PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE VPIS V VRTEC HOCE
01 april 2011 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica IZ DELA OBCINSKE UPRAVE SPREJET PRORACUN ZA 2011 OBVESTILA VPIS V VRTEC HOCE, SLIVNICA IN ROGOZA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE BESEDA UREDNIŠTVA SPOŠTOVANI BRALCI NAŠIH UTRINKOV! S prvo številko letošnjega leta prihajamo k vam v novi preobleki in delno spremenjenim uredniškim odborom. Upajmo, da vas bo nova podoba nagovorila in jo boste sprejeli. Ker je naše glasilo precej obsežno, smo se odločili za pregled vsebine na prvih straneh, vsako rubriko spremlja tudi značilna barva, po kateri jo boste lahko prepoznali. Naša nova vsebinska in tudi oblikovna ponudba pa so obvestila, ki jih najdete na posebnih straneh. Četudi nimamo rubrike z odmevi bralcev, lahko svoje mnenje poveste ali zapišete na naš elektronski naslov. Hvaležni vam bomo. Z novim mandatnim obdobjem županstva je bil imenovan (tri člane imenujejo stranke, dva župan) tudi naš uredniški odbor, in sicer po novem delujemo v sestavi: Majda Strašek Januš, odgovorna urednica in lektorica; Borut Celan, član; Martin Kramar, član; Metka Oberlajt, članica; Petra Trstenjak, članica. Iz uredniškega odbora smo izgubili dolgoletno članico Rosano Smogavec Vodušek iz Hotinje vasi. Sodelovala je od prve številke Utrinkov in nam bila kot pravnica v pomoč tudi pri pravnih zagatah, predvsem pa je skrbela za prispevke o kulturnem življenju svojega okolja. Kulturi in svojemu društvu KUD Milke Zorec je zvesta vse svoje življenje, ustvarjalnih idej in dela ji nikoli ne bo zmanjkalo, zato se zavedam, da je malo olajšana vsaj za eno breme. Za vse sodelovanje, mnoge pobude za pisanje prispevkov 35 08 04 09 ŽUPAN IZ DELA OBCINSKE UPRAVE Ponovoletni sprejem 6 Novorojenci v 2010 Obisk pri starejših 7 Občinska uprava malo drugače Osankarica 17 9 10 8 23 OBVESTILA IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Subvencioniranje hrane 17 v Občini Hoče-Slivnica Praznovanje v KS Reka-Pohorje 23 Vpis v vrtec Hoče, Rogoza in Slivnica Praznovanja v KS Hoče 24 Prireditve v KS Orehova-Hotinja vas 25 18 Sprejet proračun 2011 12 Obisk ministra za šolstvo Obisk ministra za promet 8 Ekološki otok 16 9 Piznanje občini in zlata vrtnica 17 Policija obvešča, svetuje, opozarja, ... 19 Brezplačni odvoz salonitne kritine 21 BESEDA UREDNIŠTVA v okolju in tudi za mnoge osebne prispevke se ji v imenu vseh sodelavcev pri Utrinkih in v imenu bralcev iskreno zahvaljujem. Hvala za zvestobo in predanost ter tiste pomirjujoče besede, da »s svojim pisanjem nikoli ne smemo vzpodbujati hude krvi in sovraštva, česar je med ljudmi tako že dovolj«. Ob branju te številke boste hitro ugotovili, da so mnogi naši poročevalci postali že stalni sodelavci in da se radi razpišejo o delu v društvih in ustanovah. Tudi dobre fotografije nastajajo, kar je gotovo zelo zaželeno. Ponovno prosim vse dopisnike, da raje napišite manj in dodajte fotografije s kakšnim komentarjem. To vsak bralec najprej pogleda! Dovolj prispevkov je s področja vzgoje in izobraževanja, tudi društvena dejavnost je pestro pokrita; brez člankov pa ostaja rubrika o gospodarstvu, saj je za to najtežje koga pridobiti. To področje našega življenja, ki je postalo najbolj zapleteno in najbolj greni marsikatero življenje, gotovo še čakajo boljši časi. Boste rekli, da živim v oblakih. Ne v oblakih – v upanju! Tudi v upanju, da bodo v našem življenju ponovno več veljale vrednote (o kakršnih piše na koncu Utrinkov g. Potnik) kot pa vsa sodobna vrednostna merila … Pred nami so velikonočni prazniki, prvomajsko praznovanje in tudi prazniki naših krajevnih skupnosti. Potrebujemo praznovanja – osebna in skupna, hrupna in vesela, pa tudi duhovno poglobljena. Prav vsak se kje najde. Naj nam pomagajo k naši človečnosti, sožitju in radosti bivanja na tem našem lepem koščku sveta. Majda Strašek Januš 40 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Pevski zbori na reviji Danaja “Sosed s hišico na hrbtu” 27 28 29 Ekokviz 30 Pravljična drevesa 35 KULTURA 36 Tamburaši KUD Hoče 36 54 41 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 53 IZ NAŠIH KRAJEV Projekt starejši za starejše Kaj so človeške vrednote 53 41 Hotel Tisa 54 Pomlad v KUD Milke Zorec 37 Fašenk 43 Prireditev ob slovenskem kult. prazniku 38 Krvodajalska akcija v februarju 46 »Poet tvoj nov Slovencam venec vije« 40 FORMIS MINI še brez poraza 47 ŽUPAN ŽUPANOVA BESEDA ekipam in športnim delavcem, za priznanja in nagrade še enkrat čestitam. V mesecu marcu smo na občino prejeli ARBITRAŽNO ODLOČBO, s katero je dokončno odločeno, da mora Občina Hoče-Slivnica, kot tožena stranka, tožečim strankam, ki so: 1. POOR Technobau und Umwelt AG, Abs berggasse, A-1100 Wien, 2. ELIN GmbH&CoKG, KrauBstrasse 1-7, A-4020 Linz, 3. Airport Consulting Vienna GmbH, LandstraSer GUrtel 3, A-1030 Wien, Spoštovane občanke, občani! V deželo prihaja pomlad, mi pa smo pripravili prvo letošnjo številko UTRINKOV. Hkrati je to tudi čas, ko finančno zaključujemo preteklo leto in že sprejemamo nove cilje, naloge in obveznosti. V naravo se vrača življenje v najlepši luči pomladno zelene barve in toplote vedno močnejših sončnih žarkov; skratka, pomlad nam prinaša toploto sonca in lepoto cvetov. Morebiti bo kdo pomislil, ocenil, da smo se na občini držali »vremenskega reka«, da se s prebujanjem narave prebujamo tudi mi. Zagotavljam vam, da temu ni tako. V vseh zimskih mesecih so strokovne službe opravile veliko dela, pripravile predlog proračuna, ki je zelo investicijsko naravnan in je bil takšen na 4. seji občinskega sveta tudi sprejet. V tem letu bomo dokončali izgradnjo vrtca v Rogozi in gradnjo Kulturnega centra v Hotinji vasi, nadaljevali z izgradnjo kanalizacije v Rogozi, kar nekaj kilometrov cest bo dobilo asfaltno prevleko, dokumentacija za izgradnjo glavnega kolektorja Hotinja vas–Rogoza je dobila »zeleno luč« in upam, da s tem tudi finančna sredstva. V tem letu je v pripravi dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušitev objekta Mariborska cesta 2 in dokumentacija za postavitev na istem mestu novega objekta, za katerega smo iz Ministrstva za zdravje pridobili za sofinanciranje nepovratna sredstva, v pripravi je tudi dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo športne dvorane v Hočah. Zelo živahno je bilo v preteklih mesecih na področju društvenih dejavnosti in večina teh je imela občne zbore. Kar precej sem se jih udeležil. Poročila kažejo veliko delovno vnemo, bogato dejavnost in kvalitetno delo. Zgodilo se je, da je ob vikendih ob istem času bilo ob isti uri več občnih zborov, zato se seveda vseh nisem udeležil, upam, da zaradi tega ni zamere. Tudi za dejavnosti društev so v proračunu predvidena sredstva sofinanciranja, tako za društvene dejavnosti kot tudi za sofinanciranje prireditev in sofinanciranje posameznih objektov. Zelo lepo je tudi uspela prireditev »Športnik leta«. Vsem, tako športnikom, 4 nerazdelno plačati 360.000,00 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2008 dalje. Prav tako je občina dolžna prvotožeči stranki povrniti 19.338,32 € stroškov arbitražnega postopka z zakonsko zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Že v UTRINKIH v letu 2007 sem pojasnil zadeve v zvezi s kopensko logističnim centrom, pa vendar ponovno nekaj pomembnih informacij: 1. V mesecu februarju 2006 je takratni župan g. Anton Obreht na Ministrstvo za okolje in prostor (OP) naslovil pobudo za izgradnjo kopensko logističnega centra na 200 ha površin med avtocesto, letališčem in železnico. 2. 2. maja 2006 je občina objavila v časopisih Delo in Financial Times Deutschland razpis za izbor usposobljenega specializiranega strateškega partnerja za ustanovitev skupne družbe za razvoj in realizacijo »Logistično-gospodarskega centra Oreh«. 3. Na razpis se je prijavil konzorcij treh skupnih ponudnikov (Porr, Elin, Airport). 4. Občina je 14. 7. 2006 za svojega partnerja izbrala konzorcij tožečih strank. 5. V mesecu septembru 2006 sta občina ter konzorcij Porr, Elin, Airport sklenila kooperacijsko pogodbo v nemškem in slovenskem jeziku kljub temu, da le-to ni bilo predvideno v vsebini razpisa. Pobuda, ki je bila podana februarja 2006, je bila uvrščena v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, ki pa jo je vlada sprejela 12. 10. 2006. V 3. poglavju Resolucije pod Predstavitev projektov je pod poglavje 3.1.7. Izgradnja gospodarskega središča OREH: Predmet projekta: - Podjetniški inkubator - Univerzitetni inkubator - Znanstveni park - Tehnološki park - Kopensko logistični center - Center za obvladovanje lahkih in večfunkcionalnih materialov ALOREG – Slov. Bistrica - Industrijska cona Ormož V poglavju 4, Potrebni koraki za realizacijo resolucije, so za nadaljnje izvajanje resolucije predvideni naslednji ukrepi: - za koordinacijo, spremljanje in vrednotenje izvajanja celotne resolucije je zadolžena Služba Vlade RS za razvoj; ŽUPAN - za vsak posamezni projekt Vlada RS določi nosilno ministrstvo; - nosilno ministrstvo za vsak projekt ustanovi projektno skupino za izvajanje projekta, v kateri sodelujejo: a. vodja projektne skupine, b. po en predstavnik tistih resorjev Vlade RS, na katere se tudi nanašajo vsebine projekta, c. en predstavnik regije/pokrajine, d. en predstavnik občine, v okviru katere se izvaja projekt ali del projekta, e. predstavniki zasebnega sektorja, kjer so deluje zasebni sektor; - nosilno ministrstvo za vsak posamezni projekt predlaga sestavo projektne skupine v potrditev Vladi RS v 30 dneh od sprejema resolucije; - projektna skupina se redno sestaja, vendar najmanj vsake tri mesece; - v primeru, kadar študije izvedljivosti pokažejo, da je zaradi spremenjenih okoliščin kateri od projektov izvedljiv ali neizvedljiv v takšni obliki, kot je predviden, se lahko spremeni vsebina in lokacija projekta; - pri projektih, ki jih lahko razumemo kot državne pomoči, bo potrebno ne glede na vključenost teh projektov na listo resolucije, le-te izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo področje državnih pomoči, in jih izpeljati na podlagi ustreznih drugih postopkov, ki urejajo tovrstne projekte. Iz vsega navedenega izhaja, da je takratni župan g. Obreht, kljub temu da je Vlada RS sprejela ob sprejetju resolucije tudi zgoraj navedene ukrepe, kako izpeljati izvedbo posameznih gospodarskih središč, šele 12. 10. 2006, izpeljal razpis in podpisal pogodbo pred tem rokom. Še več, v pogodbi v točki 2.1.5., je občino zavezal, da se bo v roku 6 (šestih) mesecev od podpisa kooperacijske pogodbe (v nadaljevanju: pogodbe) odobril okvirni načrt in v skladu z okvirnim načrtom sprejel Državni lokacijski načrt (DLN), v kolikor pa se to ne bo zgodilo, je konzorcij upravičen do plačila odškodnine za izvedeno delo v višini 300.000,00 € plus davek. Prav tako iz določil Pogodbe izhaja, da je občina zavezana, da bo cena za odkup zemljišč za potrebe logističnega centra določena v višini do 15,00 €/m2. Na vseh razgovorih v letu 2007, bilo jih je kar nekaj, s predstavniki podpisnikov Pogodbe (Porr, Elin, Airport), sem poudarjal, da sprejem DLN ni v pristojnosti občine, ampak Vlade RS, prav tako sem poudarjal, da ne bo možno zagotoviti zemljišč po ceni 15,00 € za m2. Na sestanku Ministrstva za okolje in prostor pa sem zahteval, da se izvajajo predvideni ukrepi, ki jih je sprejela Vlada RS ob sprejetju Resolucije. Prav tako sem pojasnjeval, da naša občina ne bo naročnik DLN kakor tudi ne plačnik tega dokumenta. Ministrstvu za okolje in prostor smo decembra 2007 skupaj z Mestno občino Maribor posredovali dopis za kritje stroškov izdelave DLN, ki so bili ocenjeni na 1.170.000,00 €, in ponovno pojasnili, da nam proračunski viri ne omogočajo, da naša občina poravna ta strošek. Decembra 2007 in januarja 2008 smo izvedli anketo, s katero smo zaprosili lastnike zemljišč, ki so bila predvidena za logistični center, da podajo svoje mnenje glede prodaje teh zemljišč. Do konca aprila smo sprejeli odgovor: od 77 lastnikov, ki so poslali vprašalnik nazaj, jih je 20 bilo pripravljenih prodati zemljišče za ceno 15,00 € za m2, ostali pa po 50, 60, 150, celo 300 €/m2, nekateri pa zemljišča niso bili pripravljeni prodati. Z vsemi temi ugotovitvami smo seznanjali podpisnike pogodbe. Junija 2008 so nam podpisniki Pogodbe izstavili račun v višini 360.000,00 €. Račun smo zavrnili in Mariborsko razvojno agencijo zaprosili, da oceni do takrat opravljeno delo podpisnikov Pogodbe. Odgovor Mariborske razvojne agencije je bil, da študija ni izdelana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in kot takšna ne izpolnjuje pogodbenih kriterijev. Vrednost izdelka so ocenili na 25.000,00 € do maksimalno 30.000,00 €. Oktobra 2008 je bil med strankami kooperacijske pogodbe opravljen razgovor: Stranke so soglašale, da glede na takratno situacijo v gospodarstvu ni mogoče doseči namena pogodbe, zato je bil podan predlog, da se pogodba sporazumno razdre. Do realizacije sporazumne razveze pogodbe ni prišlo. Dne 1. 3. 2010 so tožeče stranke (Porr, Elin, Airport) vložile tožbo na Mednarodno arbitražo pri Gospodarski zbornici Avstrije na Dunaju, katere pristojnost reševanja sporov je bila določena v kooperacijski pogodbi, kot tudi to, da je odločitev arbitraže dokončna in zavezujoča. Vse navedeno v zvezi z logističnim centrom navajam zaradi tega, ker mi nekateri očitajo, da do izgradnje ni prišlo, ker sem temu jaz nasprotoval. Trdim ravno obratno; od vsega začetka sem trdil (še pred volitvami 2006), da občina ne more biti plačnik DLN, da ni korektno zahtevati od lastnikov zemljišč prodaje le-teh po 15,00 €/m2 in da lokalna skupnost oziroma strokovne službe občine ne zmorejo voditi takšnega projekta, kot je izgradnja logističnega centra. Te moje trditve so se potrdile že 12. 10. 2006, ko je vlada RS sprejela resolucijo in v tej zvezi tudi izhodišča in ukrepe za izvajanje. Marsikdo se še verjetno spomni zahteve takratnega župana junija 2006, da se me razreši podžupanskega mesta, pa ne zaradi tega, kot so nekateri govorili, češ da sem bil invalidsko upokojen, kar je bila laž, ampak tudi zaradi stališč, ki sem jih imel do izgradnje logističnega centra. V zvezi z našimi obveznostmi do plačila po odločbi arbitraže se bo naš pooblaščeni odvetnik do začetka aprila dogovoril, ali lahko poravnamo obveznosti v več obrokih, ali lahko zamudne obresti spremenimo v navadne obresti. V primeru, da tožniki na to ne bodo pristali, bomo svojo obveznost TAKOJ poravnali, kot nam to nalaga arbitražna odločba. Zaradi poravnave teh obveznosti (predvidevam cca 480.000,00 €) bo potreben seveda rebalans proračuna. Tako bodo nekatere investicije zamaknjene tudi v leto 2012. Vendar, spoštovane občanke in občani, skupaj s strokovnimi službami občine vam zagotavljam, da LIKVIDNOST OBČINE HOČE-SLIVNICA NI in NE BO OGROŽENA. Občina Hoče-Slivnica je preko pooblaščenega odvetnika že vložila kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo v Mariboru zoper bivšega župana g. Antona Obrehta, ki je bil v letu 2006 podpisnik sporne kooperacijske pogodbe. Želim vam prijetne praznike, ki so pred nami. Preživite jih čim lepše na način in v družbi, ki vam najbolj odgovarja, vas sprosti in radosti. Vse dobro in lepo vam želim tudi v prihodnje. Župan Jože Mekuš 5 ŽUPAN PONOVOLETNI ŽUPANOV SPREJEM V petek, 14. januarja 2011, je v Kulturnem domu Hoče potekal tradicionalni županov ponovoletni sprejem, na katerega je povabil župane sosednjih občin, poslovne partnerje, člane občinskega sveta, odborov in komisij, podjetnike, predstavnike policije, javnih zavodov, šolstva, društev, organizacij, predstavnike krajevnih skupnosti in svoje sodelavce. Uvodoma je predstavil glavne dosedanje razvojne aktivnosti občine in načrte za letošnje leto. Gospa Mojca Jamšek je ob odhodu v pokoj prejela priznanje župana za dolgoletno sodelovanje med Krajevnim uradom Orehova vas in občino. Že osmo leto zapored so bile svečano podeljene tudi pogodbe dobitnikom občinske štipendije za šolsko leto 2010/2011. Prejemniki štipendije poleg dobrih učnih uspehov dokazujejo še svojo posebno nadarjenost z izjemnimi dosežki s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih del, s sodelovanjem pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, s priznanji in nagradami, pridobljenimi na občinskih, državnih ali mednarodnih tekmovanjih, in s priporočili šol oz. fakultet. Na razpis za šolsko leto 2010/2011 se je prijavilo 33 kandidatov, štipendije pa je prejelo sedem dijakov in sedem študentov. Dijaki: Jure Koren, Nina Korošak Serčič, Ana Gerečnik, Mark Kmetec, Rok Ribič, Sara Blažič in Rok Špindler. Študenti: Maruša Majer, Manca Šoštarič, Andreja Zidarič, Lucija Sel, Katja Ertl, Jasmina Fridl in Tina Kobale. Z glasbo in pesmijo so nas razvajali priznani glasbeni gostje: mezzosopranistka Tina Bohak s spremljavo na klavirju Andreje Prel in Trio Onix, ki ga sestavljajo Petra Arlati Kovačič (violina), Slavko Kovačič (klarinet) in Gorazd Strlič (violončelo). Metka Oberlajt, svet. za gosp., tur., dru. in splošne zadeve 6 ŽUPAN OBISK ŽUPANA PRI STAROSTNIKIH NAD 90 LET Zima se že poslavlja in prve cvetlice nas že razveseljujejo s svojimi pomladnimi barvami. Županovi obiski starostnikov pa segajo še v zimski čas, saj od zadnjih Utrinkov v mesecu decembru praznovalo svoj 90 rojstni dan in več kar 10 starostnikov. Morda pa je tudi to pokazatelj, da pa vseeno ni tako slabo v tej naši lepi domovini. Da so med nami ljudje, ki skrbijo za naše mame, babice, prababice in očete, dedke in pradedke. Med njimi so prav gotovo vsi našteti sorodniki ge. Neže Molnar. Drobna prijazna ženkica biva pri svoji hčerki, občasno pa jo k sebi na svoj obnovljeni dom odpelje tudi vnukinja Lidija. Ga. Marija Roškar je prav na 31.12. ugasnila že 94. svečko. Obdana s svojimi domačimi in s še vedno dobrim spominom na svojo prehojeno življenjsko pot se je prav dobro počutila med nami. Ga. Rogina Pavla je v domu za ostarele v Poljčanah. V lanskem letu ob našem obisku je imela smolo. Zbolela je in upajmo, da se je njeno zdravje že povrnilo. Prav poseben dogodek pa je bil 23. januarja, ko smo obiskali našega 102 leti starega Jožeta Predana. Na zasneženo Pohorje v Dolino miru nas je spremljala ekipa RTV Maribor in objavila kratek intervju s tem klenim gospodom, ki še vedno »razdere kako hudomušno«. G. Jože Ekerl biva v Domu Danice Vogrinec in kot sam pravi, se tam tudi odlično počuti. Pri ge. Julijani Čurič smo bili v družbi njenih hčera in vnukinje. Ga. Čurič je še vedno tista dobrohotna mama, ki svoje hčere »pokomandira« in združuje, one pa z veseljem sprejmejo nasvet ali dobronamerno kritiko. Še vedno je sneg trmasto vztrajal po pobočjih, ko smo obiskali go. Frančiško Bučar. Letos je praznovala svoj 90. rojstni dan v svoji hiški na Polani. Težko je z besedami izraziti veselje in zadovoljstvo, ki smo jih bili deležni ob obisku. Pogovora ni in ni bilo konca, tako smo se med drugim dogovorili, da bodo spomladi naši fantje popravili del strehe in še kaj postorili. Gospa nas je spremljala kar do avta, nekaj dni zatem pa je na naslov župana prišlo pismo, v katerem je ga. Bučar izrazila iskreno zadovoljstvo in zahvalo za tople besede župana. 93-letna ga. Angela Gmeiner gostuje pri svojih otrocih in vnukih, ki so se tokrat, prav za to priložnost, zbrali na obisku pri njenem sinu. Kar malce ganljivo je videti razpon, ki kaže naš življenjski ciklus od rojstva do pozne starosti. In hvala Bogu, kot temu radi rečemo, da bi bilo takšnih družinskih slik čim več. Ob obisku ge. Sonje Založnik začutiš spoštljivost, ki jo težko opredeliš; ali zaradi pozitivne življenjske energije, ki jo nosi v sebi, ali ponosa, ki ga čutiš ob pripovedovanju o njenih otrocih in vnukih. Vsekakor pa njena vedrost in milina pripomoreta k njenemu dobremu počutju in sposobnosti, da sama gospodari v svoji hiški. Za kakšen nujen prevoz pa poskrbi dober in razumevajoč sosed. Za go. Alojzijo Topolovec skrbijo v Domu Danice Vogrinec. Ob obisku župana jo odnese v spomine in pogled skozi okno razodene, da komaj čaka sprehoda v sončnem dnevu ob spremstvu skrbnih uslužbencev doma. Besedilo in slike Silva Božnik tajnica župana g. Jože Predan ga. Neža Molnar ga. Marija Roškar ga. Rogina Pa vla ga. Alojzija Topolovec ga. Bučar Fr ančiška g. Jože Ekerl ga. Sonja Založnik ga. Julijana Čurič er ga. Angela Gmein 7 ŽUPAN OSANKARICA V soboto, 8. januarja 2011, je bila pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju tradicionalna spominska prireditev v spomin na poslednji boj Pohorskega bataljona. Prireditev so pripravile občine Slovenska Bistrica, Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in MO Maribor. Slavnostni govornik je bil dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, kulturni program pa sta pripravili občini Ruše in Slovenske Konjice. Prireditve se že tradicionalno udeleži tudi župan naše občine g. Jože Merkuš, ki v skladu s protokolom v imenu Občine Hoče-Slivnica položi venec v spomin na padle borce Pohorskega bataljona. Letošnje leto se je pohoda udeležilo rekordno število obiskovalcev. Naštetih je bilo preko 2000 udeležencev. Morda ne bo odveč ob tej priložnosti spregovoriti nekaj tudi o predpisanem protokolu prireditev, ki se odvijajo v skladu s predpisanim državnim protokolom, ki velja ob obisku predsednika Državnega zbora. Protokolarna pravila so predvsem na državnem nivoju dokaj stroga in jih je potrebno dosledno uporabljati. Poznavanje protokolarnih pravil je osnova splošne kulture in razgledanosti (povzeto iz knjige Čari protokola avtorice Ksenije Benedetti). Na državnem nivoju se na podlagi zakona, ki ureja to področje, na tovrstno prireditev odzove v skladu z medsebojnim dogovorom tudi vrh državne politike. V preteklih letih so se tako odzvali predsednik države dr. Danilo Türk, bivši minister za obrambo g. Karel Erjavec, aktualna ministrica ga. Ljubica Jelušič, letos, kot že navedeno, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar. Z državnimi predpisi je urejeno področje spremljajočega protokola (vojska, policija, varovanje), ki spremlja državnike na najvišjem nivoju in ga mora dosledno upoštevati tudi prireditelj dogodka. Tudi pri polaganju vencev ob prisotnosti visokih državnikov je vrstni red določen in ga napovedovalec dosledno upošteva; visoki državniki v spremstvu vojske, poslanci državnega zbora, župani občin, nato sledijo delegacije (imenovane znotraj svojih članov) raznih organizacij in društev. Tudi mi smo že gostili kar nekaj ministrov in visokih gostov, vendar je bil gotovo od teh najzahtevnejši projekt sprejem in gostitev predsednika države dr. Danila Türka kot pokrovitelja dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu, ki smo ga, kakor tudi vse ostale, uspešno izvedli. Glede na to, da je Služba protokola poslala zahteve in usmeritve, je bilo potrebno kar nekaj priprav in dogovarjanj. Pri tem je seveda najpametneje slediti navodilom službe protokola, ki je v ta namen tudi usposobljena. In izraženo zadovoljstvo na koncu dogodka je najlepše darilo. OBISK MINISTRA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT V okviru obiska Vlade Republike Slovenije v Podravski regiji, ki je potekal v sredo, 26. 1. 2011, smo se na lokaciji pri Slivniškem gradu srečali z ministrom g. Igorjem Lukšičem. Seznanili smo ga s problematiko Slivniškega gradu, ki je v lasti Ministrstva za šolstvo in šport, saj leta ni uvrščen na seznam gradov, namenjenih za prodajo. Minister nam je obljubil, da bodo v letu 2011 na ta seznam uvrstili tudi naš grad in s tem omogočili rešitev gradu pred nadaljnjim propadanjem. Obisk ministra smo izkoristili tudi za to, da smo ga seznanili s potekom gradnje vrtca v Rogozi in ga hkrati povabili na njegovo otvoritev v pomladnih mesecih. Nekaj besed smo še spregovorili tudi o namenu gradnje večnamenske športne dvorane v Hočah, potem pa se je minister zaradi nadaljnjih obveznosti napotil proti Ptuju. Karmen Purg svetovalka za družbene dejavnosti 8 Besedilo in slike Silva Božnik tajnica župana ŽUPAN OBISK MINISTRA ZA PROMET V soboto, 29. 01. 2011, se je na delovnem obisku v Občini Hoče-Slivnica mudil Minister za promet g. Patrick Vlačič. Z županom Občine Hoče-Slivnica g. Jožefom Merkušem sta se pogovarjala o problematiki na področju državnih in občinskih cest. Župan g. Merkuš je v pogovoru z Ministrom g. Patrickom Vlačičem posebej izpostavil: - problematiko vertikalne prometne signalizacije na novozgrajeni avtocesti Slivnica–Pesnica in Slivnica– Draženci, ki poteka skozi našo občino, - problematiko dotrajanega vozišča na odsekih regionalnih cest, in sicer odseka med hotelom Zarja in hotelom Areh na regionalni cesti RT III – 929 v skupni dolžini okrog 2.000 metrov, - problematiko odseka regionalne ceste RII – 450 Spodnje Hoče–Letališče, med gramoznico in Letališčem, v skupni dolžini okrog 1.400 metrov, - problematiko poplavljanja železniškega podvoza na regionalni cesti RII 450 (Miklavška cesta v Spodnjih Hočah), - potrebo po ureditvi (asfaltiranju) ceste Hočka koča– Bellevue v skupni dolžini 4.300 metrov. Minister je svoj delovni obisk v naši občini zaključil z ogledom regionalne ceste RT III 929, Hoče–Areh. Stanko Rafolt višji referent NOVOROJENCI V LETU 2010 V letu 2010 je bilo v naši občini rojenih 123 otrok, od tega 59 fantkov in 64 deklic. Veselje staršev je popestrilo tudi rojstvo dvojčkov, v mesecu marcu rojstvo deklice in dečka, v mesecu juliju in novembru rojstvo dveh fantkov in v mesecu decembru rojstvo dveh deklic. Najpogosteje so starši za fantke izbrali ime: Anej, Nik, sledijo še Jakob, Kim, Leon, Matija …, za deklice pa so starši izbrali imena: Lana, Ela, sledijo Nika, Nina, Sara, … Šest rojenih malčkov v preteklem letu ima dve imeni. Občina na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Hoče-Slivnica upravičencem nameni finančno pomoč v višini 125,00€ v obliki enkratne denarne pomoči. Jasmina Vrhovšek višji referent za pomoč strankam 9 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE OBCINSKA UPRAVA MALO DRUGACE Že ob našem prvem skupnem »občinskem« izletu na Goričko smo sklenili, da bomo tovrstna druženja gojili še naprej. In zadano obljubo pridno izpolnjujemo, naša druženja in užitke pa želimo deliti tudi z vami, dragi bralci-občani. Medsebojno razumevanje in spoštovanje sta prav gotovo pomembna dejavnika med sodelavci, dobro vzdušje pa se odraža na kvaliteti dela. Naš drugi izlet občinske uprave smo v jesenskem času organizirali na področju Krasa. Ogledali smo si kobilarno Lipica, obiskali pa smo tudi Škocjanske jame, ki so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino vpisane na seznam pri Unescu. Prijetno utrujeni po napornem vzponu iz jame smo se ustavili še v kraški domači gostilni, se do sitega okrepčali in se v večernih urah vrnili domov. 11. februarja smo se prvič prijavili na že zdaj 9. veleslalom občin, ki ga organizira Skupnost občin Slovenije. V lastni režiji smo izdelali zastavice, transparent in s seboj vzeli še občinsko zastavo. Prijetno presenetili pa so nas naši kurenti, ki so se ponudili, da nas spremljajo na tekmovanje. Ob prihodu na smučarski stadion pod Pohorjem smo bili seveda najštevilčnejša in tudi najglasnejša ekipa. Za našo občino se je za tekmovanje prijavilo pet uslužbencev; Stanko Rafolt, Tone Rakuša, Metka Oberlajt, Metka Meglič in Maja Krajnc, žal pa je Stanko zbolel in tako smo imeli štiri tekmovalce, deset navijačev iz občine in skupino kurentov, ki je glasno vzpodbujala vse tekmovalce. In lahko bi se reklo: »Prišli, vid’li, zmagali!« Naša Metka Oberlajt, ki sta jo prišla vzpodbujat tudi njena sinova, je v kategoriji JUNIOR v močni konkurenci zasedla 2. mesto. Tako smo imeli razlog več, da se tudi v prihodnje udeležimo tovrstnih tekmovanj. Vsako zimo so v času pustovanja naši gostje kurenti iz Hotinje vasi. S spremljajočo skupino glasbenikov nam v dvorani kulturnega doma že več let zapored prikažejo ples kurentov in veščine pokača z bičem. Ženski del občinske uprave se oskrbi z ruticami, moški del pa s kravatami, ki si jih kurenti in kurentke zvežejo na svoje bikovke. Seveda ne gre brez krofov in kozarčka rujnega, ki krofe poplakne. Ob tej priložnosti dobi naš župan vabilo za sodelovanje v komisiji za ocenjevanje mask v pustni povorki, ki jo organizirajo turistična društva iz Hotinje in Orehove vasi. 10 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE Že drugi dan po obisku kurentov se je med nami porodila ideja, da se našemimo in se v soboto prijavimo na pustni povorki v Hotinji vasi. Rečeno, storjeno. Akcija je stekla še isti dan, saj je bilo do sobote le še dva dneva. Vsaka od nas je nekaj prispevala za naš videz »hudičevk«, izdelale smo tudi transparent, med petimi hudičevkami pa smo imele lepega belega angela. V pustni povorki je sodelovalo dvanajst skupin, in ker smo se prijavile kar na dan prireditve, smo bile dvanajsta skupina v povorki. Zanimivo je videti znane obraze, ki te gledajo in prepoznavajo, kdo neki se skriva za masko. Ko smo se približevale komisiji, je bilo prav zanimivo opazovati presenečeni obraz našega župana, ki so se mu oči sprehajale od napisa na transparentu Občinski angel vas bo rešil pekla do vsakega posameznega obraza, skorajda nerazpoznavnih sodelavk. Res smo ga presenetile in na poznejšem druženju je bil iskreno vesel, da smo z udeležbo tudi v občinski upravi prispevali k tradicionalni pustni povorki v Hotinji vasi in sodelovanju pri tej turistični zanimivosti. Obljubimo, da bo tudi v prihodnje tako. V zameno za zadovoljstvo, ki ga smo mu ga pripravile ob pustu, je župan vse ženske v našem kolektivu za 8. marec, dan žena, počastil; na svoje stroške, seveda, da ne bo pomote. V kolektivu naše občine se tudi sicer trudimo biti prisotni kar na največ dogodkih in delovati tudi humanitarno. Tako se je del kolektiva pridružil krvodajalski akciji, vse več naše udeležbe pa je zaznati tudi na različnih dogodkih izven občinskih prostorov, ki jih organizirajo naša društva, krajevne skupnosti ali zunanji organizatorji. Zdi se nam prav, da začutimo utrip življenja naših občanov tudi izven občinskih prostorov. Foto in besedilo: Silva Božnik tajnica župana NA LEDINEKOVEM KOGLU NOV RADARSKI SISTEM DOLGEGA DOSEGA Na radarskem položaju Ledinekov kogl na Pohorju je SV v začetku februarja postavila prvega izmed dveh novih radarskih sistemov dolgega dosega ground master 403. Nova radarja bosta nadomestila radarja AN/TPS-70 na Ljubljanskem vrhu in Ledinekovem koglu, kjer SV končuje prenovo stolpa ter priprave na prihod strokovnjakov francoskega Thalesa. Ti bodo s pripadniki 16. BNZP izvajali integracijo novega radarskega sistema, ki je mobilna različica radarjev ground master. Gre za tridimenzionalni obrambni radar dolgega dosega, ki združuje primarni in sekundarni radar ter omogoča tudi detekcijo majhnih in počasi letečih tarč. Zaradi hitrega procesiranja podatkov in hitrejše rotacije antene je bolj učinkovit pri detekciji hitro letečih ciljev, omogoča pa tudi snemanje podatkov. Pri razvoju in izvedbi so bile uporabljene najnovejše tehnologije. Ta tehnologija v kombinaciji z naprednim S-bandom radarju GM 403 zagotavlja edinstvene taktične sposobnosti. (Povzeto iz revije Slovenska vojska.) Na podlagi dogovorov z Ministrstvom za obrambo bo ministrica za obrambo ga. Ljubica Jelušič obiskala našo občino še v tem letu. S sodelavci MORS-a bo podala podrobnejše informacije o omenjenem radarju. O datumu obiska vas bomo še obvestili in povabili na ogled objekta. Občinska uprava 11 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE SPREJET PRORACUN ZA LETO 2011 Člani Občinskega sveta Občine Hoče-Slivnica so na svoji 4. redni seji, dne 7. 3. 2011, med drugim sprejeli tudi občinski proračun za leto 2011. Povzetek odhodkovne strani Odloka o proračunu Občine HočeSlivnica za leto 2011 po področjih predstavljamo v nadaljevanju. S podrobnejšo vsebino tega akta pa se lahko seznanite na naši spletni strani www.hoce-slivnica.si. 1,591,600.00 € 5001 -‐ RO -‐ TEKOČE VZDRŽEVANJE 216,312.00 € 5000 -‐ RO SPLOŠNO 1,683,362.00 € 4006 -‐ KOMUNALA 60,200.00 € 4005 -‐ KMETIJSTVO 69,659.00 € 4004 -‐ TURIZEM IN GOSPODARSTVO 148,690.00 € 4003 -‐ ZAŠČITA IN REŠEVANJE 2,986,339.00 € 4002 -‐ OKOLJE IN PROSTOR 7,687,173.00 € 4001 -‐ DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1,498,403.00 € 4000 -‐ OBČINSKA UPRAVA REDNA DEJAVNOST Stolpični diagram prikazuje planirano porabo proračunskih sredstev po posameznih področjih. 54,132.00 € 3000 -‐ ŽUPAN 4,000.00 € 2000 -‐ NADZORNI ODBOR 45,700.00 € 1000 -‐ OBČINSKI SVET € -‐ 0 € 0.0 ,00 0 00 1, 0 € 0.0 ,00 0 00 2, 0 € 0.0 ,00 0 00 3, 0 € 0.0 ,00 0 00 4, 0 € 0.0 ,00 0 00 5, 0 € 0.0 ,00 0 00 6, 0 € 0.0 ,00 0 00 7, 0 € 0.0 ,00 0 00 8, PODROCJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Z - zakonske Poraba na področju družbenih dejavnosti zajema 47 % celotnih proračunskih sredstev. To pomeni, da je nekaj več kot 7.600.000 EUR sredstev namenjenih za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo, zdravstvo, socialo, šport, društva … Pri tem gre v veliki meri (60 %) za investicije, 30 % za izvrševanje zakonskih obveznosti, ostalo pa je planirano za poravnavo pogodbenih obveznosti in zakonsko neobvezujočih vsebin. Če v grobem povzamemo, namenjamo za področje zdravstvenega varstva 407.833 EUR (sofinanciranje adaptacije laboratorija in nadgradnja ZD Maribor, sanacija dimnika v zdravstveni ambulanti Hoče, prehrana dojenčkov, sofinanciranje nujne zobozdravstvene službe, delovanje varuha bolnikovih pravic, plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne, mrliško-pregledne službe, sofinanciranje delovanja Centra za preprečevanje odvisnosti itd.). Za programe v kulturi (knjižničarstvo, sofinanciranje programov in prireditev kulturno-umetniških društev, rekonstrukcija KD Hoče, Doma krajanov Rogoza in KC Hotinja vas itd.) so planirana sredstva v višini 935.728 EUR. Sredstva 2.777.770 EUR so rezervirana za programe športa (sofinanciranje programov in prireditev športnih društev, programov športa v šolah, dotacije vrhunskim športnikom, sofinanciranje prireditve Športnika leta, investicijsko in tekoče vzdrževanje športnih objektov, ureditev rekreacijskoturističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi, izgradnja športne dvorane v Hočah itd.). Za varstvo in vzgojo predšolskih otrok namenjamo 2.252.902 EUR, in sicer za plačilo razlike v ekonomski ceni oskrbnin v vrtcih, za kritje domicila, za druge dejavnosti vrtcev, opremo in investicijsko vzdrževanje vrtcev, izgradnjo nizkoenergetskega vrtca v Rogozi, projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkoenergetskega vrtca Slivnici, sofinanciranje varstva na domu za predšolske otroke in izvedbo projekta Comenius Regio partnerstva. 12 3% P - pogodbene 31% I - investicije N - neobvezujoče 5% 61% Z - zakonske družbene dejavnosti P - pogodbene 7.687.173,00 € I - investicije Za izvajanje nadstandardnih programov v obeh osnovnih N - neobvezujoče šolah (fakultativni program računalništva, drugega tujega jezika, čebelarstva ter plačilo kuharic za kosila), materialne stroške, investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme za šole, za sofinanciranje Zveze za tehnično kulturo Slovenije, programov Glasbene šole Maribor, ki jo obiskujejo naši učenci, ter prevoze otrok na plavalne tečaje zagotavljamo 477.990 EUR. Sredstva v višini 353.370 EUR imamo planirana za kritje stroškov prevozov šolskih otrok, prevozov otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo druge zavode, regresiranje prehrane učencev iz socialno šibkih družin, doplačilo šole v naravi in letovanja otrok, subvencioniranje dijaških vozovnic in izplačilo štipendij za nadarjene dijake in študente. Iz sredstev programa socialno varstvo – 342.580 EUR – sofinanciramo delovanje Materinskega doma, Kriznega centra za ženske in otroke, Varne hiše in Svetovalnega centra za mladostnike in starše ter KO Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij. Nadalje financiramo izvajanje storitve pomoči na domu, enkratno denarno pomoč staršem ob rojstvu otroka, subvencije neprofitnih in tržnih najemnin, regresiranje oskrbe v domovih za starejše, izplačila družinskim pomočnikom, enkratne pomoči občanom v stiski in izvajanje družbeno koristnega dela. Irma Bračko v.d. direktorice občinske uprave IZ DELA OBCINSKE UPRAVE INVESTICIJE NA PODROCJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V tem letu se bosta na področju družbenih dejavnosti zaključili dve večji investiciji – to sta izgradnja nizkoenergetskega vrtca v Rogozi in rekonstrukcija Kulturnega centra v Hotinji vasi. Naši malčki bodo lahko v nov nizkoenergetski vrtec, za izgradnjo katerega je občina uspešno pridobila sredstva na V. razpisu za Regionalno razvojne programe pri SVRL v višini 929.521 €, stopili predvidoma meseca maja, saj je takrat predviden zaključek izgradnje in slovesna otvoritev novega vrtca. Nov vrtec bo imel en oddelek I. starostnega obdobja in dva oddelka II. starostnega obdobja, tako da bo zagotavljal varstvo 60 otrokom. V mesecu septembru bo naša občina bogatejša za nov Kulturni center v Hotinji vasi. V marcu 2010 smo se namreč s projektom rekonstrukcije dotedanjega Kulturnega doma v Hotinji vasi prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru katerega deluje Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dne 5. 5. 2010 smo prejeli odločbo o pravici do sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Višina nepovratnih sredstev znaša 249.305 €. Poleg zaključka nekaterih investicij pa se bodo na področju družbenih dejavnosti v letu 2011 pričele številne nove investicije, tako na področju zdravstvene dejavnosti, kulture ter predšolske vzgoje. V septembru 2010 smo se s projektom Izgradnja Zdravstvene postaje Slivnica prijavili na Javni razpis Ministrstva za zdravje za prijavo predlogov investicijskih projektov za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2011 in 2012. Dne 16. 2. 2011 smo s strani ministrstva prejeli obvestilo o izidu postopka javnega razpisa, s katerim so nas obvestili, da bo ministrstvo prijavljeno investicijo sofinanciralo v višini 269.565 €, t.j. v nižjem znesku, kot smo ga prijavljali v razpisu, iz česar sledi, da bo morala preostala sredstva zagotoviti občina v letih 2011, 2012 in 2013. Tako v letošnjem letu planiramo izdelavo PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za izvedbo) projektne dokumentacije in rušitev objekta na lokaciji Mariborske ceste 2. 2007-2013. Iz tega naslova smo namreč v letu 2010 prejeli nepovratna sredstva za rekonstrukcijo Kulturnega centra v Hotinji vasi. S projektom obnove dvorane in nekaterih spremljajočih prostorov Doma krajanov Rogoze smo se v januarju 2011 prijavili na Javni razpis Ministrstva za kulturo za izbiro občinskih investicij na področju kulture (JOR-OBI-2010), ki se bodo začela izvajati leta 2011. Žal smo 7. 3. 2011 bili s strani ministrstva obveščeni, da se naš projekt ni uvrstil v izbor projektov, ki se bodo sofinancirali po navedenemu razpisu. Prav zaradi tega se bomo s projektom celovite obnove Doma krajanov Rogoza prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep 322, ki predvideva dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Obnova in razvoj vasi v okviru PRP V letošnjem letu sta prav tako predvideni investiciji v športne objekte, in sicer začetek gradnje večnamenske športne dvorane v Hočah in ureditev rekreacijskoturističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi, ki predvideva ureditev otroškega igrišča, ureditev prostora za postavitev mlaja, ureditev poti med posameznimi območji, ureditev obstoječega igrišča za nogomet in košarko ter izgradnjo odbojkarskega igrišča. Z navedenim projektom se bomo prav tako prijavili na že zgoraj omenjeni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep 322. Predviden strošek ureditve je 152.000 €. 13 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE Kljub zaključku izgradnje novega vrtca v Rogozi pa kapacitete v vrtcih ne zadoščajo številu malčkov v naši občini. Zato smo v letošnjem letu pričeli s pripravo projektne dokumentacije za dograditev dveh oddelkov vrtca Slivnica. Z navedenim projektom se bomo v aprilu prijavili na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport, kjer je predvideno 90% sofinanciranje. Končna velikost 7-oddelčnega vrtca bo cca 1.150 m² – 610 m² novogradnje in 540 m² rekonstrukcije obstoječega objekta, saj obstoječi vrtec ne ustreza Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Prav tako bomo v letošnjem letu naročili izdelavo projektne dokumentacije (PGD+PZI) za ureditev kotlovnice, ki bi napajala vrtec Slivnica, OŠ FLV Slivnica in kasneje tudi novozgrajeno Zdravstveno postajo Slivnica. Karmen Purg svetovalka za družbene dejavnosti INVESTICIJE NA PODROCJU OKOLJA IN PROSTORA V letu 2011 je predvidena izgradnja II. faze fekalne in meteorne kanalizacije po Ulici Milke Volk (od križišča s Hudourniško, kjer se je končala I. faza, do križišča z Mariborsko cesto) in Delavski ulici, zamenjava vodovodnih cevi in ureditev cestišča. Prav tako je predviden fekalni kanal južno od Vinogradniške ceste (po obstoječem jarku) po privatnih zemljiščih. Predvidena je sanacija čistilne naprave Lestro-Ledinek, in to tako, da se bo zgradil razbremenilnik visokih voda, fekalna voda pa se bo preko tlačnega voda in sekundarnega kanalizacijskega voda speljala v kolektor v hočkem križišču na Čistilno napravo Maribor v Dogošah. Predvidena je pridobitev sredstev iz Kohezijskih skladov za gradnjo treh primarnih kolektrojev: Orehova vas–Rogoza, Orehova vas–Radizel in Glaserjev trg–Rečnik. V primeru, da bo na Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko projekt potrjen, se bo v letošnjem letu pričela gradnja kolektorja Orehova vas– Rogoza. 4% 2% okolje in prostor 2.986.339,00 € Z - zakonske P - pogodbene I - investicije 94% Sredstva se bodo namenila tudi za pripravo projektne dokumentacije, tako za ureditev cest kot tudi za gradnjo kanalizacijskega omrežja, za geodetske storitve in izvajanje strokovnega gradbenega nadzora pri izvajanju vseh investicij gradnje. Na področju priprave novih prostorskih aktov se načrtuje oddaja osnutka občinskega prostorskega načrta in pridobitev smernic s strani nosilcev urejanja prostora. INVESTICIJE V JAVNE POTI V letu 2011 se predvidevajo investicije na naslednjih javnih poteh: I. KRAJEVNA SKUPNOST HOČE II. REKA-POHORJE Odcep Zg. Hoče 1-5 (prenos iz leta 2010) Odcep proti hiši Franca Kirbiša (prenos iz leta 2010) Odcep Stare ceste (pri h.š. 52) (prenos iz leta 2010) Odcep Bergauer Odcep Irgoličeve (prenos iz leta 2010) Odcep Belec Odcep Pivola 31a do 31j Odcep Jurič Martin Vreclova ulica Odcep Šprah – Dolenc Odcep Poljske ceste Odcep Planika Cesta Kop – Mariborska koča; odcep Tisa – odcep Jelka III. SLIVNICA Cesta Ledina – Hočka koča; odsek Ledina – Bunc Pločnik ob Mariborski s semaforizacijo prehoda za pešce 1. faza: Rečka graba – Dolarjev mlin Avtobusna postaja na Mariborski cesti 2. faza: Dolarjev mlin – Bedenk Vilenska cesta (prestavitev ceste pri Potočniku) Grajska cesta (od Polanske proti gradu, 200 m) IV. OREHOVA-HOTINJA VAS Polanska cesta (odcep Kosi) Ureditev Ravne ulice (prenos iz leta 2010) Naj dodamo še, da je letos v občinskem proračunu vključena tudi ureditev tematske poti od Botaničnega vrta do gradu Hompoš. V okviru razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predvideva dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova Ohranjanje 14 in izboljšanje dediščine podeželja, imamo predvideno ureditev kolesarske in pešpoti z javno razsvetljavo ob lipovem drevoredu od Botaničnega vrta do Pivole ter sanacijo lipovega drevoreda, ki je razglašen za naravno vrednoto. Maja Krajnc in Metka Meglič svetovalka za okolje in prostor / svetovalka za p. pravne zadeve IZ DELA OBCINSKE UPRAVE PODROCJE KOMUNALE IN KMETIJSTVA 3% 3% VZDRŽEVANJE CEST Občina Hoče-Slivnica v okviru gospodarske javne službe upravlja in vzdržuje 148 kilometrov kategoriziranih občinskih cest. V proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2011 je predvidena izvedba sledečih vzdrževalnih del na občinskih cestah: - grederiranje in gramoziranje makadamskih vozišč, - utrjevanje bankin, - čiščenje obcestnih jarkov, - krpanje udarnih jam in preplastitve vozišč, - čiščenje vozišča, - košnja trave in posek grmovja ob občinskih cestah, - obnova talne signalizacije, - postavitev nove in zamenjava vertikalne prometne signalizacije, - izvedba zimske službe. Dela izvajajo preko postopka javnega naročanja izbrani izvajalci, za koordinacijo in nadzor nad izvedenimi deli skrbijo zaposleni v režijskem obratu. komunala 1.683.362,00 € Z - zakonske P - pogodbene 94% I - investicije VODOVOD Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja režijski obrat Občine Hoče-Slivnica na delu občine, in sicer v naseljih Orehova vas, Hotinja vas, Slivnica, Čreta, Radizel, Polana – del, Pivola – del, Hočko Pohorje – del, Slivniško Pohorje – del, Zgornje Hoče – del, in Spodnje Hoče – del. V letu 2011 je v okviru vzdrževalnih del predvidena obnova vodohrana Planinka, izvedba rednih vzdrževalnih del, kot so čiščenje vodohranov, zajetij … KMETIJSTVO Na področju kmetijstva smo za letošnje leto predvideli sofinanciranje sledečih ukrepov: - posodabljanje kmetij, - urejanje kmetijskih zemljišč, - pokrivanje transportnih stroškov z odročnih področij, - sofinanciranje dodatnega izobraževanja. Javni razpis za pridobitev državnih pomoči in pomoči de minimis je objavljen na spletni strani Občine HočeSlivnica in v tej številki glasila Utrinki. Razen navedenih oblik državnih pomoči in pomoči de minimis Občina Hoče-Slivnica sofinancira izvedbo obrambe proti toči, ki jo po pogodbi izvaja letalski center Maribor. V okviru razpoložljivih sredstev bomo v kmetijstvo 60.200,00 € 4% 24% Z - zakonske P - pogodbene 71% I - investicije letošnjem letu nadaljevali z izgradnjo rastlinskih čistilnih naprav na območju Hočkega Pohorja, predvidena je izgradnja dveh rastlinskih čistilnih naprav. Stanko Rafolt višji referent PODROCJE GOSPODARSTVA IN TURIZMA V skladu s sprejetim proračunom za leto 2011 bomo ponovno izvedli razpis za dodelitev sredstev subvencij za samozaposlitev. Namenjena so prosilcem s področja drobnega gospodarstva, ki so se samozaposlili in pričeli opravljati registrirano gospodarsko dejavnost na območju občine. Prav tako bomo izvedli razpis za dodelitev kreditov za spodbujanje podjetništva v Občini Hoče-Slivnica, s subvencionirano obrestno mero, ki podjetnikom na območju občine zagotavlja pridobitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Navedena razpisa sta objavljena v prilogi Utrinkov. Občina Hoče-Slivnica bo v letošnjem letu za dodatno turistično ponudbo skupaj z Geodetsko upravo RS pripravila zemljevid občine, ki bo prikazoval vseh pet območij krajevnih skupnosti z načrtom naselij in ulic. Naj dodamo še, da bomo v letošnjem letu prijavili projekt obnove in ureditve brunarice na Slivniškem Pohorju na turizem in gospodarstvo 69.659,00 € 13% 4% P - pogodbene I - investicije 83% N - neobvezujoče javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi. V ta namen smo tudi pripravili projekt v sodelovanju s čebelarskim društvom. Člani čebelarskega društva bodo poskrbeli za vsebino ponudbe in vzdrževanje objekta. Metka Oberlajt svet. za gosp., tur., dru. in splošne zadeve 15 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE EKOLOŠKI OTOKI NAJ NE BODO SMETIŠCA Ekološki otoki postajajo vse bolj številčni in priljubljeni in so namenjeni zbiranju odpadkov, ki se jih lahko reciklira (v naši občini jih imamo 64). Kljub temu pa je še vedno precej posameznikov, ki na ekoloških otokih pustijo odpadke kar v vrečah ali pa ne upoštevajo navodil in odpadkov ne razvrščajo v zanje primerne zabojnike. Le za površne ljudi je okoliški otok v bistvu odlagališče odpadkov. Bi take posameznike grajali ali pa bi jih pohvalili, da jih vsaj niso odvrgli v gozd? Ne bodite takšni, vzemite si minuto čase in se potrudite pravilno razvrstiti odpadke. živijo pa drugje – »vikendaše«, da v naravo odlagajo smeti in druge odpadke. Le-te bi želeli opozoriti, da poskrbijo za urejen odvoz odpadkov, ali pa odpadke odpeljejo v zbirni center v Slivnico, ki ima svoja vrata odprta kar trikrat na teden (v torek in v četrtek od 12.00 do 18.00 ure in v soboto od 09.00 do 18.00 ure). Vse kršitve, ki so povezane z nepravilnim odlaganjem odpadkov (na ekoloških otokih ali v naravo) lahko občani prijavijo na Medobčinski inšpektorat Maribor, Zagrebška 30, 2000 Maribor (tel. št.: 02/22-01-516), ali pa na Občino Hoče-Slivnica. Že nekaj časa opažamo, da so nekateri ekološki otoki v naši občini konstantno zatrpani z nepravilno odloženimi odpadki, ali pa celo z odpadki, ki na okoliški otok sploh ne sodijo, drugi spet pa so tudi s pomočjo občanov, ki živijo v njihovi bližini, vedno urejeni in čisti. Prav tako nas občani naše občine opozarjajo tudi na brezvestno početje nekaterih, ki imajo v naši občini nepremičnine, Naj bo izgled okolja izven ograje našega doma tudi naša skrb in naše ogledalo. Bivša trgovina Koloniale v Hotinji vasi Kljub rednemu odvozu Komunalnega podjetja Saubermacher, dvakratnega tedenskega čiščenja delavcev Režijskega obrata ter kljub skrbi za red in čistočo nekaterih občanov pa še nekaj v smislu »Saj ni res, pa je«: Pri Ks v Rogozi Flisova ulica v Hočah Rogoška cesta Pa še nekaj takih, ki so vedno urejeni in čisti: Križišče Kolmanove in Pohorske ceste v Radizelu Polana Ozka ulica v Hotinji vasi Režijski obrat 16 IZ DELA OBCINSKE UPRAVE PRIZNANJE OBCINI IN ZLATA VRTNICA 16. marca je v Narodnem domu potekala slavnostna podelitev priznanj za lepo urejeno okolje, ki jo prireja Hortikulturno društvo Maribor. Podeljenih je bilo 25 zlatih vrtnic in 315 pohval. Med dobitniki pohval na tekmovanju za zlato vrtnico so bile le tri občine, med katerimi je bila tudi naša občina. Župan Občine Hoče-Slivnica g. Jože Merkuš je vesel, da se opazijo naša prizadevanja za urejeno okolje. Naj bo priznanje zlata vrtnica tudi spodbuda za vse nas, ki bivamo v naši občini, za nadaljnje prizadevanje za čisto in urejeno okolje. Tako kot sta za čudovito, s cvetjem obdano okolje, med 25 dobitniki prejela največje priznanje zlato vrtnico naša občana iz Pivole – Slavica in Egon Rečnik. Nihče od tistih, ki je že bil pri njiju doma, ne dvomi, da sta si to priznanje povsem zaslužila. Tudi zato, ker sta kljub temu, da je v sklopu hiše tudi avtomehanska delavnica, ki običajno s kupi pločevine ni vedno videti prijazna okolju, okolico poleg ribnika in okrog hiše zasadila z ogromno cvetja, ki cveti od rane spomladi do pozne zime. Bravo in iskrene čestitke tudi s strani občinske uprave. Foto in besedilo: Silva Božnik tajnica župana SUBVENCIONIRANJE OTROŠKE PREHRANE V OBCINI HOCE-SLIVNICA Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB2, 23/07 in 41/07) v 99. členu lokalnim skupnostim omogoča, da iz proračuna občine financira dopolnilne programe, ki so pomembni za občino. Občina Hoče-Slivnica subvencionira otroško prehrano že več let, za sprejem pravilnika in s tem določitev pravnega okvira pa smo se odločili zaradi lažjega uveljavljanja subvencije in pravilnega postopanja tako s strani staršev, pediatrov kot občine. S tem pravilnikom se določajo upravičenci in postopek subvencioniranja otroške prehrane v naši občini. Občina iz proračunskih sredstev subvencionira otroško prehrano za: • vse dojenčke do 4. meseca starosti s stalnim prebivališčem v Občini Hoče-Slivnica; • otroke do 2. leta starosti s stalnim prebivališčem v Občini Hoče-Slivnica: − če imajo predpisane dietne mlečne preparate pri akutnih prebavnih motnjah (zdravstvena indikacija), − če izhajajo iz socialno ogroženih družin (socialna indikacija). Podlaga za izplačilo iz proračunskih sredstev so izdani računi lekarn, ki so jim obvezno priloženi recepti zdravnikov – pediatrov. V skladu s pravilnikom občinska uprava vodi evidenco receptov za posameznega otroka in v primeru ugotovljenih kršitev pravilnika starše pisno opozori. Prav zaradi tega naprošamo vse starše, da v bodoče pediatre opozorijo o že izdanih receptih v posameznem mesecu. O sprejetju pravilnika, ki ga objavljamo v prilogi te izdaje, smo obvestili tudi lekarne, zdravstvene domove in pediatre. Karmen Purg svetovalka za družbene dejavnosti 17 OBVESTILA ŠOLANJE V GLASBENI IN BALETNI ŠOLI ANTONA MARTINA SLOMŠKA Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, ki deluje kot organizacijska enota Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, je pričela delovati v šolskem letu 2008/2009. Njen namen je omogočiti mladim, glasbeno nadarjenim učencem, vrhunsko glasbeno izobraževanje in skozi vzgojo skrbeti za zdrav osebnostni razvoj. Šola izvaja programe predšolske glasbene in plesne vzgoje, glasbene in plesne pripravnice, glasbe ter plesa. V šolskem letu 2010/2011 je glasbena šola poleg pouka na matični šoli v Mariboru pričela z izvajanjem individualnega pouka instrumentov tako v OŠ Dušana Flisa Hoče kot v OŠ FLV Slivnica. Tako se v OŠ Hoče izvaja pouk violine, klavirja, kitare in kljunaste flavte, OŠ FLV Slivnica pa pouk violine, klavirja, harmonike in flavte. Očitno je zanimanje za glasbeno šolanje iz leta v leto večje, saj se število naših učencev vsako šolsko leto povečuje. Medtem ko je v šolskem letu 2008/2009 glasbeno šolo obiskovalo 9 učencev iz naše občine, je v tem šolskem letu število precej večje, saj se glasbeno izobražuje kar 42 učencev iz naše občine (11 učencev na matični šoli, 16 učencev v OŠ FLV Slivnica in 15 učencev v OŠ Hoče). Skladno s 86. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja pripadajo zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnega glasbenega izobraževanja in izpolnjujejo zakonske pogoje, sredstva iz državnega oz. občinskega proračuna. Tako tudi letošnje šolsko leto Občina Hoče-Slivnica v skladu z navedenim zakonom sofinancira delovanje glasbene šole v višini 9.600 €. Karmen Purg VPIS V VRTEC HOCE, ROGOZA IN SLIVNICA /// šol.l. 2011/12 Vpis v vrtec bo vsak delovni dan, od 18. 04. 2011 do 22. 04. 2011 od 9. do 13. ure, v četrtek, 21. 04. 2011, od 9. do 17. ure. VRTEC HOČE IN VRTEC ROGOZA Vpis bo v vrtcu Hoče, Šolska ul. 12, 2311 Hoče. Vpisne pole dobite v vrtcu Hoče ali na spletni strani šole: www.os-hoce.si Izpolnjene vpisne pole lahko v času uradnega vpisa pošljete tudi priporočeno po pošti na naslov: OŠ Dušana Flisa Hoče, Šolska ul. 10, 2311 Hoče. Za dodatne informacije o vpisu lahko pokličete na tel. številko 02 618 50 54. Ob vpisu otroka v vrtec potrebujete EMŠO otroka, matere in očeta ter veljavni osebni dokument. Nepopolno izpolnjenih vlog ne bomo obravnavali. VRTEC SLIVNICA Vpis bo v vrtcu Slivnica, Mariborska cesta 8, 2312 Orehova vas. Vpisne pole dobite v vrtcu Slivnica ali na spletni strani šole: www.osflv.si. V času uradnega vpisa bodo v vrtcih odprta vrata od 9.30 ure do 10.30 ure. V primeru, da bo vpisanih večje število otrok, kot bo prostih mest, bo o sprejemu otrok v vrtec odločala Komisija za sprejem otrok na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. št. 25/08 in Ur.l. 36/10) in na podlagi Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica. KO NE VESTE KAKO IN KAM PO POMOC OBVESTILO ORACEM KMETIJSKIH POVRŠIN Zaradi sodobnega načina življenja se ustanavljajo posebna podjetja, ki poskrbijo za pomoč na domu (pomoč starejšim – težave v gospodinjstvu, pri osebni negi, negi nepokretnih; pomoč pri košenju, nakupih, kuhanju, čiščenju …). Tudi v naši občini je že ustanovljeno takšno podjetje, dosegljivi so na tel. 031 585 338 ali e-mail: [email protected]. Uredniški odbor Utrinkov 18 Izpolnjene vpisne pole lahko v času uradnega vpisa pošljete tudi priporočeno po pošti na naslov: Vrtec Slivnica, Mariborska cesta 8, 2312 Orehova vas. Za dodatne informacije o vpisu lahko pokličete na tel. številko 02 605 69 91. V času, ko se prebuja narava, so »oživeli« tudi delovni stroji, zato bi želeli opozoriti lastnike oziroma uporabnike tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije, da morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin, oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo in blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina. Če komunalna inšpekcija ugotovi, da je nekdo onesnažil cesto, lahko odredi takojšnje čiščenje na stroške povzročitelja. Režijski obrat OBVESTILA POLICIJA OBVEŠCA, SVETUJE, OPOZARJA … VODJI POLICIJSKIH OKOLIŠEV KOT NOSILCA PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI Glede na dejstvo, da je od predstavitve vodij policijskih okolišev (takrat še trije) na območju Občine Hoče-Slivnica v 7. številki Utrinkov v novembru 2003 minilo že kar nekaj časa, na območje pa se je priselilo večje število ljudi oziroma se je število prebivalcev močno povečalo – kar je moč razumeti tudi kot: je občina močno napredovala (na vseh področjih) – smatramo, da ponovna predstavitev ne bo odveč. Tako od leta 2004, natančneje 1.12. 2004, ko je bila izvedena reorganizacija na lokalnem nivoju na območju Policijske uprave Maribor, na območju Občine Hoče-Slivnica predstavljata gonilni sili na področju izvajanja v skupnost usmerjenega policijskega dela vodji policijskega okoliša (VPO) Franc Stopar na policijskem okolišu Hoče, ki zajema naselja Bohova, Pivola, Hočko in Slivniško Pohorje, Polana, Zgornje in Spodnje Hoče ter Rogoza, in Borut Urnaut na policijskem okolišu Slivnica, ki zajema naselja Slivnica, Čreta, Radizel, Hotinja in Orehova vas, s svojo strokovnostjo na tem področju dela pa pridno pomaga tudi na policijskem okolišu Hoče in drugih, predvsem v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, društvih in podobno. Občanke in občani se za nasvet, pojasnilo ali z željo za izmenjavo mnenj, predlogov, pobud … za izboljšanje stanja varnosti lahko obrnete na imenovana na številko telefona 02/607-38-00, vsekakor pa za nujne primere še naprej ostaja aktualna telefonska številka 113. Za boljšo prepoznavnost prilagava tudi svoji fotografiji. KRATEK PREGLED OPRAVLJENEGA POLICIJSKEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE V LETU 2010 Obravnavali smo 429 pojavov z elementi kaznivega dejanja, v letu 2009 pa 430 takšnih primerov. Večina, 405 (392 v letu 2009) obravnavanih primerov je s področja splošne kriminalitete, 24 (38) s področja gospodarske kriminalitete in 2 (1) s področja organizirane kriminalitete. 36,83 % (34,92) zaznanih kaznivih dejanj je policija uspela raziskati. Okrožno državno tožilstvo je 0,47 % (1,39 %) naših ovadb zavrglo. Materialna škoda, nastala pri teh dejanjih, je znašala nekaj nad 4.200.000 evrov. Opravili smo 12 hišnih preiskav in 162 zasegov predmetov. V letu 2010 smo obravnavali 180 (v primerjalnem obdobju 196) kršitev prepisov, ki urejajo področje javnega reda in miru, največ, 120 (104) kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru. Zaradi kršitev predpisov je bilo izrečenih 116 opozoril, izrečenih 30 glob, izdanih 66 posebnih plačilnih nalogov in izdali smo 31 Odločb o prekršku v hitrem postopku pri prekrškovnem organu policijske postaje, podanih je bilo 16 predlogov za uvedbo postopka o prekršku na sodišče in 16 predlogov drugemu pristojnemu prekrškovnemu organu. Obravnavali smo 199 (211) prometnih nesreč, od tega 3 (2) s smrtnim izidom, v njih so umrle 3 (2) osebe; 2 (6) prometni nesreči s hudo telesno poškodbo; 86 (101) nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in 108 (102) Borut Urnau t, vodja po licijskih oko lišev Franc Stopar, vodja policijskih okolišev prometnih nesreč z materialno škodo. Obravnavali smo 2755 (2748) kršitev s področja prometne varnosti in izrekli 2172 (2320) glob, izdali 27 Odločb v hitrem postopku, izdali 162 posebnih plačilnih nalogov, podali 277 predlogov za uvedbo postopka na sodišče in izrekli 117 opozoril. Obravnavali smo še 17 kršitev s področja tujske zakonodaje ter izvajali mejno kontrolo na Letališču Edvarda Rusjana Maribor v Orehovi vasi. Skozi vse leto smo izvajali različne preventivne aktivnosti v šolah, vrtcih, društvih, organizirali in izvedli Otroško varnostno olimpijado in izvajali druge aktivnosti. Menimo, da so varnostne razmere na območju Občine Hoče-Slivnica ugodne in obvladljive, kljub kadrovskim, prostorskim, tehničnim in drugim težavam pa se bomo trudili, da jih v tekočem letu še izboljšamo. VARSTVO OKOLJA IN VARSTVO PRED POŽARI Vse prepogosto se zgodi, da »rdeči petelin« zapoje zaradi malomarnosti človeka, medtem ko za okolje velja, da se onesnažuje povsem zavestno, rečemo lahko tudi naklepno. Sanacija takšnih dejanj je pogosto zelo draga, tudi dolgotrajna in zapletena. Zahteva angažiranje mnogih subjektov. Vedno pa so prvi pri omejevanju takšnih pojavov in odpravljanju posledic navzoči poklicni in prostovoljni gasilci PGD na območju občine in izven nje, ki se za takšne intervencije nenehno izobražujejo in opremljajo, korektno sodelujejo z drugimi subjekti na kraju intervencije. Zato vsakršna pomoč in podpora s strani lokalne skupnosti in občanov ni zaman in vedno znova prihaja do izraza. Naj tako ostane tudi vnaprej. 19 OBVESTILA OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA 2011 Policijska uprava Maribor in v okviru te tudi PP Rače sodelujemo pri načrtovanju in pripravah na izvedbo, prav tako pri sami izvedbi Otroške varnostne olimpijade 2011. V okviru te na predtekmovanjih in v finalu tekmujejo v veščinah in spretnostih, ki vzpodbujajo varnostno zavest in kulturo. K sodelovanju vabimo tudi subjekte, ki bi kakorkoli lahko pomagali pri njeni izvedbi. Svojo pripravljenost sodelovanja sporočite svojemu vodji policijskega okoliša. Do naslednje številke Utrinkov vsem SREČNO IN VARNO. Franc Stopar in Borut Urnaut IZVAJANJE PRIKLJUCKOV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE V FLISOVI ULICI V SP. HOCAH Spoštovani uporabniki! Dela na interni kanalizaciji lahko izvedete sami oz. se za izvedbo dogovorite z izbranim izvajalcem del. Ureditev interne kanalizacije (ločena kanalizacija od hiše do vaše parcelne meje) zajema: - postavitev jaška na parcelni meji, - ločitev odvajanja fekalnih (uporabijo se cevi PE DN 160, SN 4) in meteornih voda, - preureditev obstoječih greznic v revizijski jašek ali odstranitev greznice oz. prevezava mimo greznice in zasutje greznice, - v primeru neravnih linij vgraditev dodatnih jaškov (na lomih). Pred preureditvijo ali opustitvijo greznice je potrebno le to izprazniti. Čiščenje greznične gošče je potrebno izvesti preko za to pooblaščene organizacije. Odvoz grezničnih gošč v okolje v skladu z veljavno zakonodajo ni dovoljen. V projektu priključka interne fekalne kanalizacije je predvidena preureditev greznice v jašek. Ko je greznica izpraznjena, se lahko: 1. Greznica zasuje z gramoznim materialom do višine o. 10 cm pred iztokom v interni kanal. Dno se zabetonira in uredi mulda. 2. Skozi greznico se položijo cevi in za greznico se vgradi revizijski jašek, greznica pa se zasuje. 3. Lahko pa se fekalni kanal preveže mimo greznice v novi revizijski jašek in se greznica zasuje ali pa uporabi kot zbiralnik za meteorne vode. Marjetica Bedenik NOVA PRIDOBITEV – NAPRAVA ZA HITRO UGOTAVLJANJE MIKROBIOLOŠKE USTREZNOSTI PITNE VODE Na občini smo se zaradi želje, da še povečamo varnost uporabnikov pitne vode, odločili za nakup naprave, imenovane »luminometer«. To je naprava, ki zelo hitro, v manj kot minuti, poda hitri pogled v mikrobiološko stanje pitne vode. V posebno posodico prestrežemo vzorec pitne vode, ki ga želimo preiskati, nato vodo prefiltriramo, odvzamemo bris s filter papirja ter ga vstavimo v posebno elektronsko pripravo, ki nam poda skupno število mikroorganizmov. Zavedamo se resnosti in odgovornosti, da zagotovimo uporabnikom resnično zdravo in varno pitno vodo, zato smo nove naprave res veseli. Z luminometrom lahko pogosteje in takrat, ko sumimo na onesnaženost pitne vode, zelo hitro ukrepamo. Kar pa seveda ne pomeni, da bomo zmanjšali kontrolo pitne vode s strani pooblaščenih zavodov za zdravstveno varstvo. Prav nasprotno, v primeru, da sami ugotovimo, da je v vzorcu povečano število mikroorganizmov, bomo takoj pozvali k sodelovanju Zavod za zdravstveno varstvo in po potrebi Inštitut za varovanje zdravja ter z natančnejšimi analizami ugotovili, kakšno je stanje pitne vode. S to napravo je uporabnikom omogočen lažji vpogled v stanje pitne vode v njihovem omrežju, saj lahko zdaj strokovni sodelavci občine v primeru suma na mikrobiološko neustreznost pitne vode odvzamemo vzorec in zelo hitro ugotovimo, če so potrebni nadaljnji ukrepi. Tatjana Kruder odgovorna oseba za pitno vodo DRUŠTVO KRAJANOV ROGOZA Občanke in občani Občine Hoče-Slivnica, posebej pa sokrajanke in sokrajani KS Rogoza, pozdravljeni! V Rogozi smo 26. 2. 2011 na ustanovni skupščini ustanovili novo društvo, in sicer DRUŠTVO KRAJANOV ROGOZA. Ustanovili smo ga ljudje, ki imamo Rogozo radi in smo za ta kraj pripravljeni »žrtvovati« svoj prosti čas. Naše delo smo si začrtali v treh smereh in v društvu ustanovili tri sekcije: sekcijo za kulturo, sekcijo za šport in sekcijo za turizem. Dela na teh področjih je veliko. Želimo si sodelovanja krajanov in društev, ki v kraju že delujejo. Vizija društva je v svoje vrste privabiti krajane vseh generacij, zato za širšo predstavitev v bližnji prihodnosti pripravljamo dan odprtih vrat (o točnem datumu boste pravočasno obveščeni). Lep pomladni pozdrav v imenu Društva krajanov Rogoza. Aleksandra Koren 20 OBVESTILA OBVESTILO O BREZPLACNEM ODVOZU SALONITNE KRITINE NA OBMOCJU OBCINE HOCE-SLIVNICA Obveščamo vas, da je Občinske svet Občine HočeSlivnica na 4. redni seji dne 7. 3. 2011 sprejel sklep o brezplačnem odvozu salonitne kritine na območju Občine Hoče-Slivnica. Z namenom preprečitve oziroma omejitve problematike divjih odlagališč, s katero se občina srečuje že vrsto let in ki predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi, smo se namreč odločili, da iz proračunskih sredstev omogočimo našim občanom, ki nameravajo zamenjati salonitno kritino, brezplačen odvoz. Tako je občan, ki pristopa k zamenjavi salonitne kritine, dolžan o tem obvestiti občino s pisno vlogo. Vloga je dostopna na spletni strani občine (www.hoce-slivnica.si) ter v prostorih režijskega obrata. Občan bo ugodnost lahko koristil enkrat za posamezen objekt. Vlogi je obvezno potrebno priložiti sliko obstoječe strehe. Odpadno kritino je potrebno ustrezno pripraviti za odvoz, ki ga bo organizirala občina skupaj z izvajalcem Saubermacher Slovenija, d.o.o. Pomembno je, da evropalete oz. big-bag vrečke postavite na mesto, ki je dostopno s tovornjakom. Natančnejša navodila o samem postopku priprave in oddaje salonitnih plošč so prikazana v nadaljevanju. S pričetkom izvajanja brezplačnega odvoza salonitne kritine v zbirnem centru ne bo možno več oddati. NAVODILA O PRAVILNI PRIPRAVI SALONITNE KRITINE ZA ODVOZ 1. Obvezna uporaba lesene evropalete, ki jo brezplačno prejmete v zbirnem centru. 3. Salonitno kritino ovijete z raztegljivo ali gradbeno folijo v tolikih slojih, da je debelina najmanj 0,6 mm (to je vsaj 4 plasti). Samo tako pripravljene palete z salonitno kritino so primerne za prevzem in varne za manipuliranje in transport. POMEMBNO! Evropalete in big-bag vrečke je potrebno postaviti na trdna tla in na mesto, ki je dostopno s tovornjakom. 2. Salonitno kritino zložite na višino 1 m (in ne višje!). 4. V kolikor je salonitna kritina polomljena, jo je potrebno zapakirati v bigbag vreče, ki jih prav tako brezplačno prejmete v zbirnem centru. BREZPLACNO PRIDOBIVANJE RACUNALNIŠKIH ZNANJ V TOCKI VSEŽIVLJENJSKEGA UCENJA HOCE Režijski obrat Se želite naučiti delati z računalnikom, iskati informacije po internetu in uporabljati elektronsko pošto? Vabimo vas, da nas obiščete v točki vseživljenjskega učenja, ki deluje v prostorih Knjižnice Hoče, prve tri torke v mesecu med 12. in 16. uro. Predstavili vam bomo možnosti pridobivanja računalniških znanj in učenja tujih jezikov. Prav tako pa izvajamo svetovanje na področju zaposlovanja in izobraževanja ter različne informativnomotivacijske delavnice (začetne računalniške delavnice, delavnice o možnostih fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja, delavnice učinkovitega učenja). Vabimo vas, da nas obiščete, kjer bomo skupaj dogovorili možnosti pridobivanja novih znanj. Za več informacij pokličite na brezplačno številko 080 17 78. Vse dejavnosti so brezplačne in odprte za vse, saj projekt Centra vseživljenjskega učenja Zgornje Podravje delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Regionalni sklad dela Podravje 21 OBVESTILA IZVAJANJE BREZPLACNEGA PRAVNEGA SVETOVANJA Občina Hoče-Slivnica bo s 01. 05. 2011 svojim občanom zagotovila brezplačno pravno pomoč oz. svetovanje, ki jo bodo izvajali pravniki neprofitnega Zavoda PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ«. Svetovanja bodo potekala v sejni sobi Občine Hoče-Slivnica (pritličje), in sicer v naslednjih terminih (vsak prvi torek v mesecu): • • • • • • torek 03. 05. 2011 (od 09.00 do 17.00) torek 07. 06. 2011 (od 09.00 do 17.00) torek 05. 07. 2011 (od 09.00 do 17.00) torek 02. 08. 2011 (od 09.00 do 17.00) torek 06. 09. 2011 (od 09.00 do 17.00) torek 04. 10. 2011 (od 09.00 do 17.00) Na svetovanje se je potrebno predhodno naročiti, in sicer na telefon 02/6165337 (Jasmina Vrhovšek) ali osebno v času uradnih ur na sedežu Občine HočeSlivnica (pritličje desno, Jasmina Vrhovšek), da se vam dodeli termin (datum) in ura posveta. Do brezplačnega pravnega svetovanja bodo upravičeni vsi občani Občine Hoče-Slivnica, ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj. V kolikor bo zanimanje občanov veliko, bomo sodelovanje z Zavodom PIP terminsko podaljšali. Svetovanje bo zajemalo področja obligacij, stvarnega prava, stanovanjske problematike, zemljiškoknjižnega prava, dedovanja, družinskih razmerij, izvršilnega prava, nepravdnih postopkov, pravdnih postopkov, delavnega prava, prekrškov, upravnega prava. Svetovalci bodo občanu predstavili pravni položaj, ustrezne pravne predpise in okoliščine, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter pogoje, oblike in vsebino pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Priporočljivo je, da ob predhodnem naročilu termina občani povedo, s katerega področja želijo brezplačno svetovanje (ureditev meje, stanovanjska problematika, razveza zakonske zveze,…), ter da občani na svetovanje prinesejo s seboj vso dokumentacijo o problematiki, na podlagi katere bo svetovalec zadevo lahko proučil in ustrezno svetoval. Denis Balažič viš. svet. za prem., kadr. in spl. zadeve MAJSKI SEJEM RASTLIN V Botaničnem vrtu Mariborske Univerze se bo letos prvič odvijal Majski sejem rastlin. Na tem sejmu, ki se bo dogajal v Pivoli od četrtka, 5. maja, do nedelje, 8. maja, bomo predstavili dejavnosti v hortikulturi, rokodelska, hortikulturna in turistična društva ter lokalne ekološke kmetije. Na programu so predavanja, delavnice, razstave, primerne za odrasle, otroke in družine. Namesto vstopnine v Botanični vrt bomo v soboto in nedeljo obiskovalcem ponudili konzumacijo, katero bodo lahko zamenjali za hrano in pijačo, proizvode Univerzitetnega kmetijskega posestva Pohorski dvor in vinogradov na Meranovem. V okviru sejma boste lahko poslušali predavanje o tem, Kako si uredimo vrt, ki ga je pripravila krajinska arhitektka Melita Rozman Cafuta, zaposlena na Fakulteti za gradbeništvo UM. Predavanje bo v četrtek, 5. maja ob 16.30 uri, v predavalnici botaničnega vrta. V petek, 6. maja ob 16.30 uri, se bo predstavilo Društvo ljubiteljev fotografije Maribor. Na ogled bo fotografska oprema, Marjan Laznik, predsednik društva pa bo vodil fotografsko delavnico. Sobota in nedelja bosta prava sejemska dneva, saj bo na stojnicah v botaničnem vrtu na ogled in na prodaj marsikaj. Tudi za najmlajše smo poskrbeli. V soboto, 7. maja, bomo ob 10.30 uri spoznavali zelišča in pripravili zeliščni namaz. V nedeljo, 8. maja, pa bomo ob 10.30 uri z otroki spoznavali vodne rastline in z njimi povezane vodne živali. Vabljeni seveda tudi straši! Poleg obstoječih stalnih razstav in zbirke rastlin, ki jim 22 bodo v maju kraljevali cvetoči rododendroni in bradate perunike, si boste v času sejma lahko ogledali tudi razstavo vrtnega pohištva, vse do konca meseca maja pa tudi razstavo skic vrtnih ureditev in botaničnih fotografij. Ker je letos evropsko leto prostovoljstva, smo se odločili, da bomo namesto prispevka za trženje v botaničnem vrtu v času sejma zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili izgradnji otroškega igrišča. Idejne zasnove otroškega igrišča bodo na ogled. Prisrčno vabljeni! Meta Šepic OBVESTILA DOSTOP DO INTERNETA NA OBMOCJU OBCINE HOCE-SLIVNICA Glede na zanimanje občanov za dostop do interneta na območju Občine Hoče-Slivnica smo pri različnih ponudnikih interneta preverili, kako je s pokritostjo internetnega signala na območju naše občine. Težave z dostopom do interneta se pojavljajo predvsem na področju Pohorja. Občani imajo možnost dostopa do interneta pri različnih ponudnikih, pri katerih lahko vsakdo preveri, kako je z dostopom do interneta na njegovem naslovu. Dostop do interneta je danes možen pri različnih operaterjih, npr.: UPC, SIOL – 90% pokritost Slovenije, AMIS – 98% pokritost Slovenije, ARIO, MOBITEL, T-2 itd. Zato predlagamo, da se zainteresirani občani Občine Hoče-Slivnica obrnejo na občinsko upravo ali pa neposredno na ponudnike internetnega dostopa, ki bodo lahko podali podrobnejšo informacijo o možnosti priklopa na internet, razpoložljivosti signala in razširitvi že obstoječega omrežja. V kolikor se bodo posamezni občani obrnili na občinsko upravo, bo občinska uprava v njihovem imenu preverila vse možnosti dostopa do interneta. Jasmina Vrhovšek viš. referent za pomoč strankam PRAZNOVANJA V KS REKA-POHORJE Člani KS Reka-Pohorje smo na seji pripravili smernice delovanja naše krajevne skupnosti. Zraven rednega dela smo pripravili dve proslavi, ki sta bili obiskani z visoko udeležbo. Proslava v počastitev kulturnega praznika, ki smo jo pripravili skupaj s podružnično šolo Reka-Pohorje v prostorih AMD Zg. Hoče, je bila odlično obiskana, tudi s strani najvišjega vodstva Občine Hoče-Slivnica . Dvorana je bila skoraj premajhna, saj je bil program, ki so ga pripravili učenci v šoli pod strokovnim vodstvom učiteljic, izveden na najvišjem nivoju. Nastop Pohorskih rogistov, učencev podružnične šole in recitatorke ge. Majde ter s povezovanje učenke Aleksandre je bil program popoln. Vsebino programa in dober nastop so obiskovalci nagradili z velikim in dolgim aplavzom. Okrašena dvorana, odličen program, ki je bil strokovno izpeljan, in prijetno druženje je skupen prispevek za krajane, ki si v tempu današnjega življenja to tudi zaslužijo. po končanem programu in ob pecivu, ki ga je pripravilo Društvo žena Občine Hoče-Slivnica, je večer trajal še dolgo. Vsem nastopajočim in tistim, ki ste kakorkoli pomagali pripraviti ta dva čudovita večera, se iskreno zahvaljujem. Konrad Vrhovšek 8. marec in materinski dan je zopet napolnil dvorano v prostorih AMD Zg. Hoče. Ob prihodu je predsednik KS Reka-Pohorje podelil vsaki dami nagelj in ji voščil ob obeh praznikih ter zaželel dobrodošlico. Priprava enournega programa je zahtevala veliko mero priprav. Seveda so tudi ob tej priložnosti nastopili osnovnošolci podružnične šole Reka-Pohorje, solo pevka Anja Herček, Dramska skupina Samotarji s svojim skečem in svojstvenim petjem ter Ljudske pevke Katoliškega društva dr. Antona Murka. Tudi tokrat je občinska uprava Občine Hoče-Slivnica s svojo prisotnostjo dodala pomen praznovanju in druženju. Program je z nastopi bil lepo izveden, obiskovalke, ki so bile v večini, so to nagradile z velikim aplavzom. Ga. Mojca je s prebranimi recitali in povezovanjem programa dodatno popestrila prijeten večer, za ozvočenje, brez katerega bi težko izpeljali čudovit večer, pa je poskrbel g. Zoran. Prijetno druženje 23 IZ NAŠIH KS PRAZNOVANJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI HOCE Bliža se čas, ko bomo praznovali naš krajevni praznik. Veselimo se prireditev, srečanj in druženj, ko si bomo med seboj namenili kakšno besedo več, nekaj trenutkov več časa kakor v času, ko zaradi dela, dnevnih skrbi in opravkov pogosto hitimo drug mimo drugega samo s hitrim pozdravom… Naj bo praznovanje praznika krajevne skupnosti priložnost za srečanja, druženje in zbliževanje ljudi med seboj! V letošnjem letu s praznikom naše krajevne skupnosti 23. aprila – jurjevo sovpada tudi praznovanje velike noči. Pri oblikovanju programa prireditev praznovanja praznika krajevne skupnosti smo upoštevali, da mnogi krajani praznujejo oba praznika, sodelujejo na prireditvah ali se jih 24 želijo udeležiti. Vsem krajanom želimo omogočiti praznovanje obeh praznikov, sodelovanje in obisk prireditev. Zato bo osrednja prireditev praznovanja krajevnega praznika – jurjevanje z blagoslovitvijo konj v nedeljo 1. maja. Tako bomo osrednjo prireditev krajevnega praznika povezali s praznovanjem 1. maja – praznika dela. Vabimo vas, da se udeležite prireditev, ki jih pripravljajo naša društva, naši domačini, sosedje, znanci in prijatelji. Želimo vam prijazna srečanja, prijetno druženje in čim bolj občuteno doživetje sobivanja v naši krajevni skupnosti. Drago Ornik DATUM URA IZVEDBA PRIREDITEV LOKACIJA Sreda 6. 4. 2011 16.00-17.00 KO RK Hoče Meritve krvnega tlaka Prostori RK Hoče Sobota 9. 4. 2011 celi dan DU Hoče Kegljaška sekcija Turnir Kegljaško igrišče Hoče Sobota 16. 4. 2011 19.00 Tamburaši Koncert ob 30. obletnici delovanja sekcije Dvorana KD Hoče Sob./Ned. dopoldan 16./17. 4. 2011 Balinarski klub Hoče Turnir v balinanju Balinarsko igrišče Hoče Sreda 20. 4. 2011 16.00-17.00 KO RK Hoče Meritve krvnega tlaka Prostori RK Hoče Četrtek 21. 4. 2011 18.00 Potopisno predavanje Petre Draškovič Po poteh skalnatega gorovja Dvorana KD Hoče Pet./Sob. 22./23. 4. 2011 dopoldan Teniški klub Hoče Turnir v tenisu Teniško igrišče Hoče Petek 29. 4. 2011 17.00 PGD Bohova Postavitev majskega drevesa Dom PGD Bohova Petek 29. 4. 2011 18.00 PGD Hoče Postavitev majskega drevesa Dom PGD Hoče Pet. - Ned. 10.00-18.00 29. 4.-1. 5. 2011 DU Hoče ročnodelska sekcija Razstava ročnih del Prostori RK Hoče Nedelja 1. 5. 2011 11.00 KS Hoče Dvorana in parkirni prostor ob KD Hoče Ponedeljek 2. 5. 2011 08.00 Ribiška družina Maribor Zaključna proslava, Jurjevanje, blagoslov konj ter pogostitev z golažem Tekmovanje v ribolovu za prehodni Pepekov pokal Sobota 7. 5. 2011 dopoldan DU Hoče odbojkarska sekcija Turnir v odbojki Odbojkarsko igrišče na mivki / telovadnica Gramoznica Hoče IZ NAŠIH KS PRIREDITVE V KS OREHOVA-HOTINJA VAS ODBOJKA NA OŠ DUŠANA FLISA HOCE V naši krajevni skupnosti 18. maja praznujemo svoj krajevni praznik. Obeležili ga bomo s številnimi dogodki. Pomerili se boste na šestih športnih tekmovanjih za pokale KS, kar bo pripomoglo k večjemu druženju med krajani. Ogledali si boste lahko razstavo orožja, ročnih del, se udeležili humanitarne akcije. Seveda pa bo času primerno veliko športnih prireditev. Upamo, da se jih udeležite še v večjem številu kot prejšnja leta. ''Odbojka je za nekatere šport, za druge hobi, a za nas je obsedenost.'' To je misel in glavni moto vseh odbojkarjev OŠ Hoče. POSTAVLJANJE MAJSKEGA DREVESA: • Sobota, 30. april, pri Stari preši v Orehovi vasi ob 18. uri. • Nedelja, 1. maj, na vaški gmajni v Hotinji vasi ob 9. uri, seveda pa nas bo pred tem zbudila godba na pihala. PROGRAM PRIREDITEV IN TEKMOVANJ: • Ponedeljek, 16. maj: Meddruštvena bowling tekma v Planetu Tuš s pričetkom ob 20. uri v organizaciji TD Oreh. • Torek, 17. maj: Razstava orožja in strelske opreme ter streljanje z zračno puško od 16. do 21. ure v priredbi SD Franc Lešnik Vuk. • Sreda, 18. maj : Šahovski turnir s pričetkom ob 16. uri v organizaciji DU Hotinja vas. • Četrtek, 19. maj: Humanitarna akcija zbiranja rabljenih oblačil in obutve, predvsem za otroke, pred gasilskim domom od 14. do18. ure. Organizator KO RK Orehova Hotinja vas. Otvoritev razstave ročnih del in izdelkov domače obrti v dvorani PGD s pričetkom ob 18. uri. Razstava bo postavljena na ogled do nedelje 22. maja. Tekmovanje v ruskem kegljanju v brunarici na gmajni; ob 18. uri Vas vabi DU Orehova Hotinja vas. • Petek, 20. maj: Tekma v raftingu na vaškem ribniku s pričetkom ob 18. uri. Prireditelj TD Oreh. • Sobota, 21. maj: Blagoslov in otvoritev obnovljenih kapel v Orehovi vasi; vabijo krajani Orehove vasi. Nogometni turnir na igrišču v Hotinji vasi; pričetek ob 16. uri v organizaciji PGD Hotinja vas. • Nedelja, 22. maj: Kolesarski trim dolžine 20 kilometrov. Pohod po mejnih poteh Krajevne skupnosti. Začetek obojega bo ob 9. uri izpred preše v Orehovi vasi. Na potepanje vas vabi TD Oreh. Ob 17. uri bo v prostorih AMD Orehova vas proslava s podelitvijo priznanj sodelujočim na prireditvah. Po proslavi bo sledilo druženje. Na zaključno prireditev vas vabi KUD Milke Zorec. Junija pa ste vsi vabljeni na tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Godli vam bodo na vaški gmajni. Vabijo vas člani TD Hotinja vas. Letos je že naše drugo leto sodelovanja v projektu ŠKL odbojka. Lani so se naši odbojkarji uvrstili v odlični četrtfinale, kjer so igrali proti OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Ti so nas na povratni tekmi premagali in naša uvrstitev v polfinale je padla v vodo. Letos gre našim odbojkarjem dosti bolje od rok, saj smo ravnokar v polfinalu in se za veliki finale borimo z OŠ Brezovica. Prva tekma proti njim je potekala 24. 3. v Brezovici. Odbojkarji so se razšli z zelo tesnim rezultatom 77 : 76 za našo ekipo. Povratna tekma je predvidena 6. aprila v naši telovadnici v Hočah. Tukaj na domačem terenu se bodo naši odbojkarji morali karseda potruditi, da bodo zmagali ter se uvrstili v finale, ki bo potekal 19. aprila v Ljubljani. Naši odbojkarji že kar sedem let sodelujejo tudi na državnem tekmovanju iz odbojke. Lansko leto so v polfinalu dosegli odlično drugo mesto, vendar to ni bilo dovolj za uvrstitev v finale. Letos jim je sreča bolj naklonjena, saj so se uvrstili v finale po težkih tekmah polfinala, ki se je odvijal na naši šoli ter na katerem so sodelovale še OŠ Šempeter, OŠ Braslovče in OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem. Kje in kdaj bo finale, še ni znano, kot tudi to ne, proti komu bodo naši dečki igrali. Naši ekipi sestavljajo: Ekipo deklet: Mija Primec, kap., Petra Fuks, Katarina Novak, Monika Mihelak, Eva Primec, Kaja Kranjc, Saša Kupčič , Ana Kristina Šalinovič, Urška Špela Pregl, Tia Zagernik , Špela Belec in Nina Murks. Ekipo fantov: Gal Kranjc, kap., Timotej Franc, Marino Varga, Žan Berglez, Blaž Polanec, Matjaž Lobnik, Jan Kotnik, Uroš Planinšič, Primož Lepej in Rok Zidar. James J. Corbett pravi: »Zmagovalci boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat.« Tako je naša ekipa po sedmih letih neuspelih poizkusov končno prišla v veliki finale. Čestitamo! :) Jerneja Pregl Vlado Divjak 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE SODELOVANJE VRTCA HOCE V MEDNARODNEM PROJEKTU COMENIUS REGIO PARTNERSTVO Novi pristopi in kakovostna predšolska vzgoja V okviru sodelovanja partnerjev Občine Hoče Slivnica, nemške Občine Kabelsketal, OŠ Dušana Flisa – Vrtec Hoče, ProFUTURUS, d.o.o. (agencija za raziskovanje, svetovanje, storitve in analize za razvoj), Vrtca Vila Kunterbunt in Wisamar Bildungsgesellschaft mbH, že drugo leto teče mednarodni projekt Comenius regio partnerships. V poznih popoldanskih urah so nam nemški partnerji pripravili presenečenje. Organizirali so obisk v najstarejši nemški čokoladnici v Halle z muzejem, znani po pralinah. Tako smo zelo »sladko« zaključili delovni dan. Naslednje jutro smo se po pozdravu z županom občine Kabelsketal odpravili proti Sloveniji. V zadnjih letih prihaja do porasta vključenih otrok v vrtce, ki prihajajo iz različnih kulturnih, jezikovnih in socialnih okolij. Ti otroci potrebujejo nove pristope in metode, ki vodijo k razvoju dobrih in kvalitetnih normativov v predšolski vzgoji. Občina Hoče Slivnica želi s pomočjo vrtca Hoče in podjetja za razvoj in sodelovanje ter z nemškimi partnerji najti dobro rešitev, ki bi postala primer dobre prakse. Namen tega projekta je poiskati in izdelati nov pristop za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu, ki sledi načelu enakosti, enakopravnosti, ne glede na raso, kulturo, jezik ali socialni položaj. Delo poteka na podlagi izmenjave vzgojiteljic, ki se vključujejo v potek in metode dela, v skladu s cilji v drugi državi partnerici. Po vsaki izmenjavi se opravi primerjalna analiza. V mesecu januarju smo se štiri vzgojiteljice in predstavnica Občine Hoče Slivnica udeležile 4. srečanja v Nemčiji. V mrzlem zimskem jutru smo se odpravile s prevoznikom Tajhman tours na osemsto km dolgo pot proti Kabelsketalu, kjer so nas pričakali predstavniki nemških partnerjev. Po uradnem sprejemu in nastanitvi smo uskladili delo naslednjega dne. V torek 18. januarja, smo se ob 9. uri vzgojiteljice vrtca Hoče vključile v proces dela v vrtcu Villa Kunterbunt, kjer smo z nemškimi malčki in njihovimi vzgojiteljicami preživele zelo zanimiv dopoldan. V njihovem vrtcu smo srečali otroke nemške, poljske, ruske in japonske narodnosti. Kot že na prejšnjih srečanjih so bili malčki tudi tokrat zelo radovedni in so nas takoj sprejeli medse. Njihove vzgojiteljice so se zelo potrudile in navodila za dejavnosti prevedle tudi v slovenščino. Ob prihodu so nam zapeli pesmico v slovenskem jeziku in pokazali, da so se naučili šteti do deset. V vrtcu je v tem mesecu potekal projekt števil in so bile vse dejavnosti pripravljene v tem duhu. Mladi raziskovalci so v eksperimentu z vžigalicami in vodo pričarali pravo zvezdo na krožniku, na velikem hodniku so izvajali vadbeno uro, kjer so pokazali veliko spretnosti pri gibalnih dejavnostih, pri matematičnih dejavnostih pa so razvrščali, usklajevali in primerjali. Najmlajši so uživali v uri pravljic in individualnih dejavnostih. Po končanih usmerjenih dejavnostih so bile na vrsti družabne igre, kjer so dokazali, da so v igrah Človek ne jezi se in Spomin pravi mali mojstri. Bilo je veliko smeha in zabave. Aktivno delo in druženje v vrtcu je trajalo do 12. ure, nato pa je sledila analiza dela na občini v Kabelsketalu. 26 15. marca 2011 so nam nemški partnerji vrnili obisk. Tri njihove vzgojiteljice na izmenjavi in predstavnica občine Kabelsketal so preživele delovno dopoldne v vrtcu Hoče. Sodelovale so v pripravah na svetovni dan vode, ki je bil 22. marca. Vse skupine od najmlajših do najstarejših so bile vključene v eksperimente z vodo. Z njo so mešali različne snovi in ugotavljali, kaj se pri tem zgodi – voda in olje, voda in kis, voda in moka, voda in riž, voda in makaroni, voda in sok, voda in sladkor ... Čistili so umazano vodo skozi plastični lijak, v katerem je bilo oglje in pesek – in iz njega je pritekla čista voda. Raziskovali so, ali rastline in živa bitja potrebujejo vodo, da preživijo, in spoznali živali, ki živijo v njej. Ugotavljali so plovnost različnih materialov in oblik – les, plastika, kovina ... Izdelovali so akvarije in jih razstavili. Celotni projekt je bil predstavljen staršem 22. marca v popoldanskem času, kjer so imeli možnost s svojimi otroki vse eksperimente tudi preizkusiti. Vzgojiteljice na izmenjavi so dopoldne aktivno sodelovale in so bile nad našim načinom dela navdušene. Z otroki so takoj navezale stik in jezik med njimi kar naenkrat sploh ni bil več ovira. Ob koncu našega srečanja smo družno ugotovili, da v obeh partnerskih vrtcih svoje poslanstvo uresničujemo tako, da gradimo na otrokovi radovednosti, njegovih sposobnostih, da mu omogočamo veliko prostora za raziskovanje, za pridobivanje novih doživetij, za iskanje lastnih poti razmišljanja, igre in učenja ob igri. Zelo pomembno pa je, da nenehno ustvarjamo vzpodbudno učno okolje, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v katerem imajo otroci veliko priložnosti za izražanje svojih želja in interesov. Za uspešno delo in osvojena znanja, ki jih dosegajo tako otroci v našem kot tudi v nemškem vrtcu, pa je potrebno zelo veliko aktivnega sodelovanja in konstruktivnega razmišljanja vzgojiteljic, skrbno načrtovanje dela ter prilagajanje dejavnosti otrokovim zmogljivostim. Marija Trpin PEVSKI ZBORI NA REVIJI Revije pevskih zborov »Mladina poje 1, 2 in 3« so potekale od 14. 3. do 18. 3. 2011. OPZ prvega razreda in OPZ OŠ FLV Slivnica so svoj program odpeli v petek, 18. marca. Prvošolci so prvič prepevali v Unionski dvorani v Mariboru. Svoj nastop so pod vodstvom učiteljice Milene Gerečnik dobro opravili. Pevci OPZ, ki se skrbno pripravljajo na mednarodno tekmovanje v Bratislavi, so prav tako odpeli del svojega programa. Predstavili so se s pesmijo Hej, ti šolar, ki jo je na besedilo Sonje Votolen uglasbil mariborski skladatelj Maksimiljan Feguš in jo posvetil zboru OŠ FLV. Med novejše, sodobnejše pesmi, sodi tudi pesem Nika Grafenauerja Glasbenik, pod katero se je podpisala skladateljica Tadeja Vulc. Brez slovenske ljudske pesmi ne gre, zato je sledila še pesem Pleši, pleši, črni kos. Mladinski zbori se bodo predstavili v začetku maja 2011. DOBRODELNA PRIREDITEV ZA VRTEC HOCE OB MATERINSKEM DNEVU Agencija VULCANO MODELS je v soorganizaciji z Občino Hoče-Slivnica že drugič razveselila vrtec Hoče z nepozabnim dogodkom. V petek, 18. marca 2011, je podarila brezplačno predstavo za otroke vrtcev Hoče in Rogoza ter prve triade OŠ Dušana Flisa. Mimine dobre vile so prebudile sanje v kulturnem domu Hoče ob 17. uri. Dvorana je bila polna. Otroci so si z navdušenjem in iskricami v očeh v vrtcu izdelali čarobne paličice, s katerimi so pomagali dobrim vilam. Vile in otroci so pridno čarali in pričarali ob 20. uri koncert »Elvis – The Legend Show« z največjimi hiti Elvisa Presleyja, v izvedbi enkratnega interpreta Samirja Koblerja & skupine Nordung. Ob koncu koncerta je agencija podarila vrtcu ček v vrednosti 2.298,46 EUR. Za ta znesek je vrtec že naročil telovadne rekvizite. V imenu otrok vrtca Hoče se zahvaljujemo agenciji Vulcano models, njeni direktorici gospe Metki Klajderič Kobler za pobudo in vloženi trud v projekt, zahvaljujemo se naši ustanoviteljici Občini Hoče-Slivnica, ki je bila soorganizatorica in je prireditev omogočila. Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki jih lahko najdete na domači strani: http://www. vulcanomodels/dobrodelna -prireditev-za-vrtec-hoce. Zahvaljujemo se tudi vsem obiskovalcem koncerta, ki so svojo prisotnostjo prispevali in tako pokazali, da jim ni vseeno. Marija Trpin Mira Prel Foto: Maja Štuhec 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DANAJA, NADEBUDNA BALERINCA Danaja Roner je osmošolka, ki svoje popoldneve preživlja drugače kot večina slovenskih osnovnošolcev. Ure in ure, ki jih njeni vrstniki preživijo pred računalniki, Danaja posveti ljubezni do baleta. Že kot majhna deklica je vedela, da je to tisto, kar želi početi v vsem svojem življenju. So bili tvoji dosedanji nastopi tudi v Operi? Kateri nastop te je najbolj zaznamoval? Zakaj? Velikokrat sem že morala pokazati svoja znanja. Vsak nastop je nekaj posebnega, pomembnega, vendar bi izpostavila nastop na lanskem božičnem koncertu, kjer sem plesala solo. Katere tehnike/gibe je najtežje osvojiti? Sicer še nisem spoznala vseh gibov, a glede na dosedanje poznavanje baleta je najtežja vaja zame “adagio”, to je vaja, pri kateri stojimo na pol prstih in počasi dvigujemo noge, lahko pa so prisotne še piruete in gibi z rokami. Ko sem jo videla med nastopom, se mi je zdela kot vetrova vila, ki nežno, a odločno poskakuje na odru. Očarala je ne le mene, temveč vse gledalce. Čemu se mora balerina odrekati, odpovedovati? Odrekati se moramo zlasti sladkarijam, ličenju, nakitu in nalakiranim nohtom na treningih. Ni težko, čeprav imam rada predvsem sladke dobrote. Bi plesala tudi v tujini? In ali boš postala profesionalna balerina? Seveda bi plesala v tujini. Glede primabalerine ne upam korajžno in glasno razmišljati, sem še skromna, res pa je, da bi nekoč rada plesala v ruskem Bolshoi teatru, haha. Tvoja pot je še vsa odprta, znanja, strategije boš še dopolnjevala, izpopolnjevala, postajala boš vse boljša. Kakšne ambicije imaš? Želim dokončati Umetniško gimnazijo, smer balet, nato pa si želim plesati v mariborskem baletnem ansamblu. Biti balerina je zelo redko med slovenskimi osnovnošolskimi najstniki. Si zaradi tega zvezda šole? Ne, nisem zvezda šole in se tudi ne počutim tako. Saj baletnikov javnost ne obravnava kot zvezde, ne? In to se mi ne zdi nič napačno. Dejstvo pa je, da v šoli ne razlagam o svoji nadarjenosti in ljubezni do baleta in niti ne želim biti izpostavljena. Delam to, kar imam nadvse rada. Tisti, ki so mi blizu, pa tako ali tako vedo, kako preživljam čas, ko nisem v šolski klopi. Kakšna je tvoja baletna pot doslej? Kako se je sploh začela? Moja “baletna pot” doslej ni kaj posebnega. Gre predvsem za vsakodnevne in precej zahtevne, naporne treninge. Z njimi sem pričela v 1. razredu osnovne šole, nato sem bila tri leta t. i. pripravnica. Sedaj obiskujem 5. razred nižje baletne šole, ki jo bom končala čez eno leto, torej prav tedaj kot OŠ. Da me balet zanima, in to zelo, se je videlo in vedelo po tem, da sem po televiziji najraje gledala oddaje, ki so bile kakor koli povezane z baletom, še bolj pa sem strmela v ekran, če je bila na programu baletna predstava. Plešeš klasični balet. Zakaj? Všečni so se mi zdeli baletni copatki, špici jim pravimo, seveda tudi baletne oblekice (tutu). V klasičnem baletu je veliko elegance, prefinjenosti, gracioznosti, sanjskosti, takorekoč, kot da baletke niso s tega sveta. To se mi zdi zelo mikavno, privlačno, neraziskano, zato sem hotela z gibi svojega telesa vse to raziskati, občutiti, dajati. Imaš vzornico, vzornika? Ne, nimam vzornika, a občudujem precej baletnih umetnikov in bi želela biti nekoč tako dobra kot oni oziroma še bolj. Vem, da se je treba primerjati z najboljšimi in poznam pregovor, da nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Torej lahko ima najboljši baletnik, baletka še vedno koga boljšega od njega/nje same. 28 Kateri so najpomembnejši pogoji, da je nekdo sploh lahko baletni plesalec? Dekle naj ima dolge noge, dolge roke, višina ne sme presegati 170 centimetrov, potrebna je gibčnost, seveda pa moraš biti vitke postave. Sonja Votolen foto: Maja Štuhec VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE »SOSED S HIŠICO NA HRBTU« V mesecu novembru 2010 smo v vrtcu SONČEK izpeljali prvi del projekta sosed s hišico na hrbtu. Ta sosed s hišico na hrbtu ni nihče drug kot POLŽEK. Za ta projekt smo se odločili predvsem zato, ker so otroci neverjetno dobri raziskovalci in opazovalci. Kjerkoli v naravi smo, pretaknejo vsak kotiček, vsako vejico, travo, grm, kamen in vtaknejo svoje prste prav tja, kjer je kaj zanimivega. Vzgojiteljice smo opazile, da otrokom še posebej veliko veselja in radovednosti vzbuja vsak polž, ki ga najdejo. V Rogozi ob primernem vremenu polžev resnično ne manjka. Iz ekokoordinacije smo dobile ponudbo projektov in odločitev za polža ni bila težka. Skupaj z otroki smo napravili načrt projekta, vzeli steklene posode in šli iskat polže. Iskali smo jih v gozdu, na travniku, vrtu in polju. Največ polžev je našla Katja, ki ima babico tik ob gozdu. Vedela je, kje in kdaj lahko najdemo polža. Polže smo si iz narave sposodili za nekaj dni, nato pa smo jih vrnili tja, kjer smo jih našli. O polžih smo se naučili vse, no, skoraj vse. Pri tem nam je veliko pomagala učiteljica Jožica Klužer, biologinja na OŠ Hoče. Poklicali smo jo na pomoč, da nam razloži o polžu še stvari, ki nas zanimajo. Bila je zelo prijazna in našega povabila celo vesela. Na naše srečanje se je izredno pripravila in nas presenetila z veliko novostmi in zanimivostmi o polžih. Skupaj smo preživeli nepozaben dopoldan. Nismo vedeli, da so na svetu tako različni polži po obliki, velikosti in barvi. Polže nam je pokazala na fotografijah preko računalnika in v vivariju nekaj živih, ki jih lahko srečamo v naših krajih. Polže smo si natančno ogledali in jih potipali. Lezli so po mizi, stolu in naših rokah. Imeli smo polže s hišico in gole polže lazarje. Otroke je pritegnil vodni jabolčni polž, ki ga dobro poznajo akvaristi. Vsi polži imajo mehko nogo, slino in »rožičke« – tipalke. Učiteljica Jožica nam je povedala, da imajo na tipalkah oči in da se nikoli ne izgubijo. Otroke je zanimalo veliko stvari in na vsako vprašanje je odgovorila. Zanimalo jih je tudi, kaj počnejo polži pozimi. Ali veste? Spijo. V jeseni se zaližejo in spijo po navadi v prsti. Zdaj, ko to pišem in se otroci igrajo že čisto druge reči ter svet odkrivajo z druge strani, naši polžki mirno spijo. Mi pa že komaj čakamo, da pride pomlad in da se s polži ponovno srečamo. Takrat si bomo ponovno prinesli kakšnega v igralnico. O njem se bomo naučili pesmico, ples in igrico. Zunaj v naravi jih bomo fotografirali, v igralnici pa risali ter nato v garderobi poleg plakata o polžu izdelali pravo galerijo fotografij in risbic. Učiteljici Jožici se za lep dan in pomoč pri tem projektu najlepše zahvaljujemo. Z njo pa že tiho načrtujemo drugo zanimivo srečanje, ki ga bomo poimenovali VODNI DAN. Marjana Štangler Foto: Danica Štefanec in Anita Metličar 29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KRVODAJALSKA AKCIJA NA OŠ HOCE EKOKVIZ - solsko tekomvanje 2010/11 V oddelkih podaljšanega bivanja smo se z učenci pogovarjali o krvodajalstvu in pomenu tega humanega dejanja. Učenci so izdelali plakat in prejeli zloženke na to temo. Učenci 5. b-razreda so pripravili anketo, ki bi jo izvedli med prisotnimi krvodajalci in jih povprašali o udeležbi ter njihovem počutju na akciji. Tako je v ponedeljek, 28. 2. 2011, na naši šoli potekala KRVODAJALSKA AKCIJA, ki jo je organiziral Rdeči križ Hoče in UKC – Oddelek za transfuzijo. Zjutraj smo z učenci razredne stopnje obiskali akcijo, ki je potekala v spodnji avli in sosednjih učilnicah. Ogledali smo si prostor za sprejem, vpisni prostor, prostor za odvzem krvi, prostor za zdravniški pregled in jedilnico. Sprejeli sta nas gospa Zdenka Gajzer iz RK Hoče in medicinska sestra Marina Kos. Obe sta povedali nekaj podatkov o krvodajalstvu in nas popeljali po prostorih. Učenci so spremljali akcijo z navdušenjem ter izvedli anketo med udeleženci. Po tem dogodku so učenci hiteli pripovedovat svojim sošolcem o doživetjih na akciji. Menim, da je akcija uspela, saj so učenci pridobili življenjsko izkušnjo o tem, kako pomembna in potrebna je krvodajalska akcija. OŠ Dušana Flisa Hoče je letos sodelovala pri ekokvizu s šestimi ekipami. V vsaki ekipi so se na tekmovanje pripravljali trije člani. Na dan tekmovanja 9. 3. 2011 so nekatere ekipe žal bile okrnjene zaradi odsotnosti nekaterih učencev, vendar so se tudi okrnjene ekipe dobro odrezale. Časovna omejitev tekmovanja je bila 20 minut in možno je bilo doseči 30 točk. Maja Petrovič Kos Vseh ekip v Sloveniji je bilo 366 in med prvih dvajset najboljših so se uvrstile kar naše tri ekipe. Tekmovale so sledeče ekipe v sestavi: Ekipa FLISIKE123: učenke so dosegle 27 točk (čas reševanja 6 : 47) in s tem tudi odlično 6. mesto. Tako so postale tudi naše ŠOLSKE PRVAKINJE: • Tina Brezner, 8. a • Lucija Divjak, 7. b • Lara Habrun, 6. a Ekipa EKOBABE2011: učenci so dosegli 27 točk (čas reševanja 11 : 16) in tudi odlično 7. mesto: • Jan Paveo, 8. a • Tomaž Gregorec, 8. a • Alen Koser, 7. a Ekipa EKOFRAJLICE11: učenke so dosegle 26 točk, kar predstavlja zelo dobro 19. mesto: • Ana Lobnik, 8. a • Žanet Mildner, 7. b • Kaja Kranjc, 8. a (žal na tekmovanju odsotna) Ekipa GREENBABES123: • Nuša Pešl, 6. a • Zoja Vučič, 6. a • Nina Murks, 7. b (žal na tekmovanju odsotna) KRVODAJALCI Krvodajalsko akcijo je organiziral RK. Akcija je potekala v spodnji avli naše šole in v treh učilnicah. Na vratih vsake od teh učilnic so imeli krvodajalci označeno, kam morajo iti po vrsti. Krvodajalci so stopili v avli do pulta, kjer jih je pričakala prijazna medicinska sestra. Oddali so ji dokument in ona jim je dala obrazec., ki so ga izpolnili. Stopili so v učilnico številka 1. Zdravstvena sestra jim je pregledala kri, in izmerila pritisk. Potem so šli skozi vrata številka 2, tu jih je pregledala zdravnica, ki je ugotovila, če so zdravi in če ne kašljajo, in pregledala njihovo kri, če je primerna za darovanje. Nato so odšli v učilnico številka 3, kjer so oddali kri. Za konec jih je pričakala anketa, ki sta jo pripravili Brina Bračko in Lana Fanedel, in nato še malica v šolski jedilnici. Maja Pauko, 4. b-razred 30 Ekipa GREENPEACOVCI11: • Matej Žnidarič, 8. a • Michel Toš, 6. a • Lovro Senčar, 6. a (žal na tekmovanju odsoten) Ekipa GREENGIRLS2011: • Vita Letonja, 7. b • Tina Kocbek, 7. b • Melani Predan, 6. a ČESTITAMO! Jožica Klužer VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE PRIŠLA JE POMLAD V soboto, 26. 3. 2011, je natančno ob 17. uri tudi na vrata telovadnice OŠ Slivnica potrkala pomlad. Kulturno društvo Slivnica je organiziralo že 20. pomladno srečanje in k sodelovanju povabilo tudi naš vrtec. Na povabilo se je odzvala skupina »Sovic« z vzgojiteljicama Jožico Keuschler in Matejo Skaza. In tako so se začele priprave … V skupini »Sovic« je zadnje dni pred srečanjem odmevala ljudska glasba, saj so otroci skupaj z mentoricama vadili ljudske plesne korake ob pesmi »Ob bistrem potočku je mlin« in »Rašplja«. Na pomoč so priskočili celo starši, babice in dedki. Prinesli so material za obleke in hlače, mamice in babice pa so jih nato sešile. Ko je napočil dan nastopa, so se otroci zbrali, se skupaj pripravili in še zadnjič ponovili plesne korake. Tako so bili pripravljeni in navdušeno so stopili na oder ob spremljavi harmonike, v izvedbi harmonikaša Aleksandra Jakoliča. Velik aplavz, ki smo ga poželi po nastopu, je bil dovolj, da smo utrujeni in polni doživetij nato le še sklenili, da si želimo takšnih prireditev še več in da bomo skupaj zagotovo še nastopili. Mateja Skaza ŠOLA V NARAVI Tretješolci OŠ Dušana Flisa Hoče in podružnice Reka-Pohorje preživljamo dneve v čudoviti naravi Kozjaka. Bralcem Utrinkov pošiljamo lepe pozdrave s Tojzlovega vrha. Kako preživljamo dneve, kaj nam je všeč in kaj smo se naučili? Učenci 3. a, 3. b in 3. c razreda so strnili svoje vtise. Prilagamo še nekaj fotografij s pohoda. - Naučila sem se orientirati po zemljevidu in spoznala sem divje živali. - Naučila sem se, da Merkur ni samo trgovina, ampak tudi planet. - V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, ko nam je učiteljica pripovedovala o divjem petelinu, šoji in divji svinji. Učiteljice Vlasta, Ljubica, Maja in Lidija Sporočamo vam: - Naučil sem se, da moramo skrbeti za naravo. V sredo mi je bilo najbolj všeč, ko smo izdelovali »gospode vetrovnike«. Z njihovo pomočjo izvemo, v katero smer piha veter. Zelo je bilo zanimivo. - V šoli v naravi sem se naučil, kako se poimenujejo različni drevesni listi. - Všeč mi je bilo, ko smo danes gledali oddajo o vesolju in smo se učili. - Danes mi je bil najboljši pohod. Bilo je naporno, vendar zabavno. Videl sem celo Maribor in Pohorje. - Naučil sem se manj gledati televizijo. - Meni je bila najboljša modna revija. Bila je fenomenalna, fantastična … - Najbolj mi je bilo všeč v sredo, ko smo za večerjo jedli hrenovke. - Včeraj smo imeli pižama parti. Zvečer smo se zbrali v jedilnici. Plesali smo in potem smo vsi utrujeni zaspali. - Včeraj mi je bilo zelo lepo na modni reviji, ker sem se uvrstil v finale, in tudi zato, ker sem se zelo dobro oblekel. Komaj sem čakal, da sem prišel na vrsto in da so razglasili zmagovalca. Čeprav nisem bil zmagovalec, sem bil zelo vesel! - Danes dopoldan je deževalo in smo se učili o planetih. Naučila sem se, da se odpadki ne mečejo v gozd. 31 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - V ponedeljek sem že začela pakirati za šolo v naravi. Prvi dan je bilo slabo vreme, a zvečer je bil moj najlepši dogodek. Igrali smo se modno revijo. Zelo je bilo lepo. Ko so me izbrali za zmagovalko, sem kar žarela. Še nikoli se nisem igrala modne revije, sploh pa še nisem zmagala. Bila sem zelo vesela in presenečena. - Naučil sem se, da moraš pospravljati svoje stvari. - Naučila sem se iz listja narediti risbo. - Naučil sem se postiljati posteljo. - V šoli v naravi sem se naučil, da se šoja zelo dere. - Danes sem spoznal dobre prijatelje. Lepo je bilo, ko smo se zunaj igrali. - Danes smo šli na pohod do Gaja. Res je bilo težko, ampak zdržal sem in pridobil veliko kondicije za trening. Čudne občutke sem imel z nogami, ker so me bolele. - Všeč mi je bilo, ko smo imeli orientacijsko tekmovanje. - Naučil sem se, da moram deliti stvari. - V sredo smo se odpravili v šolo v naravi. Zvečer smo imeli modno revijo. Bilo mi je zelo všeč. Imeli smo komisijo, ki je ocenjevala. Jaz sem bila napovedovalka. - Veselo je bilo, ko smo šli na pohod. Bila sem vesela, ker je sijalo sonce. Lepo je bilo, ko smo prišli na cilj. Bil je sijajen dan in dobro sem se počutila. SONCNA SPOROCILA IN POZITIVNE TABLE ZA OHRANJANJE NARAVE V OŠ FLV Slivnica smo sodelovali v okoljevarstvenem projektu Modri Jan, ki v letošnjem letu potuje naokoli in dodeljuje ekonaloge. V 6. razredu smo se pred pričetkom dela z učenci pogovarjali o soncu kot viru energije. Učenci so izražali svoje subjektivne misli o soncu – kako ga vidijo oni, kaj jim pomeni, kakšno se jim zdi sonce, kakšno bi bilo življenje brez sonca. Po navodilih mentorjev so izdelali sončna sporočila v obliki sonca in nanje napisali pozitivna sporočila, in sicer o vrednotah, kot so življenje, družina, dom, prijateljstvo, poštenost, pravičnost … Odločili smo se, da izdelamo tudi podobo sončka, okoli katerega smo obesili subjektivna sončna sporočila. Pri pouku slovenščine smo razmišljali o naravi nasploh, o pomenu narave za naše življenje, kako z njo ravnamo in kaj se ob našem ravnanju z njo dogaja. Izpostavili smo okolje, v katerem živimo, kakšno je, kako bi ga lahko izboljšali s svojim vsakodnevnim ravnanjem. Učenci so nato izrazili svoje misli o naravi, kakšna bi naj bila in kako bi morali z njo ravnati. Nato pa so zapisali, kaj bi narava, če bi le lahko, zavpila, vprašala, povedala, o čem bi moledovala in se tožila ljudem. Nastala so sporočila narave, zapisana v obliki drevesnih listov. Da listi ne bi kar tako viseli, brez trdne povezave, so izdelali še drevo iz navadnega kartona, ki so ga ustrezno pobarvali in mu narisali obraz. Zakaj obraz? Namreč narava je končno lahko spregovorila o svojih skrbeh in izrazila žalost nad neprimernim ravnanjem ljudi. 32 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V 7. in 8. razredu so učenci pri pouku biologije razmišljali o pomenu narave za naše življenje in o ustreznem ravnanju z njo. Veliko se pogovarjamo o ekologiji in ugotavljamo, da se ljudje premalo zavedajo, kako si sami uničujemo naš življenjski prostor. Razmišljali smo, kako bi ozavestili vse učence naše šole, krajane naše občine in vse, ki jih bo pot kadarkoli zanesla k naši šoli. Odločili smo se, da to izvedemo s pomočjo naših pozitivnih mislih, ki smo jih kasneje napisali in oblikovali na table. Pri pouku slovenščine smo nato oblikovali pozitivne misli o naravi, ki so jih učenci kasneje pri pouku likovne vzgoje in s svojimi mentorji tudi likovno upodobili na lesene površine. Petra Trstenjak Foto: Maja Štuhec RAZVOJNI VSESLOVENSKI PROJEKT STISNI ROKO V PEST! V OŠ FLV Slivnica Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo sta v letošnjem šolskem letu razpisala projekt pod naslovom Stisni roko v pest za obeleženje šolskega leta knjige, 70. obletnice upora proti okupatorju in 20. obletnice neodvisnosti države. V projektu so sodelovali učenci 7., 8. in 9. razredov in izmed predlaganih vsebin s pomočjo mentorjev izbrali tiste »ta prave«, o katerih so razmišljali, jih doživljali, komentirali, izražali vtise, povzemali, upovedovali, pesnili, poustvarjali, uprizarjali, likovno upodabljali, fotografirali, snemali, povezovali s svojim izkušenjskim svetom, obiskali Muzej narodne osvoboditve Maribor … in to tudi v soglasju z domišljijo. Skozi zgodbe in pesmi, ki so jih prebirali, pa tudi ob gledanju filma in ogledu razstave v muzeju so postali kritični opazovalci svoje lastne zgodovine. Dobili so navdih za svoje delo. Upam, da bodo tako tudi bralci naše e-knjige dobili navdih ob branju. Vsem sodelujočim učencem in mentorjem, ki so vsak na svoj najboljši način prispevali h končnemu izdelku, se kot vodja projekta najlepše zahvaljujem in jim hkrati čestitam za izdelano e-knjigo, za katero upam, da ne bo ostala zgolj sama sebi namen. Vse, ki vas zanima, kako so učenci razmišljali o lastni zgodovini in o svoji domovini, vas vljudno vabim k ogledu e-knjige na spletni strani OŠ FLV Slivnica. Petra Trstenjak Foto: Maja Štuhec Po štirimesečnem trudu se je izoblikovala e-knjiga, kar je končni rezultat tega projekta. Umetniško delo namreč ima moč, da nas spomni, opozori in odpre duha v trenutku, ko je to potrebno. V knjigi nismo želeli zapovedovati, pridigati, grajati slabo, hvaliti dobro, ne! – preprosto, skozi otroške oči, so učenci izhajali iz sebe, iz svojega moralnoidejnega prepričanja, 33 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE 15. januarja 2011 smo se ekipa Houčki jejži (Lana Sattler, Mija Primec, Mitja in Matjaž Lobnik) udeležili državnega tekmovanja mladih planincev na OŠ Slivnica pri Celju. Naša pot se je začela že ob 8. uri zjutraj, ko smo se s kombijem odpeljali izpred šole v Hočah. Ker smo se pripravljali še v zadnjem hipu in med vožnjo brali gradivo, je bila vožnja nekoliko manj prijetna kot sicer, a vzdušje je vseeno bilo prešerno in polno pričakovanja. Ob prihodu smo se najprej »hladili« na svežem zraku in odpravili slabosti, ki so bile posledica vožnje. V šoli so nas toplo sprejeli, vse tekmovalce so pričakala skromna, a uporabna darila. Med čakanjem na kulturni program smo prepoznavali številne znane obraze, ki smo jih doslej poznali le iz literature (Uroš Kuzman, Bojan Rotovnik …). Kulturni program je potekal v telovadnici šole. Nadebudni igralci so pričarali pravo planinsko vzdušje. Kljub zelo zanimivemu in izvirnemu programu so naše misli kar naprej uhajale k tekmovanju in za vsak primer smo še tukaj vadili vozlanje. Končno je napočil trenutek začetka tekmovanja. Razvrščeni smo bili v učilnico Javorje, kjer smo na srečo zasedli mizo ob oknu, enako kot na regijskem tekmovanju. Naloga je bila srednje težka, pokazali smo veliko znanja, saj nas je mentorica ga. Vlasta Bobovnik odlično pripravila. Ko smo oddali tekmovalno polo, so nas prevevali mešani občutki; sreča, ker smo preverili nekaj odgovorov in so bili pravilni, ter tesnoba, ker so bili nekateri odgovori žal napačni. Ker smo ob reševanju nalog potrošili veliko energije, smo svoje ˝baterije˝ ponovno napolnili z okusnim kosilom. Kosilu so sledili bansi (planinske igre), nato pa še predavanje o Nepalu in o trekingu okrog Anapurne. Zdelo se je, da se je čas ustavil, saj smo vsi nestrpno pričakovali rezultate. Vzdušje med ekipami je bilo napeto in tekmovalno. Naši občutki glede reševanja nalog so bili mešani, vendar nismo opustili misli na uvrstitev v finale, zato smo med čakanjem vneto vadili vozle. Prišla je naša mentorica in nam povedala, da smo dosegli 70,5 točke od 90 možnih. Vedeli smo, da je sedaj vse odvisno od uspeha drugih ekip. Končno smo se odpravili v kulturni dom, kjer so razglasili finaliste. Med potjo smo vlekli na ušesa, koliko točk so dosegle ostale ekipe. Po pravilniku naj bi se v finale uvrstilo od 5 do 9 ekip, vsako leto do zdaj pa se jih je uvrstilo le 6. Klicali so imena ekip, nam pa je srce močno razbijalo. Ko so imenovali že 6 ekip, nas je vse prevzelo melanholično vzdušje in skoraj smo že opustili misel na finale, a nato se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Voditelj je dejal, da se v finale uvrsti še sedma ekipa, ki prihaja iz okolice. Takrat smo dokončno opustili misel, da bi to lahko bili mi. A v tistem trenutku je voditelj izrekel za nas takrat najlepši besedi − Houčki jejži. Ko smo že zasedli svoj prostor v finalu, še vedno nismo mogli verjeti, da se vse skupaj zares dogaja. Začeli smo dobro, nato pa se je pokazalo, da nismo vestni planinci v pravem pomenu besede in ne štejemo si ravno v čast, da nismo prepoznali Boča (na račun tega se danes večkrat 34 nasmejimo). V finalu smo morali pokazati velik spekter znanja, saj so vprašanja zajemala razna področja, od zgodovine planinstva, varstva gorske narave, planinskih poti, novosti v planinstvu, do obvladovanja položaja za nezavestnega in pravilne uporabe cepina. Prvo mesto so (letos ponovno) osvojili domačini, Slivniški svizci, drugo mesto je zasedla ekipa Božje štenge iz Ruš, ki nas je premagala šele v dodatnem vprašanju. Naša ekipa je zasedla odlično 3. mesto, na katerega smo zelo ponosni. Naš trud je poplačan z enkratno nagrado: s planinskim taborom v Bavšici in z drugimi uporabnimi nagradami. Ponosno smo dvignili bronasti pokal in sprejeli medalje. Vendar je najpomembneje to, da smo osvojili mnogo koristnega znanja ter da smo se pri tem zabavali. Vsi štirje člani ekipe Houčki jejži smo sklenili, da bomo svoje znanje uporabili tudi v praksi in odslej spoznavali gore ne le iz literature, temveč tudi v praksi. Za prvi cilj smo si zadali kar Anapurno (seveda v šali :) ). Zahvaljujemo se naši mentorici, učiteljici Vlasti Bobovnik, ki nas je učila ter spodbujala, saj brez nje ne bi dosegli tako lepega uspeha. Mija Primec in Lana Satt Foto: Vlasta Bobovnik in Nina Gradič VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE PRAVLJICNA DREVESA V OŠ FLV Slivnica smo imeli v I. in II. triadi kulturni dan obarvan »eko«. Učenci so na dnevu dejavnosti prisluhnili pravljični uprizoritvi, in sicer pravljici o brezi Nani-Jasni ustvarjalke Jane Stržinar. Po predstavi so s pomočjo učiteljev poskusili iz odpadnih materialov izdelati svoja pravljična, namišljena drevesa. Ob ustvarjanju so se učili iz odpadkov ustvarjati lepe stvari. Učenci so razrede tudi sami pospravili in mimogrede posvetili pozornost ravnanju z odpadki in pravilnemu razvrščanju materialov, ki so ostali. Učenci so delali po skupinah in v vsakem razredu izdelali svoje drevo. Nastali so lipa, hrast in češnja. Drugi dan so bili učenci še bolj ustvarjalni in nastajala so nova drevesa: vrbe žalujke, lipa, češnja, ki se še ni do konca razcvetela ... Kasneje smo pri pouku slovenščine zapisali pripoved na temo Drevo je spregovorilo. Nastale so krasne pripovedi učencev – le kaj bi drevo sporočilo ljudem, o čem bi se čudilo, kaj bi grajalo ali hvalilo … Pripovedi so učenci prebrali in se o njih pogovorili. Haj, sem Važnalisa. Sem namreč najstniško drevo. Imam zobni aparat in kup mozoljev. Včasih mi je lepo, ko kdo počiva v moji senci pod mojo krošnjo ali ko se bije ljubezenski dvoboj med mladima zaljubljencema. Takrat sem vesela. Ko pa prileti kak odpadek v moje deblo, me zaboli. Takrat sem žalostna. Najraje bi ga zlasala, falota! Žal ne morem, sem nemočna. Včasih na mojih vejah posedajo ptički in žvrgolijo. Oh, kako sem takrat vesela, saj imam družbo. Potem pa spet pride nekdo, ki se loti mojih vej in jih začne lomiti ali žagati ali se vesi po njih …. Takrat se ne morem smejati. Gre mi na jok. V solzah zaspim. Laura Majcen, 6. a Živijo, sem Lepalili. Nisem čisto navadno drevo, saj lahko govorim. Imam mnogo bratov in sester. Z njimi sem nekoč živela v posebni vasi, ki je več ni. In veste zakaj? Naj vam potožim. Ooooh … Ko sem bila še majhna, so v našo vas prišle pošasti. Še vedno se jih na smrt bojim. Bile so velike, na kolesih, imele so veliko lopato, iz dimnika pa je puhal črn dim. Kar zmrazi me, ko pomislim nanje. Meni je uspelo pobegniti. Prispela sem na prelepo jaso, kjer sem zasidrala svoje korenine, saj nisem vedela, kam naj grem. Takrat je na mojo vejo priletela drobna ptičica in začivkala prelepo pesem. Ko je ptičica prenehala peti, sem jo vprašala, kje sem. Vendar ona se me je ustrašila, da je okamnela. Počasi je zbrala dovolj poguma in mi odgovorila, da sem na Beli jasi. Seveda sem bila radovedna, zakaj se jasi reče Bela jasa. Pojasnila mi je, da zato, ker je vsako pomlad prekrita z belo odejo marjetic. Lucija Pišek, 6. a Vsi so mislili, da je samo navadno drevo. Otroci so plezali po njem, trgali liste, lomili veje, brcali v deblo … Tu in tam sta prišla tudi kakšna zaljubljenca in v deblo vrezala ljubezensko izpoved. Čez čas se je že videlo – Nino + Kaja. Drevo je potrpežljivo prenašalo bolečine. Vendar ponoči je drevo postalo odločnejše. Ko je naslednjič prišlo mimo dekle, ki mu je z nožem zadalo bolečino, se je drevo razjezilo in se zmajalo tako močno, da je zemlja pod koreninami začela kar pokati. Dekle je obstalo kot vkopano. Drevo jo je nagovorilo: »Jaz sem Milojkohrast. Kot vidiš, nisem navadno drevo, saj lahko govorim, se premikam in celo hodim. V moji vasi, ki jo je uničil vihar, je živelo veliko takšnih dreves. Na srečo sem ubežal viharju in pristal tukaj. Dekle je bilo presenečeno, ni se moglo načuditi govorečemu drevesu. Vzelo ji je sapo in deklica je uspela reči zgolj: »Vau!« Kmalu je nadaljevala: »Nikoli nisem pomislila, da bi lahko bila drevesa živa …« Tako je stekel pogovor. Ko se je pričelo mračiti, je dekle odšlo. Naslednji dan sta se spet pogovarjala, in naslednji dan in naslednji dan in naslednji dan in … Dekle se je staralo, drevo pa se ni nič kaj spremenilo. Še dandanes lahko preberemo – Nino + Kaja. Katja Petrovič-Cvilak, 6. a 35 KULTURA TAMBURAŠI KUD HOCE – 30 LET 36 Začetki tamburaške skupine KUD Hoče segajo v leto 1981. Takrat se je porodila ideja nekaj zanesenjakov, da bi za popestritev kulturnih prireditev ustanovili tamburaško sekcijo. Kot še edini aktivni član ustanovne skupine želim v nekaj vrsticah opisati prehojeno pot tamburašev. Kot je znano, pri vsakem začetku nastopijo težave. Tudi nas se niso izognile. Nabavili smo inštrumente, le znanja o igranju nismo imeli. Težko je bilo najti koga, ki bi imel znanje za vodenje te zvrsti glasbe. Poiskali smo starejšega gospoda, ki je že vodil tamburaše. Prvo leto je bil to g. Smeh, kateri nam je podal osnove igranja. Pozneje smo spoznali prof. Wolfa, ki je imel prav resen pristop do učenja. V tem času so se nam že pridružili ostali člani, predvsem mlajši, ki so prihajali iz glasbene šole, ki je obstajala v Osnovni šoli v Hočah. Vadili smo v učilnicah šole, ker drugih prostorov takrat ni bilo. Stari kulturni dom so podrli, novi pa še ni bil zgrajen. Prve nastope smo izvedli v telovadnici ali v avli šole. Po dveh sezonah nas je prof. Wolf zapustil in ostali smo brez strokovnega vodje. Tudi večina ustanovnih članov, ti so izhajali iz moškega pevskega zbora, je zapustila skupino. Ker smo ostali brez vodje, je bilo treba nekaj ukreniti. Izmed mlajših članov, ki so imeli glasbeno podlago, je bil izbran Miran Kvas. Poslali smo ga na seminar za vodenje tamburaških skupin. Pod njegovim vodstvom smo se učili skladbe, ki so napisane posebej za tamburaške sestave. Pisal je tudi priredbe za posamezne inštrumente. Skupino je vodil vse do jubilejne 25-letne prireditve. V letih našega delovanja se je izmenjalo preko 30 tamburašev. Skupino za nastope pa je vedno sestavljalo 10 do 12 članov. Ko je bil Kulturni dom zgrajen, so se tudi pogoji za kulturno življenje spremenili. Dobili smo svoje prostore za vaje, ki smo jih nujno potrebovali. Vrstili so se nastopi na raznih prireditvah. Posneli smo prve posnetke za Radio Maribor. Skozi leta delovanja se jih je nabralo kar nekaj. Ko smo že dodobra osvojili to zvrst glasbe, smo se pričeli udeleževati tudi zahtevnejših prireditev. To so bila republiška srečanja tamburaških skupin Slovenije. Na teh gostovanjih smo potovali širom po Sloveniji, ker so se ta srečanja vedno izvedla v drugem kraju. Tudi nastopi na Hrvaškem in Avstriji so se nam vtisnili v spomin. Sodelovanja na gostovanjih so doprinesla, da smo še bolj zagnano prijeli za delo. Ko smo zraven instrumentalnega izvajanja uvedli še večglasno petje, smo bili vedno bolj prepoznavni. Zaradi gostovanj in potrebe po novih inštrumentih so nastopili določeni stroški. Dotacija takratne ZKO Maribor, kamor smo v tistem času pripadali, je bila preskromna za naše potrebe. Po 10 letih igranja smo morali nekatera glasbila zamenjati in tudi republiška komisija je zahtevala, da se preusmerimo na novejši sistem igranja. Pojavilo se je vprašanje, kako priti do želenih sredstev. Med drugim je bila naša ideja, da smo na nekaterih mestih v Hočah postavili kesone za zbiranje odpadnega železa in material prodali podjetju Dinos. Najbolj pa smo hvaležni podjetju Mibra, ki nam je bil dolgo v pomoč in bil tudi naš sponzor. Kam le čas beži ... Že je bila tu 15-letnica, ko smo organizirali koncert in ga imenovali Tamburaška noč. V goste smo povabili dve tamburaški skupini, vaške muzikante in humoriste. Ljudje so bili zelo zadovoljni z programom, ki ga je vodila Alenka Primec, ki vodi tudi druge prireditve. Pripravili smo srečelov in prosto zabavo za vse goste. Nismo računali, da bo skupina vzdržala skupaj 20 let. Za ta jubilej smo prav tako organizirali koncert z gosti in izdali tudi prvo zgoščenko. Ti mladi fantje, ki so bili steber skupine, so si ustvarili družine in se nekateri tudi izselili iz Hoč. Zaradi določenih obveznosti so posamezniki imeli željo skupino zapustiti. Klub vsemu je le-ta vzdržala skupaj vse do 25-letnice. Tudi za to obletnico smo izdali zgoščenko in pripravili pester kulturni program. Po tej prireditvi so nas zapustili štirje prizadevni člani, zaradi česar je nastala velika vrzel v skupini. Zaradi različnih obveznosti in potreb v zasebnem življenju jih je kar nekaj zapustilo skupino. Tisti, ki smo ostali, nismo dovolili, da bi po tolikih letih tamburaši razpadli. Zbrali smo se, vključili nove člane in nadaljevali z delom. Zraven obveznosti je tamburaška sekcija poskrbela tudi za družinske člane, ki so prav tako del našega delovanja. Organizirali smo razna družinska srečanja. Izvedli smo izlet v Gardaland in Benetke, kar je bilo še posebej v veselje mlajšim družinam. Ko smo v Kobaridu izvedli samostojni koncert, smo si še ogledali spomenik in muzej Soške fronte. Bistra reka Soča nas je premamila, da smo se po njej spustili z rafti. Ogledali smo si tudi rudnik živega srebra v Idriji in rudnik svinca v Mežici. Prav tako smo obiskali znamenitosti Dunaja, kot so Schönbrunn, živalski vrt, Prater in še marsikaj drugega. Ne da se opisati, kaj smo tamburaši v teh letih doživljali, bodisi na vajah ali na gostovanjih. Bilo je veliko smeha na račun anekdot, ki so nastajale pri našem druženju. Vedno pa smo se resno pripravili za pomembnejše nastope. Za naš trud smo prejeli kar nekaj priznanj in pohval. Naši tamburaši so za zvestobo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti dobili Gallusova priznanja, ki jih podeljuje JSKD. - Zlato Gallusovo značko za 25let in več so prejeli: Milan Kvas, Miran Kvas, Drago Kvas, Dejan Kvas, Andrej Mesarec, Dušan Mesarec. - Srebrno Gallusovo značko za15 let in več so prejeli: Sandi Potočnik, Miran Kučer, Branko Fekonja, Boštjan Lorbek. - Bronasto Gallusovo značko za 5 let in več so prejeli: Gorazd Černec, Andreas Prosenjak, Bojan Kvas. Leto 2011 znova beležimo kot jubilejno. 30 let je od takrat, ko so zazveneli prvi zvoki tamburic. Znano je, da so v Hočah nekdaj obstajali tamburaši. Ta skupina je le nadoknadila vrzel, ki je nastala v teh letih. Zadnja leta nastopamo sicer v manjši zasedbi in s povsem novimi člani. Igramo tradicionalno tamburaško glasbo, narodne in ljudske pesmi ter priredbe domačih in tujih uspešnic. Jubilejna prireditev bo v okviru krajevnega praznika Hoč 16. 4. 2011, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu Hoče. V goste smo povabili tudi druge tamburaške skupine. Ljubitelji te zvrsti glasbe, prisrčno vabljeni. Če ima kdo veselje in voljo, da se nauči igrati na tamburico, se nam lahko pridruži. Vaje imamo v Kulturnem domu v Hočah vsak torek ob 19. uri. Zaželeno je poznavanje not ali imeti dober posluh. Milan Kvas KULTURA POMLAD V KUD MILKE ZOREC Zima je čas počitka in nabiranja novih moči. Kako se naj umirimo in upočasnimo življenjski ritem, ko pa se nam poleg vsakodnevnih obveznosti dogaja še toliko prijetnih trenutkov, ki jih ne želimo zamuditi. Na prvem mestu je od minule jeseni gradnja novega kulturnega centra, ki iz dneva v dan raste in dobiva novo podobo. Ne moremo skriti veselja, hvaležnosti in pričakovanja slovesnega trenutka, ko bomo prvič stopili na nove odrske deske. Folklora je letos zakorakala v 30. leto delovanja. Zato smo se še z večjim navdušenjem pripravili na folklorno revijo, ki je bila v Unionski dvorani v Mariboru. Miran Vodušek je za jubilej pripravil zanimivo vsebino spleta, ki si ga je vredno ogledati. Hvaležni smo našim gostiteljem AMD Orehova vas, da so nam odstopili svojo dvorano, kjer nemoteno nadaljujemo s svojim kulturnim poslanstvom. Tako smo v počastitev Slovenskega kulturnega praznika pripravili proslavo v režiji Rosane Smogavec Vodušek. Vsebina in izvedba programa se je dotaknila aktualne socialne tematike in ponovno pustila neizbrisen pečat Ob vsem naštetem bi radi omenili tudi dobrodelnost, ki je dobila posebno mesto med folkloristi, ki koledujejo za svete tri kralje. Letos smo zbrana sredstva namenili družini v Metavi, ki je v požaru izgubila dom, moža in očeta. Hvala vsem vam, ki ste odprtih src darovali kolednikom. Na tak način širimo sočutje, ki je zdravilo za zbliževanje ljudi in širjenje dobrote na svetu. Zorjan Coif Tudi dramska dejavnost ne počiva. S komedijo Malovaščanska svatba gostujemo na tujih odrih. Nazadnje na Dnevih komedije v Pekrah, ki so tekmovalnega značaja. Čakamo na razplet, kako smo navdušili žirijo in publiko. V sezoni 2010–2011 je začela delovati tudi otroška in mladinska dramska skupina pod strokovnim vodstvom in šolanjem režiserke Andreje Kovač. Nestrpno pričakujemo novo igro, katere naslov je še presenečenje. 37 KULTURA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slovenci smo vzeli 8. februar za svoj kulturni praznik, na ta dan se po vsej Sloveniji vrstijo kulturne prireditve v čast našemu velikemu poetu dr. Francetu Prešernu. Tudi na Rogozi smo obeležili ta praznik. Prvič, a ne zadnjič. Nekaj dni prej so prijazni plakati vabili ljudi na ta dogodek. Dekoracija nič posebnega, da je proslava namenjena Prešernu je pričala Prešernova slika – originalno delo upokojenega likovnega pedagoga g. D. Ozmeca, ob sliki pa Prešernov verz. Dovolj, da so se vsi v dvorani spomnili svojih šolskih proslav, ko smo še verjeli učiteljem, da je kultura pomembna za narod. No, proslave so ponavadi bile po skrajšanih učnih urah. Danes pa je to prosti dan, saj je vendar praznik kulture. Nastopajoči na naši proslavi so bili od najmlajših, do srednjih in starejših let. Čeprav so bile razlike v letih, so se recitatorji lepo ujeli. Za začetek se spodobi ali pa je navada, da se pove Zdravljica. Vsi nastopajoči so jo povedali v pravem zanosu. V pesmi Dohtar je bil naš dohtar v pravi Prešernovi opravi in cvet lepote dekle zalo ga je prav oštela. Ta šaljiva romanca je bila odlično odigrana. Nič manj odlično odigrana ni bila pesem Hčere svet, kjer je stari oče karal svojo lepo hčerko. Da pa imamo tudi odlične pevke, so dekleta pokazala v pesmi Pod oknom. Pesem Pesnikova cvetica seveda ni Prešernova pesem, je pa odlično dopolnila program, saj izpod peresa pesnika, rastejo najlepše cvetice. In ker je Prešeren bil tudi prijatelj otrok, so malčki iz vrtca Rogoza s svojim programom razveselili gledalce v dvorani. Metuljčice in Cekinčice iz vrtca Hoče pa so v svojih oblekcah in ljubki otroški koreografiji pokazale, kar znajo. Za konec smo si sposodili tudi del kulture vzhoda. Plesna skupina Razcvet Lučke z Lučko so ob zvokih orientalske glasbe in ob zasanjanih gibih odplesale in zaključile našo kulturno prireditev. Zadovoljni mi, ki smo proslavo pripravili, in oni, ki so si jo ogledali. Bili smo dobro uro prešerni in s Prešernom. Milojka Ozmec Foto: Sašo Trstenjak DAN, KI GA NE DAMO 8. marca ne damo. Rastli smo z njim, ga praznovali in negovali, bodisi doma ali na delovnem mestu. Letos praznuje 100. obletnico, zato je še posebej veličasten. In zakaj ga ne bi obeležili. In smo ga. KS, RK in DU Rogoza. Kulturni program je bil zasnovan v duhu prijetnega in sproščenega izbora vsebin. Srednješolca Leon in Viktorija sta na simpatičen način vodila program in z dovtipi zabavala prisotne. Harmonikaš Robi je odlično popestril prireditev. Solo ples Barbare pa je pričaral zasanjano vzdušje, saj je s svojimi mehkimi gibi ponazorila zimo, ki se poslavlja. Dekleta iz Hoč so s plesnimi veščinami pričarale pričetek pomladi. Otroci iz vrtca Sonček so tudi tokrat pokazali, kaj znajo in zmorejo, plesali so in peli. Recitatorji so si sposodili pesmici Nika Grafenauerja in jo namenili ptičkom, saj je bilo Gregorjevo. Ob povzetku Cankarjeve črtice Skodelica kave, ki jo je povedal David, pa so se marsikateri ženi zarosile oči. Na koncu so zaigrali tamburaši iz Miklavža. Med ženami 38 se je ustvarilo pozitivno vzdušje, ki je preželo vsako poro. Pele so ob zvokih tamburic in čutiti je bilo, da nepopisno uživajo. Tako je tudi prav. Vesela sem, da nismo pozabile na dan, ki ga imamo zase. Milojka Ozmec KULTURA ROKOVANJE Z NIKOM GRAFENAUERJEM 16. 2. 2011 se nas je nekaj učenk (Teja Lešnik, Tjaša Škrabl, Pia M. Leitinger, Manca Pišek) 8. b razreda OŠ FLV Slivnica z učiteljico Petro Trstenjak odpravilo v Svečano dvorano Rotovž. Zakaj prav tja? Učiteljica nas je seznanila, da imamo možnost srečati in spoznati pesnika, čigar pesmi smo obravnavali pri pouku slovenščine, in sicer Nika Grafenauerja. Tako smo imele čast prisluhniti pesniku v literarnem pogovoru in ga videti v živo, ne zgolj na fotografijah in slikah. Celo rokovale smo se z njim in fotografirale. Literarni večer je bil zelo zanimiv, saj smo iz prve roke izvedele nekoliko več o njegovem življenju. V pogovoru je pesnik spregovoril o svojem otroštvu, ki ga je preživljal brez staršev, in sicer je živel s svojo starejšo sestro. Začel je sam prebirati in brati knjige, saj je zapisal: »Knjige sem odkril v poljanski gimnaziji.« Vsi poznamo znano otroško delo, ki smo ga prebirali pod naslovom Pedenjped, vendar kakšen je bil navdih za to pesnitev, je povedal pesnik: »Doma sem ležu v postelji z angino in pisu Pedenjpeda, ko sem pa ga napisu, pa sem zaspal.« Sledil je smeh. Med pogovorom je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj je postal pesnik. Pesnik je, če ga lahko spet citiram, odgovoril takole: »Sem spoznal, da je to neki, kr me žene.« Pesnik je dobil leta 1997 Prešernovo nagrado in Levstikovo nagrado leta 2007 ter osvojil dve Jenkovi nagradi. Izvedeli smo, da ima njegova hči Grafenauerjevo založbo, po otroškem delu Pedenjped pa se danes tudi imenuje vrtec. Na koncu pogovora so ga že čakale številne kamere, novinarji in objektivi, vendar smo ga kljub temu zmotile, malce z njim poklepetale in mu segle v roko. Tega se bomo zagotovo najbolj spominjale in ugotovile smo, da je Niko Grafenauer zelo prijazen pesnik. Pia M. Leitinger Foto: Petra Trstenjak ŽENA, MATI – TEBI JE NAMENJEN TA PRAZNIK! V DU Slivnica smo tudi letos, že tretjič zapored, pripravili likovno razstavo. Ob odprtju smo se v programu medgeneracijsko povezali MePZ DU Slivnica s petjem in otroci OŠ Franca Lešnika Vuka z recitalom in instrumentalnim vložkom. Mamicam, babicam, ženam pa tako in tako znajo naši najmlajši najlepše čestitati. Tokrat je svoja likovna dela Pripoved dreves razstavljala likovna pedagoginja, ga. Milena H. Pavlin, ki živi in ustvarja v mestu z najstarejšo trto na svetu, Mariboru. Spregovorila je o sebi in svojem delu: »Gozd je prostor, v katerem se najbolje počutim. Hoja po gozdnih poteh me pomirja, sprošča in osrečuje. Je simbol življenja, večnosti in modrosti. Njegova lepota me vedno znova očara in bogati. Vsak motiv je enkraten in neponovljiv trenutek.« In tako so začele nastajati slike, ki nam jih je razstavila. To so olja na platnu. Obiskovalci smo imeli priložnost vsa dela podoživeti. Bilo je lepo, zato želimo nekaj utrinkov podeliti tudi z vami. Anica Hojnik 39 KULTURA »POET TVOJ NOV SLOVENCAM VENEC VIJE« Bil je Gorenj'c, ponosen Sloven'c, s cilindrom na glavi, ni bil vedno pri pravi, za Julijo ogret je pisal sonet . (gledališki klub FLV Slivnica) KD Slivnica je ob slovenskem kulturnem prazniku, dne 7. 2. 2011 v Kulturnem domu Hoče, priredila občinsko proslavo v čast velikemu pesniku Francetu Prešernu. Z glasbeno točko sta se mu poklonila Andreja Zidarič in Nejc Zidarič, MPZ OŠ FLV Slivnica ter tudi učenci OŠ FLV Slivnica, in sicer v vlogi: Franceta Prešerna: Mihael Ratajec, Denis Beras, Špela Zidarič; novinarke: Mojca Embreuš; nemškega uradnika: Blaž Ritonja; Julije Primic: Katarina Ženko; Uršike zale: Katarina Ženko; povodnega moža: Denis Beras; recitatork: Špela Zidarič, Katarina Kulovec; gospodičen: Tjaša Pangerl, Špela Zidarič. Mentorji, ki so zbrali ideje in jih z učenci udejanjili, so Petra Trstenjak, Mira Prel in Zlatka Razboršek; za posebno ureditev scene je poskrbela Rozika Mohorič. Vsem nastopajočim učencem čestitamo, saj so dokazali, da se s kančkom dobre volje in s spodbudno besedo da prilesti na Parnas! Za popotnico ob slovenskem kulturnem prazniku sem se odločila razmišljati o bogastvu in veličini besede. Slovenske besede. S poezijo smo Slovenci dobili svoj glas, morda malo slišen, a vendar svojstven in med glasovi drugih narodov prepoznaven. To je zaman poskušal doseči Prešeren v svojem času. Danes se lahko s tem ponašamo. S slovensko besedo smo dali ne le sebi, ampak tudi v zakladnico evropske kulture svoj prispevek, svoj dar, svojo srčiko, z njo, svojo véliko besedo, smo obstali. Besede so vztrajne, čakajo in prežive, ožarjene v luč. So mera nedotakljivosti človekovega dostojanstva in narodovega ponosa. Ne dopuščajo žvečenja po nemar. Ravnodušno preživijo tudi med črnimi pticami, vedno pa so usmerjene k nekemu cilju in predane tistemu, ki mu služijo. Besede, ki služijo lastnemu narodu, so veličastne, a hkrati tudi sredstvo za opravičevanje zgodovinskih napak in izrekanje obžalova- 40 nja. Jezik ima neverjetno zmožnost, da se ohrani v ljudeh, ki ga obnavljajo in negujejo. Vsak jezik preživi svojo usodo v svojem izročilu. Materni jezik si zasluži posebno ljubezen. Naj bo moja beseda prava; tista, ki prihaja iz srca in sega do srca, taka, ki je hkrati trdna in krhka, stroga in radoživa, rosna in resna, očarljiva in bridka, taka, ki osrečuje in veleva kdaj preseči samega sebe. Naj bo takih besed vse dni veliko! Spomnili smo se, kako samo po sebi umevno je, da danes po vseh vaseh, v mestih in celo v tujini odmeva slovenska beseda, čemur pa včasih ni bilo tako. In prav zato so potrebni pogumni in zavedni ljudje, kot je bil France Prešeren in mnogi drugi. Petra Trstenjak DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE V DU SLIVNICA Naše društvo se je v projekt za višjo kakovost življenja starejših nad 69 let, vključilo spomladi leta 2009. Odločili smo se, da dodamo našemu delu na področju skrbi za starejše člane društva novo kvaliteto. Ta skrb je v delu komisije za socialo že bila organizirana, saj so poverjeniki društva skupaj s člani komisije svoje starejše in bolne člane obiskovali dvakrat letno na njihovem domu in v domovih za starejše. Z vključitvijo v projekt ZDUS-a, v katerem delujejo že številna društva v Sloveniji, smo naše delo razširili na področju celotne KS Slivnica in obiskali vse prebivalce, stare nad 69 let, neglede na članstvo v društvu. vključujejo v različne športne in kulturne dejavnosti. Tiste, ki to zmorejo, pa še niso nikjer vključeni, motiviramo za vključitev. V KS Slivnica že 17 let deluje skupina za samopomoč starejših »Breza«, kamor je trenutno vključenih 8 krajank. Skupina je vključena v Medgeneracijsko društvo Drava Maribor. Da smo lahko uspešno pristopili k projektu, gre zahvala vodstvu društva in vsem nagovorjenim članom, ki so razumeli namen in cilje projekta ter se odločili delovati kot prostovoljci na področju skrbi in pomoči drug drugemu, kar pripomore k čim daljšemu bivanju v domačem okolju. V Občini Hoče-Slivnica se povezujemo v skupini za lokalno koordinacijo, kjer se dogovarjamo za sodelovanje z vsemi odgovornimi službami, ki skrbijo za starejšo populacijo na našem območju.V tej skupini sodeluje tudi g. župan Jože Merkuš in naš predsednik DU g. Alojz Lipnik. Oba projekt podpirata, kar olajšuje delo in pripomore k večji uspešnosti. Prostovoljci v projektu smo: Irena Topolovec, koordinatorka projekta in prostovoljka; Dragica Gabrijelčič, sokoordinatorka in prostovoljka; Rozika Švagan, Marija Mijavšek, Helena Lipnik, Helena Antolič, Marija Gorjup, Marija Volk, Dragica Rožman, Marjeta Colnarič, Zlatka Kosi, Silva Blažič, Anica Jakolič, Marija Tommasini in Terezija Dajčman, prostovoljke, ter Franc Lubej, Alojz Jokan in Emil Bertole, prostovoljci. Ob pristopu v projekt je v naši KS živelo 333 prebivalcev, starih nad 69 let. Obiskali smo vse in uspešno anketirali 244 krajanov. Ostali niso želeli sodelovati ali pa živijo začasno drugje (v tujini, pri sorodnikih …). Ker smo imeli zadostno število požrtvovalnih prostovoljcev, smo v 6 mesecih opravili vse prve planirane obiske in že tudi 51 ponovnih. Opravili smo še več obiskov, saj se naši prostovoljci zdaj vključujejo tudi pri obiskovanju z obdaritvijo vseh starejših nad 80 let in bolnih krajanov, vendar nekateri na njihovo željo niso vključeni v projekt in teh obiskov žal v projektu ne moremo prikazati. Poudariti moramo, da smo nekateri prostovoljci v projektu aktivni tudi v drugih prostovoljnih in humanitarnih organizacijah (RK, KARITAS, KOLPING), kar omogoča še boljše sodelovanje. V letu 2011 bomo naše delo nadaljevali. Opravili bomo manj prvih obiskov in več ponovnih. Skušali bomo organizirati pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.Veseli smo, ker smo se uspešno organizirali tako, da smo doslej obiskali vse krajane, stare nad 69 let, in da so naši prostovoljci tako požrtvovalni in vztrajni. Želimo si, da bi nam ljudje zaupali in bi vsi nagovorjeni sodelovali, seveda pa vključitev v projekt ostaja prostovoljna odločitev vsakega posameznika. Leta 2010 smo zajeli vse nove krajane, ki so v tem letu dopolnili 69 let; vseh je bilo 33, od teh smo jih 30uspešno zajeli v projekt. V tem letu smo opravili tudi 359 ponovnih obiskov, glede na želje in potrebe anketiranih krajanov. Pri svojem delu smo sodelovali s patronažno službo, KO Rdečega križa Slivnica, Župnijsko karitas Slivnica, Centrom za socialno delo Maribor. Največkrat so naši ponovni obiski bili namenjeni druženju in pogovoru. Uredili smo nekaj pomoči pri nakupih in večkrat uredili obisk patronažne sestre. Sicer pa opažamo, da mnogi naši starejši krajani živijo skupaj z mladimi družinami, ki v veliki meri poskrbijo za svoje starše ali starejše sorodnike. Ker je naše društvo upokojencev zelo aktivno na mnogih področjih, se člani Prostovoljstvo postaja v svetu in pri nas vedno pomembnejša civilna dejavnost v družbi. Pričakujemo, da bo novi zakon o prostovoljstvu doprinesel večjo zaščito vsem prostovoljcem in seveda tudi večje priznanje temu delu. Letos je evropsko leto prostovoljstva, zato upamo, da bomo tudi v naši lokalni skupnosti to obeležili in okrepili čut za prostovoljno delo in medgeneracijsko solidarnost ter sožitje. Irena Topolovec Dragica Gabrijelčič 41 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI POROCILO PGD HOCE Leto je naokoli in skupaj smo zakorakali v leto 2011 novim doživetjem naproti. A ker brez starega ne more biti novega, poglejmo, kaj vse smo počeli hoški gasilci v minulem letu. Leto 2010 je pustilo veliko dobrih, a tudi slabih spominov. Na operativnem področju ga je zaznamovalo 16 intervencij. Tako smo našteli 13 raznovrstnih požarov, največ med njimi je bilo dimniških in sobnih, 2-krat je zagorelo v naravi, enkrat pa smo pomagali pogasiti goreče vozilo. Prisotni smo bili tudi ob zalitem podvozu v Sp. Hočah, pri eksploziji v Hotinji vasi in zemeljskem plazu, ki se je sprožil v Pivoli. Sp. Hočah – prav tako dimniški požar. 31. 1. je zagorelo v kletnih prostorih na Senčni poti v Sp. Hočah, 3. 2. smo bili poklicani na dimniški požar v Pivolo, 11. 2. smo posredovali na Slivniškem Pohorju pri požaru ostrešja, 15. 3. je gorelo na Hočkem Pohorju, 20. 3. pa v Rogozi. V lanskem letu smo opravili tudi več drugih, ne intervencjskih storitev: tako smo 27-krat opravili prevoz pitne vode za krajane in industrijo, 14-krat smo predirali kanalizacijo in prali cestišča, 7-krat opravili večje delovne akcije in 7-krat pomagali pri drugih težavah, ki so pestile naše krajane. Na različnih prireditvah smo 17-krat izvajali požarne straže, skrbeli pa smo tudi za svojo pripravljenost, saj smo leto zaključili z 19 vajami. V lanskem letu smo se odločili tudi za preventivni pregled hidrantnega omrežja našega požarnega rajona in pozicije vseh hidrantov vnesli v navigacijski sistem. Stanje na hidrantnem omrežju je dobro, le nekaj hidrantov ni delujočih; pročilo smo predali občinskim službam. Z veseljem lahko omenimo tudi, da je krst našega novega vozila GVC 16/25 uspel. Od prevzema vozila pa do danes je sodeloval na vseh intervencijah in se izkazal za pravilno naložbo. Gre resnično za vsestransko vozilo, ki nam je zelo olajšalo delo. Leto 2011 se je za nas pričelo delovno. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli gasilcih PGD Hoče že 7 intervencij (za primerjavo so bile v enakem obdobju lani le 3). Tako smo 21. 1. posredovali v Radizelu, kjer se je dimniški požar razširil na streho, nekaj minut kasneje še v Flisovi ulici v 42 V marcu smo imeli 123. redni občni zbor, kjer smo podali poročila o delovanju društva v lanskem letu, sprejeli pa smo tudi plan in načrt dela za tekoče leto. Zaslužnim članom smo podelili priznanja, nekaj gasilcev pa je napredovalo v višji čin, prav tako pa smo operativno moč povečali za pet mlajših gasilcev, ki so uspešno opravili nadaljevalni tečaj za gasilca v Pekrah. Našo dejavnost pa lahko spremljate na spletni strani PGD Hoče na naslovu: www.gasilci-hoce.si, vsako prvo soboto v mesecu pa nas lahko obiščete tudi na operativnih garažnih dnevih. Lep spomladanski pozdrav vam želimo članice in člani PGD Hoče. Jure Hictaler DRUŠTVENE DEJAVNOSTI FAŠENK 2011 Zimski čas se izteka, za nami je čas počitka, veselja in pustnih norčij. 5. 3.2011 so tudi pri nas zadoneli zvonci kurentov na prireditvi FAŠENK, ki jo organizira TD Hotinja vas. Sodelovalo je 11 skupin s številno udeležbo (kljub sovpadanju prireditev v okoliških krajih). Vsaka skupina zase je morala vložiti kar nekaj domišljije, da se je lahko predstavila na hudomušen način. Najzanimivejše so za obiskovalce predvsem tematske maske, ki prikazujejo predvsem probleme na državnem nivoju in v svetu (pokojninska reforma, zaposlovanje, nemiri v svetu ...) Zanimivo predstavitev je imelo TD Zelena dolina iz Pokoš, ki je v “verigi” prikazalo probleme pokojninske reforme, Zavod za zaposlovanje, sprejem Zakona o malem delu in zaključkom: Namesto v penzijo – v trugo. Številčna je bila tudi udeležba Škorpijonov iz Razvanja, saj so se predstavili s tremi sklopi: Labodje jezero, Smrkcigasilci in Ladja vstajenja (Bližnji Vzhod). Zvesti udeleženci prireditve so bili tudi Samotarji iz Hoč, ki so se predstavili s skupinsko masko Štirje letni časi in prikazom običajev v posameznem obdobju (pohvaliti moram lepo izdelane kostume za posamezni letni čas). V povorko se je vključil tudi g. Pahor s spremstvom in obiskovalce pozdravljal s svojim značilnim nasmehom. Med publiko se je kar varno premikal, saj so ga “krili” telesni stražarji s policijo. Presenečenje za g. župana in komisijo pa je bila letos prvič občinska uprava – Hudički. Čar vsake pustne povorke so seveda kurenti in to so letos bili samo hotinjski kurenti s pokačem, ki je zelo spretno vihtel veliki bič in oznanjal svoj prihod in prihod pomladi. Kaj pa Cigani? Tudi hotinjski Cigani se ne izneverijo. Letos so bili posebej lepo urejeni (nekaj svečanih oblačil), spremljal pa jih je dobrodušni medo. Povedati pa je treba,da je bilo letos precej posameznih mask, ki so bile vsaka po svoje zelo lepe – predvsem otroške. Po mimohodu in kratki predstavitvi, ki jo je vodil g. Bojan Kancler, se je komisija odločila, da izbere tri skupine: 1. mesto : TD Zelena dolina, Pokoše 2. mesto : Škorpijoni, Razvanje 3. mesto : Samotarji, Hoče Čestitamo! Pustni živ-žav se je zaključil na Hotinjski gmajni ob zvokih ansambla Shardone z obiskom Natalije Kolšek, ki nam je namenila tri pesmi. Vsem udeležencem hvala za sodelovanje! Slavica Hecl OBCNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ROGOZA Upokojenci imamo skozi vse leto kar veliko druženj, bodisi ob športu bodisi na raznih praznovanjih, izletih … Znamo si popestriti naš vsakdan. Vendar največji dogodek poleg martinovanja in silvestrovanja je občni zbor. Občni zbori so tisti, ki so podobni plodni žetvi. Vse, kar se je čez leto dogajalo, se na občnem zboru pove. Res so nekatera poročila suhoparna, pa vendar se da zdržati, saj se komaj čaka, da uradni del mine in da se začne ta veseli del. Takšna je pač navada pri vseh občnih zborih. Da pa se ne bi občni zbor začel »čisto uradno«, so letošnji uvod popestrile plesalke z orientalskim plesom. Plesalke, oblečene v zapeljivo opravo, posuto z draguljčki – prava paša za oči, še posebej za senjorje. Ta paleta pisanih barv se je naenkrat zlila v eno in ob glasbi so razveselile prisotne. Ja, tako se je začel naš občni zbor. Nato je sledilo vse tako, kot pač zahteva protokol. Izvolitev delovnega predsedstva, poročila in pozdrav gostov. Seveda smo bili najbolj veseli, ko je tudi gospod župan povedal nekaj vzpodbudnih besed. Skratka, občni zbor je bil uspešen, slišali smo vse, kar smo delali in kaj naš še čaka. Tudi dva para zlatoporočencev smo imeli med nami. Deležna sta bila posebne pozornosti, rožic in priznanja za tako dolg staž v zakonu. Ko so se predstavili vsi povabljeni gosti in ko je predsednica delovnega predsedstva zaželela, da se zopet vidimo naslednje leto, je prišel na vrsto godec. Zaigral je poskočno, tudi jaz sem se zavrtela – le urno, le urno obrni pete, mi je odzvanjalo v ušesih in moj plesalec je bil sam povodni mož (beri župan). Ja, in tako smo se udeleženci veselili še dolgo v noč – saj občni zbor je samo enkrat na leto. Milojka Ozmec 43 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PROGRAM DELA KO RK HOCE ZA LETO 2011 Program dela naše KO RK za letošnje leto vsebuje večino že ustaljenih programskih nalog, od katerih bomo poudarili le nekaj glavnih programskih aktivnosti, ki jih bomo izvajali. KRVODAJALSKE AKCIJE V Hočah na OŠ Dušana Flisa bomo organizirali 2 krvodajalski akciji: v ponedeljek, 28. februarja 2011, med 7.30 in 9. uro in v ponedeljek, 1. avgusta 2011, med 7. in 9. uro. Prošnje za pomoč z dokazili o socialnem stanju je potrebno poslati na naslov KO RK Hoče. Prošnje bo obravnaval UO KO RK, ki bo sestavil prioritetni vrstni red tistih, ki so naše pomoči najbolj potrebni, in bomo poskusili pomagati v okviru razpoložljivih sredstev največ prosilcem. Obveščanje občanov o krvodajalskih akcijah bo tudi v letošnjem letu tako intenzivno, kot je bilo v preteklem letu. UKC – CTM zahteva minimalno udeležbo 50 krvodajalcev za ohranitev akcij na našem terenu. Vse moči bomo usmerili v ohranitev izvajanja teh na našem terenu Skrb za aktiviste in krvodajalce Tudi v letošnjem letu načrtujemo že tradicionalni izlet za krvodajalce in aktiviste KO RK z udeležbo na izletu in srečanju krvodajalcev in organizatorjev krvodajalstva v Veržeju in na strokovni ekskurziji v Punat na otoku Krku – ki ju organizira OZ RK in RKS. DEŽURSTVA Vsako prvo sredo v mesecu bomo imeli za občane uradne ure med 16. in 17. uro . V tem času bomo zbirali in razdeljevali oblačila tistim, ki jih najbolj potrebujejo; opravljali pa bomo tudi meritve krvnega pritiska in svetovanja občanom in sprejemali prošnje za pomoč. Pridobivanje mladih članov RK Poskušali bomo vzpostaviti tesnejše sodelovanje z OŠ tako, da bi pridobili nove mlade člane v vrste RK. To je dolgotrajen postopek in zahteva sodelovanje obeh, tako RK kakor tudi sodelavcev in mentorjev na osnovni šoli. MERITVE KRVNEGA SLADKORJA, HOLESTEROLA, TRIGLICERIDOV IN KRVNEGA PRITISKA bodo v 4 terminih, in to v Kulturnem domu v Hočah: v marcu, maju, septembru in decembru; v mesecu septembru – ob občinskem prazniku pa še v prostorih GD Bohova in AMD Reka Pohorje. V dveh terminih bodo meritve brezplačne; v preostalih dveh pa bomo zaračunali delne materialne stroške – za potrošni material (lističe, igle …), potreben za meritve. Meritve in svetovanja bodo opravljale naše aktivistke – višje medicinske sestre. Obisk starejših občanov in socialno ogroženih ob praznikih Ob osebnih praznikih, veliki noči in božičnih praznikih jih bomo obiskali in jim izročili darila pozornosti. Pri teh obiskih bomo sodelovali s Karitasom, KS, DU, trudili se bomo, da bo sleherni starejši občan obiskan vsaj enkrat letno. POMOČI SOCIALNO OGROŽENIM Skrb za otroke socialno šibkih družin: ena najpomembnejših pomoči je pomoč za šoloobvezne otroke, ki jim bomo pomagali s plačili delovnih zvezkov in šolskih potrebščin; pomagali pri zagotavljanju toplih obrokov za vse otroke, sodelovali pri izvajanju obšolskih dejavnosti, šole v naravi, letovanju otrok. Vse to pa bomo izvajali ob sodelovanju s socialno službo OŠ v Hočah. Dobrodelne akcije in sodelovanje z drugimi Sodelovali bomo pri organizaciji prireditev in dobrodelnih akcijah, ki jih organizirajo občina, RK, Karitas, KS, osnovna šola, DU in druge organizacije. Ob občinskem in krajevnem prazniku pa sodelujemo na prireditvah v okviru svoje dejavnosti. Prehranski paketi: ob sodelovanju z OZ RK Mb in Občino Hoče-Slivnica bomo tudi v letošnjem letu poskrbeli, da bodo najbolj socialno ogrožene družine prejele prehranske pakete, in jim tako vsaj malo pomagali v stiski. Finančna pomoč: prosilcem, ki se bodo znašli v stiski, pa bomo v okviru razpoložljivih sredstev pomagali tudi pri nabavi kurjave, plačilu električne energije in drugih najbolj nujnih plačilih položnic. Sodelovanje v akcijah Tudi v bodoče bomo sodelovali in finančno podpirali akcije, ko gre za pomoč invalidnim osebam, prizadetim ob naravnih katastrofah doma in v tujini, in z denarnimi prispevki na humanitarnih prireditvah. Prihodki Naš edini vir prihodkov so dotacija občine, dotacije podjetij in prostovoljni prispevki občanov. Zato si bomo še naprej prizadevali, da bomo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pridobili kar največ sredstev za izvajanje svoje dejavnosti. To je nekaj najvažnejših smernic programa za tekoče leto. Upam, da bomo še nadalje tako uspešni, kot smo bili v preteklosti, in da bomo vselej pravočasno na pravem mestu, skratka, povsod tam, kjer bi bila naša pomoč potrebna in kjer bi bilo veliko težje, če je ne bi bilo. Predsednica KORK Zdenka Gajzer 44 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI KRATKO POROCILO O DELOVANJU PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOHOVA ZA LETO 2010 Z letno konferenco konec februarja 2011 se je končalo še eno uspešno leto delovanje našega društva, ki bo drugo leto praznovalo 80 let obstoja. Priprave na proslavo že potekajo, tako da bo vrhunec prireditev v juniju naslednjega leta. V preteklem letu je bila dejavnost društva usmerjena predvsem v izobraževanje in vaje z razpoložljivo tehniko, intervencije, požarne straže, pogrebe in proslave, razna vzdrževalna dela v garaži, na gasilskem domu in njegovi okolici. Intenzivno je potekalo pridobivanje novih članov in mladincev. Trenutno imamo v društvu 14 mladincev in mladink, ki so se lansko leto zbrali 32-krat in skupno opravili 289 ur. V tem času so se izobraževali, učili veščin gasilstva, delali vaje, tekmovali in se seveda družili. V nadaljevanju navajam večje in pomembne aktivnosti društva iz preteklega leta. Društvo je v celoti izpolnilo zastavljeni finančni načrt, plan investicij, izobraževanja in plan dela, ki ga je pripravil upravni odbor društva. Člani društva so se enkrat mesečno srečevali na rednih društvenih sestankih in na sestankih upravnega odbora. Prav tako se člani društva vsak prvi petek v mesecu dobijo na garažnem dnevu in najmanj enkrat na mesec na rednih društvenih vajah, na katerih se usposabljajo, vzdržujejo opremo in tehniko ter obnavljajo pridobljena znanja. V društvu so člani opravili več kot 1873 ur prostovoljnega dela. - V marcu 2010 so štirje gasilci uspešno zaključili tečaj za strojnika, trije gasilci pa so opravili tečaj za upravljanje z UKV postajami. - Aprila so se štirje člani udeležili t. i. Stevčijevih strokovnih dnevov na Rogli. - Konec aprila je večina članov in mladine pomagala v akciji« Očistimo Slovenijo«. - Prav tako so člani sodelovali pri tradicionalnem Jurjevanju v Hočah in konec aprila postavili sredi Bohove majsko drevo in se prijetno družili ob dobri hrani in glasbi. - Tekmovanje Gasilske zveze je bilo konec maja. Na tekmovanju so člani osvojili 13. mesto od 32 ekip, mladinci pa deveto. - Osem gasilcev si je ogledalo svetovno gasilsko razstavo Interschutz v Nemčiji v mestu Leipzig. Na tej razstavi so bila razstavljena najnovejša gasilska vozila, zaščitna oprema, pripomočki za gašenje, lestve, čolni in še kaj, česar naše društvo ne bo nikoli imelo. - V juniju so se člani in mladinci udeležili dneva gasilcev GZ Maribor v Koreni. Prav tako so sodelovali na vaji in prireditvi ob 105. obletnici PGD Hotinja vas. - V Hočah so se naši člani udeležili parade in krsta novega gasilskega vozila. - V oktobru, mesecu požarne varnosti, so člani organizirali občinsko vajo, ki je potekala na objektu Slosad na Bohovi. Sodelovala so vsa tri društva naše občine in društvo iz Razvanja. Prav tako so se udeležili gasilskih vaj v Račah in Razvanju. Z devetimi gasilci so se udeležili nenapovedane vaje poveljnika GPO, ki je potekala v Športnem parku v Rogozi. - Člani društva so se udeležili tudi srečanja z Ministrico za obrambo go. Jelušič v Hotinji vasi. - V oktobru je bil organiziran še dan odprtih vrat in kostanjev piknik. - Konec oktobra so se člani PGD Bohova udeležili spominske maše za pokojne ustanovne in ostale člane društva. Pred vsakim grobom so se ustavili, prižgali svečko in se spomnili na pokojne, na njihovo vlogo, ki so jo imeli pri nastajanju in formiranju gasilskega društva. - V novembru so se člani v organizaciji Rdečega križa, enota Hoče, udeležili krvodajalske akcije v UKC Maribor. Ta akcija je za naše društvo postala že tradicionalna. - Decembra so se štirje naši mladinci udeležili izobraževanja za gasilca. Vsi štirje so izpit uspešno opravili. Prav tako so člani društva po gasilskem rajonu obiskali krajane in jim razdelili koledarje za leto 2011 in jim zaželeli vse dobro v naslednjem letu. In še nekaj o gasilskih intervencijah. Vseh skupaj jih je bilo 13 in opravljenih 174 ur . Nekaj najbolj odmevnih: - Požar v stanovanjski hiši na Rogozi in pozneje v Hočah. - Požar tovornega vozila na avtocesti. - Travniški požar ob Hoškem potoku na Bohovi. - Posredovanje po eksploziji plinske jeklenke v Hotinji vasi. - Posredovanje pri požaru lesenih palet v Expo biroju v Hočah. - Posredovanje pri poplavi podvoza v Hočah. - Črpanje vode iz stanovanjske hiše v Hočah. - Člani društva so pomagali krajanom pri čiščenju Bohovskega potoka, ki je začel poplavljati. - Pokrivanje hiše na Rogozi. - Požar stanovanjske hiše v Hotinji vasi. Člani društva dobro sodelujejo s poklicnimi gasilci iz Maribora in z ostalima društvoma iz naše občine. Za dobro delovanje društva je odgovoren upravni odbor društva, ki po sprejetem planu društva usmerja in nadzira delo članov in mladine. Na pomoč! Upravni odbor PGD Bohova 45 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI KRVODAJALSKA AKCIJA V FEBRUARJU Krvodajalci ponovno vračamo nasmeh v prenekatero družino. Nekomu povrnemo zdravje, drugemu življenje. Danes jaz zate – jutri ti zame. Za nami je še ena uspešna krvodajalska akcija, ki jo je tokrat organizirala KO RK Hoče v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor v prostorih OŠ Dušana Flisa v Hočah v ponedeljek, 28. februarja 2011; udeležilo se je je 33 darovalcev, nekaj naših stalnih krvodajalcev pa se akcije ni moglo udeležiti zaradi viroze, kar so iskreno obžalovali. Tudi tokrat je bilo največ darovalcev iz vrst naših prostovoljnih gasilcev iz Hoč, sodelovali pa so poleg drugih stalnih krvodajalcev tudi zaposleni naše občinske uprave z županom na čelu; kar nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so kri darovali prvič. Posebnost te akcije je bila v tem, da so sodelovali tudi učenci naše osnovne šole, ki so si pod mentorstvom učiteljice Maje Petrovič - Kos in strokovne sodelavke UKC CTM, višje medicinske sestre Marine, ki jih je seznanila s pomenom krvodajalstva, ogledali, kako poteka takšna akcija v živo. Glede na navdušenje, ki so ga pokazali, sem prepričana, da bo med njimi čez čas kar nekaj mladih krvodajalcev. Krvodajalci darujejo svojo kri prostovoljno in brez plačila. Toda krajevne organizacije RK o krvodajalcih, ki darujejo kri na akcijah, ki jih organiziramo, vodimo evidence in nato poskrbimo, da ti za svoja plemenita dejanja s strani RK dobijo priznanja, ki jim jih podeljujemo ob posebnih priložnostih v naslednjem letu. Tudi v letošnjem letu bomo podelili priznanja za dosežena jubilejna darovanja krvi tistim krvodajalcem iz Hoč, ki so do konca preteklega leta sodelovali na naših krvodajalskih akcijah; o predaji priznanj jih bomo obvestili. Priznanja in plakete OZ RK Maribor za večkratno darovanje krvi bo prejelo 15 naših zvestih krvodajalcev: 5x 10x 15x 20x 30x 35x 40x 45x 60x 90x Dragica Beker Darko Lamot Alojz Soršak Borut Bauman, Martin Gselman, Adalbert Kovač Milan Urek Anton Kerhe Konrad Gassenburger, Franc Rojs Milena Brezner, Anton Kerhe Stanko Demšič, Jože Grašič Stanislav Januš Krvodajalcem ki so darovali svojo kri na naših krvodajalskih akcijah, se iskreno zahvaljujemo za njihovo humano in plemenito dejanje. 46 V CTM UKC Maribor pa je 22. 3. 2011 stotič daroval kri naš sokrajan iz Hoč g. Marjan Gabrovec iz Mlinske ul. 30 a, ki je prvič daroval kri 12. 9. 1978. Za njegovo plemenito dejanje so se mu zahvalili ob predstojnica CTM UKC Maribor s sodelavci in sekretar OZ RK Maribor s strokovno sodelavko za krvodajalstvo ter mu ob tej svečani priložnosti podelili: - plaketo dr. Edvarda Glaserja in - plaketo za 100-krat darovano kri – vitez krvodajalstva OZ RK Maribor. Zahvali za to plemenito dejanje pa se pridružujemo tudi organizatorji krvodajalstva iz Hoč. Naša naslednja krvodajalska akcija bo ponovno na OŠ Dušan Flisa Hoče 1. avgusta 2011 med 7. in 10. uro. Zdenka Gajzer DRUŠTVENE DEJAVNOSTI FORMIS MINI ŠE BREZ PORAZA V letošnjem državnem prvenstvu v mini odbojki za deklice, letnik 2000 in mlajše, nastopamo z ekipama Formis mini in Formis mini mini v konkurenci 42 ekip iz vse Slovenije. Letošnja sezona v mini odbojki se je za nas začela 8. januarja s turnirjem v Hočah, kjer je ekipa Formis mini mini po zmagi s 3 : 0 nad ekipo Galeja-Branik ter porazu 2 : 1 z ekipo Čebelice Zreče zasedla 2. mesto ter se s tem uvrstila v 2. krog državnega prvenstva v mini odbojki za deklice ter s tem poskrbela, da se pomerita obe ekipi Formis med seboj, saj je bila ekipa Formis mini že neposredno uvrščena v naslednji krog na podlagi lanskega rezultata, ko smo igrali na finalnem turnirju 4 najboljših ekip v mini odbojki. Telovadnica v Zrečah je bila 22. januarja prizorišče »spopada Formis«, kjer so s prijateljskih 2 : 1 v nizih zmagale bolj izkušene, ki so nato še na hitro s 3 : 0 premagale ekipo iz Šempetra ter domačo ekipo iz Zreč. Mlajše, ki si letos predvsem nabirajo izkušnje, so po zelo dobri igri morale priznati poraza z 2 : 1 proti ekipi iz Zreč ter po pravi drami v 3. nizu, ki se je končal s 26 : 24, proti ekipi iz Šempetra ter so skupaj z ekipo iz Šempetra izpadle v repasaž. 5. marca je v Beltincih potekal 3. krog državnega prvenstva v mini odbojki, kjer je ekipa Formis mini premagala s 3 : 0 ekipe iz Zreč, Murske Sobote in Puconcev ter se tako skupaj z zvestimi navijači veselila uvrstitve v 4. krog. S turnirja, ki bo 2. aprila, vodita prvi dve mesti neposredno v polfinale državnega prvenstva v mini odbojki za deklice, to pomeni med končnih 8 najboljših ekip v Sloveniji. Z dosedanjim potekom sezone sem zelo zadovoljen, saj ekipa Formis mini počasi, vendar zanesljivo pluje proti cilju, ki sem si ga zadal, to je proti finalu, ki bo na sporedu zadnji vikend v maju. Če se pa bomo v finale res uvrstili, bomo ta turnir tudi organizirali! Ekipa Formis mini mini pa je že izpolnila vse zastavljene cilje za letošnjo sezono, saj so si deklice na 11 tekmah nabrala veliko izkušenj, ki jim bodo v naslednji sezoni, ki bo njihova prava sezona, še kako prišle prav. Na koncu ne smem pozabiti na naše najzvestejše ter najglasnejše navijače, ki okupirajo vsak naš turnir. Res, hvala vam! Boštjan Glodež Foto: Ksenja Tenko Ekipa Formis mini mini se je 5. februarja odpravila na turnir v Šempeter, kjer sta poleg domače ekipe nastopali še ekipi Turbina iz Selnice ob Dravi ter Ljutomer. V prvi tekmi smo se pomerili z domačinkami ter po napetem boju izgubili z 2 : 1 v nizih. Po porazu 2 : 1 z ekipo iz Ljutomera ter zmagi z 2 : 1 proti Turbini smo turnir končali na 3. mestu ter tako izpadli na turnir za mesta. Ta turnir je potekal 19. marca v Preboldu, kjer smo premagali s 3 : 0 ekipo iz Vuzenice in domačo ekipo Prebold ter z 2 : 1 izgubili proti ekipi iz Benedikta. 47 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI DU HOCE PREDSTAVLJA PROGRAM DELA ZA LETO 2011 JANUAR JULIJ - pobiranje članarine in posmrtnine ter vpis novih članov, - izdelava in dostava poročila za razpisano sofinanciranje društev občine Hoče- Slivnica in izdelava statističnega poročila za ZDUS – Ljubljana. - 9. 7. - srečanje društev upokojencev Občine Hoče-Slivnica v Rogozi s pričetkom ob 13. uri, - 14. 7. - izlet v Berchtesgaden v Avstriji; ogled Orlovega gnezda, domiselnega darila Hitlerju za 50. rojstni dan, ter ogled destilarne encijana, ki ga bomo tudi poskusili. Odhod ob 6.00. FEBRUAR - priprava finančnih poročil in bilance za leto 2010, - praznovanje kulturnega praznika,15. 2. - predavanje Starejši varno na poti (Policij. postaja Rače). MAREC - 08. 3. - počastitev praznika žensk, - obiski in obdaritev obolelih članov na domovih in v domovih za starejše. - 17. 3. - kopanje v Biotermah - Mala Nedelja, - 31. 3. - občni zbor DU Hoče v dvorani KD Hoče ob 16.00. APRIL - 14. 4.- izlet v Lenti, odhod ob 6.30, - sodelovanje pri čistilni akciji – lokalno – in pri projektu Očistimo Slovenijo, - predavanje o demenci (datum naknadno), - kegljaški turnir ob krajevnem prazniku KS Hoče, - razstava rokodelske sekcije ob krajevnem prazniku, 30. -4. in 1. 5. v prostorih RK KO Hoče. MAJ AVGUST - 4. 8. - ob 9.00. uri – pohod od Mariborske koče do Areha, - 18. 8. - izlet na Koroško: Slovenj Gradec, Libeliče in okolico. Odhod ob 7.30. SEPTEMBER - 15. 9. - obisk čebelarskega centra v Lukovici in okoliških znamenitosti. Odhod ob 7.30, - sodelovanje ob občinskem prazniku Občine Hoče-Slivnica, - organizacija in tekmovanje v kegljanju, balinanju, odbojki, kolesarjenju, - razstava ročnih del. OKTOBER - 13. 10. - izlet v Lenti na Madžarsko, ob povratku obisk nasada orhidej. Odhod ob 6.30, - razstava ročnih del v Razvanju, - kostanjev piknik v športnem parku (datum po dogovoru). - 10. 5. - pohod iz Reke ob 8.30. uri do ekološke kmetije Visočnik, - 18. 5. do 25. 5. - letovanje na morju v hotelu Delfin v Izoli, odhod ob 7.30. NOVEMBER JUNIJ DECEMBER - 16. 6. - pohod po Kotnikovi poti, zbirališče ob 8.00 uri pri tenis igrišču, - 30. 6. - srečanje upokojencev Slovenije na Pokljuki, odhod avtobusa ob 6.00. - premiera komedije ZAKONCI STAVKAJO v izvedbi dramske skupine SAMOTARJI, - obiski in obdaritev članov starih 80 in več let ob božično-novoletnih Praznikih, - nošnja društvenih koledarjev. - 19. 11. – Martinovanje – zaključno srečanje članov društva na kmečkem turizmu. Odhod ob 14.00. Spoštovani člani, udeležite se naših druženj. Več nas bo, lepše bo! Ida Hriberšek 48 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI POŽARI V NARAVI V letu 2010 je gasilsko poveljstvo Občine Hoče-Slivnica izvajalo razne aktivnosti, od preventivnih do gasilsko-reševalnih akcij. Vsa tri prostovoljna gasilska društva v naši občini, PGD Bohova, PGD Hoče in PGD Hotinja vas, smo v letu 2010 ob pomoči mariborskih poklicnih gasilcev posredovali 25-krat. V okviru poveljstva smo imeli trikrat skupne vaje in enkrat nenapovedano. Naloga gasilcev ni samo gašenje in reševanje, ampak tudi preventiva, kot so na primer pregledi stanja hidrantnega omrežja, pregledi kotlovnic, opozarjanje pristojnih na napake in podobno. V letošnji kurilni sezoni smo opazili porast dimniških požarov in njihovih posledic. Opozoril bi na pravilno in redno vzdrževanje vseh vrst dimnikov in pripadajočih kotlovnic. Marsikje so namreč prostori kotlovnic ‘’neprehodni’’, v njih se deponirajo odpadki, tudi vroči pepel. Shramba drv mora biti urejena in ne preblizu peči. Požari v naravi so večinoma posledica nenadzoravane uporabe ognja in sežiganja odpadkov, kurjenja vej v vetrovnem vremenu, kajenja v gozdovih in njihovi bližini, kurjenja žarov zunaj urejenih kurišč, odmetavanja neugasnjenih cigaretnih ogorkov in podobno. Ogenj se lahko hitro razširi, tako da je potrebno posredovanje gasilcev. Kraj sežiganja ne sme biti preblizu zgradb in gozdov. Ob večjem sežigu je potrebno poklicati gasilce, da izvajajo požarno stražo. V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Apeliram na vse krajane, da se v primeru vprašanj oz. potrebne pomoči obrnejo na najbližje gasilsko društvo v naši občini. Boštjan Frangež Ker smo v času pomladi in posledično urejanja vrtov, sadovnjakov, je moderno tudi sežiganje trave oz. vej. Z načrtnim požigom suhe trave naredimo okolici in naravi škodo. HOCKA SALAMIJADA ŽE OSMIC! V soboto dopoldan, 26. marca, je pri vinotoču Ortan potekalo tekmovanje za najboljšo domačo salamo – 8. hočka salamijada, ki jo vsako leto organizira gospod Branko Kelc iz Hoč. Strokovna komisija, tehnologi živilske industrije, je ocenjevala 32 prijavljenih vzorcev, izdelanih v Občini Hoče-Slivnica in okoliških občinah. Prireditve se je udeležil tudi župan gospod Jože Merkuš, ki nas je s pozdravnim nagovorom vzpodbudil k ohranjanju tradicije izdelave domačih salam. In prva tri mesta v Občini Hoče-Slivnica: 1. mesto: Aleks Kelc, 16,5 točk 2. mesto: Franjo Volmut, 16 točk 3. mesto: Miran Lubanjšek, 15,5 točk Komisija je po razdelitvi pokalov zmagovalcem podala še nekaj napotkov za izdelavo in sušenje dobre domače salame, poudarili so, da naj od začimb uporabljamo samo sol, poper in česen. Saška Kelc Tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta v skupni kategoriji (najboljša salama lahko doseže največ 20 točk): 1. mesto: Boris Vidmar, 18,5 točk 2. mesto: Danica Skube, 17,5 točk 3. mesto: Aleks Kelc, 16,5 točk 49 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V OBCINI PONOSNI NA SVOJE ŠPORTNIKE Športna zveza Občine Hoče-Slivnica je 28. 01. 2011 na svečani prireditvi podelila priznanja za športne uspehe v letu 2010 ter izbrala tudi najuspešnejšo športnico in športnika preteklega leta. Župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš in predsednik Športne zveze Dušan Senčar sta s priznanjem najboljših športnikov preteklega leta nagradila strelko Tejo Razboršek in odbojkarja Lovra Hartmana. Razborškova že vrsto let tekmuje v streljanju s serijsko in standardno zračno puško ter se v prvi slovenski ligi med mladimi strelkami uvršča v sam vrh. Dvaindvajsetletni Lovro Hartman je kot organizator igre v OK Hoče klub popeljal v kvalifikacije za uvrstitev v prvo odbojkarsko ligo. Ekipa leta so postale odbojkarice članske ekipe OK Formis Rogoza. Priznanje za najbolj perspektivnega športnika je prejel štirinajstletni tenisač Domen Gostinčar, najbolj perspektivna ekipa preteklega leta pa je ekipa starejših dečkov OK Hoče. V Občini Hoče-Slivnica se lahko pohvalijo s kar nekaj vrhunskimi športniki, ki svoj kraj z vidnimi športnimi uspehi zastopajo na tekmovanjih najvišjega ranga. Priznanja za uspehe v vrhunskem športu so tako prejeli: motokrosist Sašo Kragelj za sedemnajsti naslov državnega prvaka ter uspehe na dirkah svetovnega in evropskega prvenstva, odbojkarski reprezentant Sebastijan Škorc, ki je s svojim klubom nastopal tudi v ligi prvakov, judoist Mario Rudl, tretji s svetovnega pokala v Italiji, državni podprvak v kikboksu in tekvondoju ter zmagovalec številnih turnirjev v Evropi Andrej Šinjur in Pija Šumer, ki je na tekmi svetovnega prvenstva z vodnim skuterjem osvojila drugo mesto. Priznanja za zaslužno delo v športu so prejeli: Darjan Planinšič, Drago Mlakar, Albin Grajf, Vlado Divjak, Miran Županec, Darko Kokolj in Boštjan Gril. Najvišje priznanje športne zveze je naziv športnik desetletja, ki ga je za vrhunske dosežke v motokrosu iz rok župana Občine HočeSlivnica Jožefa Merkuša skupaj z umetniško sliko slikarke Ane Krajnc zasluženo prejel motokrosist Sašo Kragelj. Njegovo uspešno desetletje se je začelo leta 2002 z naslovom evropskega prvaka, za tem pa je samo na dirkah svetovnega prvenstva sedemkrat stal na zmagovalnem odru. Poleg tega ima vrsto uspehov še z dirk evropskega prvenstva ter številne vrhunske rezultate z drugih mednarodnih tekmovanj. Naslov državnega prvaka je osvojil že sedemnajstkrat. Župan Jožef Merkuš ob uspehih domačih športnikov ni skoparil s komplimenti in je med drugim obljubil, da bodo v Občini Hoče-Slivnica svojim športnikom še naprej pomagali po najboljših močeh. Andreja Prel 50 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI DELOVNA SEZONA ŽENSKE ODBOJKE OK FORMIS IZ ROGOZE Konec lanske sezone, ko je bilo jasno, da se bo naša članska ekipa ponovno pomerila z ekipami v prvi ligi, smo si zastavili kar nekaj velikih načrtov. Sedaj ko se sezona preveša v zadnjo četrtino, lahko že potegnemo nekaj zaključkov. Prva ekipa je tekmovanje pričela z večino domačih igralk. Realnih možnosti za kaj več kot borba za obstanek, ni bilo. V sezoni so se morale boriti še s poškodbami. Kljub temu sezone niso končale na zadnjem mestu. Tako jih čakata še kvalifikacijski tekmi za obstanek med elito. V letošnji sezoni smo pričeli tudi s projektom tretja liga. Z ekipo mladih igralk smo se pomerili v tretji ligi vzhod. Cilj igranja je bil predvsem nabiranje izkušenj. Nekaj igralk pa je tudi občasno uspešno nastopilo s prvo ekipo. Šest zmag in 20 osvojenih točk in veliko nabranih izkušenj je upravičilo igranje v tretji ligi. Pokazalo se je, da je to prava pot za doseganje še boljših rezultatov. Selekcije trenutno še bijejo ogorčen boj za čim boljše uvrstitve. Kadetinje so končale z ligo in se bodo maja pomerile za uvrstitev med 9. in 12. mestom v državi. Deklice trenutno igrajo tekme A-lige in imajo odprte še vse možnosti. Tudi za preboj v polfinale. Prva ekipa male odbojke se je prebila do finala vzhoda, druga ekipa, v kateri so eno leto mlajša dekleta, pa še vedno igra na turnirjih za čim boljšo uvrstitev. Med tem pa naše najmlajše hrabro jurišajo k vrhu. Trenutno so še brez poraza in brez konkurence na vzhodu. Tudi v mini odbojki smo nastopali z dvema ekipama. Druga ekipa, ki jo sestavljajo dekleta, rojena v tem tisočletju, se še prav tako bori na turnirjih za mesta za čim višjo uvrstitev. Upam, da nas ne bodo ustavile že tako skromne finance in bomo tudi v naslednji sezoni nadaljevali z isto paro. Tako bomo lahko s ponosom stopili v tako želeno in pričakovano športno dvorano. Lep športni pozdrav! Darko Planinšič Foto: Ajda Novak, Breda Štern TRADICIONALNI ZIMSKI TURNIR ROGOZA 2011 V soboto, 12. 2. 2011, in v nedeljo 13. 2. 2011, je potekal že tretji tradicionalni turnir mlajših selekcij v malem nogometu. Organizatorji so imeli tokrat srečo s terminom, saj je sodelovalo v soboto na turnirju U-8 deset ekip in v nedeljo 15 ekip v kategoriji U-10. Ekipe so igrale najprej po skupinah in nato razigravale za uvrstitev. V kategoriji U 8 je bil vrstni red naslednji: 1. mesto so osvojili nogometaši NK Železničar iz Maribora, 2. mesto nogometaši NK Fram in tretje mesto nogometaši NK Rače. V kategoriji U-10 je pa bil naslednji vrstni red prvouvrščenih ekip: 1. mesto so osvojili nogometaši NK Dobrovce-Miklavž, 2. mesto nogometaši NK Malečnik in 3. mesto nogometaši NK Kovinar iz Maribora. Vsi sodelujoči so bili zadovoljni z organizacijo in obljubili, da se bodo naslednje leto zopet udeležili turnirja. Bojan Geiser 51 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI PD SKALCA V LETU 2011 DATUM SMER VODNIK JANUAR 23. 1 Vincekov pohod (Medžimurje) Olga Strmšek 5 L avtobus Stanko Jakomini Cveto Meglič 5 5 Z L avto avtobus Spominski pohod na Goro Oljko Alpsko/turno smučanje Möltaler Gletscher Vladko Meglič 6 L avtobus Stanko Jakomini - Z minibus Lepenatka Potepanje po Malem Lošinju in Cresu Stanko Jakomini 5 L avtobus Cveto Meglič - L avtobus Od Duha na Ostrem vrhu do Urbana (Kozjak – 4. del) Viktorija Šega 6 L avtobus JUNIJ 04. 6. 24.-26. 6* Struška (Karavanke) Južni Dolomiti (Italija) Stanko Jakomini Cveto Meglič 6 - L L/Z avtobus minibus JULIJ 09. 7.* 22.-22. 7. 30. 7. Lopič (Julijske predalpe-Italija) Planinski tabor na Kofcah Hochschwab (Avstrija) Vladko Meglič Cveto Meglič Viktorija Šega 8 7 L L/Z Z minibus minibus avtobus AVGUST 13. 15. 8.* 27. 8.* Sonnblick (Avstrija) Storžič Cveto Meglič Stanko Jakomini 6 Z ZZ minibus avto SEPTEMBER 03.-04. 9.* 17.-18. 9.* Jubilejni vzpon na Triglav Kamniške Alpe - 3. del Vladko Meglič Stanko Jakomini - Z ZZ avtobus avto OKTOBER 22. 10. Goričko – 4. del Vladko Meglič 5 L avtobus Po Šentiljski poti – 1. del z martinovanjem Viktorija Šega 6 L avtobus Izlet v neznano Olga Strmšek ? L avtobus FEBRUAR 04. 2. 12. 2.* 26. 2. MAREC 13. 3 19.-20. 3.* APRIL 09. 4 26.-30. 4. MAJ 14. 5. NOVEMBER 12. 11. DECEMBER 10. 12. ZBOR ČLANOV DRUŠTVA turno smučarski pohod na Golico (Koralpe) Šavrinski del Istre - 2. del UR HOJE ZAHTEV. PREVOZ Legenda: L–lahka tura, Z–zahtevna tura, ZZ-zelo zahtevna tura /// * informacija pri vodniku PD si pridržuje pravico posamezne izlete odpovedati, jim spremeniti smer, datum ali vodnika, če bi okoliščine takšno spremembo narekovale. Vljudno prosimo, da udeleženci izletov čim prej poravnajo članarino za tekoče leto, predvsem zaradi zavarovanja v primeru nesreče na izletih. (www.pdskalca.si / [email protected]) Uradne ure so ob torkih, med 17. in 19. uro ob prostorih Krajevnega urada Hoče. 52 DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Tako vam predstavljam program za letošnje leto. Dobri trije meseci so že za nami, zato smo bili že kar pridni, hodili smo po snegu in ledu, pa tudi že po cvetočih pomladnih tratah. Vincekov tradicionalni pohod od slovenske meje pri Razkrižju do Murskega Središča (ves čas po Hrvaškem) je pokazal, da imajo sosedje številna planinska društva in ogromno pohodnikov – vsaj za takšno tradicionalno pot po međimurskih goricah, ki je odlično organizirana, domačini pa povsod res prijazni gostitelji. Počasi resnično odkrivamo našo Istro in Kras: na te poti je treba iti tudi spomladi, ko je pri nas še sneg, tam pa že pomladna toplota – in veliko vode v potočkih in rekah! Res množično smo se udeležili pohoda od Kopra preko Pomjana do Koštabone in v dolino Dragonje, z domačim vodnikom, seveda. Spominski pohod na Goro Oljko pa je pritegnil tudi sorodnike in prijatelje pokojnega planinca Ivana Petroviča, poklonili smo se njegovemu spominu – in, kakor on nekoč, uživali v pomladanskem soncu. Majda Strašek Januš Foto: Stanko Jakomini KAJ SO CLOVEŠKE VREDNOTE? Poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir, radost! Danes na to mnogokrat pozabljamo. Okolica nas ves čas prepričuje, da so najpomembnejše materialne dobrine in denar, s katerim lahko vse to kupimo. Res potrebujemo za življenje nekaj osnovnih stvari, ki jih kupimo z denarjem, vendar lahko sami ocenimo, kaj je to, in ne potrebujemo nenehnega prepričevanja o tem, kaj je za nas najbolje. Zakaj ne? Zato ker je kljub takšnim »nasvetom« v današnji družbi preveč nezadovoljnih ljudi. Če pa so ljudje nezadovoljni, pomeni, da takšen način življenja ni primeren. V našem spominu so še zapisane vse vrednote, vendar današnja družba ceni ravno nasprotno. Zbegani smo, ker ne vemo, kaj je prav. Ali je prav tisto, kar delajo vsi, ali kaj drugega? Stremimo za tem, da smo podobni večini, spregledamo pa, da je večina nezadovoljna. Če še mi pozabimo na prave vrednote, smo še mi nezadovoljni! Z denarjem ne moremo kupiti človeških vrednot! Ob tem spoznanju nam bo verjetno lažje poiskati pravo pot v življenju! To je tista, kjer se ceni iskrenost, poštenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir, radost…; in ki upošteva naravne zakone. Osnovni naravni zakon pravi, da kar dajemo, dobimo; kadar dajemo »dobro«, se nam vrne »dobro«; kadar dajemo »slabo«, se nam vrne »slabo«. Mogoče bi morali pojasniti, kaj je dobro ali slabo!? Kar je za nekoga dobro, je za drugega lahko slabo – boste rekli. Morda pa vse samo tako izgleda, ker ne upoštevamo človeških vrednot in naravnih zakonov? Če bi jih, bi verjetno poskusili početi tisto, kar je dobro za vse, ne samo za nas! Potem nikomur ne bi delali slabega. Iskrenost je nekaj naravnega, pristnega. V življenju ne potrebujemo dvoličnosti, največ vredne so iskrene misli, čustva in dejanja. Iskrenost prihaja iz srca in ne pozna ba- rantanja in preračunavanja. Poštenost pomeni, da tisto, kar mislimo, tudi govorimo in počnemo ter delamo dobro za vse. Nenasilje predstavlja usklajenost z normalnim tokom dogodkov. Ne silimo sebe ali drugih v karkoli. Poskusimo raje doseči spremembo s spoznanjem. Ponavadi nam tisto, kar želimo doseči na silo, prav zaradi tega nikoli ne uspe. Notranji mir lahko imenujemo tudi čista vest in to imamo, ko počnemo dobro za vse, nikomur in ničemur ne škodimo. Notranji mir je tudi globoko zavedanje našega bistva. Ljubezen je nesebično dajanje in prejemanje, harmonično ustvarjanje, pripravljenost pomagati, prijaznost do okolice … Pravijo, da je ljubezen največja sila v vesolju, je način življenja. Prestavlja gore in ustvarja nove svetove. Vsi jo lahko dajemo in prejemamo. Radost izhaja iz našega bistva in ne pomeni samo kratkotrajno zadovoljstvo. Radostni so tisti, ki ne posvečajo edine in največje pozornosti našemu potrošniškemu svetu, tisti, ki na svoji življenjski poti opazijo tudi lepoto narave, petje ptic, šelestenje listja, žuborenje potoka … Včasih pomislimo: kaj mi bo iskrenost, poštenost, uvidevnost, prijaznost, saj tega danes nihče ne ceni. Takrat pozabimo, da veljajo naravni zakoni, ki poskrbijo za to, da se v neskončnosti življenja vse izravna – da dobimo tisto, kar dajemo. Vsi potem delujmo pošteno, iskreno, nenasilno, saj se nam vse to vrača. Ob tem zavedanju dobijo človeške vrednote spet svoj smisel. To je tisto, kar šteje. Vedno. Leopold Potnik 53 IZ NAŠIH KRAJEV HOTEL TISA Pravkar sonce zahaja in nebo nad Hočami je dobilo pridih modrine z belimi oblački, ki jih zahajajoče sonce tu in tam obarva v zlato barvo. Večerna zarja, ki ponikne za obronki pohorskih gozdov, pa je sploh nekaj čarobnega. Tu in tam so med poraščenimi obronki Pohorja vidijo posamezne hiše, kmetije, pa tudi nekoč zelo znan in množično obiskan Poštarski dom, ki ima sedaj »nobel« naziv Hotel Tisa. Prvi topli dnevi vabijo na plan ne samo zvončke in trobentice, temveč tudi ljudi, ki smo naveličani meglene sivine zadnjih zimskih dni. In zakaj bi se odpravljali daleč, ko pa imamo pred »nosom« toliko možnosti obiskati destinacije na Pohorju, ki niso samo Areh in Bellevue, so tudi t. i. koče in domovi, ki so nekoč bili množično obiskani in zelo cenjeni turistični ponudniki. Prav gotovo pa je bil eden najbolj obiskanih domov prav Poštarski dom oziroma zdajšnji Hotel Tisa. Pa smo se odpravili pogledat, kakšen je hotel in kaj nam ponuja. In verjemite, bili smo presenečeni ob domačnosti okusno urejenih prostorov v notranjosti. Še bolj pa, ko nas je prišel »pobarat« o zadovoljstvu ponujenega menija kar sam kuhar, ki ni bil nihče drug kot naš skorajda sosed Zvonko Potočnik. Beseda je dala besedo in izvedeli smo marsikaj zanimivega, ne samo o dobri domači ponudbi hrane, temveč tudi o vsem, kar ponuja ta hotel, ki je v lasti Telekoma Slovenije. Ta mu je tudi nadel ime, saj je drevo tisa eno najstarejših dreves na Pohorju. Vendar prav beseda hotel je tista, ki morda marsikoga odvrne od obiska, ker smatra, da se za njo skriva nekaj mestnega. Pa temu še zdaleč ni tako. Z oskrbnikom Hotela Tisa Robertom Jeršičem in vodjem kuhinje Zvonkom Potočnikom smo se zaklepetali in izvedela sem marsikaj zanimivega. Pa poglejmo, kaj. Koliko časa je že preteklo od gradnje Poštarskega doma pa do današnje podobe Hotela Tisa, kakšno zgodovino bi pripovedovale stene, če bi znale govoriti? Robert: Natančnih podatkov o nastanku prve zazidave Poštarskega doma ni zaslediti, ve pa se, da so ga gradili prizadevni poštni delavci takratnega PTT podjetja. Zaposleni tega podjetja so ga lahko uporabljali za krajše ali daljše počitnice. Leta 1952 je bil Poštarski dom obnovljen in razširjen na zdajšnjo velikost in prepoznavno obliko. Od tega leta naprej je bil dom namenjen tudi zunanjim gostom. Z delitvijo takratnega skupnega podjetja PTT Slovenija na Pošto in Telekom Slovenije je leta 1995 postal lastnik doma Telekom Slovenije. Leta 2003 so dom popolnoma obnovili in preimenovali v Hotel Tisa, ki v skladu s standardi premore tri zvezdice. To pomeni, da ima vseh 31 sob televizijski sprejemnik, telefon, radio, sušilnik za lase, sef, minibar, dostop do interneta. Gostje imajo na voljo tudi savno, fitnes, športna igrišča, gorska kolesa, vinoteko. Bili so časi, ko je Poštarski dom nudil prenočišča pohodnikom, planincem, gostom iz bivše Jugoslavije, veliko pa nas je dom obiskalo tudi ob sobotah, ko so glasbene sku- 54 pine zaigrale v živo in so se obiskovalci zavrteli ob ritmih glasbe. Navade in zahteve gostov so se z leti spremenile. Vse več je tistih, ki si po napornih delovnikih zaželijo sprostitve v naravi. Hotel se nahaja v prelepem naravnem okolju pohorskih gozdov, kjer lahko zadihaš s polnimi pljuči in začutiš lepoto in bogastvo neokrnjene narave. Kaj sedaj ponuja hotel Tisa? R: Navade in zahteve gostov so se z leti res spremenile. Vse več je tistih, ki si po vsakdanjih obremenitvah zaželijo sprostitve v naravi. Hotel se nahaja v prelepem naravnem okolju, ki nudi nešteto možnosti. Zavedamo se, da se je v teh hudih časih in ob veliki konkurenci na trgu nujno kar najbolj potruditi in zadovoljiti gosta v vseh njegovih pričakovanjih. Zato smo našo ponudbo v spomladanskih mesecih, ki prihajajo prav sedaj, razširili na organizacijo piknikov na prostem. Ob organizaciji celodnevnega piknika bomo ponudili kratek ogled pohorskih znamenitosti, gostje se bodo lahko sproščali na športnih igriščih, poskrbeli pa bomo seveda tudi za hrano, ko vas bo ob prihodu čakal znameniti Pohorski pisker in domači buhtelj, ob vrnitvi s pohoda ali izleta pa jedi z žara. Ob obnovitvi hotela imamo možnost organizirati tudi seminarje in konference. V ta namen je na voljo konferenčna soba za 45 oseb, soba za 30 oseb in manjša soba za sestanke za skupino do 10 oseb. V seminarskih prostorih je vsa potrebna oprema, ki jo potrebujejo udeleženci za vrhunsko izvedbo. Vse več šol se odloča tudi za šolo v naravi in hotel Tisa ima vse, kar omogoča kakovostno izvajanje športnih aktivnosti. Posebnost naše ponudbe pa je tudi zdravljenje z bioenergijo, ki jo izvaja Zdravko Mrđa, diplomant svetovno znanega bioenergetika Zdenka Domančiča. V pogovoru z našima sogovornikoma zaznaš dandanes že skorajda redko zanesenost in pripadnost svojemu delovnem okolju, ljubezni do dela in sodelovanja s sodelavci. Prepričana sem, da vsa ekipa hotela odlično organizira tudi razne obletnice, rojstne dneve in sedaj, ko prihaja čas birm in obhajil, tudi te. S pripravo ponudbe znajo prisluhniti željam gostov, sestaviti različne menije po vašem okusu in željah, s tem pa prihraniti veliko skrbi in časa pri organizaciji. IZ NAŠIH KRAJEV Pa me je zanimalo, kdo so njuni sodelavci in kako organizirajo delo. R: V hotelu nas je po zadnjih spremembah zaposlenih šest; delujemo kot tim in si medsebojno pomagamo. Naše punce v zelenih uniformah Angelca, Marija in Anica vam bodo prijazno in z nasmehom ponudile in postregle to, kar bosta z vso ljubeznijo in občutkom kreirala vodja kuhinje Zvonko in Albin v našem laboratoriju dobrih okusov. Deležni boste dobrot iz kotla, palačink velikank, razvajali vas bomo z dobrotami z žara, veliko bo solat, svežega sadja, poskrbeli bomo tudi za vegetarijance. Bogate izkušnje smo zaposleni v Tisi dokazovali tudi na raznih tekmovanjih v regiji in širše. Sam sem zadolžen za administracijo, pripravo ponudb, skrb za hotel in goste, ki jim bom vedno znal prisluhniti glede na njihove želje in potrebe V neizmerni raznolikosti ponudb hrane in pijače, ob mešanici občutkov o vsakdanjem poudarjanju zdrave prehrane je prav gotovo težko zadovoljiti vse goste? Vodja kuhinje Zvonko: Velik poudarek pri kulinariki dajemo domačnosti in svežini. Želimo ohranjati znamenite pohorske dobrote domače kuhinje in jedi, ki so jih jedli naši predniki. Mednje prav gotovo sodi pohorski pisker, domača gobova juha (gobe so seveda nabrane na Pohorju) z ajdovimi žganci in domačimi ocvirki, kislo zelje in repa s krvavicami, sirovi štruklji, pohorska grča (0,50m), hruška Tisa, najbolj znamenita in edinstvena pa je zagotovo pohorska omleta. Malokdo ve, da izvira recept za to sladico prav iz kuhinje nekdanjega Poštarskega doma. Leta 1952 je takratni kuharski mojster Franc Pogačar ustvaril recept za to okusno sladico. Vselej jo je delal enake velikosti po enakem receptu, v originalni izvedbi pa vsebuje pohorske borovnice in brusnice. Naša kuhinja pa poskrbi tudi za vegetarijance. Vodja kuhinje Zvonko nam je zaupal originalni recept in postopek izdelave pohorske omlete. Zvonka poznam iz časov, ko je sodeloval kot član KS Hoče v pripravah krajevne skupnosti za praznik »Jurjevanje«. Poleg priprav in drugega sodelovanja na prireditvi je bila njegova specialiteta kuhanje že tradicionalnega golaža. Ni odrekel pomoči tudi pri sodelovanju turističnih prireditev. Sedaj razvaja naše vse bolj zahtevne brbončice v hotelu Tisa. Kuhanje je njegova prava življenjska izbira poklica, kot sam pravi, okusno pripravljene jedi, ki smo jih zaužili na obisku, pa to prav gotovo potrjujejo. V svojem dolgem kuharskem stažu je posebno ponosen na medalje, ki jih je osvojil na raznih kulinaričnih tekmovanjih, med drugim tudi pri pripravi pohorskega piskra. ORIGINALNI RECEPT Biskvitno testo: - 3 jajca - 3 žlice sladkorja - 3 žlice moke Nadev: - 3 žlice brusničnega džema Drugo. - 2,5 dcl sladke smetane - sladkor v prahu - borovnice za okras PRIPRAVA Ločite rumenjake in beljake. Rumenjake in sladkor penasto zmešajte. Beljake stepite v trd sneg. Rumenjakom primešajte najprej 2 žlici snega, nato vmešajte moko in na koncu previdno še preostali sneg. Okrogel model (premer 22 cm) napolnite z jajčno maso. Pečico ogrejte na 220 stopinj in v njej pecite omleto 12 minut. Med pečenjem pripravite servirni pladenj. Stepite sladko smetano (lahko ji dodate žličko vanili sladkorja) in s pomočjo dresirne vrečke z njo okrasite polovico pladnja. Dodate lahko tudi nekaj svežega sadja, toda le tisto, ki raste na Pohorju (ali vsaj pod njim), borovnice, gozdne jagode … Pečeno omleto zvrnite na pladenj in jo še vročo premažite z brusničnim džemom. Nato jo prepognite čez polovico in okrasite s stepeno smetano. Potresite jo s sladkorjem v prahu. Omleto takoj ponudite, da tako sveža pride pred gosta (količina zadostuje za dve do tri osebe), to je ena od njenih glavnih odlik in značilnosti. Dober tek! Ob našem obisku je pogled skozi okno jedilnice ponujal s soncem obdano dolino Dravskega polja, ob ogledu notranjosti hotela pa s terase na vrhu hotela pogled sega vse do hrvaškega Slemena. Opazili smo, da so priprave na zunanji terasi hotela za izvajanje piknikov v naravi v polnem teku. Delavci občinske uprave z županom na čelu že nestrpno pričakujemo toplejše vreme, ko se bomo odpravili eno prostih sobot na Pohorje. Pravzaprav kar na enodnevni izlet in spoznavanje znamenitosti Pohorja in v nadaljevanju s piknikom na terasi Hotela Tisa, ki ga bodo organizirali prizadevni delavci hotela. Naša prelepa Slovenija nudi neizmerno veliko možnosti obiskov njenih lepot, a žal se velikokrat ne zavedamo, da imamo lepoto narave in vsestransko ponudbo tako rekoč na dosegu rok. Silva Božnik 55 IZ NAŠIH KRAJEV DORKI PRIMEC V SLOVO Draga Dorka! Resnično mi je v čast, ko ti lahko spregovorim v imenu vseh tistih, ki so se v življenju s teboj srečevali, te spoštovali in ljubili, vseh, ki si se jim razdajala in zanje živela. In veliko jih je bilo – ne samo med tvojimi domačimi – razdajala si se na toliko področjih: v športu, socialnem delu preko Rdečega križa in v kulturi. Pa naj se spomnim najprej tvoje – in naše mladosti. Dolga leta smo bili sosedje, ko si v družino Primec prinesla toliko veselja; ob porodih tvojih treh otrok smo doživljali tako lepo materinstvo in družinsko ljubezen. Kako smo radovedno opazovali tvoje otroke, ko si še dolgo prala zanje na potoku – saj je bil Hoški potok takrat še naša pralnica. S svojim potrpljenjem, vedrino in ljubeznijo si nam nehote postajala vzor za življenje. Takrat seveda nismo mogli vedeti, da tvoji dnevi niso in ne bodo vedno srečni – da si ob obilnem delu doma in v službi živela v skrbi za moža, za njegove starše, posebej še za taščo Dragico, ki je doživela čez 90 let. Preživela je tudi sina Tedija in svojega prvega vnuka Čedota. Zdaj predobro vem, da ti življenje ni prizanašalo – a ob vsem tem si vedno ohranjala stike s Hočani, kolikor je bilo mogoče. Pravijo, da človek postane resnično človek šele ob drugih, ko je pripravljen izstopiti iz svojega jaza in se razdajati, sodelovati in soustvarjati z drugimi. Draga Dorka, prav to bi ti danes radi povedali: da smo ti hvaležni za premnoge ure, življenjsko energijo in prisrčno vedrino, ki si jih dolga leta podarjala svojim Hočanom. Ne vem, kje se je začelo – pri kulturi ali pri športu – ali pa kar oboje hkrati … Ko si skupaj s svojim Tedijem igrala pri dramski skupini, si se za vedno zapisala kulturi. Ne samo na odru, tudi pri delu v društvu. Dolga leta si bila pri današnjem KUD-u tajnica in blagajničarka, ure in ure si tipkala tekste za nastopajoče. Ko sem pred 40 leti začela pripravljati prireditve za KUD, je ob tvojih mladih ponovno zaživel na odru tvoj Tedi, ti pa si pridno tipkala tekste, ki sem ti jih prinašala v rokopisih. Prav ponosna si bila, ko je ob odprtju novega Kulturnega doma Tedi tako imenitno zaigral Trubarja. Te nove dvorane si se prav tako veselila kot mnogi mladi, ki so se zbrali okoli Bogice in ponovno oživili dramsko igro v Hočah. Bila si jim desna roka – prav tako tudi imenitni folklorni skupini – tvoj dom pa je bil vedno odprt za vse te mlade. Za vse tvoje požrtvovalno delo na področju kulture smo ti hvaležni prav vsi, predvsem pa člani KUD Hoče, saj si postala častna članica društva. Svojega moža, hčerko Metko in snaho Alenko si spremljala na kulturnem področju, svoja dva sinova – Čedota in Bojana – pa pri športu. Tudi šport je bil vraščen v vaš dom – od množičnih nastopov pri Partizanu, kjer si v mladosti zelo aktivno sodelovala, atletskih in smučarskih tekmovanj pri Partizanu, ki si jih budno spremljala – do odbojke in nogometa. Vse si sodoživljala, saj si bila aktivna v društvenem odboru, širša družina Primec pa je tako bila zapisana športu. In tvoji vnuki že nadaljujejo družinsko tradicijo … Naj povem še nekaj: že zelo zgodaj si vzljubila planine – Triglav je postal zate in prijatelje skoraj romarska pot – in to v letih, ko še ni bil tako množično obiskan. 56 Mnogi Hočani pa te bodo najbolj ohranili v spominu kot vestno sodelavko RK. Tu si se resnično razdajala več kot 50 let – vse od leta 1958: najprej kot vestna sodelavka, nato tajnica in dolga leta blagajničarka; zadnja leta, ko si predala svoje delo mlajšim, si jih v to vestno uvajala – vse do zadnjega. Leta in leta si bila predsednikova desna roka in s svojim delom enkraten vzgled mlajšim. Dobila si najvišje priznanje RK, a največ vredna je iskrena pohvala tvojih sodelavk in sodelavcev, ki so vedno občudovali tvoje plemenito srce. Dokler si lahko in si imela z delom še veselje, si povsod sodelovala. Pa tudi ko si se aktivnemu delu odpovedala, si spremljala delo društev in kulturne prireditve v kraju. To živo zanimanje za vse ti je ostalo prav do konca. Za vse svoje požrtvovalno delo v Hočah si pred leti dobila tudi občinsko priznanje – in gotovo ni bilo takrat nikogar, ki bi pomislil, da ni prišlo v prave roke. Življenje pa nam pogosto ustavi korak. Zate je bila to najprej mnogo prezgodnja tragična smrt tvojega prvega sina Čedota in težka bolezen in smrt tvojega moža Tedija. Zdelo se je, da s to bolečino ne boš mogla več živeti, a ljubezen do tvojih mladih in do tvojih šestih vnukov te je dvigala nazaj v življenje. Pomagala ti je tudi vera in globoka molitev, s katero si se povezovala s svojima dragima. Tako si ohranjala moč za vsakdan, za domače, prijatelje in znance. Ostalo ti je veselje do življenja, saj si bila vedno pripravljena reči prijazno besedo in podariti nasmeh. A dobro vemo, da je bilo tako, kot pravi naša pesem: »…A nasmeh je bolj grenak …« Ko se naš svet zoži, ko ostajajo le še krajše poti – se lahko s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar smo prehodili, kar smo preživeli. Draga Dorka, tebi je bilo dano, da si kljub lepim letom ostajala odprtega duha in telesno še dovolj čila, da si do zadnjega lahko prišla do svojih prijateljev, da si vse do konca kuhala svojim domačim … In potem se je krog življenja prevesil v večnost. Odšla si sama, brez slovesa – le v sebi si se od vseh poslavljala. Dovolj si trpela – bilo ti je prihranjeno še zadnje trpljenje in težko poslavljanje. Zdaj si našla mir v svojem Stvarniku. Hvala ti za vse tvoje razdajanje, za veselje in prijateljstvo, hvala za tvojo ljubezen. In hvala Bogu za tvoje življenje. Majda Stašek Januš POMLADNO SRECANJE KD Slivnica UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 10, številka 1, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše, [email protected], FOTOGRAFIJA: naslovnica; Pomlad, Alenka Bratuša /// TISK: Grafis d.o.o., info@grafis. si, naklada 3900 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 57 ŠPORTNIKI LETA 2010 Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do 31. 5. 2011. Naslednja številka izide v juniju 2011.
© Copyright 2024