naskakovale sam slovenski odbojkarski vrh. MINICE SO PREDALE KRONO Najmlajše Formiske so zadnji dve sezoni kraljevale v Sloveniji, saj sta generaciji 2000 in 2001 zapovrstjo osvojili naslov državnih prvakinj. Letošnji generaciji 2002 se to žal ni izšlo. Trener Boštjan Glodež je moral tako po več kot 1000 dneh nepremagljivosti, krono najboljše ekipe v državi predati ekipi iz Ankarana. Ekipa Formis mini Za prihodnost Formisa pa se ni bati. Kljub na koncu osvojenemu 7. mestu, so dekleta pokazala potencial za doseganje najvišjih mest v prihodnjih sezonah. Razveseljuje pa tudi dejstvo, da za njimi prihaja še en rod izvrstnih odbojkaric. Ekipa Formis mini mini, v kateri nastopajo celo dve leti mlajša dekleta, je letos odigrala veliko turnirjev, si pridobila ogromno izkušenj in na koncu osvojila odlično 16. mesto. Ekipa Formis starejše deklice II je prav tako odigrala dobro sezono. Formis je bil celo edini klub v Sloveniji, ki je imel v A ligi dve svoji ekipi. Deklice so na koncu osvojile dobro 16. mesto, kar je izvrstne popotnica za prihodnjo sezono, ko bodo enako kot njihove predhodnice, ponovno naskakovale sam slovenski odbojkarski vrh. O FORMISU SE GOVORI Formis je v zadnjem letu napravil velik preskok, tako v organizacijskem, kakor tudi v športnem smislu. Izvrstni pogoji za delo, strokovni trenerski kader in organizacijske sposobnosti so magnet, ki v klub privablja vse več deklet. Formis na zemljevidu slovenske odbojke ni več le nek vaški klub, Formis je znamka, o kateri se govori. Klub je vedno bolj zanimiv za vrhunske igralke, trenerje in seveda sponzorje, ki v takšni znamki vidijo svoj interes. Kot zanimivost naj omenim, da smo imeli v minuli sezoni, med vsemi prvoligaškimi ekipami največji obisk na tekmah 1. DOL. FORMIS MALA SO DRŽAVNE PRVAKINJE Ekipa Formis mala je letos prehodila trnovo pot do naslova najboljše ekipe v državi. Znani pregovor pravi: »Kar nas ne ubije, nas naredi močnejše!« In prav to se je zgodilo Formiskam. Po tem, ko so v 4. krogu tekmovanja nepričakovano izpadle iz glavne veje turnirja, so si morale polfinalni turnir priigrati preko finala repasaža. Od tukaj naprej pa so svojo nalogo opravile suvereno in zanesljivo. V finalu repasaža so najprej pometle s Kranjčankami in Murskosobočani, na polfinalnem turnirju pa še z Grosupeljčankami in Kamničankami ter se zanesljivo uvrstile na finalni turnir. Hoška lepotica je bila v nedeljo, 26. 5. 2013, prizorišče finalnega turnirja, na katerega so se poleg domače ekipe Formisa, uvrstile še ekipe Prevalj, Vitala in Calcita iz Kamnika. Letošnje državno prvenstvo v kategoriji male odbojke za deklice je pričelo kar 65 ekip (preko 700 deklet) iz cele Slovenije, na finalnem turnirju pa je bilo prostora le za štiri najboljše in punce so to tudi dokazale. Otvoritev finalnega turnirja v Hoški lepotici Ekipa Formis mini-mini po zmagi Domačinkam je pripadla čast otvoritvene tekme, ki so jo odigrale proti ekipi Vitala iz Ljubljane. Formiske so že na samem začetku pokazale, da jim ta dan ne ni enakih. Vital so premagale gladko z rezultatom 2 : 0 v nizih ter se uvrstile v veliki finale. V drugi polfinalni tekmi je ekipa Prevalj, prav tako gladko z rezultatom 2 : 0 v nizih, premagala ekipo Calcita iz Kamnika. 45 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Finalna tekma je obetala napet obračun. Ekipi Formisa in Prevalj sta se v letošnji sezoni pomerili že 4-krat in kar trikrat so slavile Prevaljčanke. A ta dan je bil nov, poseben dan. Igralo se je finale državnega prvenstva. Formiske so zaigrale, kot še nikoli, odločene, da se Korošicam oddolžijo za vse dosedanje poraze. In tako so delovale tudi na igrišču. Obe postavi Formisa nasprotnicam nista dopustili misli na zmago. Skozi celotna niza sta povečevali prednost ter na koncu zmagali z rezultatoma 25 : 16 in 25 : 15. Zadonela je pesem »Stand up for the Champions« in rajanje se je pričelo. Ta generacija odbojkaric Formisa, je po osvojenem prvem mestu v kategoriji mini, uspeh nadgradila še z osvojenim zlatom v kategoriji mala. Čestitke puncam in trenerju Dragu Blažiču. Trenerji so na koncu izbrali še najboljše igralke posameznih ekip, in sicer, Lucijana Kraljevič (Calcit), Ana Ščuka (Vital), Žana Račnik (Prevalje) in Nuša Trlep (Formis). Slednja je bila tudi izbrana za najboljšo igralko turnirja. Državne prvakinje za sezono 2012/13 - Formis mala Za Formis so nastopale: Nuša Trlep, Brina Bračko, Lara Kovačec, Sara Žvajker, Sara Repnik, Maja Pernek, Nika Merkuš, Teja Javernik, Maša Krumpak, Nina Jug, Anja Ertl in Špela Žgajner. Trenerja: Drago Blažič (glavni trener) in Patricija Klinc Rebernak (pomočnica trenerja). Robert Trlep, OK Formis URJENJE IN DRUŽENJE CLANSTVA TER PRISTAŠEV ENOTE OZSC NA OBRONKIH POHORJA V soboto, 25. maja letos, je vodstvo enote, ob podpori območnega Združenja slovenskih častnikov Maribor in SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi v bližini nadstrešnice AMD Orehova vas, ob svetovno znani motokros progi v Radizelu, izvedlo že šesto urjenje članstva in pristašev enote v streljanju s serijsko zračno puško ter metanju šolske bombe na cilj. Vseh urjenj in druženj, z desetimi pri bivšem lovskem domu Rače (v obdobju 1998 do 2007), je dejansko 16. Po urjenju je, kot vselej, sledilo nepozabno družabno srečanje. Vremenska napoved za to soboto ni bila dobra. K sreči, vselej je dobrodošla, vremenske razmere tega dne niso vplivale na izvajanje načrtovanih aktivnosti in nalog. Udeležba sicer ni bila rekordna, toda s številom 55 udeležencev smo presegli povprečje. Častnih gostov je bilo tokrat manj. Razne obveznosti, tudi izleti in pohodi, ne nazadnje je bil 25. maj, so jih vodile drugam. Z nami so bili Jože Škof, predsednik Častniške organizacije Maribor, Jernej Jazbinšek, predsednik Strelske družine iz Hotinje vasi, in Franc Bukovec, svetnik Občine Hoče-Slivnica. Od 8. do 9. ure so potekale priprave za urjenje in druge aktivnosti, tudi za predvajanje kratkih filmov preteklih usposabljanj in sodelovanja na različnih spominskih proslavah (pekrski dogodki, srečanje veteranov dveh generacij – Limbuško nabrežje, Pekre ...). Večna »zalednika« Vanč in Nada sta takoj po 9. uri poskrbela za vse prisotne, da so se nekoliko okrepčali. Tekmovanje v metu šolske bombe na cilj je vodil predstavnik OZSČ Mb Mišo Frajzman, s strani enote pa so mu pomagali Zvonko Brodnjak, Slavko Habjanič in Marija Dobaj - Brodnjak, ki je zapisovala rezultate. Tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško je, kot že vrsto zadnjih 46 let, vodil Franc Bukovec, dolgoletni predsednik SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi, pomagala pa sta mu Jernej Jazbinšek, sedanji predsednik te strelske družine, s strani enote pa sta bila zadolžena za varnost streljanja Jože Žuraj in Franc Gregorc, oba člana predsedstva ES. Prejemniki pokalov v generalni razvrstitvi: B. Kremavc – mšb/cilj, E. Pregl – ser. ZP/pos., ES I. (D. Sentič, L. Lederer, J. Žuraj) – ser. ZP/ekipno Pred podelitvijo priznanj in pokalov OZSČ Mb je sledil pozdravni nagovor predsednika OZSČ Maribor Jožefa Škofa. Izrazil je zadovoljstvo v zvezi z aktivnostjo članstva enote in kronološko predstavil naslednje aktivnosti območnega združenja v preostalem obdobju letošnjega leta. Še posebej je povabil na spust z rafti po reki Kolpi KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST in Lahinji, ki bo v soboto, 17. avgusta, in ki ga organizira Območno združenje slovenskih častnikov Metlika. Kmalu se je pričelo vselej prijetno druženje ob prijetnih vižah harmonikarja Frančeka in trobentača Hermana. Rojeval se je tudi mešani pevski zbor enote Slivnica. Kol'ko kapljic tol'ko let je ubrano zazvenela. Čez čas se je napolnilo tudi plesišče. Ob okusnem prigrizku in kapljici rujnega smo se ponovno okrepčali. Poskrbeli smo, da smo prizorišče urjenja in druženja zapustili v takšnem stanju, kot smo ga našli. Gostitelju, AMD Orehova vas in njegovemu vodstvu, se še enkrat zahvaljujemo in jih obenem prosimo, da nam tudi prihodnje leto omogočijo uporabo tega čudovitega prostora na obronkih ponosnega Pohorja. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, da je urjenje in druženje slivniške enote uspelo. Bruno Kremavc, stotnik, predsednik enote Slivnica Fotografija: Mišo Frajzman, član predsedstva OZSČ Maribor GASILSTVO POLETI Dež nam v pomladnih mesecih povzroča kar nekaj preglavic, predvsem slabe volje, sicer pa na našem področju na srečo ni bilo poplav. Verjetno letos ne bo težav s sušo ali premalo podtalnice in posledično z omejitvami porabe pitne vode. Sicer pa se nikoli ne ve. Krajane naprošamo, tako kot lani, da pač v tem primeru racionalno porabljajo vodo. V poletnih mesecih imamo gasilci načeloma tudi počitnice, saj je čas dopustov. Seveda smo dosegljivi, v kolikor se naši krajani znajdejo v nesreči. V jesenskem času pa imamo, tako kot ponavadi, največ aktivnosti. Velja izpostaviti večji požar, ki smo ga imeli v mesecu aprilu, in sicer 22. aprila. Čeprav je bil dopoldanski čas, se je na požar v zapuščenem Slivniškem gradu odzvalo večje število gasilcev. Po zakonu je sicer dovoljeno gasilcem zapustiti delovno mesto, vendar je še vedno veliko delodajalcev, ki tega ne odobravajo. Po enajsti uri smo bili gasilci vseh treh društev PGD Bohova, Hoče in Hotinja vas ter poklicni gasilci aktivirani na požar zapuščenega slivniškega gradu. Ob prihodu se je vil dim iz prvega in drugega nadstropja. Zaradi samega objekta, ki zadnja leta propada, je bilo gašenje zelo zahtevno. Posebej smo morali biti pazljivi na vso možno navlako, ki se nahaja v notranjosti objekta, tla so bila ponekod udrta, prav tako ostrešje, ki je v zelo slabem stanju. Zaradi dostopa do žarišča gorenja smo morali odpreti del pločevinaste strehe. Pri delu so bili gasilci privezani z vrvmi, in sicer zaradi možnosti padca v globino. Požar smo po nekaj urah pogasili, objekt so si nato ogledali kriminalisti. Materialna škoda je bila verjetno precejšnja. Je pa grad last Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Žal neizmerno propada. V juniju so tako gasilska tekmovanja na nivoju GZ Maribor in tudi v naši občini bo ta mesec kar nekaj gasilskih dejavnosti. Kolegi iz PGD Hoče namreč praznujejo 125-letnico delovanja. Gasilska prikazna vaja je že bila, in sicer na našo občinsko stavbo. Gasilci smo pokazali, kako bi potekalo gašenje in reševanje v primeru intervencije. Vajo so počastili z obiskom poveljnik in predsednik GZ Maribor ter seveda občinsko vodstvo z županom. Po krajši govorih je še sledila obvezna gasilska malica. Sicer pa je bila v juniju tudi veselica s priznanim ansamblom. Vsem krajanom občine želim, da si čez poletje med dopustom (doma ali kjerkoli že) naberejo novih moči! Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica Boštjan Frangež NOVI VAŠKO GASILSKI DOM NA BOHOVI PGD Bohova je v letu 2012 praznovalo 80 let uspešnega delovanja. Njegove korenine segajo na začetek prejšnjega stoletja, a uradna letnica ustanovitve je leto 1932. Društvo ima 46 članov, članic in mladih gasilcev. Od strojnega parka ima društvo avto cisterno in orodno vozilo z vso pripadajočo opremo. Prav tako imajo vsi operativni gasilci zaščitne obleke in ostalo pripadajočo opremo. Usposobljenost operativnega in ostalega članstva je na zavidljivi ravni. PGD Bohova ima dovolj strokovnega in operativnega članstva, ter opreme in vozil za področje, katerega pokriva na območju Občine Hoče-Slivnica. Problem pa že leta nastaja zaradi utesnjenosti v gasilskem domu. Lokacija gasilskega doma je vpeta v križišče glavne ceste skozi Bohovo, vzporedne ceste skozi Bohovo in ceste, ki pelje v industrijsko cono Bohova. Da pa o dimenzijah in stanju prostorov ter kvaliteti zidov ne govorimo. Dom v tej obliki je star več kot 50 let. Društvo je na predlog upravnega odbora na redni seji 4. maja 2012 sprejelo pravnomočni sklep, da prične z aktivnostmi za izgradnjo novega gasilskega doma na Bohovi. Osnova za sklepanje so bili predstavljeni argumenti, trenutno stanje v društvu in dolgoročni razvoj gasilstva na Bohovi in v občini za naslednjih petdeset let. Društvo je v preteklih letih na tekmovanjih in vajah, še posebej pa pri številnih uspešnih intervencijah, kjer je potekalo reševanje imetja in življenja ljudi ter živali, 47 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST doseglo zadovoljive rezultate. Tudi za vzorno delo upravnega odbora in vodstva društva ter članov društva je društvo dobilo s strani sosednjih društev, GZ Maribor in Občine Hoče-Slivnica vse čestitke in pisna priznanja. Nekateri člani društva pa so prejeli tudi republiška priznanja in pohvale. Za še kvalitetnejše in predvsem varnejše delo članov in mladine ter za krajše in varnejše izvoze na intervencije potrebuje PGD Bohova dolgoročno varnejše in boljše pogoje za delo. Pri temeljitih pregledih gasilskega doma in strokovnih analizah je bilo ugotovljeno, da vsa popravila od zunaj in znotraj ne prinesejo večje površine doma za boljše, varnejše ter kvalitetnejše delo gasilcev. Več prostora je nujno potrebnega zaradi vse več specialne in namenske zaščitne in reševalne opreme ter sodobnih vozil. Potrebujemo več garderobnih omaric, delavnico za manjša popravila ter prostornejše garaže. Kje je pa še prostor za izobraževanje, sestanke, sanitarije in na koncu tudi za druženje. Članov in mladine ima društvo vsako leto več in posledično so tudi potrebe zaradi tega vse večje. Tudi društva, kot so Aktiv žena, mladina, športno društvo in še kakšno društvo iz občine bo lahko uporabljalo prostore v novem domu. V starem domu za takšne dejavnosti ni prostora in še nevarno je. Obstoječega gasilskega doma namreč ni mogoče več širiti zaradi same lokacije doma, ki je sredi vasi. Na dveh straneh je cesta, na eni strani je potok, na zadnji strani pa privatno zemljišče z gnojem. Fasada in temelji doma nam tako propadajo zaradi vlage. Stolp, v katerem sušimo cevi in je hkrati že tudi najstarejši del objekta, je že nevaren. Ker je dom tik ob glavni cesti skozi Bohovo in odcepom, ki pelje v industrijsko cono, je delo gasilcev v času intervencije in v prostem času oteženo in življenjsko nevarno zaradi gostega prometa in neupoštevanja cestnoprometnih predpisov voznikov. Dobesedno, ko stopimo iz garaže, smo na cesti. Prišlo je do velikega števila nesreč, a k sreči še nobena ni bila s smrtnim izidom. Na žalost ne obstajajo podatki, kolikokrat je bila popravljana ograja mostu na križišču cest, koliko ograj ob hišah je bilo poškodovanih in koliko avtomobilov, ki so parkirali ob domu. Kdo si upa prevzeti odgovornost za ljudi – gasilski podmladek ter gasilce – in vztrajati na takšni lokaciji v nevzdržnih razmerah in ob tako gostem prometu. Posebej nevarno je ob prometnih konicah zjutraj in popoldan. Prav tako nimamo posebnega prostora za gasilska usposabljanja in vaje, ki jih ni malo. Posebej pozorni moramo biti na pionirje in mladino, ki so zelo razigrani. Zaradi navedenega se je članstvo PGD Bohova odločilo za sklep za izgradnjo novega gasilskega doma. Zemljišče za novi gasilski dom se nahaja med glavno cesto proti Mariboru in staro Ljubljansko cesto. Društvo je zemljišče že odkupilo in ga vpisalo v zemljiško knjigo in je last društva. Prav tako je postopek za pridobivanje tehnične dokumentacije in raznih soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja končan. Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja bomo vložili konec junija 2013. V začetku leta 2014 se predvideva pričetek izgradnje doma, ki naj bil končan v dobrih dveh letih. V kolikor bi bilo mogoče zagotoviti ugodno financiranje, pa še prej. 48 Finančna konstrukcija za izgradnjo novega doma predvideva sledeče vire sredstev: PGD Bohova ima na voljo nekaj lastnih sredstev, nekaj sredstev bodo prispevali člani društva v obliki lastnega dela, računamo na sredstva sponzorjev in prispevke krajanov. Večji delež pa bodo predvidoma predstavljala sredstva iz proračuna Občine Hoče-Slivnica. Seveda ne bo šlo brez prijave na razpise, katere bo razpisala Republika Slovenija in Evropska unija. PGD Bohova bo še naprej čuvalo vaše in naše domove in se odzvalo vsem tistim, ki ga potrebujejo v primeru požara, vdora vode ali pri kakšni drugi elementarni nesreči in tudi takrat, ko bo šlo za vesele ali pomembne dogodke. V pomladanskih mesecih je v našem gasilskem domu Bohovi potekala predstavitev projekta izgradnje novega doma. Povabljen je bil ves občinski svet in večina se ga je udeležila. Na projekciji smo predstavili idejni projekt, financiranje in potek izgradnje. Na koncu bi se še posebej radi zahvalili celotnemu Svetu občine Hoče-Slivnica, ki je na majski seji SOGLASNO sprejel sklep o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Občino Hoče-Slivnica in s tem omogočil nadaljevanje postopka za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Na pomoč ! Predsednik PGD Bohova Zmago Žnidaršič KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST POROCILO PGD HOCE Prva polovica leta 2013 teče h koncu in gasilci PGD Hoče ponovno pripravljamo četrtletno poročilo. V drugi četrtini letošnjega leta smo gasilci iz Hoč zabeležili 5 novih intervencij. Tako smo 2. 4. posredovali pri požaru kombiniranega vozila v industrijski coni, 3. 4. smo črpali vodo iz stanovanjskega objekta na Hočkem Pohorju, 22. 4. pa smo posredovali pri požaru Slivniškega gradu. Ta intervencija je bila med težjimi, saj je bilo potrebo iznesti veliko poškodovanega materiala. 8. 5. je neurje povzročilo okvaro na akumulacijskem jezeru pri Pohorskemu dvoru, 1. 6. pa smo ponovno črpali vodo na Hočkem Pohorju. V aprilu ob prazniku KS Hoče smo za občane priredili prikaz, kako ravnati v primeru, ko nam zagori osebno vozilo. Število gledalcev je preseglo naša pričakovanja, kar nam je v veliko priznanje in podporo, da bomo še v naprej prirejali podobne dogodke v namen preventive in pravilnih ukrepanj v primeru požara. Za praznik prvega maja smo tradicionalno postavili majsko drevo ter zakurili kres. Ob praznovanju 125-letnice obstoja smo priredili vajo na stavbo Občine Hoče-Slivnica, kjer smo prikazali naše ukrepe v primeru požara na takšni stavbi. Vaje so se udeležila vsa tri društva iz naše občine, torej PGD Bohova, Hoče in Hotinja vas, poklicni kolegi iz Javnega zavoda za zaščito in požarno reševanje Maribor ter PGD Miklavž in PGD Razvanje iz sosednjih občin. Sodelovali smo tudi pri straži na svetovnem prvenstvu v motokrosu v Radizelu. Na področju usposabljanja smo uspešno pridobili sedem novih gasilcev, ki so uspešno opravili nadaljevalni tečaj za gasilca v Pekrah, ter dobili novega nižjega gasilskega častnika ter 3 strojnike. Vsak drugi petek prirejamo društvene vaje, kjer se izobražujemo in skrbimo za svojo stalno pripravljenost. Vsako prvo soboto v mesecu imamo dneve odprtih vrat, kjer si lahko ogledate opremo in vozila, pripeljete svoje najmlajše ter se popeljete z našimi vozniki na kakšen kratek krog po našem lepem kraju. Kot zmeraj lahko spremljate naše dejavnosti na naši spletni strani www.gasilci-hoce.si, ki se dnevno ažurira in bo kmalu doživela še posodobitev. Hvala za vaše »klike«. Lepo vas pozdravljamo članice in člani PGD Hoče. Jure Hictaler, tajnik PRAZNOVANJE 125-LETNICE PGD HOCE Letos smo gasilci iz Hoč praznovali obletnico, s katero se lahko do sedaj pohvali le malo društev po Sloveniji. Tako smo v letu 2013 kot najstarejše društvo v naši krajevni skupnosti proslavili 125. obletnico svojega obstoja. Davno tega je dan, ko so se prvič sestali pobudniki ustanovitve obrambe pred ognjem v našem kraju. Natančneje 13. maja 1888. Takrat so z dobrimi nameni, sočutjem za soljudi v stiski ter veliko vnemo in požrtvovalnostjo začeli graditi uspešno zgodbo, ki traja vse do danes, in se bo, upamo, nadaljevala tako uspešno tudi naprej. Ob svojem prazniku smo tako pripravili več spremljevalnih dogodkov, tako za gasilce kot tudi za izven. Tako smo 8. 6. pripravili prikazno vajo gašenja požara na našo občinsko stavbo v Sp. Hočah, ki je bila po odzivu gledalcev sodeč več kot le zanimiva. 15. 6. smo imeli gasilci slavnostno sejo, na kateri smo podelili priznanja in zahvale vsem prostovoljnim gasilskim društvom, ki skupaj z nami tvorijo hrbtenico sil zaščite in reševanja v Sloveniji, ter našim zvestim podpornim članom, brez pomoči katerih bi bila marsikatera prepreka pri delovanju našega društva še kako otežena. V nedeljo, 16. 6., pa smo ob našem častitljivem prazniku za naše občane priredili parado s kulturnim programom in gasilsko vrtno veselico z ansamblom Modrijani in srečelovom, katera bo nedvomno marsikomu tudi zaradi lepega vremena ostala še dolgo v lepem spominu. Gasilsko parado je vodil častni poveljnik PGD Hoče Stanislav Polajžar, ešalon je vodil poveljnik PGD Hoče Sebastijan Visočnik, praporščake pa namestnik poveljnika PGD Hoče Ilija Barišić. V povorki so sodelovala tudi vsa domača društva naše občine ter PGD Miklavž s svojimi 49 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST gasilskimi vozili. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Godba na pihala iz Polskave, zadnja takšna gasilska godba na Slovenskem! V slavnostnem delu, ki je sledil, se je na govorniškem odru za našim predsednikom Juretom Šacem zvrstilo veliko eminentnih gostov: član Sveta veteranov pri Gasilski zvezi Slovenije Peter Šipek, podpredsednik Gasilske zveze Maribor Marijan Dobaja, namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije Branko Dervodel, ki je bil tudi slavnostni govornik, in seveda naš župan Jožef Merkuš. Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalimo Občini HočeSlivnica, generalnemu sponzorju Radiu City in vsem donatorjem, ki so pripomogli pri izvedbi veselice in srečelova. Zahvala gre tudi domačim članom, sokrajanom in vsem ostalim, ki so po svojih močeh pomagali, da bo jubilej PGD Hoče pustil neizbrisen pečat v naših in vaših srcih. Jure Hictaler, tajnik društva Fotografija: Zmago Žnidaršič Kulturni program je popestrila tudi naša dramska skupina Samotarji, ki je z domiselnim skečem privabljala nasmehe, prav tako so nastopili tudi tamburaši KUD Hoče ter mlada in obetavna glasbena zasedba z imenom TI-NE-TI. Hoški gasilci smo podelili tudi priznanja društvom in članom, ki so bili žal odsotni na sobotni slavnostni seji. Po končanem uradnem delu pa je na oder (končno!!) stopil trenutno najbolj priljubljen narodnozabavni ansambel v Sloveniji, Modrijani. Ti so, kot je zdaj za njih že samoumevno, poskrbeli za vzdušje, ki mu ni para. 16. SLOVENSKO SRECANJE LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE – JABLE – 2013 Že v lanskem letu sem se odločil, da letos pojdem na to zanimivo srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Ta srečanja v Jablah pri Mengšu so postala že tradicionalna in veljajo za največja v slovenskem prostoru. Sicer pa se lahko primerjajo tudi s tovrstnimi srečanji v drugih državah Evrope in po svetu. Srečanja potekajo na prostoru Kmetijskega inštituta Slovenije v neposredni bližini renesančnega in res prelepega gradu Jable. Na srečanju se je predstavila starodobna kmetijska tehnika v delovanju, in sicer starodobni traktorji, stacionarni stabilni motorji, vprežna orodja in stroji, kmetijski stroji in naprave in vrsta drugih pripomočkov. Vse razstavljene stroje, traktorje in opremo pa je posebej imenovana strokovna komisija iz posameznega področja tudi ocenila ter na osnovi kriterijev določila najbolje ohranjene oziroma restavrirane primerke. Za razstavo oziroma srečanje sem imel že iz lanskega leta restavriran in že predstavljen stabilni motor DEUTZ iz leta 1930. Potreboval sem še delovni stroj in ga naposled našel pri družini Klinc z Bohove. Izpod milega neba mi je Emil s traktorjem pripeljal domov rezalnik – puhalnik (po domače silosrekler). O tem, kakšen je bil sprejem doma, raje ne pišem, saj si lahko predstavljate, da dež, sonce in sneg, naredijo svoje. Po napisih in še ohranjenih identifikacijskih tablicah sem hitro ugotovil, da je bil ta stroj proizveden leta 1925 v podjetju Ježek, v takrat imenovanem Marburgu. Radovednost je bila prevelika, zato sem hitro pobrskal še malo po internetu in v mariborskem Pokrajinskem arhivu in ugotovil, da gre za takratno češko tovarno poljedelskih strojev, ustanovljeno 50 leta 1882. Leta 1908 pa je na javni dražbi v Mariboru to isto podjetje kupilo od podjetnika Karla Bendla njegove delavniške prostore in do leta 1921 izvajalo samo prodajo strojev, izdelanih na Češkem. Po tem letu je v Mariboru stekla proizvodnja kmetijsko-poljedelskih strojev, zaposlenih pa je bilo okoli 120 delavcev. Leta 1945 je bila tovarna nacionalizirana, saj je nosila ime Tovarna poljedelskih strojev Ježek Maribor, leta 1959 pa se je združila s tovarno Metalna Maribor ter v enem delu nadaljevala s proizvodnjo kmetijske opreme in strojev v povezavi z nemškim podjetjem RAU. Pa pustimo zgodovino in se vrnimo na začetek restavracije tega stroja. Spet je bilo potrebno narediti plan obnove, ki je bil podrejen terminu izgotovitve, in sicer začetek junija. Bilo je vloženega veliko dela, materiala, prostih ur, pri čemer so mi pomagali Stane, Darko, Jože in še en Jože. Podoba in videz sta se iz dneva v dan spreminjala GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO in dva dni pred 8. junijem mi še iz Hiše napisov Dolenc prinesejo kopije originalnih napisov in jih namestijo na stroj. Sledil je še končni testni preiskus ter super finiš. Dan pred odhodom smo naložili kombi in naslednji dan zgodaj zjutraj sva se skupaj z Jožetom podala na pot v Jable. V množici traktorjev, strojev, pripomočkov in orodij sva si poiskala ustrezno lokacijo in pripravila razstavni prostor. Popestrila sva ga z Jožetovimi izdelki iz lesa, pa tudi harmonika je zaigrala. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko. A največ pozornosti za razstavljene eksponate pa so izkazovali člani ocenjevalnih strokovnih komisij, ki so bili razdeljeni na ocenjevanje traktorjev, stabilnih motorjev, tovornih vozil in prikolic, traktorskih in vprežnih priključkov ter skupina za ročna orodja in stacionarne naprave. Sledila je slavnostna razglasitev rezultatov, in glej ga, zlomka. Ves trud se je izplačal, saj sem v kategoriji stabilnih SVIT REŠUJE ŽIVLJENJA Rak je bolezen, ki v razvitem svetu povzroči največ smrti. V Sloveniji je na drugem mestu po pogostosti pri obeh spolih rak debelega črevesa in danke. To je zahrbtna bolezen, ki se lahko v našem telesu razvija več let, brez kakršnega koli opozorilnega znaka. Mnogokrat je takrat, ko opazimo prve znake bolezni, že zelo pozno in je zdravljenje bolezni manj uspešno, zato je preventivna skrb za zdravje črevesa zelo pomembna. Rak na debelem črevesu in danki se največkrat razvije iz polipov – majhnih nenevarnih tvorb, ki nastanejo na sluznici črevesa. Če polipe pravočasno odstranimo, lahko razvoj bolezni celo preprečimo, zato je pravočasno odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb v zgodnji fazi ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje bolezni. Če raka na debelem črevesu ali danki odkrijemo dovolj zgodaj, lahko bolezen zelo uspešno zdravimo, mnogokrat onkološko zdravljenje sploh ni potrebno, saj polip lahko odstrani zdravnik med kolonoskopijo. V Sloveniji že od leta 2009 deluje preventivni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit. Program deluje na principu odkrivanja prikrite krvavitve v blatu – tako majhne, ki je s prostim očesom ne vidimo. Osebe, stare med 50 in 69 let, dobijo na dom vabilo v Program Svit, skupaj z Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu. Izpolnjeno izjavo pošljejo nazaj na Center Svit, od koder jim v enem tednu od prejema izpolnjene Izjave na dom pošljejo dva testerja z navodili za odvzem vzorcev blata. Po odvzemu vzorčke blata v priloženi kuverti pošljejo nazaj v Center Svit (pošiljko udeleženci v programu oddajo na pošti), kjer opravijo testiranje in jim na dom pošljejo izvid. Če je rezultat testiranja negativen, torej v blatu ni zaznati krvi, so osebe v program znova vabljene čez dve leti (in na vsaki dve leti do dopolnjenega 69. leta starosti), če pa je izvid pozitiven, osebo napotimo na kolonoskopijo – preiskavo debelega črevesa, da ugotovimo, kaj povzroča krvavitve. Testiranje na prikrito krvavitev v blatu ter morebitno nadaljnje zdravljenje je za vse, ki se vključijo v Program motorjev osvojil 2. mesto, v kategoriji stacionarnih naprav pa 1. mesto, za kar so nam bile izročene tudi lepe spominske nagrade. Ob vseh teh priznanjih pa je še najlepši občutek, da se je spet nekaj malega postorilo na ohranjanju tehnične kulturne dediščine v našem prostoru in vem, da bi se dalo še več postoriti, saj je po naših domovih in kmetijah še veliko orodja in naprav, ki bi se jih splačalo restavrirati. Za v prihodnje si želim, da bi čimprej še obnovil traktor Zetor in Lindner iz 60-ih let prejšnjega stoletja in da bi se poskušal najti kakšen prostor za etnografski muzej v naši občini. S tem bi zagotovo lahko popestrili našo turistično ponudbo in prikazali zgodovino razvoja kmetijstva na našem področju. Hvala vsem za pomoč pri obnovi in nasvidenje v Jablah leta 2014! Tekst in foto: Boris Demšič POHORSKI MEDENJAK Čebelarsko društvo Alojza Greifa Hoče letos 5. oktobra obeležuje 100 let organiziranega čebelarjenja v teh krajih. Ob tej priložnosti želimo iz pozabe iztrgati stare, pa tudi posodobljene recepte piškotov, narejenih iz medu (medenjaki). V ta namen bo razpisan javni natečaj »Pohorski medenjak«. Rok prijave bo od 20. 9. do 25. 9. 2013. Več informacij bomo posredovali čebelarskim društvom in društvom žena. Majda Bobanec, ČD Alojza Greifa Svit, brezplačno, saj stroške krije zavarovalnica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z rednim vključevanjem oseb v ciljni populaciji v Program Svit bi lahko najmanj za 20 % zmanjšali pojavnost raka na debelem črevesu in danki, saj bi z zgodnjim odkrivanjem bolezni ter predbolezenskih znakov raka lahko celo preprečili. Od začetka delovanja Programa Svit se je močno povečalo število rakov, odkritih še v začetni fazi, ko je bilo zdravljenje zelo uspešno in pri katerih ni bila potrebna operacija in onkološko zdravljenje, medtem ko je bilo pred delovanjem Programa Svit veliko več rakov odkritih v kasnejših fazah, ko je bilo zdravljenje manj uspešno in je bolezen že vplivala na kakovost življenja. V letu 2012 se je v Program Svit odzvalo in testiralo 62 % oseb, ki so dobili na dom vabilo, v Občini Hoče-Slivnica pa 61 %. Za uspešno izvajanje Programa in za doseganje ciljev je zelo pomembno, da se v Program Svitvključi čim več ljudi. Le redna skrb za svoje zdravje nam zagotavlja pravočasno ukrepanje ter dolgo in kvalitetno življenje. Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek Svit. Špela Fistrič 51 IZ NAŠIH KS SKRB ZA ZDRAVJE Spoštovane občane in občani! Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije v srbi za zdravje občanov izvaja Program Svit – program za presejanje in zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Podatke o izvajanju tega programa pošiljajo županom vseh slovenskih občin. Izvajanje programa bo bolj uspelo, če se bodo poleg zdravstvenih delavcev v podporo Programa Svit vključili tudi drugi: nevladne organizacije, mediji, lokalne skupnosti, župani, različne ustanove in združenja. Veliko lahko prispevajo tudi lokalne skupnosti. Na ravni regije vse dejavnosti koordinira pristojni Zavod za zdravstveno varstvo. Na našem področju je to Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska ulica 1, odgovorna oseba je Olivera Stanojević Jerković. V Sloveniji je v času od 1. januarja do 31 decembra 2012 v program bilo povabljenih 280.686, v zdravstveni regiji Maribor 45.947 oseb. V Sloveniji je bilo vabilo vročeno 279.592 osebam, v mariborski regiji pa 45.772. Iz zdravstvenih razlog je bilo izločenih v Sloveniji 12.992 (7,46 %), v naši regiji 1.699 (6,26 %) oseb. V programu ni želelo sodelovati v Sloveniji 725 oseb (0,26 %), v mariborski regiji 124 (0,27 %) oseb. V Sloveniji je vzorce blata vrnilo 153.881 (94,34 %) oseb. V mariborski zdravstveni regiji je od vrnjenih kompletov blata, primernih za analizo, bilo 22.557 (93,51 %) testov negativnih in 1.565 (6,49 %) pozitivnih. V Občini Hoče-Slivnica se je od vabljenih odzvalo 61,07 %, kar je za 1,25 % manj kot na državni ravni. Občanke in občane naše občine vabimo, da se v prihodnje odzovejo in sodelujejo v večjem številu. Za svoje zdravje mora najprej skrbeti vsak sam. Tako bodo tudi družbena in strokovna prizadevanje za ohranitev našega zdravja uspešnejša in učinkovitejša. Na podlagi gradiva Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki ga je občina Hoče-Slivnica prejela 25. 3. 2012, za objavo v Utrinkih priredila Irena Fridl, svetnica Občinskega sveta Občine Hoče- Slivnica. Irena Fridl 6 days race Ultramaraton Balatonfüred (8./12. 5. 2013) To je bila zame zelo pomembna preizkušnja. Vložil sem veliko treninga teka, prav tako opravil ogromno ur v domačem fitnesu, kjer sem si krepil telo. Hotel sem biti karseda najbolje pripravljen. V torek, 7. 5. 2013 dopoldne, sva se z ženo Zdenko odpravila na pot. Nekako po treh urah vožnje sva prispela v Balatonfüred. Najprej sva se odpravila po ključ od bungalova. Po vselitvi sva šla na sprehod, ogledala sva si nekaj trgovin. Ko sva se vrnila, sem si privoščil mrzlega "kozla", nato pa sem si začel pripravljati in zlagati stvari za tekmo, da jih bom imel na dosegu roke. Spat sem šel dokaj hitro, saj sem vedel, da bo z jutrišnjim dnem spanca bolj malo. Sredino jutro nas je pričakalo sonce. Uro pred štartom smo imeli sestanek, kjer smo morali podpisati formularje in dvigniti štartno številko. Naenkrat je bila ura dvanajst in že smo štartali. Zaradi vročine sem moral dosti piti. Žena Zdenka je pridno skrbela za hladno pijačo, s katero me je oskrbovala, obenem pa se potrudila tudi z masažo. Ure so začele kar hitro minevati in že je bila tu prva noč. Nekaj po 21. uri sem si prvič vzel krajšo pavzo. Najprej sem se stuširal, preoblekel (dolge hlače, majica z dolgimi rokavi, brezrokavni anorak), najedel in se odpravil nazaj na progo. Po 12 urah mi je uspelo preteči 91,8 km. Malo pred 5. uro zjutraj, ko se je že zdanilo, sem se odločil, da grem za uro in pol počivat, ker me je že mučil spanec. Do sedaj mi je uspelo narediti 120,60 km. Ko sem se stuširal, sem šel spat. Še prej pa sem Zdenki naročil, kdaj me zbudi. Ob pol sedmih sem bil že na progi. Sonce je počasi vzhajalo, km so se počasi nabirali. Počutje ni bilo ravno najboljše. Imel sem manjše težave z želodcem. Prvi dan je nekako minil in uspelo mi je preteči 155,708 km, s katerimi sem bil zelo zadovoljen. 52 Miro v cilju 762,58 km; tek posvečen tragično preminuli hčeri Lari ob 3. obletnici Drugi dan sem bil zelo priden, saj sem na progi zdržal do 23. ure zvečer in uspelo mi je preteči 205,61 km. Po 1 uri in 45 min sem bil zopet na progi. Ponoči mi ni bilo dolgčas, saj sem lahko celo noč poslušal žabji orkester. Nekako je minila tudi druga noč. Okoli 7. ure se odpravim na počitek, s 246,61 pretečenimi km. Po uri in 45 min se zopet vrnem. Na začetku so noge še malo trde, vendar se hitro omehčajo in segrejejo. Vročino še kar dobro prenašam. Glavo si hladim z mrzlo vodo. Minil je tudi drugi dan ali 48 ur in nabralo se je že 270,02 km. Sedaj so štartali tudi tekmovalci za 48-urni ultramaraton. Okoli 15. ure občutim utrujenost in grem na počitek, s pretečenimi 285,31 km. Po 2 urah se zopet vrnem na progo. Razmišljal sem o raznih stvareh: nisem pozabil na tragično preminulo Laro, na prijatelje in prijateljice, ki me spremljajo na internetu, me spodbujajo in mi pošiljajo pozitivno energijo. In že je tu tretja noč. Noge postajajo težke, lovi me spanec, zato se ob 22. uri odločim za počitek s pretečenimi 320,41 km. IZ NAŠIH KS Z želodcem nisem imel več težav. Veliko sem jedel hrenovke, kefir, tekoči sadni jogurt, tople juhe, kruh z marmelado, spil tudi veliko mleka. Ob 0.30 se vrnem na progo. Pričaka me orkanski veter, ki organizatorju zelo ponagaja. Teči je zelo težko, saj piha v prsi. Noč nekako mine in že se začne daniti. Vidno utrujen se okoli 5. ure zjutraj odpravim na počitek s 350,11 pretečenimi km. Zaradi orkanskega vetra sem naredil manj km, kot sem pričakoval. Na progo se ponovno odpravim ob 6.30 uri. Vreme je oblačno, rahlo dežuje, idealno za tek. Počutim se kar dobro, zato imam v planu narediti kar največ km. Vmes si privoščim krajše pavze. Po treh dneh ali 72 urah mi je uspelo preteči 389,72 km. Naslednji daljši počitek si privoščim ob 21. uri zvečer, s pretečenimi 440,124 km. Z dosedanjimi km sem bil zelo zadovoljen. Okoli 22.30 se vrnem na progo. Četrta noč je mirna, jasna. Žabji orkester neutrudno nadaljuje s svojim petjem. Več kot polovica ultramaratona je za nami. Noč mi hitro mine. Okoli 4. ure se odločim za počitek s pretečenimi 470,726 km. Ko se zbudim (ob 5.46), se najem in se odpravim na progo. Nedeljsko jutro me pričaka rahlo oblačno. Danes končajo tekmovalci , ki so prijavljeni na 48-urni ultramaraton, tako nas bo nekaj manj na progi. Opoldne je minil že četrti dan in uspelo mi je preteči 512,128 km. Ves čas sem se sukal okoli petega mesta, za tretjim mestom pa sem zaostajal za nekaj km. Naslednji počitek je bil ob 22. uri, s pretečenimi 570,631 km. Malo pred polnočjo se vrnem na progo. Pred menoj je peta noč. Mislim si: samo še ena, pa bo vsega konec. Km počasi minevajo in bližam se 600 km. Ob 4.23 dosežem 600,33 km in se odločim za počitek. Da se mi izpolni želja, moram preteči še okoli 100 km, do konca ultramaratona pa je še 31 ur in pol. Torej časa je dovolj. Ob 06. uri zjutraj se vrnem na progo. Danes je ponedeljek, torej predzadnji dan. Po petih dneh ali 120 urah mi je uspelo preteči 637,235 km. Današnji dan mi je hitro minil in ob 17.20 sem si privoščil počitek (670,537 km) in se ob Drugouverščeni Norvežan Trond in Miro. 18.30 vrnil na progo. Dvanajst min čez polnoč sem pretekel 700,238 km in želeni plan sem dosegel. Malo pred 6. uro zjutraj si vzamem zadnji počitek ( 731,74 km ). Trenutno sem bil na tretjem mestu. Škot je za menoj zaostajal za okoli 10 km. S petega mesta se je naprej počasi prebijal mladi Madžar. Vedel sem, da bo težko ohraniti tretje mesto. Ob 7.35 se vrnem na progo. Trenutno sem bil še tretji, Škot je zaostajal za dva kroga, Madžar pa za štiri. Čeprav po skoraj šestih dneh teka lahko rečem, da sem zadnje ure užival, kot že dolgo ne. Premagal sem Škota in se uvrstil na odlično četrto mesto, s pretečenimi 762,58 km. Prav ta dan pa je bila tretja obletnica Larine smrti, zato sem ta tek posvetil njej. Počivaj v miru, angel moj, zelo te pogrešam. Zavedam se, da mi je uspelo doseči vrhunski rezultat, presegel sem želeni cilj, dosegel slovenska rekorda v kategoriji M 50–54. Vse moje priprave so bile bogato poplačane. Seveda pa se moram posebej zahvaliti ženi Zdenki, ki me že od samega začetka podpira, ki je zame skrbela, da mi ni nič manjkalo, zato brez njene pomoči sigurno ne bi dosegel, kar sem. Srečen sem, da imam tako ženo, ki ve, kako se taki stvari streže. Miro Režonja STANKOVA POT PD Skalca Hoče-Slivnica skrbi tudi za nekatere pohodniške in planinske poti, med drugimi za gozdno pot št. 1, ki povezuje oba dela občine od nove športne dvorane v Hočah do slivniškega gradu. Skrb za te poti je predvsem v markiranju in čiščenju ovir na poti. Danes bi vam to pot št. 1 rada predstavila, saj ji nekateri poznavalci že rečemo kar »Stankova pot«. Številni sprehajalci in pohodniki, ki radi gredo po njej do Slivniških ribnikov ali še dalje do spomenika, dobro poznajo in pogosto srečajo na poti Stanka Januša, ki vztrajno ureja in popravlja pot. Velik del je namreč speljan po gozdnem kolovozu, ki ga v času spravila lesa močno uničijo traktorji. Prav zato si pomaga tako, da pot tudi izseka in »tlakuje« s količki, če je potrebno. Potrebno pa je pogosto, saj se po poteh zapodijo tudi motoristi, ki ne mislijo na sprehajalce. Za poletni čas je tudi veliko vredno, da je pot dovolj široko pokošena in brez skrbi stopimo po njej. Vse to je Stanku v veselje, zato skrbi tudi za mostičke in pridno obnavlja markacije. Na to »Stankovo pot« med Hočami ni Slivnico je najlepši dostop nasproti vhoda v zapuščeni hoški grad ob novi dvorani – poiščite samo enke – in ne boste se izgubili. Za poletni čas je tudi senca zagotovljena in na Slivniških ribnikih bodo vzcveteli lokvanji. Majda Strašek Januš Fotografije Marjana Barbarič in M. S. J. 53 DEVETOŠOLCI OŠ DUŠANA FLISA HOCE V ŠOL. LETU 2012/13 9. a Sedijo od leve: Uroš Planinšič, Gregor Colnarič, Anže Hojski, Lucija Divjak, Ana Mihelak; stojijo od leve, 1. vrsta: razredničarka Darinka Vičič, Tina Bauman, Žanet Mildner, Nina Murks, Vita Letonja, Martina Ribič, Domenik Dobaj, Tim Roškar, Vasja Pirc; stojijo od leve, 2. vrsta: Tea Obad, Tia Zagernik, Tina Kocbek, Inja Miljatovićč, Maša Petrič, Sara Počkaj, Domen Patrik Kukovič. 9. b Sedijo od leve: Uroš Planinšič, Gregor Colnarič,Anže Hojski, Lucija Divjak, Ana Mihelak; stojijo od leve, 1. vrsta: razredničarka Vlasta Bobovnik, Aleks Kelc, Rok Zidar, Kevin Rebernak, Kaja Ingolič, Mateja Blažetić, Klara Kozar; stojijo od leve, 2. vrsta: Špela Belec, Urška Špela Pregl, Aneja Tancer, Ana Kristina Šalinović, Ema Vrecl, Anja Petrovič, Tina Malek; Odsoten Marcel Heržič. DEVETOŠOLCI OŠ FRANCA LEŠNIKA VUKA V ŠOL. LETU 2012/13 9. a Od leve sedijo: Urška Jesenek, Vita Lipnik, Urška Regvat, Nina Lubi, Lucija Brezočnik, Kaja Ogrizek, Lana Kovačević, Gabriela Petek, Martina Ramot, Ana Plečko; od leve stojijo: učiteljica Tanja Blaznik, Boštjan Plečko, Nik Vauhnik, Mitja Vračko, Žiga Greifoner, Nejc Voh, Luka Saboti, Žan Lovrenčič, Gašper Jesenek, Žan Bračko, Jure Klemenčič. 9. b Od leve desni sedijo: Rok Rajšp, Jan Ivanuša, Luka Zevnik, Aljaž Topolovec, Timotej Jurič, Nejc Majcenovič, Aljaž Beras, Matija Lobnik, Tim Rajtmajer; od leve stojijo: učitelj Bojan Krempl, Remzija Ajrizi, Klara Vučkovećki, Maja Lorbek, Lana Horvat, NinaTopolovec, Rebeka Koren, Nala Stoicev, Polona Lešnik, Anja Zidanšek, Lara Pučko. UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 13, številka 2, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše Rošker, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Zbranost v igri, Jan Zelenik /// TISK: Grafis d.o.o., [email protected], naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 55 PRAZNOVANJE 125-LETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA HOCE Foto: Zmago Žnidaršič Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do konca septembra 2013. Naslednja številka izide oktobra 2013.
© Copyright 2024