02 JULIJ 2012 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE NAJUSPEŠNEJŠI DEVETOŠOLCI OBCINE OBVESTILA OBCINA DOBILA NOVEGA PODŽUPANA ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV SRECANJE OKROGLIH JUBILANTOV BESEDA UREDNIŠTVA Nova številka Utrinkov prihaja v zgodnjih poletnih dneh, a je v vsebini – besedi in sliki – še vedno živ utrip pomladi v naši občini. Praznovali smo praznike, cerkvene, ki mnoge spominjajo na skrivnosti človeškega življenja in bitja, na neskončnost človeške duše … in civilne, ki nas spominjajo na pomembne dogodke delavskega gibanja v boju za spoštovanje dela in pravice delavcev. Počastili smo dan upora proti okupatorju, mnogim bolj znan kot dan OF. In ob teh, za človeka in njegove pravice do dela in iz dela, za boj za svobodo in samostojnost naše domovine tako pomembnih praznikih, so v upadanju gospodarske moči, v brezobzirnem pritiskanju pohlepnega kapitala, v vse opaznejšem razjedanju etičnih in sploh temeljnih človeških vrednot, vznikle namere, da bi državne (civilne) praznike časovno skrajšali ali kar odpravili. Tako bi delodajalcem zmanjšali stroške dela in povečali število delovnih dni v letu. Kako presunljivo je spoznanje, da se delovni in razvojni dosežki zaposlenih tako hitro obračajo prav proti njim, tistim, ki s svojim delom izdelujejo izdelke, razvijajo, izboljšujejo tehnološke procese, ustvarjajo novo znanje. Ja, proti vsem tem se obrača pohlep kapitala, ki na koncu verige razvojnih in delovnih procesov pobere rezultate in si ne more in ne more potešiti svoje požrešnosti. Z izgovorom ohranjanja gospodarske stanovitnosti, zmanjševanja stroškov dela nenehno hočejo in zahtevajo zožiti pravice zaposlenih, odpraviti ali skrajšati čas za malico, za oddih, počitek, sprostitev in za praznovanje. Mar takšno ravnanje ne slabi človeka, ki je z vsemi svojimi potenciali in močmi najbolj zanesljiv eksistenčni vir vsega obstoječega! Bo družba, okronana z bliščem kapitala, a oropana vsega pristno človeškega, še vedno družba srečnih ljudi?! Ne bo! Takšne družbe si ne želimo! Razvoj je potrebno usmeriti v drugo, pravo smer v pot človeka k Človeku, za Človekom. To je zapleteno, zahtevno in težko, vendar upanje ni splahnelo, ni usahnila volja in ljudje niso klonili. Na to 23 07 DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Obisk pri starostnikih nad 90 let 4 Dogodki, ki so popestrili naš vsakdan 4 Najuspešnejši devetošolci občine 8 04 Zakonske novosti na 8 področju plačil staršev za oskrbnine v vrtcih OBVESTILA 12 Občina dobila podžupana 12 17 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Blagoslov konj ob Jurijevanju 17 Razstava ob prazniku KS Hoče 19 9 Obvestilo o spremembi 13 cenika 14 Naša vas Rogoza 20 Kmetijstvo 11 Odprta poslanska pisarna 11 UE Maribor 16 Praznovanje ob 1. maju v KS Slivnica 22 Cesta Kop–Cvecek– Lešnik Gradnja zdravstvene postaje Slivnica BESEDA UREDNIŠTVA opozarjajo tudi množice ljudi, ki so se zbrali pri spomenikih in spominskih obeležjih pomembnih dogodkov naše zgodovine, ki so pomembni braniki naše sedanje neodvisnosti, in proslavili dan upora proti okupatorju. V teh množicah so bili tudi občani naše občine, ki so se udeležili festivala miru pri Treh kraljih in se v tihem šumenju pohorskih gozdov poklonili spominu padlim borcem Pohorskega bataljona. Praznovali smo tudi praznik dela, rdeči prvi maj. Praznovali smo ga dva dni. V krajevnih skupnostih, vaseh, naseljih naše občine so ljudje postavili veliko mlajev, zakurili mogočne in manj mogočne kresove ali se zbrali kar tako. Prišli so otroci, mladina, odrasli, zaposleni, brezposelni, upokojenci, se družili, igrali, pogovarjali, marsikje peli in tudi zaplesali. V večernem mraku in temni noči je v soju plamenic kresa z mnogih obrazov žarelo praznično razpoloženje. V ljudeh je praznik dela živ! Živo je upanje in pričakovanje, da praznovanja, ki so namenjena, človekovi sprostitvi od pritiskov in krčev gospodarskih in družbenih težav, človekovemu zavedanju samega sebe, ne bodo okrnjena. Ne pristajamo na to, da bi praznovanje pomembnih dogodkov naše zgodovine zmanjšali na komaj zaznavne drobce ali kar odpravili iz našega življenja! Upanje je v vseh nas, ki nas zahtevno, razburkano, včasih tudi surovo dogajanje ni zadušilo. Mladi radostni živijo svoje otroštvo in mladost, se igrajo, učijo, ustvarjajo in dosegajo pomembne učne, umetniške, kulturne, raziskovalne, športne … dosežke, priznane doma in v tujini. Na njivah, ki so jih umni kmetje obdelali, uredili, posejali s semeni, so vzklile bilke, obetajo zlato klasje in druge plodove. Živi so delovni napori zaposlenih, ki tudi v naši občini občutijo neizprosno trd boj za delo, za zaslužek, za preživetje. Tudi njihovi delovni napori zorijo in bodo dozoreli v klasje. V šolskih spričevalih bo veliko petic, tudi kakšna manj razveseljujoča ocena. Družili smo se na praznovanjih in drugih prireditvah, ki nas zbližujejo, povezujejo in nam tudi krepijo življenjske moči. Zato zanosno stopamo v poletje! Pa še počitnice in dopusti bodo! Želim vam bogato zrelo klasje in prijeten oddih! Martin Kramar 28 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Zaplesali smo v Sončni petek 23 Pri čebelarju na Pohorju 24 Naša Murijeva učilnica 25 Šport špass 27 39 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Samotarji so se poklonili spominu prof. Rudija Kotnika 39 21. pomladno srečanje 42 Letni koncert KUD Hoče 44 Rezbarji in EPK 2012 46 60 59 61 GOSPODARSTVO, TURIZEM, KMETIJSTVO IZ NAŠIH KRAJEV Slovenska M-eno59 stavno dobra vina med TOP 20 vinskimi zvezdami Srečanje okroglih jubilantov 61 In memoriam: Ana Rafolt 62 Pomladne aktivnosti TD Hotinja vas 59 Majsko drevo 60 Čebele nas povezujejo 61 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE OBISK PRI STAROSTNIKIH NAD 90 LET V mesecu aprilu so praznovali svoje rojstne dneve: g. Stanislav Štekar iz Sp. Hoč, pa naša najstarejša občanka (med moškimi je to g. Jože Predan, star 103 leta) ga. Alojzija Oblak, ki je letos praznovala 98 let. Pri Malajnerjevih v Rogozi se že kar tradicionalno zberejo svojci od najmlajše do najstarejšega, to je g. Srečka, ki je letos 25. aprila dopolnil 91 let. Prav tako v Rogozi pa smo se v goste povabili h ge. Angeli Šiško, ki je prav na 1. maj upihnila 91. svečko na svoji torti. Pa še ena »dečva« praznuje v mesecu maju, to je ga. Ivanka Orozel, ki se nikakor ne da prepričati, da bi jo »pofotkali«. V visoki starosti pa se je letos od nas poslovila ga. Neža Molnar, ki nas je pred pol leta še vesela sprejela. Tekst in fotografije Silva Božnik ga. Angela Šiško g. Srečko Malajner DOGODKI, KI SO POPESTRILI NAŠ VSAKDAN Dan zastave v GEOSS »Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani raja pod Triglavom, z veseljem v srcu vas vabimo na 15. tradicionalno proslavo dneva zastave v GEOSS.« Tako je zvenelo povabilo Drušva Heraldica Slovenica na obeležitev geodetskega središča Slovenije (Geoss), na prireditev v Sp. Slivni pri Vačah pri Litiji. Verjetno se kdo sprašuje, za kaj pravzaprav gre, zato na kratko: Geoss dejansko in simbolično označuje središče Republike Slovenije. Je srce Slovenije, stičišče vseh Slovencev, ne glede na kakršno koli politično, versko in drugo pripadnost. V štiridelni marmorni steber, ki stoji na natančno izračunanem geodetskem središču Slovenije, je vklesan verz »Žive naj vsi narodi…«, nedaleč vstran je posajena lipa, simbol slovenstva, in postavljeni so drogovi, na katerih plapolajo zastave – slovenske. Leta 1989 so z odločnim geslom, vlitim v posebno ploščo, »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, slovenski župani in politični predstavniki Slovenije jasno izrazili suverenost naše države. Po osamosvojitvi Slovenije so tam postavili kiparsko upodobitev konjenika z železnodobne vaške situle kot spomenik rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Izvršni odbor Heraldice Slovenice je tokrat na svoji seji sklenilo podeliti priznanje Občini Hoče-Slivnica, ki ga je na prireditvi prevzel župan Jožef Merkuš. Priznanje je bilo podeljeno za vzorno urejeno občino na področju lokalne identitete in kot zahvala za pomoč, ki smo jo nudili v jubilejnem letu Samostojne Slovenije. Vreme letošnji prireditvi ni bilo naklonjeno, pa vendar: med slovenskimi župani, ki so se praznika slovenske zastave udeležili, jih je bilo mogoče prešteti na prste ene roke. Slavnostni govorec dr. Vinko Gorenak, je poudaril pomen prireditve, spoštovanje do slovenskih simbolov: grba 4 Župan v družbi Toneta Kuntnerja in zastave. A so in bodo ostale to le besede. Vse do takrat, ko bomo v svoji zavesti prav zares znali ceniti samostojno državo Slovenijo, vsa zgodovinska dejstva, ki so nas pripeljala do samostojnosti, ko se bomo s ponosom in odprtimi očmi ozrli okoli sebe in ugotovili: v enaindvajsetih letih so se podobe naše okolice bistveno spremenile. Skorajda ni videti neurejenih dvorišč, stavb, kmetij, vsa dežela je prepredena z več ali manj urejenimi cestami in avtocestami, kamorkoli te pot zanese, ozreš novogradnje, hiše imajo nove preobleke, okolica je urejena z zelenicami, zasajena z rožami, ki krasijo tudi balkone. Nič več ni potrebno čez mejo po nakupih, parkirni prostori pred veleblagovnicami in različnimi trgovskimi hišami so napolnjeni z različnimi znamkami avtomobilov, vsak dan, tudi v nedeljo. Kriza ni prizanesla nikomur v Evropi, tudi nam ne, pa vendar: ali ni že čas, da cenimo, kar smo pridobili do sedaj, in strpno pričakamo boljše čase, ki, zgodovinsko dokazano, vedno pridejo, do takrat pa s ponosom obesimo svojo zastavo, da zaplapola v vsej svoji veličini, ki si jo zasluži. Smo na praznik dneva državnosti izobesili zastave in dokazali svetu in sebi, da ne glede na politično in versko pripadnost cenimo svojo prelepo samostojno državo Slovenijo … DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Nova cesta Kop–Bedenk V začetku meseca aprila smo bili povabljeni na otvoritev ceste Kop-Bedenk. Velikokrat sem na tem mestu opisala značaj naših Pohorcev in velikokrat ga še bom. Nikoli ne bo dovolj pogosto poudarjena njihova skromnost, potrpežljivost, delavnost, hvaležnost. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Na novo asfaltirani hribovski cesti so prav slavnostno pripravili prizorišče, kjer smo prerezali trak. Belo pogrnjena miza z dobrotami, čebri z rožami, zastave in seveda muzikanti. V govoru, ki nam ga je vidno ganjen prebral Janez Mastinšek, je bilo zaznati resnično hvaležnost, ne samo gospodarja in žene, tudi njune hčere so bile navdušene nad pridobljenim »razkošjem«. Mama in ata sta hišo, ki stoji na vrhu hriba, gradila tako, da sta v rokah znosila po »kozji stezi« material do parcele, kjer sta zidala, so povedale. Sedaj je to prostorna hiša, kjer smo sedli za svečano pogrnjeno mizo, ki se je šibila pod dobrotami, mladi (domači) muzikantje pa so nas kratkočasili z igranjem. Kar malce nerodno se počutiš ob tolikšni dobroti in hvaležnosti, morda tudi Otvoritve ni zmotil niti dež zato, ker je nismo več vajeni, saj veliko ljudi vidi vse kaj drugega kot iskrenost, največkrat pa je to nerazumljivo nasprotovanje, egoizem in zavist. Prava resnica je vse več kot to: je pravzaprav odziv na pozitivno odločitev, da se tudi hribovito področje naše občine približa standardom, ki jih imamo mi v dolini. Mlaji Prvomajska drevesa so v naši občini postavljali na preko 10 mestih, in to v razdobju treh dni, zato je bilo nemogoče, da bi se župan odzval na vsa vabila. V Zg. Hočah je tudi tokrat postavitev drevesa organiziralo Turistično društvo Reka-Pohorje, seveda z izdatno pomočjo »Stojkota« (Stojana Pemiča), nepogrešljivo Anito Arzenšek, Samotarjev in naše Lidije Šoštarič, ki je uspela privabiti tudi nekaj otrok iz podružnične šole, da so okrasili mlaj. »Pomagačev« pri postavljanju je bilo več kot dovolj, pohvaliti pa je potrebno tudi »pekače« čevapčičev in go. Pemič, ki je prizadevno polnila krožnike. V slogi je moč Prav na 1. maj pa že tradicionalno postavljajo mlaj pri »Legvajnčanih«. Tokrat je v višino meril kar 41,5 m. Bojda so ga celo malce skrajšali, saj z njim niso mogli »zvoziti« ovinka. Letos je drevo podaril Jože Kapun (po domače Žigart). Tudi tokrat so je izkazal ženski del ekipe, ki je vse neumorno zalagal s pijačo in gorami doma pečenega peciva. Pohorski lonec pa je bil narejen »skoraj« tako, kot je bil napisan recept, ki ga je objavil naš župan. Skratka, veselica je trajala vse do zgodnjih jutranjih ur (pravzaprav do poznih dopoldanskih ur). Dajmo Hočani "Darovalci" mlaja v družbi župana Naj se ve iz katere občine smo Bravo, dekleta in fantje! Upravičeno smo ponosni tudi na naše odbojkarice in odbojkarje, tako v šolski kot v klubski ligi, saj se z uspehi uvrščajo na sam vrh tekmovalnih lig. Če le čas dopušča gremo na katero od tekem. 5 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Festival miru Šarhov pohod in Festival miru pri Treh kraljih na Pohorju je letos potekal 28. aprila. Tisti, ki cenijo vsebino in namen tega pohoda, so tudi letos napolnili avtobus, ki ga je organizirala Občina HočeSlivnica. Po pohodu je potekala prireditev Festival miru, ki jo vodi Tone Petelinšek. Slavnostni govorec je bil predsednik države Danilo Türk. Na prireditvi je naš župan prejel zahvalo za pomoč in sodelovanje na tovrstnih prireditvah. otarjev" Kekec, teta Pehta, in Mojca v družbi "Sam Udeleženci Šarhovega pohoda Šport špas v Hočah 12. maja je na dvorišču Osnovne šole Hoče potekala prireditev, imenovana Šport špas. V organizaciji OŠ Dušana Flisa je vodja programa Boštjan Koren, tokratno druženje organiziral pod geslom »Pet pred dvanajsto« – očistimo medsebojne odnose, vzpostavimo vrednote morale, etike! Zgovoren naslov, ki je, upam, komu dal misliti, da marsikomu primanjkuje kulturen in spoštljiv odnos do soljudi. Poleg učiteljev, otrok, staršev, babic in dedkov so se odzvala tudi naša društva, ki so se predstavila na stojnicah, gasilci pa so jim prikazali nekaj veščin. Zaključni program so popestrili Kekec, Mojca in teta Pehta v izvedbi članov igralske skupine »Samotari«. Izleti občinske uprave so postali zdaj že kar tradicija, saj smo se tokrat že četrtič skupaj podali na izlet. Pot nas je vodila v Soško dolino po gorski cesti čez prelaz Vršič; na vrhu smo več ali manj uspešno iskali Ajdovsko deklico (podoba v steni Prisojnika), ustavili smo se pri Ruski kapelici, v Botaničnem vrtu Julijana, si ogledali Trentarski muzej in ostanke trdnjave Kluže. Vožnja po slikoviti Soški dolini, preko Idrije in Logatca, nas je vodila proti domu, vmes smo se ustavili le še na večerji. Zahvaljujemo se Turistični agenciji Pozejdon turizem in njihovim vodičem, ki znajo naše izlete prilagoditi našim željam. Interniranke smo sprejeli v hotelu Tisa V mesecu maju so se na izlet podale interniranke iz vseh koncev Slovenije, v Mariboru pa so se jim pridružile tudi interniranke iz naših krajev. Poln avtobus žensk, ki so med vojno prestale za nas nepojmljivo mučenje in bolečine, smo sprejeli tudi v naši občini in jih popeljali na Pohorje, v hotel Tisa, kjer jim je hotelsko osebje postreglo z nadvse okusno hrano in se tudi sicer potrudilo, da so počutile dobro. Zadovoljstvo in veselje žensk, ki jim je življenje močno zaznamovala vojna, je nekaj, kar ni merljivo z nobeno materialno dobrino. Občutek, da smo jim posvetili drobec pozornosti v njihovem življenju in jim s tem pokazali, da cenimo njihovo vlogo v vojni, je bil enkraten. Med internirankami je tudi naša občanka ga. Šifrer, ki smo jo presenetili in s seboj pripeljali g. Šifrerja, predsednika Društva za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilne vojne. Vedno in povsod so prisotne tudi njuna hčerka, vnukinja in pravnukinja. Njihovo poslanstvo je, da ne dovolijo ugasniti spominu na trpljenje, ki so ga preživeli njihovi starši. 6 Postanek pri ruski kapelici Dogodke preteklosti prenašajo na mlajše rodove, da bodo znali ceniti zgodovino svojega naroda, ki nas je pripeljala do današnje samostojne Slovenije. DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE 10 let Botaničnega vrta v Pivoli V letošnjem letu se obeležuje 10. obletnica Botaničnega vrta v Pivoli, kamor smo bili vabljeni tudi mi. Profesor Božidar Krajnčič, ustanovitelj vrta, je na slikovit način opisal prve korake, ki pogojujejo zdajšnjo obliko Botaničnega vrta. Otvoritev z naslovom Arheološke poti po Mariboru z okolico Odsek I: Zg. Radvanje Sp. Hoče, ki je potekala v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, je prav tako potekala na področju Botaničnega vrta. Tudi ob vhodu v cerkev sv. Jurija v Hočah (nasproti Divjaka) in ob vhodu v cerkveno kripto lahko vidite nove označevalne table s kratkimi opisi. Kuščarjevih 10 let Ob 10. obletnici Kolesarskega društva Kuščar smo se udeležencem na treh različnih relacijah pridružili tudi mi. Samo kaj, ko smo izgubljene kalorije kar takoj nadomestili z okusno torto, ki nam jo je družina Oblak postregla ob povratku. enije zelo Predsednik je bil podobe "čipkaste" Slov vesel Svetovno prvenstvo v Radizelu 10. julija se je na progi v Radizelu odvijalo svetovno prvenstvo v motokrosu, kjer smo gostili predsednika države dr. Danila Türka. Ponovno srečanje ob radizelski progi, predsednik je bil naš gost tudi leta 2009, je potekalo v sproščenem vzdušju druženja tako v družbi gostiteljev in vabljenih gostov kot obisku tekmovalk in tekmovalcev motokrosa v njihovem taboru. Zadovoljni smo bili, da je darilo, izvezena podoba Slovenije (izvezla jo je ga. Justina Švagan), knjiga Neuklonljivi Maribor in M–vino, ki je bilo predstavljeno v Londonu (naš vinogradnik Gregor Mikuž) sprejel z res izkazanim zadovoljstvom in pozornostjo. Tako poklonjeno darilo pridobi svojo dodano vrednost. Predsednik v družbi županov Ruš in Lovrenca ter "petrolovca" Prisluhnil je razlagi o vinarju Mikužu, ki mu je poklonil steklenico vina 7 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE NAJUSPEŠNEJŠI DEVETOŠOLCI OBCINE Poletne počitnice so pred vrati, kar pomeni, da se še je ena generacija učencev poslovila od osnovnošolskih klopi. Tako kot prejšnja leta je tudi letos Občina Hoče-Slivnica tiste učence, ki so s svojo marljivostjo in prizadevnostjo dosegali najboljši uspeh skozi vsa leta šolanja, nagradila z darilnim bonom za poletno razvajanje v bazenih hotela Habakuk. V letošnjem letu je bilo takšnih učencev v naši občini 23. Vsem učencem iskreno in prisrčno čestitamo ter jim želimo veliko veselja in vztrajnosti pri delu tudi v srednji šoli in nadaljnjem študiju. Iz OŠ Dušana Flisa Hoče je najboljši uspeh v vseh letih šolanja doseglo 13 učencev: Iz OŠ Franca Lešnika - Vuka pa 10: 9. a Tina Brezner Tomaž Gregorec Ana Lobnik Tin Miljatovič Matej Žnidarič Jan Paveo Kaja Krajnc 9. b Barabara Adam Nastja Grašič Benjamin Jezernik Aljaž Jurša Žiga Škrabel Nadja Verdev 9. a Marsel Meško 9. b Jure Gerečnik Matic Kolar Sanja Kolman Lara Kunstič Miha Leitinger Pia Melanie Leitinger Teja Lešnik Manca Pišek Blaž Trlep Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti ZAKONSKE NOVOSTI NA PODROCJU PLACIL STARŠEV ZA OSKRBNINE V VRTCIH Že v prejšnji številki glasila smo vas seznanili, da so se v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s 1. januarjem 2012 nekatere pristojnosti občin prenesle na Centre za socialno delo. ZUPJS določa postopek za uveljavljanje 13 denarnih prejemkov, subvencij in plačil, ki se financirajo iz javnih sredstev. Nekatere izmed pravic se financirajo iz državnega proračuna, nekatere pa iz proračunov lokalnih skupnosti. Tako se je na krajevno pristojni center preneslo tudi vodenje upravnega postopka za znižanje plačila vrtca, ki starše razvršča v dohodkovne razrede. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je urejal znižano plačilo vrtca in je veljal do 31. 12. 2011, je namreč starše razvrščal v plačilne razrede. Po stari zakonodaji je lestvica vsebovala osem plačilnih razredov, medtem ko sedaj veljavna lestvica določa devet dohodkovnih razredov. Plačila staršev za oskrbnine v vrtcih po dohodkovnih razredih - prvo starostno obdobje 8 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Nadaljnja sprememba lestvice je, da temelji na neto dohodkih ter da je odstotek plačila od 5. dohodkovnega razreda dalje določen v nižji višini (v 5. plačilnem razredu starši plačajo 35%, v 6. plačilnem razredu 43 %, v 7. plačilnem razredu 53 %, v 8. plačilnem razredu 66% in v 9. plačilnem razredu 77% cene programa). Skladno s spremembo zakonodaje smo v Sklepu o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Hoče- Slivnica uskladili lestvico dohodkovnih razredov ter odstotke plačil cene programov. Posledično temu so se spremenila tudi plačila za starše, kar je razvidno iz tabele, ki jo objavljamo v nadaljevanju. Pri tem pa želimo posebej poudariti, da ostaja ekonomska cena programov javnih vrtcev v naši občini tako za prvo kot drugo starostno obdobje nespremenjena (veljavna od 1. 9. 2009). Irma Bračko, direktorica občinske uprave Plačila staršev za oskrbnine v vrtcih po dohodkovnih razredih – drugo starostno obdobje GRADNJA ZDRAVSTVENE POSTAJE SLIVNICA V mesecu juniju smo s strani Upravne enote Maribor prejeli gradbeno dovoljenje za izgradnjo nove Zdravstvene postaje v Slivnici. Vlogo za pridobitev le-tega smo podali že v oktobru 2011 in po številnih pozivih za dopolnitev imamo podlago za začetek gradnje končno v rokah. V skladu s tem smo v sredini meseca junija objavili razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, ki bo izbran v začetku avgusta. Investicija izgradnje Zdravstvene postaje Slivnica, katere orientacijska vrednost znaša 900.000 € z DDV, je delno financirana s strani Ministrstva za zdravje, na čigar razpisu smo bili uspešni v letu 2010. Tako bomo v tem letu pridobili 120.658 € sofinancerskih sredstev. Preostala sredstva bo zagotovila Občina Hoče-Slivnica v občinskem proračunu za leti 2013 in 2014. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti PRICETEK GRADNJE KLETNIH PROSTOROV V OŠ DUŠANA FLISA HOCE V začetku junija smo v skladu s planiranimi proračunskimi sredstvi pričeli z gradnjo kletnih prostorov za ureditev nove kotlovnice v OŠ Dušana Flisa Hoče. Po izvedenem postopku javnega naročila za izbiro najugodnejšega izvajalca je bilo za izvedbo investicije izbrano podjetje Granit, d. d., Slovenska Bistrica, s katerim je sklenjena gradbena pogodba v višini 247.920,55 € z DDV. Opremo kotlovnice bomo zagotovili v obliki energetskega kontarktinga, kar pomeni, da občina za le-to ne bo plačala nič, temveč bo kletne prostore oddajala v najem najugodnejšemu ponudniku toplotne energije, ki bo izbran na javnem razpisu. Šolo oz. občino bodo bremenili le redni stroški porabe toplotne energije. Čeprav je bila sprva predvidena investicija izgradnje prizidka, s katerim bi poleg kletnih prostorov šola pridobila tudi štiri dodatne učilnice, pa se je občina iz ekonomskih in praktičnih razlogov odločila, da se v tej fazi izvede le izgradnja kletnih prostorov. Prostorsko stisko zaradi naraščajočega števila učencev pa bomo rešili s preoblikovanjem konferenčne sobe v večnamenski športni dvorani v dve dodatni učilnici. Menimo namreč, da je v času gospodarske krize in splošnih varčevalnih ukrepov potrebno razmišljati v duhu ekonomičnosti, sploh če je tudi na tak način možno organizirati nemoteno izvajanje pouka. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti 9 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE ZAKLJUCENI VPISI PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE NA OBMOCJU OBCINE HOCE-SLIVNICA Vpis predšolskih otrok v programe vrtcev na območju Občine Hoče-Slivnica za šolsko leto 2012/2013 je zaključen. V vrtca Hoče in Rogoza smo tako kot lansko šolsko leto lahko vključili vse vpisane otroke s stalnim prebivališčem v naši občini. Ker je število vlog za vpis v vrtec Slivnica presegalo število prostih mest v tamkajšnjem vrtcu, je vloge v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica (MUV št. 6/2011) in Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08) obravnavala komisija za sprejem otrok. Medtem ko smo v skupine 2. starostnega obdobja lahko vključili vse vpisane 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. otroke iz naše občine, pa smo žal morali odkloniti 22 otrok 1. starostnega obdobja, ki so izpolnjevali pogoje za vpis. V spodnji tabeli je sicer navedeno, da je bilo v vrtcu Slivnica odklonjenih 36 otrok prvega starostnega obdobja, vendar je tukaj potrebno poudariti, da je bil v okviru drugega starostnega obdobja v skladu z zakonodajo oblikovan kombiniran oddelek, v katerega je bil sprejetih 7 otrok prvega starostnega obdobja. V skladu s kriteriji je večina vpisanih otrok izpolnjevala kriterij stalnega bivališča v občini, zaposlenost obeh staršev ter uvrščenost na čakalno listo v preteklem vpisu. Kriteriji po Pravilniku o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica Starši ali eden od staršev ima skupaj z otrokom stalno bivališče na območju Občine Hoče-Slivnica. Oba starša otroka sta zaposlena. Zaposlena je otrokova mati samohranilka oz. oče samohranilec. Zaposlen je samo eden od staršev otroka. Otrok se vpisuje zadnje leto pred vstopom v šolo. V vrtec je že vključen eden ali več otrok iz družine in so poravnane vse finančne obveznosti do vrtca. Družina vpisuje v vrtec hkrati več kot enega otroka. Otrok je bil v preteklem vpisu že uvrščen na centralni čakalni seznam. Število točk 25 15 15 5 20 5 VRTEC HOČE Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav: 47 Število prijav: Število novo sprejetih otrok: 28 Število novo sprejetih otrok: Število otrok, usmerjenih v vrtec 2 Število otrok, usmerjenih v vrtec Rogoza: Rogoza: Število odklonjenih otrok: 16 Število odklonjenih otrok: − starost manjša od 11 mesecev: 7 − zgolj evidenčni vpis: 7 − otroci iz drugih občin: 2 − drugo: umik vloge 1 Skupno število otrok (z novo 42 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): sprejetimi): Vrtec Hoče skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 193 otrok VRTEC ROGOZA Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav: 26 Število prijav: Število novo sprejetih otrok: 18 Število novo sprejetih otrok: Število otrok, sprejetih iz vrtca 4 Število otrok, sprejetih iz vrtca Hoče: Hoče: Število otrok, sprejetih iz vrtca 4 Število otrok, sprejetih iz vrtca Slivnica: Slivnica: Število odklonjenih otrok: 8 Število odklonjenih otrok: − starost manjša od 11 6 − otroci iz drugih občin: mesecev: − otroci iz drugih občin: 2 Skupno število otrok (z novo 38 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): sprejetimi): Vrtec Rogoza skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 85 otrok 10 3 2 18 15 2 / 1 / / 151 / / / / / / / 47 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE VRTEC SLIVNICA Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Število prijav: 43 Število prijav: Število novo sprejetih otrok: 7 Število novo sprejetih otrok: - 2. starostno obdobje - kombiniran oddelek (1. st. obd.) Število odklonjenih otrok: 36 Število odklonjenih otrok: − starost manjša od 11 6 - drugo: premalo št. točk – druga mesecev: občina − naknadno umaknjena vloga: 1 - vstop v OŠ: − drugo: premalo št. točk: 0 Skupno število otrok (z novo 14 Skupno število otrok (z novo sprejetimi): sprejetimi): Vrtec Slivnica skupaj (1. in 2. starostno obdobje): 101 Da bi zagotovila varstvo čim večjemu številu otrok, je lokalna skupnost s sprejetjem Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine HočeSlivnica (MUV št. 6/2011) sprejela določilo o povečanem normativu za 2 otroka na oddelek. Dejstvo, da smo v Slivnici ob letošnjem vpisu žal morali zavrniti 22 otrok, upravičuje naš plan za naslednje leto, ko nameravamo dograditi dva 26 28 21 7 5 4 1 87 dodatna oddelka vrtca Slivnica. S projektom dozidave in rekonstrukcije smo se v lanskem letu prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, vendar žal neuspešno. V tem letu se bomo zato s to investicijo prijavili na 6. javni poziv » Regionalni razvoj regij«. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti KMETIJSTVO Zbiralnica stranskih proizvodov pri domačem zakolu živali Predvidevamo, da bo še v letošnjem letu urejena prevzemnica živalskih stranskih proizvodov iz proizvodnje živil za lastno porabo. Zbiralnica bo postavljena na območju občine (predvidoma v zbirnem centru Slivnica) in bo namenjena prevzemu živalskih stranskih proizvodov, ki nastanejo pri domačem zakolu (koža, čreva …). Podrobnosti okrog delovanja zbiralnice bomo objavili naknadno. Rastlinske čistilne naprave 17. maja 2012 je na pobudo Odbora za kmetijstvo Občine Hoče-Slivnica potekalo predavanje na temo: Delovanje rastlinskih čistilnih naprav. Predavanje je imel Iztok Ameršek iz podjetja Limnos. Predavanja se je udeležilo 13 občanov. Poudarek je bil na delovanju rastlinskih čistilnih naprav in njihovi enostavnosti za uporabo. Po predavanju smo skupaj odšli na ogled delujoče čistilne naprave na kmetijo Breznik (Franc Potočnik) na Hočkem Pohorju. Stanko Rafolt, višji referent CESTA KOP–CVECEK–LEŠNIK Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2012 je bil 3. 2. 2012 je bil sprejet sklep o začetku postopka izbire izvajalca ter na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo za gradnjo – Ureditev javne poti – cesta Kop–Cveček–Lešnik. Izbrani izvajalec je z gradnjo pričel koncem meseca aprila, zaključek del pa je predviden do konca meseca junija. V skladu s potrjeno investicijsko dokumentacijo bo cesta z odcepi zgrajena v dolžini o. 1.550 m, v povprečni širini asfalta 3,0 m in obojestranskimi bankinami, urejeno bo odvodnjavanje cestišča (obcestni jarki, asfaltne mulde, hudourniške kanalete in cestni propusti). S proračunom Občine Hoče-Slivnica za leto 2012 je bilo za izvedbo investicije predvideno 169.103 EUR, na osnovi pridobljenih ponudb izvajalca pa bo investicijska vrednost vseh del znašala ca 154.000 EUR. Začetek trase na odseku Kop-Cveček Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo Zadnji klanec proti domačiji Lešnik 11 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE NOVA PODOBA OBCINSKE BRUNARICE NA POHORJU IN VAŠKE GMAJNE V HOTINJI VASI V prejšnji številki Utrinkov smo vas že obvestili, da je občina uspešno pridobila odločbi o dodelitvi nepovratnih sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova Ukrepa 322, Obnova in razvoj vasi iz programa podeželja 2007–2013, in sicer za projekta Ureditev brunarice na Pohorju za medgeneracijsko druženje in Ureditev rekreacijsko-turističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi. V ta namen smo v mesecu marcu že izvedli javno naročilo male vrednosti za obnovo občinske brunarice in izbrali najugodnejšega izvajalca Gradbeništvo Štrukelj, d. o. o., za izvedbo del. Navedeno gradbeno podjetje je pričelo v mesecu maju obnavljati notranjost in zunanjost brunarice. Dela bodo zaključili predvidoma konec meseca junija. V mesecu aprilu pa smo razpisali javno naročilo po odprtem postopku za Ureditev rekreacijsko-turističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi, ki je v zaključni fazi izbire najugodnejšega izvajalca. Po izvedeni izbiri najugodnejšega izvajalca bomo uredili območje vaške gmajne v treh sklopih: sklop 1 zajema ureditev igrišč in okolice, sklop 2 dobavo in montažo igral in sklop 3 zasaditev grmovnic in dreves. Meseca junija smo pričeli z deli iz sklopa 1 in v mesecu juliju z deli iz skopa 2. Dela iz sklopa 3 pa bomo začeli izvajati v mesecu septembru. Po dokončni ureditvi obeh objektov bodo naši občani pridobili dva čudovita objekta za druženje. Še zlasti naši najmanjši občani bodo zagotovo veseli pridobitve igral in obnove igrišča na vaški gmajni v Hotinji vasi. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve OBVESTILO UPORABNIKOM PITNE VODE ZA POLNJENJE BAZENOV Hidranti na javnem vodovodnem omrežju, s katerimi upravlja Občina Hoče-Slivnica, so namenjeni izključno požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Zato je vsakršen odvzem pitne vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda prepovedan. Odvzem lahko povzroči pomanjkanje pitne vode v vodovodnem sistemu, motnost pitne vode, spremembe v pritisku ipd. Prav posebej je prepovedano polnjenje bazenov iz javnih hidrantov. Izjema so le dogodki, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. Glede na še vedno zmanjšane dotoke pitne vode je prepovedano polnjenje bazenov iz javnega vodovodnega sistema kot tudi pranje avtomobilov in zalivanje vrtov do preklica. Odvzem pitne vode za polnjenje bazenov v času omejitve uporabe je dovoljen le po dogovoru z režijskim obratom Občine Hoče-Slivnica (02/616 53 38). Uporabnikom bo vodo za polnjenje bazenov dostavila gasilska služba. Obračun se bo izvršil po ceniku prevoza javne gasilske službe in po ceniku Mariborskega vodovoda. Ker kljub obvestilom in opozorilom o pomanjkanju pitne vode nekateri uporabniki ne upoštevajo varčevalnih ukrepov, bomo verjetno primorani uvesti še ostrejše ukrepe – začasne ukinitve dobave pitne vode. Uporabnik nosi vso odgovornost za posledice in morebitne stroške popravila, ki bi nastali pri nedovoljenem odvzemu pitne vode iz hidranta. Prekršek se po 45. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 6/2011) kaznuje z globo v višini 200 EUR za kršitelja. Občinska uprava 12 OBCINA HOCE-SLIVNICA DOBILA PODŽUPANA Obveščam vas, da je župan v skladu z določili 33a člena Zakona o lokalni samoupravi in 35. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica izmed članov občinskega sveta za podžupana imenoval Marka Soršaka, univ. dipl. gosp. inž, iz Zgornjih Hoč. Funkcijo podžupana bo opravljal nepoklicno, in sicer od 15. 6. 2012 dalje. Podžupan bo v skladu z zakonodajo pomagal županu pri njegovem delu ter opravljal posamezne naloge iz pristojnosti župana. Prav tako bo nadomeščal župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja bo podžupan opravljal tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga bo župan pooblastil. Podžupanu želimo veliko uspeha pri opravljanju njegove funkcije. Denis Balažič, višji svetovalec za prem. prav., kadr. in spl. zadeve OBVESTILA OBVESTILO O SPREMEMBI CENIKA Občinski svet Občine Hoče Slivnica je na svoji 11. redni seji dne 23. 4. 2012 obravnaval in sprejel nov cenik o določitvi najemnine za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata občine. Glede na rast cen v RS za leto 2011 smo cene povišali za 2 %. Najemnina za najem groba na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata, znaša za leto 2012: Letna najemnina za: Cena v € brez DDV Žarni grob 12,86 Enojni grob 20,57 Družinski dvojni grob 25,70 Družinski trojni grob 10,84 Grobnica 41,13 V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost. Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance »VI VOZITE« Ukrepi na področju varstva udeležencev v cestnem prometu, predvsem pešcev, s poudarkom na varnih šolskih poteh in cestah, zahtevajo sistematičen pristop na območjih, ki so kritična. Dejstvo je, da je za vsak resen projekt potreben tudi kompleksen pristop, ki zahteva svoj čas. Čas ni nikoli naš zaveznik, gledano vsaj z vidika prometne varnosti, in v kolikor želimo, da se prometna varnost v Občini Hoče-Slivnica izboljša, je potrebno tudi kaj pokazati. Potrebnih bo še veliko ukrepov in preteklo bo še veliko časa, da se bo prometna varnost na naših cestah v Občini Hoče-Slivnica izboljšala. In seveda posluh župana in celotnega občinskega sveta, da podprejo predlagane ukrepe, ki zahtevajo tudi finančna sredstva. Z ukrepi najbolj vplivamo na voznike, ki vplivajo na prometno varnost otrok in vseh udeležencev v prometu. Otroci so naše največje ODMEVI NA UTRINKE V uredništvo Utrinkov smo dobili prijazno pismo naše bralke, občanke Marije Duh s Hoškega Pohorja. Sporoča nam, da rada prebere vse prispevke v našem in njenem glasilu Utrinki. S pismom se želi zahvaliti »vsem, ki me tem potem seznanjajte, kaj se godi v tem našem lepem kraju«. Žal se zaradi starosti in oddaljenosti doma ne more udeleževati javnih dogodkov v občini, zato ji Utrinki pomenijo toliko več. Posebej se zahvaljuje gospe Majdi Strašek Januš za »njene tako lepo napisane besede, ki segajo kar do srca. Želim tudi v naprej toliko dobrih utrinkov o življenju in delu naših občanov« zaključuje svoje pismo gospa Marija Duh. Člani uredništva smo veseli odmevov na Utrinke. Zadovoljni smo, da Utrinke občani doma sprejemajo z dobrodošlico, z radovednostjo in pričakovanji. Veseli bomo tudi odmevov, ki ne bodo sporočali samo pohval. Prizadevamo si, da bodo Utrinki občanom prinašali koristna sporočila, s svojo vsebino popestrili čas, olepšali mnoge trenutke, zlasti tiste, ki so polni samote in osamljenosti. Želimo, da bi Utrinki krepili in morda tudi vzpostavili nove vezi med ljudmi. M. Kramar v imenu uredništva bogastvo, ki so najbolj ranljivi ravno na cestah in poteh. Tako se je na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občina prijavila na razpis za podelitev prikazovalnika hitrosti podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires, d. o. o. In na veselje vseh je bila naša vloga za dodelitev prikazovalnika tudi pozitivno rešena. Slavnostna podelitev prikazovalnika je bila 5. 6. 2012 pred OŠ Franca Lešnika-Vuka v Slivnici, kjer tudi od tega dne naprej veselo beleži vse hitrosti udeležencev v cestnem prometu. Program podelitve so pripravili skupaj vrtec in učenci OŠ Slivnica z mentoricami. Vsem še enkrat hvala, bil je čudovit. Za izboljšanje prometne varnosti je potrebna celovita vzgoja otrok in voznikov, da privede do želenih rezultatov, občinski SPVCP se bo še naprej trudil in skrbel, da se prometna varnost v občini izboljša. Predsednik SPVCP: Rajko Jaklin Foto: Jaka Vigec 13 OBVESTILA BREZPLACNA PRAVNA POMOC Obveščamo vas, da se na sedežu občine uspešno izvaja brezplačna pravna pomoč oz. svetovanje, ki jo opravljajo pravniki neprofitnega Zavoda PIP »Pravo informacije in pomoč«. S tem želimo občanom zagotoviti kakovostno pravno svetovanje s področja obligacij, stvarnega prava, stanovanjske problematike, zemljiškoknjižnega prava, dedovanja, družinskih razmerij, izvršilnega prava, nepravdnih postopkov, pravdnih postopkov, delavnega prava, prekrškov in upravnega prava. Do sedaj je bil izkazan zelo velik interes, saj so bili skoraj vsi termini polno zasedeni. Do konca leta 2012 se bodo brezplačna svetovanja izvajala še v naslednjih dveh terminih: • • torek 04.09.2012 (od 09.00 do 17.00) torek 04.12.2012 (od 09.00 do 17.00) VABLJENI NA DOMACO TRŽNICO Vsako 1. in 3. soboto v mesecu vas vabimo na Domačo tržnico Občine Hoče-Slivnica, ki poteka med 9. in 12. uro na parkirišču pred občino. Na stojnicah se predstavljajo domači ponudniki, ki ponujajo vrtnine, domači kruh in pekovsko pecivo, mlečne izdelke, bučno olje, sadje, med in medene izdelke, zelišča, izdelke domače umetnostne obrti in še marsikaj drugega. Dobrodošli na Domačo tržnico Občine Hoče-Slivnica. Potekala bodo v sejni sobi Občine Hoče-Slivnica (pritličje). Prosimo vas, da se na svetovanje predhodno naročite na telefon 02/6165329 (Neva Dolgoš) ali osebno v času uradnih ur na sedežu Občine Hoče-Slivnica (pritličje levo, Neva Dolgoš), kjer vam bomo dodeli termin (datum) in uro posveta. Termini so na voljo do zasedbe vseh prostih mest. Do brezplačnega pravnega svetovanja so upravičeni vsi občani Občine Hoče-Slivnica, ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj. Denis Balažič, višji svetovalec za prem. prav., kadr. in spl. zadeve Odprta poslanska pisarna v Obcini Hoce-Slivnica Spoštovane občanke in občani! Obveščam Vas, da od meseca maja 2012 deluje moja poslanska pisarna vsak prvi ponedeljek v mesecu v prostorih Krajevne skupnosti Hoče med 17. in 18. uro. Za drug termin se lahko dogovorite z vodjo mojih poslanskih pisarn Gorazdom Potiskom na številko 031 674 297. Dobrodošli in lep pozdrav! Ivan Pišek, poslanec DZ RS VODOVOD V okviru izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki jo na delu občine izvaja režijski obrat Občine Hoče-Slivnica, smo pristopili k ureditvi merilnih mest in vgradnji vodomerov. Navedene aktivnosti izvajamo na vodovodnih sistemih Planinka in Križna kapela, ki smo ju na pobudo uporabnikov prevzeli v upravljanje. V času izvajanja del bo na posameznih delih navedenih vodovodnih sistemov prihajalo do manjših motenj v oskrbi s pitno vodo. Stanko Rafolt, višji referent SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA Vabimo vas, da se nam pridružite kot prostovoljni krvodajalci v petek, 20. 7. 2012, od 7.30 do 10. ure. Krvodajalska akcija bo v Rogozi, v prostorih KS. Po odvzemu krvi vam bomo postregli z malico. S seboj imejte osebni dokument. Za vašo udeležbo se vam že vnaprej zahvaljujemo. KO RK Rogoza Anica Koren, predsednica 14 OBVESTILA POLICIJA OBVEŠCA, SVETUJE, OPOZARJA …. Poletje, počitnice, dopusti … Teme, o katerih v tem času pogosto teče pogovor. Zlasti je to čas, ki se ga veselijo otroci. Že najmanjši vedo, da bodo kmalu šli na morje; nekoliko večji vedo, da bodo kmalu počitnice, pa tudi odraslim vzbuja to prijetne občutke, če le uspemo odmisliti težke ekonomske razmere. S slednjimi pa se zagotovo ne ubadajo otroci – zanje je to čas brezskrbnosti, razigranosti, veselja. Nikar ne dopustimo, da takšna brezskrbnost preraste razumne okvire in preraste v vandalizem in druga negativna dejanja in dogodke. Opozoriti želimo, da smo starši, odrasli (udeleženci v prometu in sicer) edini dolžni, sposobni in zmožni sprejemanja odgovornih odločitev in ravnanj, s katerimi bomo poskrbeli za varnost naših naslednikov. Ob koncu šolskega leta tudi pričakujemo, da bo nova generacija učencev opravila kolesarske izpite in tako lahko to kategorijo udeležencev pogosteje pričakujemo na cesti in ob njej. Zatorej PREVIDNO! Nekaj nasvetov S konkretno usmerjenimi aktivnostmi, v sodelovanju tudi drugih subjektov, uspevamo posamezno problematiko omejevati, glede na razvoj dogodkov pa tudi preusmerjati. Z aktivnostmi in ukrepi v industrijski coni Hoče se je tam problematika občutno zmanjšala. Se pa zato pogosteje pojavljajo vlomi v stanovanjske hiše na širšem območju, do katerih prihaja predvsem v dnevnem času; celo v času, ko so oškodovanci doma. Zato POZIVAMO vse, da za svoje nepremičnine primerno poskrbite: redno zaklepanje, zapiranje, shranjevanje opreme, vozil (koles, skuterjev…); spremljanje dogajanja s strani sosedov, prijateljev, sorodnikov; morebiti z namestitvijo zaščitnih rešetk, ki so konec koncev lahko čisto sprejemljivega videza; vgradnjo nadzornih in alarmnih sistemov; tudi varovanje s pomočjo psa in podobno. V kolikor pa do vloma ali drugega kaznivega dejanja vendarle pride, na kraju čim manj prijemati stvari oziroma spreminjati stanja ter o tem takoj obvestiti Policijo na številko 113. Z vidika varovanja okolja in nenazadnje z ekonomskega vidika svetujemo uporabo vozil v čim manjši meri in priporočamo uporabo javnih prevoznih sredstev, tudi koles ali celo pešačenje. Tako bo promet tudi bolj pretočen, udeleženci v prometu pa mirnejši in strpnejši. Vsak posameznik in vsi skupaj lahko na tem področju storimo veliko. Preudarno v prometu Če je v času po 18. aprilu, ko smo tudi slovenski policisti za zagotavljanje svojih pravic bili primorani poseči po skrajni obliki sindikalnega boja, t.j. stavki, v javnosti prevladala pretirana sproščenost pri spoštovanju cestno prometnih predpisov, naj poudarimo, da smo s stavko zaključili in ponovno pričeli intenzivno, morda še bolj, kot pred samo stavko izvajati vse represivne in preventivne aktivnosti. Zato ponovno OPOZARJAMO na dosledno uporabo varnostnih pasov na vseh sedežih v vozilu, kjer so le-ti vgrajeni; glede na motoristično in kolesarsko sezono dosledno uporabo zaščitnih čelad; vožnjo le v povsem treznem stanju, spoštovanje omejitev hitrosti vožnje in drugo. Vabljeni! Sodelovanje med skupnostjo in policijo se je v preteklosti že mnogokrat pokazalo kot zelo koristno: verjetno smo na tak način uspeli preprečiti mnogo negativnih dejanj, odkrili storilce le-teh, našli predmete in s tem smo pridobili vsi: oškodovanci so utrpeli manj škode, policisti osebno zadovoljstvo ob uspehu. Volk sit in koza cela! Takšnega sodelovanja pa bi si v prihodnje želeli še več. Veseli bomo predlogov, pobud, tudi pohval in kritik, če so dobronamerne. Pokličite nas, pišite nam, tudi po elektronski pošti! Še vedno pa je aktivna t.i. »anonimna« telefonska številka 080 1200. Do naslednje številke Utrinkov vsem SREČNO IN VARNO. Franc Stopar in Borut Urnaut, vodji policijskih okolišev Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili po novem V letošnjem letu je z mesecem aprilom pričela veljati nova uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uredba o izrabljenih vozilih, Ur. l. RS, 32/2011 s spremembami), ki naj bi na to področje vnesla več reda. Ta skrb za izrabljena motorna vozila se prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same. Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomobil, d. o. o., katerega ustanovitelji so podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., Karbon, d. o. o., in Avtotransporti Kastelec, s. p. Pomembna novost, ki jo opredeljuje nova uredba, je uvedba strogih kazni za tiste, ki se vozila znebijo na nedovoljen način ali se z razgradnjo ukvarjajo nelegalno. Kazni za kršitelje znašajo od 1.000 evrov za fizične osebe pa do 30.000 evrov za pravne osebe oz. zbiralce, ki vozila ne predajo obratu za razstavljanje. Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odstotna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna. 15 OBVESTILA V centru za razgradnjo se tako vsako vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, sledi razgradnja in sortiranje delov, ki se reciklirajo, vse do gole karoserije, katera se preda v drobilnik za dokončno uničenje. UPRAVNA ENOTA MARIBOR Sprememba uradnih ur Obveščamo vas, da bodo na območju Upravne enote Maribor v času od 1. 5. 2012 do 31. 8. 2012 poslovali naslednji krajevni uradi: KRAJEVNI URAD KU DUPLEK Spodnji Duplek Cesta 4. julija 106 tel.: 681-41-71 Arhiv Saubermacher Slovenija Saubermacher Slovenija, d. o. o., pa tako kot doslej še naprej skrbi za zbiranje izrabljenih motornih vozil na štajersko-prekmurskem področju, katerega po novem predstavlja 8 zbiralnih mest, kjer je neuporabno ali nevozno vozilo mogoče predati. Zbiralna mesta po novem Odsluženo vozilo se brezplačno preda na enem od zbiralnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o razgradnji, s katerim nato na upravni enoti vozilo odjavi iz prometa. V kolikor je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni možno dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, za odstranitev poskrbi najbližji zbiralec ali podjetje Saubermacher. KU HOČE Spodnje Hoče Pohorska cesta 20 tel.: 618-59-23 KU MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Miklavž na Dravskem polju Nad izviri 6 tel.: 629 23-51 KU RAČE Rače Grajski trg 14 tel.: 609-60-21 KU STARŠE Starše 93 tel.: 688-10-61 Uradne ure PONEDELJEK 800–1200 in 1300–1500 SREDA 00 00 00 00 8 –12 in 13 –17 PETEK 00 30 00 00 8 –9 in od 10 –13 PONEDELJEK 00 00 00 00 8 –12 in 13 –15 SREDA 00 00 00 00 8 –12 in 13 –17 PETEK 800–930 in od 1000–1300 PONEDELJEK 00 00 00 00 8 –12 in 13 –15 SREDA 00 00 00 00 8 –12 in 13 –17 PETEK 00 30 00 00 8 –9 in od 10 –13 PONEDELJEK 00 00 00 00 8 –12 in 13 –15 SREDA 00 00 00 00 8 –12 in 13 –17 PETEK 800–930 in od 1000–1300 PONEDELJEK 800–1200 in 1300–1500 SREDA 00 00 00 00 8 –12 in 13 –17 PETEK 00 30 00 00 8 –9 in od 10 –13 V času od 1. 5. 2012 do 31. 8. 2012 bodo zaprti: AMZS, d.d. AVTOKOMPLET, Pintarič Igor, s.p. SAUBERMACHER SLOVENIJA, d.o.o. AVTO LUNEŽNIK, Lunežnik Slavko, s.p. AVTOCENTER ORMOŽ, d.o.o. AVTOSERVIS Franc Lasbacher, s.p. AVTOCENTER HORVAT, s.p. AMZS, d.d. Zagbrebška 25, 2000 MARIBOR Puhova ul. 50, 2000 MARIBOR Sp. Porčič 4 a, 2230 LENART Ritoznoj 4, 2310 SLOVENSKA BISTRICA Hardek 44 c, 2270 ORMOŽ Mariborska cesta 21, 2234 BENEDIKT Ulica Matije Gubca 13, 9000 MS Noršinska 2, 9000 MS Saubermacher Slovenija, d. o. o. • Krajevni urad Fram • Krajevni urad Gaj-Kamnica • Krajevni urad Malečnik • Krajevni urad Orehova vas-Slivnica • Krajevni urad Pekre-Limbuš Med 1. 5. 2012 in 31. 8. 2012 lahko občanke in občani uredijo vse zadeve iz pristojnosti krajevnih uradov na drugem uradu ali na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1. Uradne ure Upravne enote Maribor so v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ter v petek od 8.00 do 13.00. Zahvaljujemo se za razumevanje. Upravna enota Maribor 16 IZ NAŠIH KS BLAGOSLOV KONJ OB JURJEVANJU – PRAZNIKU KS HOCE Tradicija ob hoškem krajevnem prazniku, ki sovpada z Jurjevanjem, je tudi vsakoletni blagoslov konj. Po maši se pred Kulturnim domom zbere kar lepo število plemenitih živali, ki jih skupaj z lastniki blagoslovi naš domači dekan Alojz Petrič. Letošnji gost je bil tudi dr. Ivan Štuhec, sam velik ljubitelj konj; z veseljem je spremljal obred in aktivno sodeloval, navdušili pa so ga tudi naši Samotarji, ki se jim je na prireditvi v spomin prof. Kotniku od srca nasmejal. Seveda tudi letos ni šlo brez pogostitve s hoškim golažem in stojnic z dobrotami Aktiva žena in lectartjev. Majda Strašek Januš Fotografije: Borut Celan 17 IZ NAŠIH KS ŠPORTNA TEKMOVANJA V POCASTITEV PRAZNIKA KS HOCE Že vrsto let je v navadi, da se za praznik Krajevne skupnosti Hoče pomerijo člani raznih športnih društev v različnih panogah. Predvsem je to druženje in obenem tekmovanje. Tako so se v tednu praznovanja srečali in med seboj tekmovali tenisači, kegljači pa balinarji ter odbojkarji in ribiči. Razen pri tenisačih in ribičih, ki so tekmovali posamezno, so v ostalih disciplinah tekmovali v ekipni konkurenci. Najprej so na igrišča stopili tenisači, ki so nastopili v treh kategorijah. Med »najmlajšimi« – kategorija do 35 let starosti – je bil najboljši tenisač Primož Maček, od 35 do 55 let je slavil Izidor Gostinčar ter med najstarejšimi v kategoriji nad 55 let še Tone Šeneker. Že po tradiciji je bilo najbolj množično tekmovanje v ruskem kegljanju, v moški in ženski konkurenci je bilo na startu 35 ekip, 20 moških in 15 ženskih. Na kegljišču pa so tokrat slavili kegljači Spodnje Polskave pri moških in kegljačice iz Selnice pri ženskah. Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani sekcije DU Hoče Samotarji, ki so bili prisotni na večini športnih prireditev. Naslednji dan so se na pokritem balinišču pomerili balinarji osmih ekip iz okoliških krajev. V močni konkurenci predvsem domačih ekip so tokrat slavile balinarke iz domače druge ekipe. V telovadnici osnovne šole so se med seboj pomerili odbojkarji iz Slivnice, Rogoze in domačini iz Hoč, ki se pa tokrat niso pustili presenetiti in so zmagali. In nazadnje so na prizorišče bojev za pokale prišli ribiči, ki so se zbrali na lepo urejenem ribniku v Pivoli. Lepo število ljubiteljev ribolova, predvsem članov ribiške družine Maribor, nekaj pa tudi domačih »amaterjev«, se je borilo za prehodni »Pepekov« pokal. Tokrat se je sreča nasmehnila Dragu Karlovčecu, ki je zmago potrdil s kapitalnim, dobrih 11 kg težkim krapom. Uspešen pa je bil tudi domači fotograf Borut Celan, ki je s svojim 6-kilogramskim krapom dolgo bil na vodilnem mestu, a je na koncu dosegel »le« 5. mesto. Vsi tekmovalci so po tekmovanju bili nagrajeni s praktičnimi nagradami, katere je prispevala ribiška družina Maribor. Vsa športna tekmovanja je podprla Krajevna skupnost Hoče, tako da je pomagala pri nabavi pokalov in delno poravnala tudi stroške za malico. Na večini prizorišč športnih tekmovanj je bil prisoten tako naš župan Jožef Merkuš, ki je tudi podeljeval pokale, pa tudi predsednik KS Hoče. Vsem udeležencem športnih prireditev hvala za udeležbo na tekmovanjih, da so popestrili praznovanje – in naslednje leto se zopet vidimo. 18 Drago Ornik, predsednik KS Hoče IZ NAŠIH KS POROCILO O IZVEDBI TRADICIONALNEGA BALINARSKEGA TEKMOVANJA Balinarsko tekmovanje »KS Hoče 2012« je bilo po letnem planu BK Hoče organizirano in izvedeno 21. aprila 2012 od 830 do 1500 na baliniščih BK Hoče. Na tekmovanju je bilo skupaj prisotnih 36 tekmovalcev, tekmovalk in gostov, od tega 23 članov in članic BK Hoče. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip: iz BK Hoče 4 ekipe, BK Slovenska Bistrica 1 ekipa, DU Hoče 1 ekipa, DU Slivnica 2 ekipi (v ekipah BK Hoče je sodelovalo še nekaj članov in članic DU Hoče, ki so tudi člani BK Hoče). Rezultati: • 1. mesto: • 2. mesto: • 3. mesto: • 4. mesto: BK Hoče – ženska ekipa 2 BK Hoče – moška ekipa 2 DU Slivnica – moška ekipa BK Hoče – ženska ekipa 1 Ekipe, ki so bile uvrščene na prva štiri mesta, so prejele pokale in medalje, ki jih je prispevala KS Hoče. Tekmovanje je bilo izvedeno ob lepem vremenu in prijetnem vzdušju ob dobrem počutju in prijateljskem druženju vseh prisotnih. Franc Gostinčar, tajnik BK Hoče RAZSTAVA OB PRAZNIKU KS HOCE Pletilje ročnodelskega krožka so nas razveselile z bogato razstavo svojih ročnih del. Pogled je objel polne mize ročnih umetnin: prtičkov, pletenih in kvačkanih okraskov. Klobuček je ponosno pokrival glavo in nevestin šopek je sijal v svoji lepoti. Cvetje je krasilo mizo in šopek rdečega maka me je prevzel, da sem mu posvetila pesem. ŠOPEK RDEČEGA MAKA V šopku rdečih cvetov so ujeta vsa makova polja, vsa skrita obzorja in mesečev sij. Vzhajajoča so sonca pustila sledove in rdeče trakove svojih poti. V šopku so spete vse misli spomina in vsa vedrina, ki v njih živi. Vodji ročnodelskega krožka gospe Jožici Mešl in vsem, ki so razstavile svoja dela, čestitam k njihovemu uspehu. Majda Strnad Foto Borut Celan 19 IZ NAŠIH KS NAŠA VAS ROGOZA Rogoza je nastala kot naselje že v enajstem stoletju, na takrat dokaj neposeljenem Čistinskem polju, kasneje imenovanem Dravsko polje. V lasti takratne gospode je bilo nekaj kmetij, kasneje se je širila, prebivalstvo je naraščalo in le še nekaj najstarejših krajanov opiše običaje in način življenja rogoških ljudi, pretežno trdnih kmetov, ki jih danes praktično več ni. Spomin mi seže v 50. in 60. leta, v čas pred prvim majem. Na »gmajn« smo se zbrali na predvečer prvega maja, kjer je bila proslava, postavitev majskega drevesa in najlepše – kresovanje, ki se je končalo z zabavo, glasbo pa je spremljalo veselo regljanje iz ribnika, katerega se mlajši več ne spomnijo. Gmajna je bila središče dogajanja naše vasi, naša oaza, ki nam je bila v veselje in v ponos, čeprav smo kar pogosto pristali z boso nogo v »spominčku«, ki nam ga je pustila kakšna krava. Ponosna sem na krajane, ki so ob prazniku dela obesili zastave. In pod zastavo smo se zbrali krajani pri Brumnovih, po domače Čolnikovih, od koder smo s traktorjem in mojstri za »podiranje dreves« zavili proti gozdu. Najstarejši udeleženec je imel 70 let več kot najmlajši, a bilo je zabavno, z veliko smeha in dobre volje. Majsko drevo nam je s skupnimi močmi uspelo postaviti v športnem parku. Žal se je prireditve udeležilo malo krajanov. V avgustu praznuje Rogoza krajevni praznik. Tudi takrat bomo pripravili proslavo, kuhanje »rogoškega lonca«, športne prireditve, Adaničev memorial in še kakšno presenečenje. KRI JE DAROVAL ŽE STOTIC Ko se boste ozrli nazaj na svoje življenje, boste ugotovili, da so bili trenutki, ko ste resnično živeli le, ko ste nekaj storili v duhu ljubezni do sočloveka. Krvodajalci pripadajo zgolj petim odstotkom Slovencev, ki v naglici življenja, ko nimamo časa za družine, za samoizpolnitev, svoj čas namenjamo drugim, nepoznanim. Tistim, ki potrebujejo našo pomoč, tistim, ki so se znašli v neenakopravnem položaju, v nezavidljivi situaciji. To so ljudje, ki utrjujejo spoznanje, da smo medsebojno soodvisni, da drug drugega potrebujemo, s tem pa tudi krepimo medgeneracijsko povezanost. Krvodajalci, ki nesebično darujejo del sebe, so s svojo krvjo pomagali ohraniti marsikatero življenje. Tako je prvič s svojo krvjo priskočil na pomoč Duško Brvar že daljnjega septembra 1980. Letos v začetku maja pa je kri daroval že stotič. Tako je izpolnil tihi cilj, ki si ga je zastavil kmalu po prvem darovanju. Prvič je sodeloval predvsem iz radovednosti, ko je še služil vojaški rok, zdaj pa mu je to postala navada, obveza in dolžnost, katero bo izpolnjeval tudi v prihodnje, če mu bo dopuščalo zdravje in bo lahko ostal zvest krvodajalec. Da daruje kri izkoristi dan dopusta ali ko ima prost dan, saj delodajalci nimajo več posluha, kar je z njihove strani in strani države 20 Krajane Rogoze vabim, da se udeležijo prireditev, ki jih bodo pripravila društva za naše druženje. V mojem spominu so druženja krajanov, ko je vsaka hiša »poslala« predstavnika. Uradne ure v KS Rogoza so ob ponedeljkih od 17.00 do 19.00 ure. Oglasite se osebno ali pošljite predloge, kritike na naš mail: [email protected]. Tatjana Bolšec, predsednica Sveta KS Rogoza sebično. Prav tako so nerazumljivi ukrepi vlade, s katerimi želijo krvodajalcem ukiniti prost dan. V družini Brvar je krvodajalstvo že družinska tradicija, saj so vsi člani redni krvodajalci in zvesti aktivisti ter simpatizerji Rdečega križa v Rogozi. Mama Ida Brvar je članica RK že od vsega začetka delovanja, še prej pa je delovala pri RK v Miklavžu. Dušku čestitamo ob vstopu med viteze krvodajalstva, svetel zgled krvodajalske družine pa je vreden posnemanja. Koren Anica, predsednica KO RK Rogoza IZ NAŠIH KS KS SLIVNICA V BORBI ZA UREJENO OKOLJE IN LOCENO ZBIRANJE ODPADKOV V okviru KS Slivnica vsako leto v spomladanskem času, meseca marca – aprila organiziramo čistilno akcijo z geslom » OČISTIMO IN POSKRBIMO ZA UREJENO KS«. Vsako leto vključimo v akcijo društva, organizacije in tudi šolo ter posamezne krajane, ki se zavedajo, da je le urejena in čista krajevna skupnost ponos nas vseh, ki v njej prebivamo. Tako se je tudi letošnje akcije udeležilo okoli 100 prebivalcev, ki so skrbno očistili KS in nabrali smo kar zajeten kup raznih odpadkov in smeti. Po končani akciji je bil vsak udeleženec pogoščen z malico in osvežilno pijačo, ki sta jo financirali DU Slivnica in Svet KS Slivnica. Trud in skrb nekaterih udeležencev je po slabem mesecu dni bil izničen. Čemu smo se trudili, če lahko nekateri ljudje, ki jim je malo mar za lep in urejen videz naše KS, delajo vse po svoje in vozijo ter odmetavajo odpadke povsod, kjer jim pade na pamet. Zaman je trud Občine Hoče-Slivnica, da je na vsakih 200-250 prebivalcev uredila ekološke otoke in zgradila zbirni center za odpadke ob avtocestnem križu v Slivnici. Zaman se trudi in organizira delo v zbirnem centru v Slivnici trikrat tedensko, in to v torek ter četrtek popoldan ter v soboto skoraj cel dan. Stroški delovanja ekoloških otokov in zbirnega centra v Slivnici so kar lep zalogaj za proračun občine, ki mora zelo drago plačevati odvoz nesortiranih odpadkov. Za navedeni denar bi lahko občina asfaltirala marsikatero cesto, naredila kar nekaj metrov nove kanalizacije idr., sedaj pa drago plačuje odvoz odpadkov in smeti, ki jih nevestni krajani ne ločujejo tako, kot predvideva odlok oziroma koncesionar Saubermacher. Pohorja, ko po Polanski c. v času uradnih ur zbirnega centra v Slivnici pelje bodisi z avtomobilom, traktorjem ali kamionom odpadke in druge smeti, a mi nižje ležeči krajani pa po liniji najmanjšega odpora odložimo svojo navlako kar ob lepo urejene ekološke otoke brez kančka sramu, če nas bo kdo videl ali ne. Lepo je iti na sprehod, lepo je videti lepo urejen kraj, lepo je živeti v urejenem očiščenem okolju, a še lepše bi bilo, če bi vsakega posameznika, ko ga opazimo, da odlaga svoje smeti na kraj, kjer to ni dovoljeno, opozorili in ga napotili na zbirni center v Slivnici. Lepo bo živeti v našem kraju, ko bomo vsi ljudje spoštovali red in se obnašali do okolja odgovorno in po predpisih, ki nam jih naroča naše življenje, to pa je, da ne bomo sami sebe zasuli s smetmi in bomo tako našim zanamcem pustili lepo urejeno, čisto in vrednot polno pokrajino. Naj nam bo vedno v mislih urejen dom, kraj in občina ter misel, da bomo le s svojim doslednim ravnanjem z odpadki in njihovim ločevanjem pripomogli, da bo več denarja iz proračuna občine namenjenega našim dobrinam – in ne smetem. Priložene fotografije neurejenega in tudi urejenega ekološkega otoka v Čreti je prispeval Jakob Vigec. Peter Kovaček, Predsednik KS Slivnica Ko se sprehajam po KS Slivnica in vidim ob lepo urejenih ekoloških otokih, kjer so kesoni na lepo izdelanih betonskih podlagah namenjeni za »PAPIR, PLASTIČNO EMBALAŽO, STEKLO, OSTALE ODPADKE« razne kupe odpadkov in smeti, me zaboli srce, in če pomislim, da je 300-500 mterov vstran zbirni center za takšne odpadke, ki jih neodgovorni posamezniki puščajo zraven teh otokov z mislijo, saj jih bodo delavci režijskega obrata občine že pobrali in odpeljali. Lepo je videti krajana Slivniškega ali Hočkega 21 IZ NAŠIH KS PRAZNOVANJE OB 1. MAJU V KS SLIVNICA Letošnja postavitev majskega drevesa in kresovanje se je odvijalo v ponedeljek 30. aprila na predvečer mednarodnega praznika dela 1. maja. Kot vsako leto sta tudi letos prevzela aktivnosti ob postavitvi in kresovanju ŠD Slivnica ter DU Slivnica. Fantje iz ŠD Slivnica so na praznik OF 27. aprila organizirali podiranje smreke in dovoz le-te pred prostore društva pri gradu Slivnica. Pri teh aktivnostih je bil vodja g. Pavel Jernejšek, ki je poskrbel, da je drevo bilo varno posekano in dostavljeno na prireditveni prostor, kjer so ga fantje olupili in namestili na podstavke pred napravo za dvig in postavitev na predvečer praznika. Na dan postavitve so članice DU pod vodstvom ge. Jožice Repnik in ge. Marije Maučec spletle dva venca in kito za okras mlaja ter pripravile okraske iz krep papirja. Sončno in toplo vreme je na prireditveni prostor privabilo množico občanov iz Občine Hoče-Slivnica, največ pa je bilo seveda domačinov. Ko so ob 16. uri pričeli pripravljati mlaj za postavitev, je bila prisotna le peščica ljudi, ki je pomagala prikrašenju in nameščanju vencev, zastave in pritrditvi drevesa na železno konzolo – naprave za dvigovanje. Ta naprava je novost na našem prostoru, saj je izdelava in postavitev le-te v betonske temelje v aprilu opravil član veteranov nogometne sekcije Branko Cesar v sodelovanju z Borutom Volkom, Zvonkom Repnikom, Boštjanom Petričem, Bojanom Kebričem, Darkom Vrhovškom in Marjanom Šotičkom. Vsem navedenim se seveda v imenu ŠD, DU in KS Slivnica zahvaljujem za izdelavo in vgradnjo naprave. Z izgradnjo naprave odpade vsakoletno kopanje jame za postavitev majskega drevesa in olajša postavitev drevesa. Med postavitvijo oz. pripravo drevesa je na prireditvenem prostoru zadišalo po bograču oziroma jedeh z žara. Za pripravo hrane je skrbela kavarna Klasek in njeno osebje. Med postavitvijo drevesa so si fantje večkrat privoščili pavzo ter se oskrbeli z raznimi napitki. Ob 19. uri je bilo drevo postavljeno in prostor je bil že kar lepo zaseden, saj je bilo na njem ob koncu okoli 300 ljudi, ki so se okrepili z bogračem, za katerega sta prispevali ŠD Slivnica in KS Slivnica. Pijačo za fante, ki so postavljali drevo, pa sta prispevala člana nogometne sekcije Igor Šnuderl in Maks Rojko. Ob 19.30 uri sem prisotne v imenu sveta KS Slivnica kot predsednik pozdravil ter vsem, ki so kakorkoli prispevali pri izvedbi postavitve drevesa, zahvalil in na kratko orisal zgodovino 1. maja, praznika dela. Ob koncu pa vsem prisotnim zaželel prijetno druženje ta večer. Bližala se je 21. ura, ko so člani PGD Hotinja vas prižgali kres, ki je bil pripravljen ob prireditvenem prostoru. Mogočen plamen kresa se je dvigal visoko proti nebu in otroci so ob spremstvu staršev veselo rajali okoli kresa. Ljudje so se veselili pozno v noč, navezovali stike ter se dogovarjali, kako se bodo 1. maja skupaj podali na Pohorje, nekateri na Boč in Donačko goro. Trenutki veselega razpoloženja so se kaj kmalu prevesili preko polnoči, pomalem je ugašal ogenj kresa in ljudje so zadovoljni in srečni odhajali v upanju, da bo to srečanje ostalo v njihovem spominu vse do naslednjega leta, ko se bodo ponovno priključili veselemu druženju ob mlaju pri gradu v Slivnici. Ob koncu mi dovolite, da razmišljam v imenu tistih, ki smo se zbrali, kako je lepo za nekaj trenutkov pozabiti na težave, ki nas tarejo v vsakdanjem življenju, in se družiti s prijatelji ter navezovati nova poznanstva za naš lepši jutri. Peter Kovaček, predsednik Sveta KS Slivnica Fotografije Jakob Vigec 22 IZ NAŠIH KS MESEC MAJ V KS REKA-POHORJE Mesec maj, je poln pričakovanj, srečanj in druženj. Prav to se je v KS Reka Pohorje tudi dogajalo. Postavitve majskih dreves v naši KS so zelo številne, saj je po površini zelo velika. Priprave so se pričele v marcu in z veliko dobre volje ter dela so bila drevesa pripravljena za postavitve. Časovne razporeditve so omogočile, da so lahko krajanke in krajani bili prisotni pri več postavitvah. Postavitev TD Reka-Pohorje pri skalnjaku v Zg. Hočah je bila zelo dobro obiskana, z veliko mero dobre volje in glasbe, z zaključkom pri Pemiču. Tudi na Fiferjevem hribu je postavitev majskega drevesa vsakoletni družabni dogodek, katerega se udeleži veliko obiskovalcev. Na Šternovi strelni rampi (nekoč obramba pred točo) postavitev poteka že vrsto let. Organizatorji pripravijo vsega veliko, največ pa dobre volje. Organizatorji so letos posebej presenetili tudi s postavitvijo manjšega drevesa, katerega so postavili osnovnošolci do 10 leta. Pri Legvanjskem debelem kostanju je prireditev postavitve poteka dva dni. Organizatorji sodelujejo pri postavitvi tudi v sosednji vasi Ranče, naslednji dan pa postavljajo mlaj pri kostanju. Število obiskovalcev je iz leta v leto večje, tako kot je višje tudi drevo. Po postavitvi je močno zadišalo po dobri hrani iz vojaške kuhinje. Ob dobri družbi in obisku zaposlenih na občini je župan Jožef Merkuš prižgal pripravljeni kres. Tudi tu so osnovnošolci poskrbeli za pestrost z močnimi detonacijami. Druženje in dobra volja sta trajali do sončnega vzhoda. Dobra volja in druženje v naši KS Reka-Pohorje so po številu udeležencev na prireditvah ob praznovanju in tudi drugače odlični. Vsem organizatorjem se zahvaljujem za dobro pripravljene prireditve. Se vidimo ob naslednjih postavitvah. ZAPLESALI SMO V SONCNI PETEK Konrad Vrhovšek, predsednik KS Poskoči 1, 2, 3,… gor, dol, gor, dol … nabrusi pete … O SOKI, SOKI, SOKI … je na toplo sončno jutro, v petek, 8. 6. 2012, glasno odmevalo pred vhodom našega vrtca v Slivnici. Topla, sončna jutra so kot nalašč za aktivnosti na svežem zraku. Da bi otrokom čas, ki ga preživijo na prostem, čim bolj popestrile, smo se vzgojiteljice odločile, da petkovo jutro začnemo nekoliko drugače kot običajno. Po zajtrku smo za otroke drugega starostnega obdobja pripravile presenečenje. Otroke smo povabile na plesno zabavo z vodeno animacijo. Sprva presenečene obraze je hitro zamenjal velik iskren nasmešek na obrazu in nepopisno veselje. Poskakovanje, ploskanje, vrtenje, mahanje, topotanje, poskakovanje v koloni, gradnja tunelov z rokami in hoja pod njimi – vse to je otroke popeljalo v čudovit začetek lepega sončnega petka. Bili smo »kavbojci« in »Indijanci«, navihane opice, plesali in vrteli smo se ob ritmih rašple in še marsikaj se je dogajalo. Res je bilo nepozabno videti skoraj osemdeset nasmeškov na obrazu! Vzgojiteljice smo se odločile, da se bomo z otroki še kdaj dobili na ploščadi pred vrtcem in s plesom vstopili v lep dan, poln sonca in novih doživetij. Katarina Meža 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE PRI CEBELARJU NA POHORJU Pred vhodom v vrtec nas je že čakal avtobus, ko je pričelo deževati. Oblekli smo dežne plašče, odprli dežnike in se veselo odpravili v Reko-Pohorje, kjer sta nas čakala dva čebelarja in čebelarka. Na postaji nas je prvi pozdravil gospod Janez in nas po kratki poti skozi gozd odpeljal do svoje hiške s čebelnjakom. Pred vrati v hiško smo zagledali drugega čebelarja gospoda Pehanta, upokojenega učitelja OŠ Dušana Flisa Hoče in dolgoletnega vodja malih čebelarjev na tej šoli. Zelo nas je presenetil, saj je mirno stal v beli čebelarski obleki in s pravo čebelarsko zaščito na glavi. Ko smo prišli do njega, se nam je zdelo, kot da smo prišli v pravljico. Rahlo je padal in šumel dež, na drugem bregu se je pasla čreda krav, v kotanjah pa se je počasi in leno vlekla gosta megla. Na kratko smo se pozdravili, ter se zaradi lažjega ogleda razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla z gospodom Pehantom v pritličje, druga skupina pa z gospodom Janezom v hiško. Tam smo se slekli, odložili dežnike ter se v topli kuhinji napili od medu sladkega čaja in najedli medenega kruha, ki nam ga je spekla čebelarka, gospa Krista. Za spomin smo se na balkonu fotografirali, nato pa odšli na ogled čebelnjaka. Zaradi dežja čebele niso letale naokoli, zato smo si lahko čebelnjak in vse, kar nas je zanimalo, ogledali bolj od blizu in v miru. Čebele so sedele zunaj na panju v tesni gruči in so tvorile pravo nenavadno skulpturo. Od daleč se nam je zdelo, kot da spijo, ko pa smo prišli bliže, je vse migljalo od čebeljega življenja. Otroci so si lahko oblekli čebelarska oblačila in zaščito, da smo pri ogledu bili še bolj varni. Odpravili smo se v kamro. Tam smo videli mlin, kjer se toči med, in satovje, ki smo ga lahko tudi poskusili. Izvedeli smo, da čez vse leto te čebele pridelajo neverjetno veliko količino medu. Gospod Janez nam je povedal, zakaj so med in medeni izdelki zdravi in zakaj jih ljudje veliko uporabljajo tudi kot zdravilo. Na drugi strani nas je gospod Pehant povabil v čebelnjak. Verjeti nismo mogli, da smo v čebelnjaku. Najprej smo videli samo mnogo vratc, na katerih so bili prilepljeni listki s podatki. Ko pa je čebelar odprl ena vrata, je za njimi mrgolelo čebel. Otroke je najbolj pritegnilo, ko je zakuril trsko in jo dal v panj. Čebele so se mirno umaknile v notranjost in videli smo vse, kar se tam dogaja. Gospod Pehant nam je razložil čebeljo družino, koliko je katerih čebel v panju, kakšna je matica, kakšna je vloga posameznih čebel, da ima vsaka čebela v panju točno določeno mesto, da ima vsaka čebela svoje delo, ki ga zelo pridno opravlja. Slišali smo, zakaj in kdaj čebela piči in kaj se s čebelo potem zgodi. Za lep in nepozaben dan smo se čebelarjem zahvalili in jim zapeli Slakovo Čebelice. Polni lepih občutkov smo zapustili prijazen kraj na Pohorju in hitro smo bili z avtobusom v vrtcu. Slekli smo dežne plašče in v garderobi odprli dežnike, da so se posušili. Dobro smo se najedli in sladko zaspali, kot sladko spijo čebelice tam zgoraj na Pohorju pri našem prijaznem čebelarju. 24 Marjana Štangler Fotografije: Ksenija Tenko VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VRTCU SONCEK NAS JE OBISKAL GOSPOD HYDEJUKI SUZUKI IZ JAPONSKE V okviru projekta Potovanje k sebi in okrog sveta, nas je v vrtcu Sonček obiskal gospod Hydejuki Suzuki iz Japonske. Z njim smo preživeli zelo zanimiv in prijeten dopoldan. Pripovedoval nam je o življenju na Japonskem, o njihovih navadah, prehrani in o njihovem delu. Povedal je, da mu je pri nas v Sloveniji zelo všeč in da misli v Sloveniji tudi ostati. Živi v Dupleku, k nam pa ga je pripeljala glasba (saj je operni pevec v Slovenskem narodnem gledališču Maribor), prijateljstvo, prijazni ljudje in dobra hrana. Najbolj obožuje meso, katerega pa na Japonskem v primerjavi z nami pojejo zelo, zelo malo. Otroci so ga z velikim zanimanjem poslušali, saj govori prijetno mešanico slovenščine in japonščine. Ob Nikolinini kitari smo se naučili kratko japonsko narodno pesmico ITO MAKI, MAKI, ki je v trenutku postala naš veliki hit. Na tablo nam je z njihovimi črkami napisal vrtec Sonček, kar se je otrokom zdelo izredno nenavadno. Kuharica Melita mu je skuhala skodelico riža in pokazal nam je, kako enostavno je jesti riž s paličicami. Zanj že, kaj pa za nas? Iz Japonske je prinesel prave lesene japonke. Pokazal je, kako se z njimi hodi, poskusili pa so si jih lahko tudi otroci. Prijetnega gospoda Hydejukija smo povabili k sodelovanju pri organizaciji zaključne prireditve in z veseljem je sprejel naše povabilo. Za spomin nam je poklonil origami, ki ga je zgubala njegova teta na Japonskem, v Slovenijo pa prinesla njegova mama. Spoznali smo, da naše prepričanje še kako drži, da smo si med seboj res različni po jeziku, navadah, kulturi, prehrani, pa tudi telesno, a kljub vsem razlikam lahko čudovito živimo v slogi in prijateljstvu. Marjana Štangler Fotografije: Jasna Bohnec NAŠA MURIJEVA UCILNICA Novembra smo izvedeli, da dobimo novo učilnico. Preuredili so nam košček podstrešja. Vse skupaj se je začelo lansko leto, ko so se lanski petošolci odločili, da bodo sodelovali na natečaju, ki ga je organizirala trgovina Bauhaus. Na natečaju so zmagali in dobili 5000 EUR. V časopisu je kmalu bil članek z naslovom Z Božičkom do novih šolskih prostorov. Dolgo časa smo dan za dnem gledali delavce, ki so hodili na podstrešje. Zelo nas je zanimalo, kako bo izgledala učilnica. Tistega čudovitega dne, ko nas je obiskal dedek Mraz, smo si prvič ogledali Murijevo učilnico. V učilnici so nas pod jelko čakala darila. 17. februarja je bila otvoritev te učilnice. Četrtošolci imamo v Murijevi učilnici fakultativni pouk računalništva. Ko stopiš skozi vrata, zagledaš mačka Murija, ki maha, zato se učilnica tudi tako imenuje. Meni je Murijeva učilnica zelo všeč, zato rada obiskujem knjižnico in računalništvo. Lucija Golob, 4. razred podružnične šole Reka-Pohorje 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VRTCU SONCEK SMO ZAKLJUCILI S PROJEKTOM PASAVCEK Delo je potekalo od oktobra, ko smo se na podlagi opazovanj otrok in staršev ter pogovorov z otroki vzgojiteljice v vrtcu odločile, da letos naredimo nekaj VEČ glede varnosti otrok v avtomobilu in prometu nasploh. Za zaključek projekta smo si izbrali dan s policisti. Vendar pa smo se odločile, da s projektom nadaljujemo tudi v maju, ko imamo v okviru majskih športnih vragolij kolesarski dan, saj so otroci s starši velikokrat tudi kot kolesarji udeleženci v prometu. V vrtcu smo beležili pripetost otrok in vseh potnikov, ki so bili tisti dan v avtu. Če so bili vsi pripeti, so otroci za nagrado dobili PASAVČKOV TATOO ali ŠTAMPILJKO. Žal pa se je tudi zgodilo, da so v avtu otroci bili pripeti, pa ni bil pripet bratec, sestrica ali pa celo starši. Tisti otroci, ki so v vrtec prihajali peš, so za štampiljko ali tatoo morali hoditi po notranjem robu pločnika, uporabljati svetlobna telesa in prečkati cesto, kjer je zebra. Posebno pozornost smo namenili tudi uporabi svetlobnih teles ob prihodu v vrtec in prečkanju zebre. Na podlagi fotografije smo ugotovili, da nekateri otroci ne prečkajo ceste, kot je to potrebno. Zato smo si v telovadnici naredili zebro in le to prečkali posamezno, v parih in vsi skupaj. Tako so otroci osvojili pravilno prečkanje ceste, čeprav vedo, da so sedaj še premajhni, da bi jo prečkali sami. Ob samem projektu smo tudi veliko peli pesmice, kot so Moj rdeči avto, Tu, tu, tu po cesti, Avto ter Da prijazna bodo jutra, ki je bila otrokom iz skupine Ustvarjalcev tako všeč, da smo jo zaplesali na koncertu za mamin dan. Ob vsem dogajanju smo veliko telovadili v telovadnici, kjer so se različni športni rekviziti spremenili v naše volane ali avtomobile. Prav posebno dogajanje pa je bilo, ko se je naš vrtec spremenil v cestišče. Ob prihodu v vrtec je otroke in starše pričakal prometni znak, na tleh pa je bila z barvnimi lepilnimi trakovi narejena cesta, ki je vodila po vseh hodnikih in v telovadnici. Z velikim veseljem in navdušenjem so eni otroci 26 postali šoferji, drugi pešci, izbrali smo tudi policista in čudovita igra se je lahko pričela. Prometni znaki so bili tam, kjer smo jih potrebovali, in otroci so jih na tak način čudovito spoznali in osvojili njihov pomen. Prav posebej prisrčni so bili pri tej dejavnosti najmlajši otroci iz skupine Navihancev, ki so se po tej cesti lahko vozili kar s svojimi poganjalčki. Pasavčka in prometna sredstva ter prometne znake smo tudi risali, slikali in oblikovali iz gline. Velikokrat smo si tudi izmišljali zgodbe in se igrali jezikovne igre, povezane s prometom. Zaključili smo z obiskom policistov. Najprej smo imeli v telovadnici skupno predavanje s policistom iz RAČ. Otroci so mu čudovito prisluhnili in opazovali njegove pripomočke. Nato pa smo odšli ven, kjer so nas pričakali še drugi policisti. Skupaj smo si pogledali njihove avtomobile, preizkušali opremo in jih veliko spraševali. S sabo so pripeljali tudi dva psa, ki ju pri svojem delu uporabljajo. Seveda pa ni šlo, brez policijske sirene, ki je bila otrokom ZELO všeč. Otroci in vzgojiteljice smo v projektu ves čas zelo uživali. Všeč mi je, da so otroci velikokrat opozarjali starše, da je potrebno, da jih pripnejo, pa če gre samo za par metrov, ki jih potrebujejo, da pridejo do vrtca. Vzgojiteljica: Nikolina Lonec Fotografije: Metka Jug Prvošolčki v vrtcu Sonček na Rogozi VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OTVORITEV RAZSTAVE PUNCK IZ CUNJ V MESTNI KNJIGARNI MARIBOR 12. 6. 2012 so otroci, ki obiskujejo pevski zbor v vrtcu Sonček, odprli in izredno polepšali otvoritev razstave PUNČK IZ CUNJ, ki je bila v Mestni knjigarni Maribor. S pesmijo Naša Anka so pod vodstvom vzgojiteljice Nikoline Lonec zapeli ob njeni kitari. Solo je pela Adriana Grčar. Otroci so v trenutku osvojili srca vseh prisotnih in naslednji dan nas je v vrtcu že čakala prijazna zahvala organizatorjev te prireditve. Na prijetni prireditvi so še z glasbenimi točkami nastopali: Boštjan Bračič, Ivana Vidali in Valentina Čuden, ter Maja Pihler Stremecki - Bilbi. Poleg tega je vzgojiteljica Marjana Štangler za vrtec Sonček, kot vodja projekta Potovanje k sebi in okrog sveta prejela priznanje za sodelovanje v projektu Punčka iz cunj. Seveda je na tej razstavi z dnevnikom tudi naša punčka iz cunj, ki so jo otroci poimenovali Nina Ninika. Punčka je potovala od skupine do skupine in vsak dan bila pri katerem otroku, starši pa so v dnevnik zapisali, kaj je pri njih doživela in počela. Žal zaradi velikega zanimanja ni mogla obiskati vseh otrok iz vrtca in z njimi doživeti nekaj nepozabnega. Otroci, morda pa kdaj drugič obišče prav vas. Prosimo, pustite ji odprta vrata. Marjana Štangler in Nikolina Lonec Fotografirala: Maja Planinc – Unicef Slovenije ŠPORT ŠPAS Tudi letos smo z velikim veseljem pričakovali in pripravljali 5. druženje vseh generacij v vrtcu Sonček. Najprej smo se zbrali pred vrtcem, kjer smo se vsi skupaj igrali igro Abraham ma sedem sinov. Nato smo se z Jurčkovim vlakcem odpeljali v Botanični vrt, kjer sta nas pričakali vodički. Ogledali smo si čudoviti vrt, poln rož, košatih dreves, grmičkov, največji skalnjak, tri ribnike, najstarejše drevo, drevo, zaklenjeno v mreži, ter polno drugih rastlin in različnih živali. Stari starši, starši, otroci in drugi udeleženci so skupaj z nami prehodili pot, ob tem krasno pokramljali in občudovali lepote narave. Na koncu smo razglasili najmlajšo udeleženko, ki je bila stara 2 leti, in najstarejšo udeleženko, ki je bila stara 84 let, ter najštevilčnejšo družino, ki je štela 8 članov. Vsakemu smo podarili priznanje in pesmico. Že je bil čas, da se odpravimo nazaj. Vlakec nas je odpeljal v vrtec, kjer so si še odrasli izmerili pritisk, otroci pa so se še poigrali na igralih. Čas nam je prehitro minil, a lepi, čudoviti in nepozabni trenutki, ki smo jih preživeli skupaj z najbližjimi, ter dobra volja udeležencev sta nepozabni. Nikolina Lonec Fotografije: Klavdija Šibila 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V PEKARNI Prvošolci podružnične šole Reka-Pohorje so bili danes peki. S predpasniki in čepicami, tu pa tam napudrani z moko in zelo navdušeni nad mesenjem, pletenjem, valjanjem in oblikovanjem, so se čudili kipenju, občudovali pečenje in uživali v dišavah. Največji užitek so predstavljale vrečke, polne slastnih žemljic in rogljičkov, pletenic in drugih dobrot, ki so jih zamesile otroške roke, gospa Anica pa jih je prijazno pospremila z željo, da bi jim teknile. Kaj je bilo otrokom najbolj všeč? - Da smo delali žemljice in rogljičke in smo opazovali, kako se je kruh pekel (Nika). - Ko smo mesili testo (Lana). - Da smo dajali v peč kruh in gledali, kako je gorel ogenj (Demitri). - Da smo se naučili kruh peči in nam je gospa Anica razložila, kako se peče (Tilen). - Ko smo izdelke delali iz testa (Alex). - Ko smo nastopali in se tako zahvalili za kruh (Blaž). - Da smo kruhke dajali v peč z dolgim loparjem (Nika). - Ko smo dobili vsi otroci kruh in tiste žemljice, ki smo jih sami pripravili (Eva). - V peči je bilo zelo toplo, čeprav sploh ni bilo več ognja (Andraž). - Ko smo iz testa naredili kruh in žemljice in nam je gospa pokazala, kako se pletejo pletenice (Nika). - Bil je zelo velik lopar. Ko smo dali kruh v peč, smo hitro morali ven potegniti lopar, da je kruh šel dol (Luka). Besedilo in fotografije Lidija Šoštarič Video ucencev OŠ FLV Slivnica o pomenu sindikalnega gibanja je požel uspeh Odbor za mlade pri ZSSS nas je vabil, da pripravimo izvirni video prispevek na temo »sindikalno gibanje« ter poleg nacionalne distribucije za naše ideje prejmemo tudi nagrado. Tako smo združili oddelek podaljšanega bivanja v 2. razredu in fotokrožek. S skupnimi idejami, s tehničnimi in z zvočnimi pripravami, z večkrat ponovljenimi prizori, predvsem pa s prizadevnostjo, trudom in kreativnostjo je nastal film. Z učenci smo se najprej pogovorili o sindikalnem gibanju nasploh, da so razumeli pojem sindikat. Nadalje smo govorili o samem pomenu sindikalnega gibanja nekoč in danes. V filmu so otroci izpostavili današnje težave zaposlenih ljudi in seveda tudi svojih zaposlenih staršev. Nato so učenci razmišljali o tem, kako bi te težave odpravili. Spraševali so se, ali res zmoremo težave razrešiti brez 28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE združevanja in delovanja sindikatov. Predvsem zato, ker si želijo srečne in zadovoljne starše, ki bodo preživljali veliko časa z njimi in jim bodo lahko nudili lepo in zadovoljno otroštvo. »Kako otrokom te želje uresničiti?« Povedali so sami. Če so včasih stvari, o katerih so na delovnem mestu le sanjali, dosegli z delovanjem sindikatov, potem nam bo tudi danes ob nastalih ovirah pomagal sindikat. Z omenjenim filmom smo sodelovali na natečaju z naslovom Pomen sindikalnega gibanja nekoč, danes in za pravičnejši jutri. In končno. Izbrali so najboljši, najbolj izviren prispevek, med katerimi se je komisija odločila za najkvalitetnejšo videovsebino, poslano iz naših rok. Ob uspehu smo bili zelo veseli. Naš video prispevek bodo uporabljali na spletni strani ZSSS in v ostalih promocijskih aktivnostih. Kar nas še najbolj veseli, je nagrada. Obvestili so nas, da nam bodo plačali izlet po lastni izbiri. Juhu, se že veselimo! Mentorica: Maja Štuhec DUNAJ JE BIL »NAŠA« NAGRADA O izletu na Dunaj smo v OŠ FLV Slivnica govorili že vse leto. Naša zborovodkinja ga. Mira Prel nas je želela nagraditi za ves trud in prizadevanje za vse šolsko leto. Malce bolj zgodaj, kot smo pričakovali, smo izlet resnično izvedli v petek, 13. aprila. Čeprav nam je bila ura zgodnja in vreme ne preveč naklonjeno, smo bili pevci vidno dobre volje. Le-ta se je le še stopnjevala. Ob prihodu in ob vožnji skozi mesto so vsi grabili po svojih telefonih in fotoaparatih. Izlet smo začeli s sprehodom po mestu. Ogledali smo si največje znamenitosti in teh kar ni bilo konca. Naša prva »uradna« destinacija je bila Hiša glasbe (Haus der Music). V štirih nadstropjih, ki jih obsega, smo spoznavali znamenite glasbenike in najrazličnejše zvoke. Kaj hitro, ko smo pevci pojedli malico, smo zapustili Hišo glasbe in se odpravili naprej do grobnic, kjer počiva habsburška rodbina in znamenito plemstvo. Malce strašljivo se je sicer zdelo dejstvo, da so trupla zelo dobro ohranjena in balzamirana, vendar nas to ni hudo pretreslo. Po obisku grobnic smo spet kot skupina norih turistov leteli čez, nam do takrat že znan, del Dunaja, da nismo zamudili predstavitve Dunajske opere. Gospa, ki je tam zaposlena, nam je le-to podrobno predstavila. Ogledali smo si ogromni pomični oder, celotno dvorano ter sobo, v kateri sta si sam Franc Jožef in njegova Sisi krajšala čas med predstavami. Sledila je prosta ura, ki smo jo namenili nakupovanju. Razdelili smo se v skupine in kot nori tavali po prepolnih ulicah Dunaja. Žal je čas hitel in mi smo hiteli z njim na izbrano mesto, kjer smo bili dogovorjeni za odhod. Med potjo do avtobusa nas je večina že pošteno vlekla noge za seboj in stokala nad lastno usodo. Ustavili smo se le še za skupinsko fotografijo, preden smo dočakali prihod avtobusa, ki nas je odpeljal do Schönbruna. Tam smo se ustavili v parku, kjer smo dobili omejen čas za postopanje in ogled okolice. V dvorec, žal, nismo vstopili, saj nam je zmanjkovalo časa. Naslednja destinacija je bil avtobus, s katerim smo se odpeljali naravnost domov. In že smo bili v Sloveniji, pred OŠ FLV Slivnica, kjer smo prestopili v vsakdanje tirnice. Kakšna smola! Vita Lipnik 29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL V šolskem letu 2011/2012 smo na OŠ FLV Slivnica že drugo leto sodelovali v projektu Šolski plesni festival. Le-ta poteka v okviru šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira ZŠS v sodelovanju s PZS pod nadzorom Odbora za šolska športna tekmovanja pri ZŠS, ki za koordinacijo vseh aktivnosti v zvezi s Šolskim plesnim festivalom pooblasti Sekcijo za plesno rekreacijo pri PZS. Šolski plesni festival je za osnovne šole oblika plesnega izobraževanja otrok (družabni dogodek - druženje vrstnikov ob plesu, glasbi, zabavi). Tekmovalne kategorije so enake za prireditve festivala na vseh nivojih (šolskem, področnem in državnem). Tekmovalne (starostne) kategorije za osnovne šole so: • kategorija A: učenci osnovnih šol 1.-3. razred • kategorija B: učenci osnovnih šol 4.-6. razred • kategorija C: učenci osnovnih šol 7.-9. razred Učenci tekmujejo v predpisanih tekmovalnih plesih s predpisanimi koreografijami in na predpisano glasbo. Vsi sodelujoči na tekmovanju Šolskega plesnega festivala na šolskem nivoju prejmejo priznanje (diplomo) z bronastim znakom Plesne zveze Slovenije. Finalisti (praviloma 6 tekmovalcev, lahko pa tudi manj od 6) šolskega tekmovanja iz kategorij B in C se uvrstijo na področno tekmovanje. Zmagovalec med posamezniki se razglasi za »najplesalca/-ko šole« v posamezni starostni kategoriji za tekoče leto. 17. aprila je na šoli potekalo šolsko tekmovanje ŠPF, kjer se je 6 tekmovalcev iz kategorije B in 6 tekmovalcev iz kategorije C uvrstilo na področno tekmovanje. Izbrali smo tudi najplesalce posameznih kategorij. Najplesalka kategorije A je postala Ana Klajderič, učenka 3. razreda, v kategoriji B je ta naslov osvojila Miša Mlaj, učenka 5. razreda, v kategoriji C pa je postal najplesalec šole Miha Leitinger. Vsi sodelujoči na šolskem tekmovanju so prejeli bronasto priznanje Plesne zveze Slovenije. 26. aprila smo se udeležili področnega tekmovanja v Gorišnici, kjer so učenke kategorije B osvojile 1. mesto, učenci kategorije C pa so zasedli 7. mesto. Vsi sodelujoči na področnem tekmovanju so prejeli srebrno priznanje Plesne zveze Slovenije. 30 S 7. mestom med posamezniki se je Miha Leitinger uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo 1. junija v Šentjurju, v OŠ Hruševec. V kategoriji Hip hop, pop, latino se je med 190 tekmovalci Miha uvrstil na odlično 25. mesto. Za svoj dosežek je prejel zlato priznanje Plesne zveze Slovenije. Miha pleše že od prvega razreda pri plesnem krožku, ki poteka na šoli. Ko se pojavi na šolskih in izvenšolskih prireditvah, ga z veseljem vsi pogledajo, saj vedno znova preseneča, tudi in še posebej z lastnimi koreografijami. Ob njem pa so se vedno znova izkazale plesalke, ki ga vestno in radoživo spremljajo ter odlično zaplešejo tudi težje Mihove koreografije: to so učenke 9. razreda Teja Lešnik, Pia Melanie Leitinger, Manca Pišek, Tjaša Škrabel in Nicol Arnečič, ki oblikujejo plesno skupino. Vsem učencem čestitam za njihove dosežke, devetošolcem pa želim še obilo plesnih užitkov tudi v srednji šoli. Mentorica: Barbara Bezjak Miha Leitinger: RAD PLEŠEM Že od malega naprej me je sestra vedno spodbudila, da sva se oblekla v smešne kostume in nastopala pred starši. Imela sva razne plesne točke kot Lepi Dasa in podobno. Malo starejša sva se tudi vpisala v plesno šolo Natke Geržina, kjer sva razvijala svoj talent. Nastopala sva na rojstnodnevnih zabavah pa družinskih srečanjih, kjer sva bila glavna atrakcija. Plesati sem se najbolj naučil na naši šoli, kjer nas je učila učiteljica Barbara Bezjak. Je moja plesna mentorica in si ne bi želel imeti boljše. Podpirala me je že lansko leto, ko sem prišel na državno tekmovanje Šolskega plesnega festivala. Pa tudi letos, ko sem postal plesalec šole in si na državnem tekmovanju prislužil zlato priznanje ter pristal na 25. mestu od približno dvestotih tekmovalcev. Ko plešem, pozabim na svet okoli sebe in se preprosto prepustim užitkom. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V frizerskem salonu smo se imeli »FUL FAJN« Na tehniški dan smo se nekateri učenci OŠ FLV Slivnica odpravili v frizerski salon. Spoznali smo šefico salona, gospo Marjetko Repec, ki nam je predstavila svoje delo in nas sfrizirala. Dekleta, ki obiskujemo šolsko novinarstvo kot izbirni predmet, smo intervjuvale gospo Marjetko. Kako dolgo ste že frizerka? Lansko leto je bilo že štirideset let. Kakšne frizure so zdaj najpogostejše? Zdaj so najbolj moderne gladke frizure in paž frizure, toda vse je odvisno od okusa. Med barvami je moderna pepelnato svetla, rjavi in rdeči toni ter oranžna barva. Kdo vas je navdušil za ta poklic? Moja sestra, saj je ona tudi frizerka. Ali je bilo šolanje za frizerko težko? Sploh ne, ampak se je treba učiti in truditi prav v vsaki šoli. Katera je najcenejša in najdražja frizura? Najcenejše je pranje las in sušenje, najdražje pa barvanje dolgih las. Ali ste že frizirali kakšno slavno, znano osebo? Na deželo takšni ljudje redko zaidejo, a sem že frizirala Američana in ljudi z Danske, zato je potrebno obvladati tuje jezike. Frizirate za kakšne posebne priložnosti? Da, friziram za poroke, birme in podobno. Koliko stane frizura s figarom? Cena je odvisna od dolžine las. Kupujete barve in ostale pripomočke samo v Sloveniji? Ne, kupujem jih tudi drugod. Ko sem začela delati, sem nabavljala potrebščine v Avstriji, Nemčiji in v Italiji, kjer kupujem še zdaj, čeprav velikokrat tudi v Sloveniji. Frizirate več moških ali žensk? Žensk. Ps.: Gospa Marjetka, hvala za vašo veliko gostoljubnost, prijaznost, vaše zanimive informacije, pa za »ful fajn« frizure. Lucija Pauko, Klavdija Prešern, Ines Gabrovec in Tia Kaja Benčič Mentorica: Sonja Votolen Obisk Lions kluba Maribor v OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica V sredo, 9. 5. 2012, so se v naši šoli oglasili trije predstavniki Lions kluba Maribor, čigar poslanstvo je ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi vsega sveta, človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, kjerkoli se pojavi potreba za pomočjo in zmožnost kluba, da pomaga. Po namigu šolske svetovalne službe, ki se sooča z vedno večjimi socialno-ekonomskimi stiskami družin, in kasnejšemu dopisu ravnatelja, so na svoji redni seji sprejeli sklep, da bodo darovali sredstva za dva naša učenca; dvojčka Renato in Matica iz 9. razreda, ki sta pred meseci izgubila očeta, in jima s tem omogočili udeležbo na strokovni ekskurziji devetošolcev v München. Na kratkem in prijetnem srečanju ob prisotnosti pomočnice ravnateljice, razredničarke in pedagoginje so denarno pomoč osebno izročili mami obeh otrok, povedali nekaj besed o delovanju njihovega kluba in zaželeli učencema prijetno potovanje ter uspešen zaključek šolanja. Iskrena hvala g. Petru Skuberju, g. Alojzu Ivanušiču in g. Mirku Selu, ki so se potrudili in si vzeli čas. V trenutku so se stkale prijetne vezi med nami in Lionsi. Lepo je bilo videti iskrice sreče v otroških očeh, zato verjamem, da to ni bilo naše zadnje sodelovanje z njimi, saj pomagati in dajati se učimo vedno znova in znova in nam bo v bodoče tudi kakšen njihov nasvet na področju prostovoljstva, kjer imajo bogate izkušnje, zelo koristil. Simona Sel 31 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠPORT ŠPAS V HOCAH – DRUŽENJE TREH GENERACIJ 12. maja 2012 »Pet pred dvanajsto« – očistimo medsebojne odnose, vzpostavimo vrednote morale, etike! 32 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE NATECAJ Z DOMIŠLJIJO NA POTEP V OŠ FLV Slivnica Znašli smo se med tujimi spomini, tavali pod zvezdami v iskanju sreče in v nas je od žalosti gorelo srce … Tudi v tem šolskem letu smo se z nekaterimi učenci podali z domišljijo na potep, kot je tudi naslovljen literarni natečaj, ki ga vsako leto razpiše Založba SMARTEAM. Letos so beležili 10. obletnico delovanja projekta. In ker so nas izzvali, smo se pogumno odzvali in nastala so zanimiva, inovativna, pretresljiva, nekoliko groteskno in psihološko obarvana besedila, v katerih prevladuje bivanjska tematika. V pisanju so se preizkusile tri učenke OŠ FLV Slivnica: Vita Lipnik, Lucija Brezočnik in Danaja Roner. Med prispelimi prispevki, ki jih je bilo - uf - se je učenka Vita Lipnik uvrstila v zadnji krog po izboru strokovne žirije, in to med samo 22 mladih pisateljev in pisateljic. Udeležila se je zaključne prireditve, ki je potekala 8. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Spremljali sta jo dve sošolki in ponosna starša. In ponovno bo njeno knjižno polico krasila knjiga z naslovom Med tujimi spomini. Z VRHNIKE SEM SE PONOVNO VRNILA S KNJIGO Čeprav nisem ničesar pričakovala, sem se izleta na Vrhniko zelo veselila. Veselila sem se Vrhnike, dolge poti in ljudi, ki so me tja spremljali. Pot je bila, kot sem pričakovala, čudovita. Ko smo prispeli, sem sicer želela le čim prej zbežati, vendar sem se kaj hitro vzela v roke. Čakala nas je zabavna predstavitev s plesnimi točkami, petjem ter z obmetavanjem z bomboni. Razglasitev moje kategorije pa se je neustavljivo bližala. Iz sosednjega sedeža sem slišala Martino in Nino potihoma spraševati, ali sem že na vrsti. Jaz pa sem do odločilnega trenutka odkimavala. Malce sem se spotila in od sedenja me je že vse bolelo. Navsezadnje sem le zaslišala svoje ime in se prerinila na oder. Sledil je seznam drugih nagrajencev, jaz pa sem se le smehljala, vedoč, da mi je uspelo. Ponovno. Spet bom dobila svojo knjigo. Po predstavitvi je sledilo moje srce parajoče stokanje, da sem grozljivo lačna in kot tempirana bomba sem pričakala trenutek, ko smo parkirali pred McDonalds'om. Lahko si mislite, da ga nisem zapustila lačna. Sledila je dirka domov, kjer se čas ni ustavil. Preživela sem čudovito dopoldne, ki ga ne bom kar tako pozabila, saj mi ga bo pogled na novo knjigo znova in znova privedel v spomin. Cankarjev dom na Vrhniko, da bi poizvedela, ali je bila njena knjiga z naslovom Med tujimi spomini izbrana za izdajo. Izbrala si je lahko dve sošolki, ki bi jo spremljali na tej veliki preizkušnji, in izbrala si je mene ter Martino. Odpravili smo se na razglasitev. Pot je bila kar precej dolga, vendar zelo zanimiva, saj smo bile neučakane, ali je Viti vnovič uspelo. Ko smo prispeli v Cankarjev dom, smo sedli in pričakali napovedovalko, ki je povabila na oder tri obiskovalce, ki so zraven nje razglasili rezultate. Po njihovem prihodu na oder je sledil bučen pozdrav publike. Nakar je napočil trenutek, da na oder pokličejo avtorje vseh kategorij, od najmlajših do najstarejših. Po prihodu na oder so avtorji, ki so bili poklicani, izvedeli, da so bila prav vsa dela izbrana za izdajo v knjižici. Vendar pa so ob vsakem prihodu po kategorijah iz ene skupine izbrali tri najboljše med najboljšimi. Da bi vzdušje bilo še bolj veselo in ne tako napeto, smo si ogledali tudi plesalke. Nato je nastopil še eden od sodnikov s svojo novo pesmijo. Seveda pa ni manjkalo malo sladkanja z bomboni. Proti koncu so poklicali Vito in mi smo ji lepo zaploskali. Prejela je darilo in priznanje za knjigo. Na koncu smo si lahko še postregli z vodo in s sladkarijami. Po odhodu iz Cankarjevega doma smo se lačni odpeljali v McDonald's. Nato smo se ponosni odpravili proti domu. Za nami je bil dan poln veselja in doživetja. Nina Lubi V nadaljevanju si lahko preberete prolog zgodbe učenke Vite Lipnik pod naslovom Med tujimi spomini, ki vas bo očaral vsaj toliko, kot je mene, morda si boste zaželeli več. Skozi stare zgubane dlani sem lahko čutila hlad temne noči, vel je skozi majceno okence. V mislih sem se pošteno uštela. Stara sablja, spet si pozabila. Z mojim spominom že dolgo ni bilo vse v najlepšem redu. Osupla sem opažala, Vita Lipnik Sošolka Vita Lipnik je bila povabljena v 33 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE da se mi pogosto ne sanja, kaj sem počela kakšno sekundo nazaj. Tiho sem vstala, vse me je zabolelo od naprezanja. Na oknu sem se ustavila. Mrzel zrak mi je zapihal v obraz. Toliko spominov … Oh, da, otroštva in daljnih prizorov sem se prav dobro spominjala. Ko se jih le ne bi. Imela bi dober razlog, da bi jim natvezila zgodbo o svojem kratkotrajnem spominu. Ko se jim, kot kaže, kmalu pridružim. Moj čas tukaj se je iztekal. Kar je bilo dano, je v luknjo zakopano, pravijo. Jaz sem takrat nepremišljeno dala obljubo. Oh, norost mladih let! Z obupom sem v roke vzela bel list papirja. Le kje naj začnem? Pozabila sem zapreti okno, kar pa me ni motilo. Ko pride tista gospa s koso, ki mi jo mnogi napovedujejo, si želim, da bi se počutila karseda domače. Pa naj bo tako. Zgodbo bom pričela na samem začetku, da ne bi bila kasneje žrtev kakršnihkoli očitkov. /…/ Odlomek iz literarnega prispevka učenke Lucije Brezočnik, ki je napisala ljubezensko zgodbo pod naslovom V meni gori, prikazuje spopadanje z nesrečno ljubeznijo skozi najstniške oči. Zgodba se zdi vsakdanja, že stokrat pripovedovana - le kaj bi še hoteli slišati o najstniški zaljubljenosti in simpatijah - pa vendar za nekatere najstnike tista prva zaljubljenost premaguje okvire naših pričakovanj in razumevanja. Neizmerni trenutki sreče in naposled žalosti; predvsem pa razočaranje, ko od ljubljene osebe izveš, da ne sodiš v njen svet in da si nista usojena. Kako to preboleti? Prijateljica ji dobro svetuje, ji pomaga in jo želi obvarovati pred svetom. Pa življenje ni tako preprosto. Nima preprostih okvirov, ne da se živeti po navodilih, pač pa kot je že zapisal Cankar, »moje oči niso mrtev aparat, ampak pokoren organ moje duše in njene lepote /…/«. Odrasli bi se temu nasmehnili in zamahnili z roko, najstnica pa se je s tem spopadla nasprotno in poskušala narediti samomor. Morda ji je uspelo. /…/ Minil je mesec … Preprosto ne vem več, kdo sem, ko se pogledam v ogledalo, čeprav ne vidim nič, le žalosten obraz. Žar z mojih oči je izginil ... Prazne so … Zame ni prihodnosti ... Je le še preteklost ... Ostala sem v trenutku, iz katerega ne znam … Trenutku, ko sem ga dokončno izgubila ... Oropal me je tistega kančka sreče v meni … Dnevi, ki jih preživljam, so mrtvi ... Globoko v sebi sem le še osamljena duša ... Duša, ki kriči po njem ... V popolnih neznancih iščem vsaj del njega ... V moji podzavesti je še vedno tu ... Smeji se, a jaz jočem ... Le da on tega ne sliši … Edino, kar imam od njega, je pesem. Le v njej ga lahko najdem ... Ne najdem pa sebe. Ne najdem odgovorov … Enostavno sem tistega dne umrla ... Vem, da nisem jaz tista, ki je kriva za vse to … On je kriv, a ne obsojen … On bi moral trpeti … On bi moral biti sam ... Imam le še upanje in neuresničljive sanje ... Sanje, v katerih je on … In upanje … da se sanje uresničijo. Šele sedaj se zavedam, kaj sem imela. In sedaj, ko tega nimam, sem nihče … Živim le še od spominov ... Diham njegovo nekdanjo prisotnost … Jem besede in njegov smeh … Toda ... ko tega ne bo več … ne bo več mene. /…/ 34 Naslednji odlomek je iz zgodbe Spati pod zvezdami učenke Danaje Roner, ki se je preizkusila v iskanju pomena Sonca, Lune, sanj, zvezd, obzorij, prijatelja – življenjske sreče, užitkov, ljubezni … In ugotavlja, da je vse to resničnost, da vse, če želimo, lahko postane tudi čarovnija. V iskanju osebne sreče moraš znati najti užitek in živeti življenje, kajti vse je tu in zdaj - vedno je bilo. Samo videti moramo in čutiti s srcem, kakor je že spoznal Mali princ. /…/ 2. Zbudili so me prvi sončni žarki, ki so kar klicali, da si ogledam vzhajanje sonca. »Povej mi, Sonce, kaj naj počnem danes?« sem spraševala in zrla vanj. Obsijalo mi je lice z vsemi žarki in pustila sem se presenetiti. V misli se mi je prikradla beseda pustolovščina, le kaj se skriva za to besedo. Tečem po zavitih stopnicah do knjižnice in že iščem knjige o pustolovščinah. Pustolovščina, to bom danes počela, ne samo danes, več dni! Ne samo dni, vse življenje! Življenje je pustolovščina, neskončna pustolovščina. Ne potrebujem knjig, bom že odkrila pomen te besede. Vzela sem pot pod noge oz. zrak pod noge, pripravila sem balon, s katerim potujem, in začela razburljivo potovanje. Lepo je pluti po jasnem nebu, brez oblačkov in ostalih nevšečnosti, le jaz in nebo. Ko sem tako sanjala o svetu, ki ga bom odkrivala, sem naletela na večji otoček. Bil je tako velik, da je na njem rasel cel gozd. Privezala sem balon k otočku in odšla po ozki poti v gozd. Bilo je senčno, a sončni žarki so vseeno prodrli skozi špranje drevesnih krošenj in mi kazali pot. Vabljivi zvoki živali so se širili po gozdu, ki so me kar silili hiteti proti svetlobi, ki je prihajala od daleč. /…/ Pavček je zapisal, da »brati pomeni početi podvige« in da je »brati možno marsikaj /…/« … Podobno je s pisanjem. Zapisati, kar čutimo, česar si želimo, po čem hrepenimo, o čem sanjamo, kam nas vodi življenje?, kaj nas osmišlja in kako prestopiti ali preskočiti ali premagati ovire, ki, jojmene, kako zelo nenadno vzklijejo tudi iz kamnitih tal, iz asfalta. Lahko pa se prepustimo domišljiji in odtavamo v svet, ki ga ne živimo, v svet, ki skriva v sebi prenekatero skrivnost, iz katere vzklijejo skrite želje po neznanem in še nedotaknjenem. Zgodbe takšne in drugačne vzklijejo iz nas, kot komaj posajena mladika, ki potrebuje Sonce in Dež. Petra Trstenjak, mentorica Foto: Mišo Lipnik VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OBISKAL NAS JE G. VLADO NOVAK V soboto, 16. 6. 2012, ob 19. uri je KD Slivnica organiziralo poseben kulturni dogodek. V Kulturnem centru Hotinja vas so se namreč širši publiki predstavili učenci OŠ FLV Slivnica s predstavo Misija a la Poirot. K sodelovanju in obogatitvi programa je društvo povabilo filmskega in gledališkega ustvarjalca, g. Vlada Novaka, ki nam je z odlomkom iz monodrame Govor malemu človeku dal priložnost za razmislek o sebi in drugih. Po predstavi je kar nekaj časa namenil samo učencem – nastopajočim – in jim v pogovoru zaupal marsikatero igralsko skrivnost: kaj narediti, ko se med igro kaj zalomi, ali pozabiš besedilo - in poudaril, da »se ti nikoli ne sme muditi«. Dal nam je veliko koristnih nasvetov, ki jih bomo pri svojem gledališkem udejstvovanju zagotovo poskušali upoštevati po svojih najboljših močeh. Z učenci devetošolci smo tako tudi zaključili enoletno druženje in garanje pri izbirnem predmetu Gledališki klub. Kot mentorica ne morem izraziti, kakšno veselje sem čutila v delu z otroki, kako zelo so me znali nasmejati in me pozitivno presenetiti, ko so z vaje na vajo zoreli in postajali samozavestnejši ter pogumnejši. Vedno so bili dobre volje, kljub vsemu času in trudu, ki so ga morali vložiti v svojo vlogo. Že po prvi uprizoritvi, ki smo jo imeli v šoli, sem bila nanje nadvse ponosna. Tega dne pa, žal, nisem imela besed, ker se ponos ni mogel kosati s tem, kar sem tisti trenutek čutila. Notranje sem žarela in bila presrečna! Skupaj smo zoreli in si ustvarili veliko lepih spominov. Petra Trstenjak Foto: Anita Kaube 35 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE SVETOVNI DAN RK V mesecu maju smo v podaljšanem bivanju v sklopu VRTILJAKA izvedli projektni dan 8. maj – Svetovni dan Rdečega križa. Učenci so bili vključeni v različne interesne skupine, katerih rdeča nit je bila seznanitev z organizacijo in njenimi dejavnostmi. Pri pravljičnih uricah so brali KRIŽEM KAPICO, pri interesni dejavnosti svet in računalništvo so si ogledali krajši film o Rdečem križu, pri likovnem ustvarjanju so risali piktograme in risbice v manjšem formatu, pri socialnih igrah pa smo obiskali sedež Rdečega križa Hoče. Namen projektnega dneva je bil, da otroci na razredni stopnji spoznajo pomen te humanitarne organizacije. Pri tem so nam pomagale članice RK Hoče in Rogoza. Maja Petrović Kos, učiteljica v OPB V tednu Rdečega križa Slovenije od 8. do 12. maja 2012, ki je bil usmerjen v večanje solidarnosti in pomoči med generacijami ter vključevanju mladih za boljši svet – za boljši jutri, smo tudi v naših KO Rdečega križa Hoče in Rogoza vključili program sodelovanja z učenci OŠ Dušana Flisa Hoče. Ob dnevu RK 8. maja smo imeli na KO RK Hoče, pod vodstvom učiteljice Maje Petrović Kos, dan odprtih vrat in sprejem otrok. Seznanile smo jih s pomenom in delovanjem naših KO RK in jih obdarile s kar nekaj zloženkami in simboli RK, ki so jih nato koristno uporabili pri izvajanju svojega programa v okviru interesnih dejavnosti. Otroci so bili z obiskom zadovoljni in so obljubili, da nas bodo še obiskali. V soboto, 12. maja 2012, pa smo na dan druženja in gibanja treh generacij, ki ga organizira OŠ Dušana Flisa Hoče sodelovale tako, da smo izvajale meritve krvnega pritiska za udeležence prireditve na terenu pred šolo. Pa tudi sicer z vodstvom in učenci naše osnovne šole dobro sodelujemo, saj nas ob krvodajalskih akcijah, kadar so te organizirane med šolskim letom, zdravstveno osebje UKC CTM Maribor seznanja z njihovim pomenom. Na tak način vzpodbujamo zanimanje otrok z našo dejavnostjo in upamo, da bo med njimi nekaj prostovoljcev RK, kar je velikega pomena za njeno prihodnost. Zdenka Gajzer PRIKAZOVALNIK HITROSTI TUDI PRI OŠ FLV SLIVNICA 36 Dne 5. junija smo v OŠ FLV Slivnica posvetili trenutek slavnostnemu prevzemu prikazovalnika hitrosti, ki ga je Občini Hoče-Slivnica podarilo podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires in je trenutno nameščen pri prehodu za pešce na Mariborski cesti. V sodelovanju s predstavniki občine smo kot šola gostiteljica pripravili kratek program na temo promet. Gospod ravnatelj Anton Obreht je prisotnim namenil uvodno besedo in nas spomnil na varnost v prometu, še posebej izhajajoč iz majhnih glavic, ki so, tavajoč ob cesti, prevzete od življenja in sanj. Svečani dogodek so s svojim nastopom popestrili učenci OŠ, ki so nam skozi pesmi, ples in deklamacije povedali veliko več o prometu, kot si mislimo, da vedo. Najprej so se nam predstavili najmlajši, skupina Sovic iz Vrtca Slivnica, ki so nam zaplesali pod naslovom Prometnica porednica, skupina 1. razredov nam je zaplesala in dokazala, da dobro ve, kako deluje avto, šestošolki sta nas z govorno interpretacijo pesmi Adija Smolarja opozorili, da na cesti nikdar nismo sami, in požugali voznikom, da naj pazijo na najmlajše v prometu, pevski zbor pa je zapel avtorsko pesem ge. Mire Prel z naslovom Pasavček. Prisotne sta pozdravila tudi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine HočeSlivnica, g. Rajko Jaklin, kot tudi predstavnik podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires, g. Dejan Kokalj. Petra Trstenjak, koordinatorica Foto: Zdenka Vogrinec in Maja Štuhec VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ATLETIKA V OŠ FLV SLIVNICA Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. (Feri Lainšček) Za šolsko leto 2011/12 sem razpisala interesno dejavnost atletika, da bi otrokom ponudila možnost individualnosti, kajti večina naših učencev se ukvarja predvsem s kolektivnimi športi. Želela sem tudi, da se preizkusijo in dokažejo tudi na drugih področjih. Naši tekmovalci se izven šole ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, kot so ritmika, košarka, nogomet, odbojka, balet, ples, badminton … In tako smo se odpravili na tekmovanje, da delo, na katerem smo dosegli kar veliko osebnih uspehov, predstavimo širši javnosti oz. se preizkusimo med najboljšimi. Dne 9. 5. 2012 smo se udeležili atletskega tekmovanja mariborskih in obmariborskih občin. Našo šolo je zastopalo 33 učencev od 6. do 9. razreda. Zanimivo je, da naši tekmovalci niso trenirani atleti, ampak otroci, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi obšolskimi dejavnostmi. Preizkusili so se v vseh panogah (v teku, metu, skoku v daljino). Zato smo se še tem bolj razveselili vsakršnega skoka, meta in teka skozi cilj. Najbolj pa seveda vseh treh osvojenih medalj. Vsi tekmovalci so dokazali tisto stopnjo zrelosti, poguma, športnega duha in prizadevnosti, ki se pričakuje od profesionalnih športnikov. Suvereno so stopili na štart oz. svojo pozicijo in po svojih najboljših močeh zastopali OŠ FLV Slivnico. Bil sem živčen, saj so ostali tekmovalci imeli t. i. šprintarce. To so lahki copati, ki imajo na sprednjem delu podplata vgrajene špice za boljši oprijem. Jaz tega nisem imel in sem bil v navadnih športnih copatih. Na vrsti sem bil ob 17. uri. Imel sem 3 ure časa, zato sem se lahko dobro skoncentriral in naredil raztezne vaje. Do mojega nastopa je malo učencev OŠ Slivnica prejelo medaljo, zato sem se potrudil za čim boljše mesto, da ne bi odšli domov praznih rok. In ko je ura odbila natanko pet, sem bil na vrsti jaz ter moji »nasprotniki«. Spotil sem se že pred tekom zaradi nervoze. Bil sem bolj živčen kot pred testom matematike. Šel sem na svojo tekaško linijo, se pripravil in počakal na začetni strel. Čakal sem ves poten. In sem čakal … Nato pa se je zaslišalo puf in stekel sem. Tekel sem z vso močjo in hitrostjo. Na kakih 250 m sem začel že težje dihati, ampak puške nisem vrgel v koruzo in strumno nadaljeval. Na koncu teka sem osvojil drugo mesto. Skorajda nisem mogel verjeti. Vsi so mi čestitali in bil sem ponosen nase, trdo delo se je izplačalo. Čez kakšnih 20 minut sem ponosno šel po svojo medaljo. Pri sebi sem si mislil, da si veliko otrok želi stati na stopničkah, a le najboljši imajo ta privilegij. In vzpel sem se na stopničko, jupi! Vesna Vujinič Foto: Jasmina Jernejšek Jan Jelčič: Vzpel sem se na stopničko Udeležil sem se šolskega atletskega tekmovanja na Poljanah, in sicer našo šolo sem zastopal v kategoriji tek na 300 m. Dnevi pred tekmovanjem so bili naporni. Veliko sem razmišljal o teku - kako bom tekel, na kaj moram biti pozoren - in tudi veliko časa posvetil teku. Motivirali so me predvsem sošolci z izjavami, da nimam nobene možnosti za katero koli medaljo, češ da bodo tam sami atleti, ki tako tekajo vsak dan in se vneto pripravljajo itd. Zato sem se še tem bolj hotel dokazati tako sošolcem kot učiteljem. In napočil je čas, ko smo se odpravili na Poljane. Katja Petrovič-Cvilak: Srečnica Bila je sreda in že pred par dnevi smo dobili obvestilo za atletsko tekmovanje. Ker sem prvič slišala, da to sploh obstaja, sem bila nervozna. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, zato mi iz noči na sredo nikakor ni dalo miru. Ali bom padla? Ali se bom morala osramotiti? Ko smo prispeli na Poljane, smo natovorjeni s torbami in z nahrbtniki odšli v garderobe. Tam smo se preoblekli in pogledali, ob kateri uri tekmujemo. Sama sem morala biti na mestu ob 16. uri. Do takrat je čas zelo počasi mineval. Ob 16. 05 me je zgrabila panika, tako da nisem vedela, kaj moram narediti, kam moram iti, kaj šele, kje bom dobila vortex. Napovedovalec je po mikrofonu povedal, da se moramo mlajše deklice, ki mečemo vortex, zbrati pri tekaških progah. Ko sem pritekla do zbiralnega mesta, sem videla enako stare deklice, vendar so bile veliko višje. Postalo me je strah in porodili so se novi dvomi. Slišala sem celo, ko so se moje tekmice pogovarjale, da vržejo kar 43 m in 44 m in celo 47 m … Postalo mi je vseeno, saj sem vedela, da s svojimi 37 m ne bom prišla nikamor. Ugotovila sem, da sem na vrsti prva. Poskušala sem se 37 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST sprostiti in poslati tisti poskusni vortex čim dlje. Sploh se nisem zavedala, da je konec. Meti, ki so se šteli, so bili vrženi. Moja usoda in ugled na šoli je bil zapečaten. Ko je vrgla četrta tekmovalka, so povedali, da moramo prve tri ponoviti mete, zaradi nekakšnih težav. Novo upanje je vzklilo in z veseljem sem ponovila mete. Potem sem si zamislila in s kančkom očesa opazila, da se vse v gruči sklanjajo nad kosom papirja in navdušeno šepetajo: »Katja, zmagala si!« Najprej jim nisem verjela. Ko sem se še sama prepričala, me je zalilo od veselja in navdušenja. Nastopil je čas za razglasitev. Čim manj bahavo sem se trudila stopiti na stopničko. Si lahko mislite, da mi ni uspelo prikriti trenutne bahavosti. Prejela sem medaljo, ki je bila zelo velika. Nato mi je čestitala še učiteljica športne vzgoje Vesna Vujinič in postala sem še bolj ponosna. Tomaž Divjak: Dal sem vse od sebe V tem šolskem letu sem se prvič udeležil atletskega tekmovanja, zato me je bilo malo strah. Bil sem eden izmed desetih, ki smo tekmovali v skoku v daljino. Prvi skok je bil zame zelo težak, ker nisem vedel, kako dobro skačejo drugi. Po nekaj skokih sem videl, da se lahko kosam z njimi. Ker sem zelo dobro skakal, sem prišel do finala. V finalu sem dal vse od sebe in skočil 430 cm, kar je bilo dovolj za 3. mesto. Bil sem zelo srečen, saj sem domov nesel bronasto medaljo. Veliko učencev in učiteljev mi je čestitalo za dober dosežek. DEKLAMATORJI SO DOKAZ ŽIVOSTI SLOVENSKEGA JEZIKA Komaj drugo leto zapored sem s šestošolko sodelovala na predizboru za mlade deklamatorje za Pastirski rog – simbol govorništva – in bila sem vnovič, morda še bolj, nadvse impresionirana, zastal mi je dih ob poslušanju mladih talentov. Letošnjega predizbora sva se s svojima učenkama udeležili ga. Zlatka Razboršek in jaz. Predizbor je potekal 22. maja v OŠ Fram, kjer se je zbrala kar številčna skupina mladih nadebudnih deklamatorjev. Vsak deklamator se je predstavil pred strokovno komisijo in ostalimi deklamatorji z eno od izbranih pesmi (Občutja, Pismo za Gajo in Megamesto) Zvezdane Majhen iz pesniške zbirke Gugalnice za rime. Pomembno je, da se jezika ne samo učimo, ampak da ga predvsem uporabljamo, da ga preizkušamo in presegamo njegove vsakodnevne zmožnosti. Deklamatorji so živ dokaz o živosti jezika, predvsem o njegovi sporočanjsko-pragmatični funkciji. Pri deklamaciji gre namreč za preplet nekaterih govornih funkcij, kajti posameznik čuti v jeziku, se izraža in interpretira dogajanje oz. izpoved, ob čemer uporablja tudi nebesedni jezik, izhajajoč iz svojega emocionalnega in izkušenjskega sveta. Anemarie Hraš: Čutila sem malo strahu 3. šolsko uro je na vrata potrkala učiteljica Petra. Takoj sem vedela, da se bo tekmovanje pričelo. In tako smo se odpeljale proti OŠ Fram. Ko sem vstopila v šolo, sem imela zelo začuden obraz, saj si nisem predstavljala toliko otrok. Ko so drugi otroci deklamirali, sem sama prav tako, vendar potiho. Nastopila sem med zadnjimi, zato sem čutila malo strahu; končno sem bila zelo srečna, saj sem bila s svojim nastopom 38 zadovoljna. Vesela in ponosna sem bila, da sem lahko tekmovala na tako zanimivem tekmovanju. Nuša Pangerl: Bilo je posebno doživetje Jaz in moja prijateljica Anemarie sva z učiteljicama odšli na predizbor za mlade deklamatorje v OŠ Fram. Že ko sem izvedela, da se bom udeležila tekmovanja, sem bila čisto živčna. Ker sem se skoraj vsak dan z učiteljico pripravljala na nastop in vadila mimiko, gibe, poudarke, spust in dvig glasu, sem postala veliko bolj samozavestna in odločnejša. In ko smo se pripeljali do OŠ Fram, mi je že skoraj odleglo. Skoraj! Ko sem prišla v učilnico, polno deklamatorjev in s komisijo na čelu, mi je pa zares čisto odleglo. Komisija je bila zabavna in me ni bilo čisto nič strah. Ko sem stopila pred komisijo, pa me je vendarle bilo grozno strah. Ampak učiteljica mi je povedala, da mi je šlo super od rok, zato sem bila presrečna. Mentorici: Petra Trstenjak in Zlatka Razboršek KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST SAMOTARJI SO SE POKLONILI SPOMINU PROF. RUDIJA KOTNIKA Hoški kulturniki so si zadali nalogo, da vsako leto za Jurjevanje in praznik KS Hoče izberejo aktualno tematiko. Čeprav malo z zamudo, je bila letošnja prireditev posvečena spominu profesorja Rudolfa Kotnika, akademskega slikarja, ki bi že lani praznoval svojo 80-letnico. Rodil se je leta 1931 v Admontu ob reki Enns na avstrijskem Štajerskem kot peti otrok. Oče, rojen v Lovrencu na Pohorju, je kot gozdni delavec prišel v Avstrijo. Zaradi očetovega političnega delovanja v socialdemokratski stranki so družino izselili v domače kraje. Šele v lovrenški šoli se je mali Rudolf naučil slovenščine. Leta 1944 ga je vzel v uk Hinko Ortan, slikopleskarski mojster iz Zgornjih Hoč, ki je delal tudi po Dravski dolini. Mojster Ortan je imel graško mojstrsko šolo, zato je bil pravi učitelj za talentiranega fanta. Ko je Rudi končal učno dobo, je brez problemov opravil sprejemne izpite na šoli za umetnostno obrt, leta 1951 pa še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ob študiju pri odličnih slovenskih slikarjih ga je prevzela abstrakcija in spopadel se je s popolnoma novim stilom, ki so ga v Evropi poimenovali informel. In temu svojemu snovanju je ostal zvest do konca. Imel je številne razstave in za svoje delo prejel več nagrad. Da omenimo le tri: leta 1980 je bil med nagrajenci Prešernovega sklada v Ljubljani, leta 1991 je v Mariboru prejel Glaserjevo nagrado za svoje življenjsko delo, leta 1994 pa Jakopičevo nagrado. V naši občini smo mu želeli pokazati, da smo nanj ponosni, zato je postal prvi častni občan Občine Hoče-Slivnica. Po njem smo imenovali tudi prvo ulico v novem naselju, gotovo pa to ni zadnje, kar je naš kraj lahko storil za svojega umetnika. Letošnjo zaključno prireditev ob prazniku KS Hoče in Jurjevanju so oblikovali Samotarji po besedilu in režiji Majde Strašek Januš, glasbeno in pevsko pa so jo popestrili: Pohorski rogisti, Ljudske pevke Katoliškega društva dr. Antona Murka in združena zbora – mešani pevski zbor KUD Hoče z zborovodkinjo Darinko Teršek in cerkveni pevski zbor sv. Jurija Hoče z zborovodkinjo Petro Kozar Bežan, ki nam je tudi zapela sama in v duetu z Miranom Kosijem ob spremljavi Katje Lovrenčič. Samotarji so nam v dramskih prizorih v svojem stilu in domačem govoru na duhovit način predstavili profesorjevo življenje in delo. Spoznavali smo ga v umišljeni Slikarski šoli Rudija Kotnika, ki jo je vodil Rudi M. (Stanko Rafolt - Kuki), ob čistilki Pepci (Anita Arzenšek) in tečajnikih (Ida Hriberšek, Ida Krivec, Hedvika Robič, Ivica Leskovar, Edi Mrzel, Zvonko Cesar, Nina in David Strašek). Popeljali so nas skozi vse faze prof. ustvarjanja in ob fotografijah njegovo delo tudi predstavljali. Posebej zanimiva je bila zadnja velika nedokončana slika sv. Jurija, ki smo jo gledalcem tudi pokazali (ob tem pa lepo razložili, kako je nastajal informel). Skupaj smo ustvarili 39 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST zanimivo sceno, pri kateri nam je kot vedno pomagala Jelka Cimerlajt. Žal fotografije povedo zelo malo od tega, kar smo uprizorili v živo – marsikaj se na njih tudi ne vidi! Ljudske pevke so zapele o prof. Kotniku pesem, ki nas preprosto popelje v veličino njegovega dela. Lahko si jo tudi sami zapojete po melodiji Stoji učilna zidana … Pevsko spremljavo pa smo vzeli iz opernega sveta, kar sta nam odlično izpeljala združena zbora z Darinko in Petro, ki nas je tudi sama in v duetu z Miranom popeljala v pravi operni svet (F. Lehar: Vesela vdova, arija Hanne s spremljavo združenega zbora, F. Lehar: Vesela vdova, duet Hane in Danila, Lippen schweigen). Profesorju v spomin in zahvalo, saj je nadvse cenil opero. Njegovi ženi Cvetki pa se je s šopkom cvetja zahvalil predsednik KS Hoče Drago Ornik. Majda Strašek Januš Fotografije Borut Celan Rudiju Kotniku 40 Je Rudi Kotnik bil slikar, ljudem podaril svoj je dar, se v Zgornjih Hočah je učil – pri Ortanu je v uku bil. In kot umetnik išče pot, tako ne bo postal gospod – bo moral pridno le garat', si v šolo službo gre iskat. Pa še sgrafito mu leži, v omete praska kar več dni: in še družina mu pomaga – ko sloj za slojem že polaga. Sam mojster Ortan je spoznal, da Rudi bo še kaj postal: ko je talent njegov odkril, ga k slikanju je spodbudil. Tud' v hoški šoli je učil, prfoks ta pravi res je bil, v naravo učence je peljal – talent med njimi je iskal: Zdaj nanj ostaja lep spomin – Hočam v čast in opomin: postal že častni je občan, v rodovih mlajših bo poznan. Prav kmalu stranke so prišle, je Rudi slikal angelčke, želja pa ljudskih konca ni – prav hitro si ime dobi. »Poslušaj me, prijatelj moj, ne glej z očmi, malo postoj! Naj duša tvoja se odpre – tako se slikati začne.« Po njem se ulica glasi – naselje novo počasti; po Kotnikovi lahko greš, če rad vsaj malo hodiš peš. Hoška kultura prošnjo ima – največja slika čaka ga: poslikal bo zaveso vso, Prosvetni dom krasila bo. Je sam po duši bil kipar – in ker ostal je le slikar, kiparit' v slikah je začel – tako nastal je informel. Tako spomin naj nanj živi, tu v Hočah za vse žive dni – ponosni bodimo na vse, kar svetu, nam, ustvaril je. Zdaj fant lahko še v šole gre, Ljubljana vrata mu odpre. S talentom svojim se prebija – sprejme ga tud' akademija. Mizaril, šival, barval je – sloves njegov po svetu gre. Postal priznani je slikar – garal ob slikah kot kipar. KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST »NIMAM CAJTA« Naši pevci pač ne odnehajo, saj se tudi ne upehajo. Ne znajo stat' na miru, to storijo samo pred zborovodkinjo Miro. Ko pred njimi odločno zamahne z roko, vsi po vrsti vedo, da jih ne ustavi nikdo! Uvodno besedo je vsem prisotnim namenil g. Martin Kramar, vodja zbora, ki je zbor najprej predstavil in mu namenil nekaj toplih in prijaznih besed. S sintagmo o času, ki nas preganja, so zaključili slivniški upokojenci, natančneje MePZ DU Slivnica, svoj letni koncert. Le-ta se je odvijal 24. maja v telovadnici OŠ FLV Slivnica. Morda ni naključje, da so svoje delo upokojenci obeležili prav dan pred dnevom mladosti, ki dandanes v mnogih izzove nostalgično vzdušje. Pa da nimajo cajta? Naši pevci že pojejo vrsto let – kako dolgo, niti ne vem, pa tudi ni pomembno – kajti pomembna je pot, ki so jo prehodili, volja, ki so jo izkazovali, odnos, ki so ga gradili, veselje, ki so ga prinašali domov. Tako kot so v glasbi posamezni glasovi v soodvisnosti, so prepletena tudi življenja pevcev. V glasbi zagotovo vlada red: vsaka nota ima svoje mesto, trajanje ... In prav to je pomembno pri skupini, da so stvari “urejene”, kot narekuje notni zapis. In še nekaj je pomembno: čut za skupinsko delo. Le-to pa prinese odprtost in pripravljenost, da v vsakem trenutku pomagaš in se prilagajaš. In res, dolga je pot, ki so jo prehodili, in še daljša zaradi bogatih spominov. In kaj je torej pomembno v življenju? Ali je to status, ki ga človek uživa v družbi, ali je to denar, ali je to družina, ali so to prijatelji, ali so to dosežki, ali je to zdravje, ali je to …? Ne vem. Nimam pojma. Nekomu bi se zdelo zdaj to, drugemu spet kaj drugega. Se mi pa vedno bolj zdi, da se pehamo za napačnimi stvarmi. In torej, kaj je res pomembno v življenju? Mislim, da to, kar se nam posamični trenutek zazdi. Pica, ki se nam dani trenutek zahoče, je prav tako pomembna kot prijatelj, ki te vsak dan pokliče. Ali pesem, ki si jo prikličeš iz daljnih nostalgičnih spominov in jo potiho zamrmraš ali naglas zapoješ. Koncert so pričeli s pesmijo Pa ta jutranja zarja, ki nas je prebudila s svojo svežino in mirnostjo in zvabila sončne žarke na publiko z vzklikom dobro jutro!. Tako se je pričel dan. Pa so se spraševali »Kje so moje rožice, pisane in bele«. Pa saj vedo, da ni tako pomembno, kakšne so in kdaj cveto, pač pa da jim krajšajo čas in jih razveseljujejo. In če bi te rožice znale govoriti, bi dejale: pojte, oj, pojte, da nam bo lepo, saj brez petja nam je prav hudo. OPZ OŠ FLV Slivnica, ki je v mesecu aprilu prejel srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Slovakia cantat 2012 na Slovaškem v Bratislavi, se je predstavil s tekmovalnim programom. S pesmijo Ptica soncu poje so nas spomnili, da smo ljudje zahtevnejši od ptic, da rabimo celo vrsto pogojev, da se razveselimo. Mora nam dati zdaj to zdaj ono, da ga je vredno živeti. A ptica ve, da tudi za oblaki žari svetloba. Predsednica DU Nuša Hojnik se je ob zaključku zahvalila za dolgoletno sodelovanje tudi vsem bivšim pevcem in pevkam ter zborovodkinji Miri Prel. Jaz pa vam povem, da vem, da je na nebu sreča. Podnevi in ponoči sta tam žarek sonca ali svetloba zvezde. Če sta zakrita z oblakom, še ne pomeni, da ju ni. Zvezde na nebu sijejo, preprosto ne delajo drugega, kot da žarijo. Žarijo na tiste, ki kdaj pogledajo v nebo, in na tiste, ki nikoli ne pomislijo nanj. In čeprav so pevci glasno zapeli, da nimajo cajta, verjamem, da si ga bodo vzeli vsaj toliko, da bodo pogledali kdaj v nebo in si kaj zaželeli. Petra Trstenjak Foto: Andreja Prel Moški zbor pa je sanjal o rožicah, takšnih in drugačnih … Le o kakšnih? 41 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST MEŠANI PEVSKI ZBOR DU SLIVNICA V naši občini v treh društvih upokojencev uspešno delujejo pevski zbori. Nastopajo na občinskih in krajevnih praznovanjih, kulturnih prireditvah in prirejajo samostojne nastope – koncerte. Med njim je tudi mešani pevski zbor DU Slivnica z zborovodkinjo Miro Prel, profesorico glasbe na OŠ FLV Slivnica. Zbor, ki ga je pred sedanjo zborovodkinjo vodila Karla Zavec, uspešno deluje že dvajset let. V letošnjem letu je zbor nastopil na več prireditvah: na občnem zboru DU Slivnica, na zaključni proslavi praznika KS Orehova-Hotinja vas, na koncertu Moškega pevskega zbora DU Orehova-Hotinja vas, na reviji pevskih zborov društev upokojencev Maribor. Uspešno je izvedel letni koncert z gosti – moškim pevskim zborom DU OrehovaHotinja vas in otroškim pevskim zborom OŠ FLV Slivnica, ki je bil 24. maja 2012 v telovadnici osnovne šole v Slivnici. Udeležilo se ga je lepo število ljudi in telovadnica je bila skoraj povsem polna. Pevci vseh treh nastopajočih zborov so jih »nagovorili« z ubranim petjem, ki je mnogim seglo v srce. Pevke in pevci našega zbora DU Slivnica redno prihajajo na vaje in se veselijo vsakega nastopa. Petje jih sprošča, razveseljuje, poglablja ljubezen do petja in krepi medsebojne, medčloveške vezi. Petje je človekov svojevrstni duhovni napoj, ki napolni dušo, razveseli srce, razvedri čelo in po licih razprši sijoče žarke. V petju se prepletajo radost, šegavost, otožnost, razigranost, hrepenenje, upanje in …. Petje je kot jutranji svit, ki zažari v zarjo in se razpne v svetli dan, se zliva v večerno zarjo in se tiho zlije v nočni spokoj. Ta čudoviti zven življenja človeka obdarja vse življenje: z njim matere svojim otrokom sporočajo ljubezen, lepoto, radost in veselje življenja. Ko se v našem življenju veselimo različnih dogodkov, v nas življenje zakipi v veselje in radost, ki zazveni v pesem. Pojemo ali poslušamo petje, da si sprostimo dušo, se napolnimo s prijetnimi občutji in okrepimo življenjske moči. Ko nam življenje zasenči žalost in otožnost, s petjem znova v srcu zaiskrimo nove žarke, ki nam prinesejo uteho in nove upe. Zato naj živi pesem. Dokler bo živo petje, v človeku, v nas ne bodo usahnili skrivni izviri prečudnega napoja življenjskih moči. In pevski zbori ohranjajo, gojijo, bogatijo in med ljudi širijo ta prečudni napoj življenja! Potrjuje se rek, da pesem človeka spremlja od zibelke do groba. Ne le spremlja, ampak v človeku in s človekom živi! Naš pevski zbor bo z vajami nadaljeval jeseni in bo v naslednjem letu gotovo zopet ubrano zapel tudi nove pesmi. Radi bi povečali število pevk in pevcev in zbor okrepili. Zato vse, upokojence in druge, ki radi pojete in ste pripravljeni nekaj svojega časa preživeti s petjem na vajah in nastopih, se družiti z ljudmi, ki v srcu dobro mislijo, vabimo, da se nam pridružite, vključite v mešani pevski zbor DU Slivnica. Svojo odločitev sporočite na naslov Društvo upokojencev Slivnica, Mariborska c. 10, 2312 Orehova vas ali povejte pevkam in pevcem zbora, ki jih poznate. Veseli bomo vsake nove pevke in pevca in vse bomo prijazno sprejeli! Martin Kramar 21. POMLADNO SRECANJE Vsi se želimo imeti lepo … A ni tako? Ja, je sila preprosto za tistega, ki tako tudi sam hoče. Poznate vzklik Shakespearjevega junaka: »Besede, besede, besede …« Toliko lepih in visokoletečih besed se izreče dnevno, tudi polnih obljub, vse preveč pa je tudi besed, ki jih ne bi bilo treba izgovoriti, ki tonejo v pozabo, ki jih želimo pozabiti. Vse preveč je besed. O dejanjih pa ni niti sledu? O, pa še kako dejavni so bili naši mladi in manj mladi občani. Vse leto pojejo, plešejo – vadijo korake, intonacijo – njihovi mentorji si belijo glave, da bi se čim več naučili in prijetno združili s koristnim. Da bi lahko predstavili svoj celoletni trud, je KD Slivnica v mesecu aprilu priredilo tradicionalno Pomladno srečanje. Popoldan so nam popestrili najmlajši in najstarejši občani Občine Hoče-Slivnica. Zaslišala se je uvodna pesem, tista davna, še neizpeta »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh /…/« in razveselil nas je Kekec s palico v roki, ki je strumno stopil pred občinstvo in privabil nasmeh 42 na usta. Nato so se nam predstavili pevski zbori, plesne skupine, folklorna skupina OŠ FLV Slivnica, skupini Račk in Sovic iz Vrtca Slivnica, MoPZ DU Orehova-Hotinja vas, MePZ KUD Hoče in Folklorna skupina KUD Milke Zorec. KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Kljub vsemu trudu in prizadevanjih čutim, da smo kot občani premalo pozorni, koliko ljudi (mladih in starih) se v naši občini, v okviru šolskih ali obšolskih dejavnosti, tudi v društvih izven šole, angažira, in to iz ponosa in zanosa ustvariti nekaj več, nekaj drugačnega, nekaj vrednega, nekaj, kar bi širše gledano družbi dalo nek smisel, vrednost. Naša kulturna dejavnost v občini je konkretno bogata, dejavna na več področjih, ki ustvarjalno posegajo v svet posameznika in družbe. Hoče se vedno na novo izkazati in dokazati, konkretizirati z dejanji. Vsi ti ljudje s svojo dejavnostjo ne zalagajo naše družbe zgolj z lepimi idejami, temveč jo spreminjajo, sooblikujejo, navdihujejo … Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem želim, da želja po ustvarjanju nikdar ne bi usahnila in izgubila moči. V kolikor bi bilo moči premalo, pa se spomnite pripovedke o Petru Klepcu, ki je milo sanjal ob vročih poletnih dneh, v senci pod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe, ki jih je gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi se te sanje nenadoma uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dela ne bilo, ne trpljenja, ne ponižanja, ne bridkosti – od kod bi bile sanje? Zato naj bo v slehernem od nas, na vsakem koraku, vera v samega sebe, v lastno prepričljivo spoznanje, da sanjamo, ker živimo – in ker živimo, so sanje lahko uresničljive. Petra Trstenjak, predsednica KD Slivnica Foto: Lara Pučko 43 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST LETNI KONCERT KUD HOCE Pred začetkom poletnih počitnic člani KUD Hoče pripravimo letni koncert. Tudi letos je bilo tako. Prireditev, ki smo ji dali naslov »Veselo v poletje«, smo izvedli prvega junija. Sodelovale so vse sekcije KUD: mešani pevski zbor, tamburaši in rogisti. Program so popestrili še mladi pevci OŠ Dušana Flisa Hoče in gostujoči mešani pevski zbor KUD Bezena. Prireditev poklanjamo vam, drage občanke in občani, zato nas tudi naslednje leto pridite poslušat, saj s svojim delom ohranjamo kulturno dediščino. Z izborom programa se trudimo, da bi vas razvedrili in za kakšno urico pozabili vsakdanje tegobe. Pa le veselo v poletje; naberimo si moči, da se bomo jeseni lažje spoprijeli z vsem, kar nas čaka. Milka Primec, predsednica MePZ KUD Hoče 44 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Koncert moškega pevskega zbora DU Orehova-Hotinja vas V soboto, 2. 6. 2012, smo v dvorani Kulturnega centra v Hotinji vasi prisluhnili zborovskemu petju, tistemu, ki nas že štirinajst let razveseljuje s svojim glasbenim izborom. Organizator prireditve je bil MoPZ DU Orehova-Hotinja vas, ki je v goste povabil še dva zbora: MePZ DU Slivnica, ki ga vodi zborovodkinja Mira Prel in MoPZ KUD Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava, ki ga vodi zborovodkinja Nevenka Gril - Hameršak. Trije baritoni MoPZ DU Orehova-Hotinja vas, Franc Kovač, Stanislav Toplak in Anton Bedjanič, so nas zanosno popeljali v samo popoldne s pesmijo Eno devo le bom ljubil, v kateri se skriva vsa ljubezen do naše domovine. Prepevajo pod vodstvom zborovodkinje Darinke Teršek, ki že trejo sezono deli umetniške trenutke s svojimi pevci in veliko prispeva v njihovo zakladnico spominov. Nastopila je tudi prof. Tina Bohak, ki zaključuje doktorski študij na smeri glasbena pedagogika; brez nje si kulturne prireditve v domačem kraju sploh ne moremo več zamisliti. Ob zvokih njene harmonike so noge poslušalcev kar tiho udarjale ob tla in negibnost človeškega telesa je kar onemela. Prireditev je vodila Karmen Soban, ki je ob koncu prireditve povzela sporočilo vseh nastopajočih, da pesem s svojo močjo stke pristne prijateljske vezi, zbliža ljudi in jim vlije moč. Vabljeni vsi prijatelji petja na praznovanje 15. obletnice v letu 2013. Franc Bukovec, DU Orehova-Hotinja vas Foto: Jože Požgaj NOGOMETNI TURNIRJI V HOCAH - pomlad 2012 Meseca marca smo v Nogometni šoli Damirja Pekiča Hoče organizirali nogometne turnirje za mlade nogometaše na igrišču z umetno travo, pokrito z napihljivo halo. Organizirali smo tri turnirje, in sicer za selekcije U7 (letnik rojstva 2004 ali mlajši), U8 (letniki rojstva 2003 in mlajši) ter U12 (letniki rojstva 1999 in mlajši). Na vseh treh turnirjih skupaj se je udeležilo 34 ekip iz Maribora, Velenja, Ptuja in Prekmurja ter sodelovalo 350 otrok, kar je vzpodbudno število za prvo leto organizacije turnirjev. Zmagovalci na posameznih turnirjih so bili: U7 – NK Turnišče, U8 – NK Miklavž in U12 – NK Radgona. Meseca aprila in maja smo tekmovali v ligah MNZ Maribor in ob tem pridno vadili pod taktirkami naših trenerjev. Prvi rezultati našega kvalitetnega dela z otroki se že kažejo in tudi v prihodnje jim želimo ponuditi še več znanja s strani stroke. Zraven otrok se dodatno izobražujejo tudi trenerji, ki so se izpopolnjevali na Dunaju. Po dobrem letu trdega dela na vseh področjih ocenjujemo, da smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, v naslednji tekmovalni sezoni 2012/2013 pa bomo tekmovali z vsemi selekcijami, od najmanjših, ki še obiskujejo vrtec, do mladincev in tudi z člansko vrsto. Naša največja želja pa je, da bi v novi sezoni tekmovali na svojem igrišču in se hkrati zahvaljujemo vsem, ki ste in še boste pomagali vrnitvi nogometa v Hoče. Pa saj veste: šport številka ena na svetu mora biti tudi v Hočah. UO NK HOČE 45 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST REZBARJI IN EPK MARIBOR 2012 Prav v začetku meseca junija smo zaključili še z eno več ali manj uspešno izpeljavo našega delovnega področja. Že v preteklem letu, nekje v mesecu septembru, smo pričeli s pripravami za izpeljavo mednarodne kiparske razstave »Živimo z lesom« 9. 5.–2. 6. 2012 in mednarodne kiparsko-slikarske kolonije »Drevesna debla govorijo« 26. 5.–2. 6. 2012 v Mariboru, in sicer v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Z mednarodno razstavo-rezbarsko kiparskih del »Živimo z lesom« smo samo potrdili že navezane stike in prijateljstvo s Fundacijo za kulturo na vasi iz madžarske, prav tako s podobnim društvom iz slovaške in predstavnikom iz Srbije in Ukrajine. Skupaj je razstavljalo svoja dela 15 razstavljavcev iz omenjenih držav. Razstavljavcev iz Slovenije je bila ta številka krat dva, na novo so se nam pridružili sodelavci na tem področju iz Avstrije. Iz Avstrije je razstavljalo devet razstavljavcev in prav s slednjimi smo dogovorno in programsko vzpostavili nove smeri delovanja. Glede na to, da je bilo v našem občinskem glasilu že toliko napisanega o naših mednarodnih razstavah, bi se pisanja o tem izognil, poudariti bi pa želel samo otvoritev razstave. Razstavni prostor je bil v Mariboru na Koroški cesti 8, tako imenovani K8, otvoritveni program pa je potekal v lepem vremenu s pričetkom ob 18. uri na Glavnem trgu. Samo otvoritev je povezoval tajnik društva Srečko Hvauc, nastopali so: pevsko društvo iz Lendave in Rač, plesna skupina Osnovne šole Franc Lešnik - Vuk iz Slivnice, prav tako sta svoje pevske sposobnosti izpeli dve deklici iz Telekesa na Madžarskem v njihovi narodni noši. Dr. Judith Zagorec Scukanam je recitirala pesmi iz svoje izdane zbirke, rezbar ing. Marjan Vodnik je nadaljeval delo opisane predhodnice, vendar iz svoje izdaje. Nekaj kratkih besed smo spregovorili spodaj podpisani predsednik Združenja rezbarjev modelarjev lesa Slovenije, predsednik Fundacije za kulturo na vasi iz Madžarske Ferenc Nick in seveda župan naše občine Jožef Merkuš. Gospod Merkuš je v kar nekaj stavkih opisal otvoritveni program, ki je povezal osnovno šolo iz naše občine s kulturniki iz sosednje občin, Rač, Lendave in Madžarske. Med ostalim je pohvalil prizadevanje našega društva za sodelovanje na evropski prestolnici kulture. Vsekakor pa si zaslužijo par besed zahvale članice Društva žena iz Hoč, ki so nam priskočile na pomoč in brez kakršnega koli nadomestila pripravile in postregle na otvoritvi dobrote svojih pridnih rok. K tej misli bom dodal: podobnih primerov je sila malo tudi na drugih področjih in res je škoda, da nas je čas vsaj v večini pripeljal v tako kalne vode. Mogoče še nekaj o koloniji, ki je potekala v sklopu razstave, torej tudi v sklopu EPK MB 2012, na parkirnih prostorih trgovskega centra Qlandija. Vodja, direktor Qlandije Martin Petelinšek, nam je bil velika podpora in pomoč pri sami izvedbi. V nekaj dneh je nastalo osem skulptur. Naš namen je, da s postavitvijo teh skulptur dodamo dodano vrednost pohodniški poti Slivnica– Šestdobe z ene strani in Fram–Šestdobe z druge strani ter 46 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST skupno nadaljevanje mimo Pljučne bolnišnice do vrha Hoškega Pohorja. Kot ste lahko opazili je naš namen tudi še bolj utrditi povezavo med obema občinama in obema KS Fram in Slivnica. Na koloniji so sodelovali kiparji iz Madžarske, Slovaške, ZDA (zdaj že domačin iz Radizela) in dva slikarja. Ustvarjene skulpture bodo še kar nekaj časa v Qlandiji, in sicer od 22. 6. skoraj mesec dni, razstavljene bodo za vse obiskovalce Qlandije. Ker je narava takšnega srečanja med ostalim, da si udeleženci v ustvarjalnem času kaj ogledajo, smo jim omogočili prevoz z gondolo na Pohorje in nazaj, na povabilo ravnatelja Srednje lesne šole iz Maribora Aleša Husa pa ogled razstave končnih izdelkov šolnikov in šolskih prostorov. Pogovorno smo zaključili srečanje v jedilnici s kavo in sokovi. Ker gre v tretje rado, se bomo v septembru še pojavili v programu EPK, in sicer smo uspeli na prošnjo naših madžarskih kolegov pripeljati v program EPK nastop 20 srednjeveško oblečenih otrok iz madžarske, ki bodo ulično izvajali glasbo s tolkali. In ko misli strnem, sem ponosen, da smo uspeli sodelovati na Evropski prestolnici kulture Maribor 2012, verjetno edini takšni priložnosti moje generacije na domačem pragu. Res je, da brez sredstev občine glede točk projekta in donatorjev to ne bi bilo izvedljivo. Hvala vsem. Srečko Ornik, predsednik ZRMLS SD FRANC LEŠNIK VUK zakljucilo sezono s prvim mestom na državnem prvenstvu Strelsko društvo iz Hotinje vasi spada med društva z dolgoletno tradicijo in med najstarejša društva v Občini Hoče-Slivnica. Predvsem dajemo v društvu velik poudarek strokovnemu delu, ki se vedno vrne z obrestmi. Tu ne mislim le na rezultate, ampak tudi na razvoj športnikove osebnosti. Med vsemi ostalimi izstopa mladinka Teja Razboršek, ki je prejela naslov športnica leta 2011 Občine HočeSlivnica. Posamezno je v tej sezoni dosegla prvo mesto na regijskem prvenstvu, drugo mesto v ll. državni ligi, šesto mesto na državnem prvenstvu ter drugo mesto na študentskem prvenstvu Slovenije. V tej sezoni se je društvu pridružila tudi uspešna strelka Klavdija Pufič, kar je dalo društvu dodatno motivacijo za nadaljevanje in povečanje strokovnih treningov. Pretekla sezona je prinesla bogato bero športnih uspehov. Predvsem se je za zaključek izkazala ekipa članic v postavi Klavdija Pufič, Tina Grabnar in Sonja Sreš, ki so na državnem prvenstvu v Portorožu premagale vso konkurenco in se vrnile domov z zlatom. Posamezno je bila Klavdija v Portorožu četrta. Pred tem so ubranile tudi naslov regijskih prvakinj, kjer so posamezno osvojile prvo mesto Klavdija Pufič, drugo Tina Grabnar, tretje Sonja Sreš. Prav tako so regijski prvaki postali člani s serijsko zračno puško v postavi Matjaž Doberšek, Ivan Kopše, Andrej Žižek. Skozi vso sezono so potekala tekmovanja v raznih ligah, kjer se je, med ostalimi dosežki, članska (pretežno ženska) ekipa v enotni konkurenci prebila iz druge v prvo državno ligo. Najmlajše kategorije so že kljub svojim začetkom zelo uspešne, saj so regijski prvaki ŠŠD v kategoriji cicibani v postavi Maj Gajser, Matevž Gregorc in Aleksander Stoilković. 47 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST A najbolje delata z roko v roki strokovnost in primerni prostorski pogoji. V društvu težko pričakujemo prepotrebno razširitev oz. pridobitev dodatnih novih prostorov za treninge v novi športni dvorani v Hočah, kar bi omogočalo neprimerno lažje delo predvsem z mladimi, saj le s pridobitvijo mladine v društvo lahko računamo z nadaljevanjem uspešnega dela, da bomo lahko posegli po višjih in mednarodno odmevnih rezultatih. Jernej Jazbinšek, predsednik SD FLV POHORSKI ABOHI ŠIRIJO DOBER GLAS Nekaj prijateljev nas je 23. junija 2006 sedlo skupaj in ugotovilo, da bi lahko povezani v klub spoznali še kakšnega motorista, bolj organizirano potovali in odkrivali lepote Slovenije in sosednjih dežel in rekli kakšno o motorističnih temah. Nastal je MK Pohorski abohi, ki po šestih letih delovanja združuje motoriste naše občine, pa tudi sosednjih, vse tja do Slovenske Bistrice. Najbrž je veliko število zadovoljnih članov posledica dobrega delovanja kluba, ki sledi svoji primarni ideji, to je prijetno neobvezno druženje, občutek svobode in užitek v vožnji z motorji, spoznavanje novih krajev, ljudi in njihovih navad. Člani MK Pohorski abohi se udeležujemo tudi moto zborov v Sloveniji in v tujini in tako širimo glas o naši občini. Ker se včasih zdi, da smo motoristi druščina samosvojih odraslih, naj pojasnim, da čutimo družbeno odgovornost in to izkazujemo tudi s tradicionalno krvodajalsko akcijo, ki jo pripravimo vsako leto, pa tudi z organizacijo dneva varne vožnje, ki ga pripravimo vsako leto v mesecu juniju. Letos smo dan varne vožnje MK Pohorski abohi pripravili 9. junija na igrišču pred OŠ Dušana Flisa, pri tem pa sta nam bila v veliko pomoč Avto šola Formula 3000 in mag. Jernej Šorli, strokovnjak na področju cestno prometnih predpisov. Udeleženci v prometu pa nismo samo motoristi, zato smo na predavanje o cestno prometnih predpisih povabili tudi ostale občane Občine Hoče Slivnica. Obveščanja smo se lotili s plakati in letaki, občinsko upravo, društva iz naše občine in politične organizacije pa smo o poučnem dogodku obvestili pisno. Udeležence smo skušali pritegniti z mislijo, da se cestno prometni predpisi spreminjajo in da je potrebno znanje s tega področja obnavljati. Vse to smo združili s šesto obletnico kluba MK Pohorski Abohi in povabljene počastili z Abohovim golažem. Žal pa nam jo je zagodlo vreme, tako da se je šole varne vožnje udeležilo le nekaj motoristov iz prijateljskih klubov in občanov naše občine. Kljub nizki udeležbi smo si začrtali, da tovrstno izobraževanje izvedemo tudi prihodnje leto, saj si želimo, da bi postala varnost prva misel vsakega udeleženca v prometu, še preden sede za volan, bilanco ali se poda na pot. Pa še za konec. Letos smo se udeležili mednarodnega motorističnega shoda v Umagu, kjer je naše barve zastopalo 60 članov. 16. junija pa se je na pot po bivši Jugoslaviji, vse tja do Makedonije, odpravilo 16 članov našega kluba. Udeležili smo se tudi kuhanja Lisjakovega golaža, raznih shodov na Štajerskem in drugod. Skratka, trudimo se po svojih najboljših močeh prispevati k prepoznavnosti naše občine po Sloveniji in daleč naokrog. 48 Imamo se lepo, klub temu da se nenehno ubadamo s prostorsko stisko. Zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Prepričani smo, da nas vidite in slišite, ko se vozimo po cesti. Lep bajkerski pozdrav! Dani Pehant Fotografije: Davorin Repnik KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST FORMIS MINI DRUGIC ZAPORED Deklice Formis mini ubranile naslov med 40 ekipami v državnem prvenstvu v mini odbojki Finalni turnir je 20. maja potekal v športni dvorani v Miklavžu pred velikim številom navijačev iz različnih koncev Slovenije, ki so videli slavje domače ekipe Formis mini. Rezultati finalnega turnirja: • polfinale: Formis mini : Ankaran 2:1 (25:18, 15:25, 25:21) • polfinale: Calcit Volleyball : Grosuplje 2:0 (25:17, 25:22) • za 3. mesto: Ankaran : Grosuplje 2:1 (23:25, 25:13, 25:10) • finale: Formis mini : Calcit Volleyball 2:0 (25:17, 25:10) Na koncu sta ravnateljica OŠ Miklavž ter župan Občine Hoče-Slivnica deklicam podelila zaslužene pokale, medalje ter spominska darila. Najboljše igralke vsake ekipe so prejele še lepe praktične nagrade. Najboljša igralka pri ekipi Formis mini je bila Nina Jug, nagrado za najboljšo igralko državnega prvenstva v mini odbojki za sezono 2011/2012 pa je prejela Ana Ledenik, prav tako iz ekipe Formis mini. Na tem mestu, bi se še enkrat zahvalil vsem, ki so nam priskočili na pomoč, da smo lahko brez večjih težav izpeljali finalni turnir, v svojem imenu ter v imenu deklet, hvala vam. Ekipa Formis mini: Ana Ledenik (kapetanka), Pia Pravdič, Nika Brumec, Nina Jug, Jona Bauman, Anja Ertl, Nika Zidar, Nika Babič, Kaja Tenko, Tonja Čižič, Eva Grmek, Melani Koprek, Lucija Colnarič. V mesecu maju so potekala tudi šolska tekmovanja v mini odbojki, na katerih deklice OŠ Hoče niso poznale poraza ter so tako osvojile območni turnir, kjer tekmujejo obmariborske šole kot tudi področni turnir, kjer se pridružita dve najboljši mariborski šoli ter se tako dvakrat okitile z zlatimi medaljami. Ekipo Formis mini so sestavljale tudi deklice iz OŠ Miklavž, ki so osvojile 2. mesto na območnem ter 2. mesto na področnem turnirju. Na koncu bi še enkrat čestital vsem deklicam, ki so bile del tega uspeha saj jih sedaj večina prestopi v kategorijo male odbojke, ter se zahvalil njihovim staršem za dobro sodelovanje ter seveda za odlično podporo s tribun. Hvala Vam za čudovito sezono ter veliko uspehov še naprej. »Enkrat mini, za vedno mini – Formis mini!« Boštjan Glodež Foto: Vasja Grmek 49 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST DEVETO DRŽAVNO PRVENSTVO V TRADICIONALNEM KARATEJU Ljudje se vse preveč spotikamo ob težave, napake in negativne stvari v življenju, radi pa pozabimo na pohvalo, vzpodbudo in motivacijo za otroke. Zato moram pohvaliti dosežke, saj sem še posebej ponosna na učence 9. razreda OŠ Dušana Flisa Hoče, otroke iz vaše občine. Ti vaši otroci trenirajo tradicionalni karate v sosednji Občini Rače-Fram; Matej Žnidarič trenira že kar nekaj let, Bor Purnat, Inja in Tim Miljatović pa so svojo pot začeli v letu 2011. 13. 5. 2012 je v Žirovnici potekalo 9. državno prvenstvo v tradicionalnem karateju SZTK. S ponosom vam sporočamo, da so štirje udeleženci tekmovanja vaši učenci na OŠ Dušana Flisa. Dosegli so izjemne rezultate in zaslužijo si javno pohvalo. Državni prvaki: Matej Žnidarič (kihon kumite), Bor Purnat (kata) Team Kata To-Te 3 (Tin Miljatovič, Bor Purnat ter Matej Žnidarič) Viceprvaka: Bor Purnat (kihon kumite), Matej Žnidarič (kata) Tretja mesta: Tin Miljatovič (kihon kumite), Inja Miljatovič(kata) Četrta mesta: Tin Miljatovič (kata) Pošiljam vam tudi nekaj utrinkov s tekmovanja. Čestitke vsem! Lepo vas pozdravljam in upam, da boste tudi vi tako ponosni nanje kot smo mi v klubu. Metka Kovač, izvršilni odbor, Društvo borilnih veščin To-Te Rače VADBA ZA ŽENSKE Z OSTEOPOROZO Osteoporoza je bolezen, ki prizadene predvsem ženske. Pri tej bolezni postanejo kosti lažje lomljive, zato pa imajo ženske z osteoporozo v telovadnici OŠ Franca Lešnika - Vuka že sedem let zaradi vadbe manjše možnosti za zlome oz. se jim stanje ne slabša. Vadba je vsak torek po eno uro in pol. Od januarja 2012 se jim je kot strokovna profesorica športne vzgoje in kot njihova vaditeljica pridružila Jasmina Jernejšek. Prof. Jasmina je v nekaj mesecih skupnega sodelovanja opazila velik napredek pri razvoju motoričnih sposobnosti, predvsem koordinacije in ravnotežja. »Njene punce«, kot jim pravi, pa so zelo motivirane in delavne. Dodala še je, da je delati z njimi pravi užitek. Vadba deluje v okviru društva upokojencev. Sprva je vadbo vodila diplomirana fizikalna terapevtka Stanka Kolar. Le-to je na začetku obiskovalo deset žensk, zdaj pa se je število povečalo na devetnajst. V prvi vrsti se vadbe udeležujejo zaradi telesne aktivnosti, takoj za tem pa je druženje in dobro počutje. Pri vadbi jim je zelo všeč pestrost le-te. Med telovadbo se razmigava celo telo, telovadijo pa postopoma, torej od glave do nog. To uro in pol pa imajo kar veliko dela - začnejo z ogrevanjem, k čemur prištevajo hojo, tek in vaje v gibanju, nadaljujejo z 50 gimnastičnimi vajami, brez rekvizitov. Imajo pa tudi vaje z utežmi, s trakovi in palicami ter tudi krepilne vaje na orodju. Na tleh izvajajo raztezne vaje kot tudi krepilne. V vadbo vključujejo tudi dihalne vaje. Pri osteoporozi ni dokončnega zdravljenja, k dobremu počutju pa prispeva tudi dobra prehrana in druženje na začetku in koncu šolskega telovadnega leta v gostilni Zupanc. Seveda pa telovadbe ne bi bilo, če pobude za to ne bi dala dr. med. Andreja Bosiljevac, spec. radiolog, ki vadbo tudi redno obiskuje. K vadbi sprejemajo tudi nove člane. Začetek vadbe bo septembra, mogoče s kakšno udeleženko več. Lucija Pišek KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST PREDSEDNIK TÜRK CESTITAL ORGANIZATORJU V Radizelu se je tudi letos zgodil največji slovenski dogodek s področja moto športa, dirka svetovnega prvenstva MX3 in WMX v motokrosu. To je bilo že 42. tekmovanje svetovnega prvenstva v organizaciji AMD Orehova vas. Letošnje tekmovanje se bo v zgodovino zapisalo po uspešni izvedbi ter po slovenski zmagi. Člani društva so se še enkrat posebej izkazali z brezhibno organizacijo in niti muhasto vreme jim ni prišlo do živega. Še nekaj dni pred dirko je vse kazalo na to, da bo prireditev stekla brez nevšečnosti, saj je vreme omogočalo nemoteno pripravo dirkališča. Nato pa je prišlo deževje, ki je otežilo razmere na progi in delavcem skrajšalo noči, saj jih je čakala obilica dodatnega dela, da je bila proga v nedeljo nared za dirke najboljših motokrosistov in motokrosistk svetovnega prvenstva. Letos je v Radizel prišlo štirideset motokrosistov in skoraj trideset deklet. Med tekmovalkami nežnejšega spola Slovenci nismo imeli svoje predstavnice, je pa bilo zato bolj pestro pri motokrosistih, kjer se je na startni rampi zvrstilo kar nekaj Slovencev. Vse oči so bile uprte v domačina iz Radizela Saša Kraglja, ki se je letos odločil nastopiti le na domači dirki MX3 ter v Klemena Gerčarja in Matevža Irta, ki letos tekmujeta na vseh dirkah sezone. Junak tekmovanja je na koncu postal Klemen Gerčar, ki je poskrbel, da je zmaga končno ostala doma, s tem pa je osvojil tudi pokal za memorial Franca Fingušta. Matevž Irt je bil na koncu četrti. Kraglju se tokratna dirka ni izšla povsem po načrtih, saj je bil v obeh vožnjah vpleten v padec in je dirko po šestem in dvanajstem mestu zaključil na skupnem osmem, s čimer je ujel uvrstitev med prvo deseterico. Svečano otvoritev tekmovanja je v nedeljo izvedel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je bil znova navdušen nad dogodkom in je po dirki posebej pohvalil organizatorjevo delo. Poleg predsednika republike je predsednik AMD Orehova vas Jožef Žunkovič v nedeljo gostil tudi župana Občine Hoče-Slivnica Jožefa Merkuša. Predsednik Türk je ob organizaciji pohvalil skrb za mlade aktiviste in tekmovalce ter dodal, da občuduje drznost vseh tekmovalk in tekmovalcev. Poudaril je, da je, da športni dogodki na tako visoki ravni pomenijo tudi nove priložnosti na področju turizma in gospodarstva. Predsednik AMD Orehova vas Jožef Žunkovič je bil po dirki zadovoljen tako z izvedbo kot z rezultati. »Veliko število tekmovalcev in tekmovalk, slovenski tekmovalec na zmagovalnem odru, tekma brez večjih poškodb ter sončno nedeljsko popoldne in številni gledalci iz Slovenije, Avstrije in drugih sosednjih držav so tiste stvari, zaradi katerih menim, da je letošnje svetovno prvenstvo v motokrosu bilo izjemno uspešno. Ta dejstva so na najboljši možen način nagrada vsem članom, prijateljem in podpornikom društva, ter meni osebno, za njihovo nesebično prostovoljno delo v pripravi in izvedbi tekme,« je dejal Žunkovič, ki je dodal: »Velja poudariti, da so organizacijo in izvedbo tekme pohvalili tako predstavniki FIM (mednarodna motociklistična zveza, op. p.) kot predsednik države dr. Danilo Türk. Predstavniki FIM so na tekmi posebej občudovali miren, učinkovit in 51 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST profesionalen pristop članov društva k reševanju težav, ki jih je povzročalo vreme in obilica dežja, predsednik RS pa je izrecno pohvalil prizadevnost, učinkovitost in voljo članov ter podpornikov društva, da ne glede na ekonomske razmere uspemo izvesti dirko svetovnega formata, ki Slovenijo vedno znova uvršča na zemljevid uspešnih držav tega sveta. Menim, da smo tudi v naši občini lahko ponosni na tekmo, na kateri sodelujejo tekmovalci 23 držav iz vsega sveta.« Po besedah organizatorja je bila priprava letošnjega tekmovanja težja kot minula leta. Vremenski pogoji jim niso bili najbolj naklonjeni, težje je bilo tudi pri pridobivanju finančnih sredstev. AMD Orehova vas se zato zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem prireditve ter gledalcem, ki so se med vikendom zbrali ob radizelski progi, obenem pa ljubitelje motokrosa na dirko svetovnega prvenstva vabi spet prihodnje leto. Letos bosta na progi v Radizelu še dve tekmi. Prvega septembra bodo gostili pokalno tekmo v cross countryju, 7. oktobra pa bo finale državnega prvenstva v motokrosu. Besedilo: Andreja Prel Fotografije: Andreja Prel in Borut Celan KOLESARJENJE PO HALOZAH IN GORICKEM Kolesarji kolesarske sekcije Planinskega društva Skalca Hoče-Slivnica smo se 2. maja podali na letošnje prvo kolesarjenje. Začetek naše kolesarske poti je bilo mesto Ptuj. Nadaljevali smo proti Zavrču ter do mejnega prehoda Leskovec, kjer smo prestopili mejo s sosednjo Hrvaško in kolesarili do dvorca Trakoščan. Dvorec stoji sredi parka, na visokem stožčastem hribu, ki se dviguje nad jezerom. Nastal je v 13. stoletju kot opazovalna trdnjava v obrambnem sistemu Zagorske grofije. V prvih stoletjih lastniki dvorca niso znani, prvi znani lastniki so grofje Celjski. Po ogledu gradu in po krajšem počitku smo se obrnili proti domu. Preko mejnega prehoda Gruškovje smo se vrnili na Ptuj. Prijetno kolesarjenje je bilo dolgo 82 kilometrov. Poslovili smo se z dogovorom, da se dobimo na naslednjem kolesarjenju po Goričkem. Na Goričko smo se podali 12. maja. S kombijem smo se zapeljali do Moravskih Toplic, kjer smo začeli s kolesarjenjem v smeri Murska Sobota–Puconci–Grad– Moravske toplice. V kraju Grad smo si privoščili počitek ter si ogledali delno obnovljeni grad. Obnavljajo ga s sredstvi Evropske unije. Grad Grad (nekoč Gornjelendavski grad, madžarsko Felsőlendvai vár) stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem. Je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in bi naj imel 365 sob. Del prostorov je odprt za javnost. Na voljo je poročna dvorana, urejene so lončarska, kovaška in kolarska delavnice ter nekaj etnoloških zbirk. V gradu je manjša prodajalna spominkov. Vsako leto pripravijo odmevno prireditev Noč čarovnic, ki privabi okoli 20.000 obiskovalcev. V gradu je tudi sedež Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Kolesarjenje smo nadaljevali proti cilju, to so bile 52 Moravske Toplice. Ker so se na nebu začeli pojavljati temni oblaki, smo našo pot malo skrajšali. Od predvidenih 90 km smo prekolesarili samo 64 kilometrov. V Moravske Toplice smo prišli pred nevihto. Naš naslednji kolesarki izlet je s kolesom od izvira Drave do Maribora. Cveto Meglič KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST URJENJE IN DRUŽABNO SRECANJE ENOTE OZSC MARIBOR – SLIVNICA Zadnja majska sobota je za nami in z njo vselej nepozabno urjenje in druženje članstva, pristašev, sokrajanov enote OZSČ MB – Slivnica ter gostov iz hoške, malečniškoruperške, dupleške in rotovške enote. Kraj dogajanja je celo svetovno znan po motokros dirkah najvišjega ranga na znameniti radizelski progi. Vodstvo AMD Orehova vas smo že v januarju letos zaprosili za dovoljenje, da nam omogočijo pripravo in izvedbo naše lastne aktivnosti, ki je vselej podprta s strani krovne častniške organizacije, Občine Hoče-Slivnica in SD Franc Lešnik - Vuk iz Hotinje vasi. Vodstvu AMD Orehova vas, na čelu z Jožefom Žunkovičem, se za gostoljubje še enkrat zahvaljujemo. Nenazadnje lahko tudi povemo, da smo v akciji Očistimo Slovenijo, v soboto 24. 3. letos, prav na njegovo pobudo, saj je tudi član naše enote, skupaj z nekaj veterani vojne za Slovenijo iz Maribora pomagali očistiti tudi del motokros območja. Vreme je zjutraj pokazalo več obrazov, a na koncu se je v soncu zasmejalo. In z njim tudi mi, saj nam je šlo kot po maslu, tako pri urjenju, še bolj pri druženju. Zalednika sta se tudi tokrat izkazala. Vsega je bilo dovolj. Skupaj s častnimi gosti se je urjenja in kasnejšega druženja udeležilo 51 udeležencev. Žal, tudi tokrat, zaradi drugih obveznosti, ni mogel med nas naš župan Jože Merkuš. Po končanem urjenju v streljanju s serijsko zračno puško in metu šolske bombe na cilj nas je pozdravil predsednik krovne častniške organizacije Jože Škof. Kot vselej je izrazil zadovoljstvo v zvezi z aktivnostjo in prizadevnostjo vodstva in članstva enote. Poudaril je pomemben prispevek Občine HočeSlivnica pri delovanju območnega združenja in vanj vključenima občinskima enotama. Napovedal je aktivnosti in termine le-teh, ki sledijo, in obljubil, da bo do konca leta organizirano strokovno predavanje o teroristični dejavnosti, ki je v današnjih časih še posebej aktualna. Izpostavil je disciplinirano in varno vodenje obeh urjenj in pohvalil vodje tekmovanja in njihove pomočnike. Vsem dobitnikom pokalov in priznanj, kakor tudi vsem ostalim udeležencem v aktivnostih, je v olimpijskem slogu – pomembno je sodelovati – čestital. Sledila je razglasitev rezultatov. Fotografov kajpak ni manjkalo. Mšb/cilj 1. Slavko Habjanič – 30 tč 2. Boštjan Gril – 25 tč 3. Franc Rižnar -20 tč Ser. ZP/pos. - M 1. I. Pahor, 80 kr. 2. L. Lederer, 75 kr. 3. J. Lah, 74 kr. Ser. ZP/pos.- Ž 1.M. Pahor, 69/kr., 2. S. Bratuša, 62 kr. 3. M. Györek, 55 kr.;Ser. ZP Ekipno: 1. Enota H - M–R, 217 kr. 2. Enota Sli-2, 215 kr. 3. Enota Sli-1, 176 kr. Harmonika muzikanta Frančeka in Hermanova trobenta sta oznanili pričetek vselej čudovitega druženja. Bolj zagreti so se tudi zavrteli, pevci so zapeli kot slavčki, tudi aktualnih vicev ni manjkalo. In kaj so si pripovedovale članice-sokrajanke, kdo bi vedel, a njihova vedrina je pričala o tem, da govorijo o lepih stvareh. Fotograf Mihael je poskrbel, da smo si lahko na velikem monitorju ogledali marčno čistilno akcijo. Dolgo smo vztrajali. Kot se spodobi, smo pospravili za seboj. Čakajo nas nove naloge. Bruno Kremavc, stotnik Foto: Mišo Frajzman, član predsedstva OZSČ Mb, praporščak in fotograf društva KUŠCARJEVA 10. OBLETNICA Letos KD Kuščar praznuje deset let delovanja. Ob tej priložnosti smo za člane in naše simpatizerje priredili kolesarsko druženje. Jubilej smo praznovali 27. 4. 2012. Ob lepem sončnem vremenu se nas je zbralo 65. Kolesarjem smo ponudili tri proge. Skupina A se je podala na Račke ribnike, skupina B na Ptujsko Goro in tisti najbolje pripravljeni v skupini C smo kolesarili na Areh. Kot se za jubilejno slavje spodobi, smo se posladkali s torto. Ob tej priložnosti smo naše člane opremili z novo kolekcijo kolesarskih dresov. Hvala za vašo udeležbo. Lea Oblak, KD Kuščar 53 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST SKALCA SE NE DA So že vedeli, zakaj se naše planinsko društvo mora imenovati prav Skalca: nismo namreč trdna skala, ki se ne bi drobila – smo le 'skalca', ki kar nekako izgublja svoje delčke – ampak zato pa se vedno znova 'prikotalijo' novi kamenčki … Tako nas je za izlete vedno dovolj – če ne za večji, pa za manjši avtobus! Naše spomladansko potepanje po Kozjaku na Bricnik je bilo lepo druženje na velikonočni ponedeljek: po odkritju stare molitvene poti za samostanom nad Radljami smo se mimo cerkve sv. treh kraljev vzpeli na gozdnati vrh, od tam pa preko Primoža v Muto. Izlet, ki bi ga priporočala vsakemu, saj prav to svojo ožjo domovino tako malo poznamo. Konec meseca aprila pa smo svoj pogled – in avtobus – že usmerili na morje; letos nas je otok Lošinj sprejel v soncu in pomladnem zelenju kljub skromnim padavinam. Imeli Ker pa je bila že skoraj sramota, da nekateri naši planinci še niso prehodili Pohorja, smo konec maja opravili ta tridnevni pohod. Kljub slabim napovedim nam je bilo podarjeno pravo 'gosposko' vreme, nekaj kapelj dežja je bilo le za vzorec. Pohorje je lepo v vseh letnih časih, tokrat smo uživali v svežini pomladnega zelenja. Prvi dan od Bellevueja do Peska, drugi dan do Grmovškovega doma pod Veliko Kopo in tretji do Slovenj Gradca – klasična pohorska tura z dovolj časa za prijetno hojo, za večerni klepet in tudi 54 smo dva lepa cilja: osvojiti Osorščico, najvišji vrh otoka, in prehoditi otok Ilovik. Večini je to uspelo, čeprav nam je sonce (in kar sedem ur dolga pot!) na Osorščici, predvsem pa pogled na modro morje, kar vzbujalo skomine po plavanju. No, nekateri se niso dali in so se naslednji dan na Iloviku za kratek čas namočili … Zato pa smo prav vsi z veseljem prehodili del tega zanimivega otočka in čez preliv občudovali še zanimivejši otoček Sv. Peter, kamor so z okoliških otokov vozili pokopavat svoje umrle. Tudi na Iloviku je življenje marsikje zamrlo, narava pa se razkazuje v svojem bujnem cvetju: že na Lošinju smo občudovali ciklame, ta otok pa je bil z njimi prav posejan. Vedno bolj se zavedam, kako je te jadranske otoke vredno doživljati na pomlad. Se še bomo vrnili tja, če Bog nam ljubo zdravje da … za kak šopek šmarnic na Kremžarjevem vrhu. Izognili smo se turistični Rogli, zavili pa smo k Lovrenškim jezerom in tudi do Ribniškega jezerca. Nismo srečevali veliko planincev, saj te avto – žal – pripelje do sleherne pohorske koče; vendar se šele ob tej prehojeni poti zaveš bogastva gozdov in trat našega Pohorja. Mnogi smo to pot prehodili že večkrat, pa je vedno znova enkratna. Majda Strašek Januš Fotografije z morja Leon Jagodic in Janko Pahič, s Pohorja Marija Kaloh KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST SRECANJE INTERNIRANK V MARIBORU V sredo, 23. maja 2012, so se v Mariboru udeležile tradicionalnega srečanja bivše interniranke koncentracijskih taborišč. Večina teh žensk je bilo v taborišču Ravensbrück, na severu Nemčije, nekaj pa jih je bilo v Auschwitzu in drugih taboriščih in zaporih. V taborišču Ravensbrück je bilo med leti 1939 in 1945 zaprtih več kot 132.000 žensk in otrok. Od 160 še živečih se jih je srečanja udeležilo približno 50. Stare so med 82 in 96 let. Prišle so iz vseh koncev Slovenije, največ jih je bilo iz Primorske in ljubljanskega področja. V Mariboru pa so se jim pridružile še interniranke z mariborskega področja. Namen srečanja je bila ohranitev spomina na grozote, ki so jih pretrpele, istočasno pa opomin, da se te grozote ne bi več ponovile, saj so dogodki iz časa med drugo svetovno vojno te ženske zaznamovali za vse življenje. Tovrstna srečanja so zelo pomembna, čeprav odpirajo stare rane. Tudi letos je srečanje internirank s svojo prisotnostjo počastil Taboriščni odbor s predsednikom Matjažem Špratom. V Maribor so prispele približno ob deseti uri dopoldan. Pripeljale so se do muzeja, kjer so jih pričakali organizatorji letošnjega srečanja. Organizator je na dvorišču muzeja v znak dobrodošlice ponudil skromen prigrizek in napitke. Vreme je bilo naklonjeno in je pomagalo k prijetnemu vzdušju. Za letošnje srečanje internirank so pokazali veliko zanimanje tudi novinarji, saj so prišli iz več televizijskih, radijskih in časopisnih hiš in so obširno poročali o pomenu tega druženja. Predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Maribor Jože Berce je v pozdravnem govoru poudaril pomen ohranjanja spomina na grozote, ki so ga pretrpele ženske med 2. svetovno vojno. Poudaril je, da takšna srečanja spominjajo slovensko javnost na preteklo zgodovino in trpljenje našega naroda. Ta srečanja so pomembna tudi zato, da ostanemo še naprej enotni, saj Slovenija potrebuje takšne Slovence, kot smo mi. Mnogi pa hočejo, da se vse to pozabi, in to je katastrofa. Po uradnem sprejemu so si interniranke ogledale muzej, ki prikazuje čas med drugo svetovno vojno. Razstava Pst! Maribor 1941–1945 poskuša predstaviti vzdušje, ki je bilo v tem času v Mariboru in njegovi okolici, predvsem pa kršenje človekovih pravic in svoboščin v tistem času. Kustosinja muzeja nas je odlično vodila skozi preteklo zgodovino ter slikovito opisala dogodke, ki so vplivali na Maribor in okolico. Po ogledu muzeja so se interniranke z avtobusom odpeljale do spomenika talcev. Tam so položile venec. Zadnja postaja njihovega druženja je bila na Pohorju – hotel Tisa. Na Pohorju sta jih pričakala predstavnik gostiteljske Občine Hoče-Slivnica župan Jožef Merkuš in predsednik Organizacije borcev za ohranjanje vrednot NOB Janez Šifrar. Župan je v svojem govoru poudaril pomen ohranjanja spomina na grozote iz druge svetovne vojne. Istočasno pa je internirankam izrekel dobrodošlico v naši občini. Nekaj besed je namenil tudi predstavitvi občine. Srečanje smo zaključili z dobrim kosilom in tradicionalno pohorsko omleto. Župan Jožef Merkuš je povedal, da specialiteta pohorska omleta izhaja prav iz te hiše in se pripravlja že od leta 1952, ko je tedanji kuhar pripravil omleto, obogateno s pohorskimi sadeži. Na koncu je vsakega gosta čakala darilna vrečka, v kateri je bila knjiga, ki predstavlja Občino Hoče-Slivnica, in drobni spominek, zaščitni znak občine. Približno ob 17. uri so se z avtobusom odpeljali do Pohorske vzpenjače, kjer so uživale v panoramskem pogledu na Maribor z okolico. Od tam pa so se vidno utrujene, vendar zadovoljne, počasi vrnile domov. Simona Šifrar ZMANJŠANJE ŠTEVILA DIMNIŠKIH POŽAROV, PORAST POŽAROV V NARAVI Že sam naslov nam pove, da je glavnina kurilne sezone za nami. V naši občini smo imeli v zadnjih mesecih kar precej dimniških požarov. Večina so posledica neupoštevanja pravil čiščenja dimnikov, kurjenja s smolnatimi drvmi, pomanjkljive izvedbe kaminov ter neustrezno odlaganje vročega pepela. Pomlad se je začela in s tem tudi pomladanska opravila – obrezovanje drevja, priprava na košnjo in marsikje se veje in dračje sežigajo kar na prostem. Kadar velja razglas velike požarne ogroženosti, je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Vse krajane naprošamo, da se tega držite. Samo na tak način z ozaveščenostjo lahko pripomorete k čim manjšemu številu intervencij oz. gašenju požarov v naravi. Za neupoštevanje razglasa o požarni ogroženosti je zagrožena tudi denarna kazen. Občinski štab CZ je čez zimo organiziral tečaj prve pomoči. Tako je tudi nekaj gasilcev iz vsakega društva naredilo ta izpit in se izšolalo za bolničarja. Naloge gasilcev so namreč vedno bolj kompleksne, tako da nam znanje iz prve pomoči pride prav. Kaj so osvojili, so nam pokazali na skupni gasilski vaji v sredini aprila. 55 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST V minulem letu je gasilsko poveljstvo Občine HočeSlivnica izvajalo razne aktivnosti, od preventivnih do gasilsko-reševalnih akcij. Tako smo štirikrat vadili in se usposabljali za gašenje notranjih požarov, na Igu smo imeli praktične vaje, dvakrat smo sodelovali na vajah evakuacije na obeh osnovnih šolah in imeli smo predstavitve v vrtcih. Vsa tri prostovoljna gasilska društva v naši občini, PGD Bohova, PGD Hoče in PGD Hotinja vas, smo v letu 2011 ob pomoči mariborskih poklicnih gasilcev posredovali 16-krat. Največ je bilo požarov, in sicer 16, osem je bilo tehničnih intervencij, enajst srečanj z nevarnimi snovmi ter štiri ostale zadeve (npr. odpiranj stanovanj). Na tehničnih intervencijah ter ob posredovanju z nevarnimi snovmi namreč prostovoljna gasilska društva ne sodelujemo, kajti to opravljajo v naši občini mariborski poklicni gasilci, ki imajo tudi koncesijo od države. Naša občina pa ima z Javnim zavodom za zaščitno in požarno reševanje Maribor podpisano pogodbo. Naloga gasilcev ni samo gašenje in reševanje, ampak tudi preventiva, kot so na primer pregledi stanja hidrantnega omrežja, pregledi kotlovnic, opozarjanje pristojnih na napake in podobno. Tudi pri tem smo uspešni, saj je na podlagi pregledov hidrantov v preteklem letu bil zamenjan nedelujoč hidrant pri obrtni coni v Bohovi pri Stavbarju. Nov hidrant nam je namreč zagotavljal dovolj vode in s tem uspešno intervencijo na velikem požaru barak, ki je bil v januarju. Morda boste opazili oz. slišali, da je javno alarmiranje oz. zvok siren malo drugačen. V vsej občini so bile zamenjane dotrajane javne sirene. Slišnost je sedaj boljša, občane pa naprošam, da v kolikor jih zavijanje sirene moti, takrat pomislijo, da nas nekdo zelo potrebuje. Boštjan Frangež, poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica KRATKO POROCILO O DELOVANJU PGD BOHOVA ZA LETO 2011 Z letno konferenco v začetku meseca marca 2012 se je končalo še eno uspešno leto delovanja našega društva, katero letos praznuje 80 let obstoja. Svečana proslava je bila 23. junija 2012 na Bohovi, skupaj s proslavo dneva državnosti in dneva gasilcev GZ Maribor. • V preteklem letu je bila dejavnost društva usmerjena predvsem v izobraževanje in vaje z razpoložljivo tehniko, intervencije, požarne straže, pogrebe in proslave, razna vzdrževalna dela v garaži, na gasilskem domu in njegovi okolici. Intenzivno je potekalo pridobivanje novih članov in mladincev. Trenutno imamo v društvu 32 članov in 14 mladincev in mladink. V nadaljevanju navajam večje in pomembne aktivnosti društva iz preteklega leta. • Društvo je v celoti izpolnilo zastavljeni finančni načrt, plan investicij, izobraževanja in plan dela, katerega je pripravil upravni odbor društva. Prav tako so aktivnosti potekale na pripravi ustrezne tehnične dokumentacije za izgradnjo novega gasilskega doma. Pričetek gradnje se predvideva v letu 2013. Člani društva so se enkrat mesečno srečevali na rednih društvenih sestankih in na sestankih upravnega odbora. Prav tako se člani društva vsak prvi petek v mesecu dobijo na garažnem dnevu in najmanj enkrat na mesec na rednih društvenih vajah, na katerih se usposabljajo, vzdržujejo opremo in tehniko ter obnavljajo pridobljena znanja. V društvu so člani opravili več kot 2392 ur prostovoljnega dela: 56 • • • • • • • V februarju 2011 so štirje gasilci uspešno zaključili tečaj za gasilca. Konec aprila smo pomagali postavljati majsko drevo sredi vasi. Enajstega maja smo skupaj s PGD Hotinja vas izvedli vajo na OŠ Slivnica, ki je bila združena z vajo evakuacije. Trinajstega maja smo se udeležili strokovne ekskurzije v tovarno Rosenbauer v Avstriji pod okriljem GP Občine Hoče-Slivnica. Štirinajstega maja smo skupaj s PGD Hoče predstavljali gasilska vozila in tehniko na Špas festu pred OŠ v Hočah. Tekmovanje Gasilske zveze je bilo 29. 5. 2011, na katerem smo tekmovali z dvema desetinama. V začetku junija smo pomagali pri otvoritvi novega vrtca na Rogozi in skupaj s PGD Hoče predstavljali gasilsko tehniko v vrtcu v Hočah. V Trničah smo bili na proslavi ob njihovi 60-letnici in v Račah ob 125-letnici. Prav tako smo se udeležili dneva gasilcev GZ Maribor v Mariboru. KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST • • • • Petindvajsetega junija smo se udeležili proslave ob dnevu državnosti v Hočah. Konec junija smo za mlade gasilce iz Bohove in Hoč imeli vajo v tiskarni Leykam v Hočah. Prav tako smo konec junija in v začetku julija imeli tri vroče treninge na zapuščenem objektu v Hočah. Le-tam smo se pod strokovnim vodstvom in z vsemi varnostnimi ukrepi in dovoljenji usposabljali za gašenje notranjih prostorov. Drugega julija smo se udeležili blagoslova vozila v Hotinja vasi. Čez poletje smo se dobivali tedensko in izvajali razne vaje in tako obnavljali znanja. V septembru smo se pod okriljem GPO udeležili praktičnih vaj na Igu, isti mesec smo imeli tudi še en vroči trening. Najbolj napet, kot po navadi, je bil spet mesec oktober, mesec požarne varnosti. • Desetega oktobra smo se udeležili nenapovedane vaje pod okriljem poveljnika GZ Maribor in poveljnika GPO z dvema voziloma in 10 gasilci. • Organizirali smo že tradicionalni dan odprtih vrat, kjer opravljamo servis gasilnih aparatov za vaščane. • Triindvajsetega oktobra je bila nenapovedano vaja na objekt v Bohovi. Na alarm se je odzvalo 16 gasilcev z dvema voziloma. Udeležili smo se tudi vaje v Razvanju. Pod okriljem poveljnika gasilskega poveljstva smo bili na vaji v OŠ Hoče, ki je potekala sočasno z vajo evakuacije. Naj poudarim, da so te vaje izrednega pomena in po zakonu obvezne. • Na vabilo kolegov gasilcev iz Hoč smo gasili na vaji Pemič v Zg. Hočah. • Tridesetega oktobra pa smo se člani PGD Bohova udeležili spominske maše za pokojne člane društva. • V novembru je osem gasilcev uspešno opravilo tečaj za motorno žago v Pekrah in trije gasilci obnovitveni tečaj za IDA na Igu. • V decembru smo organizirali z zunanjim predavateljem izobraževanje o dimniških požarih. • Sredi meseca decembra smo štiri gasilce poslali na tečaj za bolničarja, ki ga je organizirala CZ naše občine. • Konec decembra smo obiskali naše krajane in jim razdelili novoletne koledarje. V letu 2011 smo imeli 10 intervencij: • • • • • • 8. januarja smo posredovali ob dimniškem požaru na Bohovi. Sodelovali smo z dvema voziloma in 7 gasilci. 21. januarja smo posredovali pri požaru ostrešja v Radizelu. Sodelovali smo z dvema voziloma in 8 gasilci. Istega dne smo posredovali ob dimniškem požaru v Flisovi ulici v Sp. Hočah. 31. januarja smo gasili kletni požar na Senčni poti v Hočah. Prisotni smo bili z 8 gasilci in 2 voziloma. 11. februarja je bil požar ostrešja na Pljučni bolnici na Slivniškem Pohorju. Sodelovali smo z dvema voziloma in 10 gasilci. 15. marca smo posredovali pri požaru zapuščene hiše na Hočkem Pohorju. Sodelovali smo z dvema voziloma in 7 gasilci. 20. marca smo gasili kletni požar na Rogozi. Prisotni smo bili z 10 gasilci in 2 voziloma. • • • 24. avgusta smo posredovali pri požaru kesona v Sp. Hočah. Prisotni smo bili s 6 gasilci in 2 voziloma. 23. oktobra smo gasili požar stanovanjske hiše v Zg. Hočah z 10 gasilci in dvema voziloma. 3. decembra smo posredovali pri požaru kuhinje v Radizelu z 11 gasilci in dvema voziloma. Skupaj smo na intervencijah opravili 160 ur. Društvo zelo dobro sodeluje s poklicnimi gasilci iz Maribora, za kar se jim še posebej zahvaljujemo, prav tako zelo dobro sodelujemo z ostalima društvoma pod okriljem občinskega gasilskega poveljstva. Lep pozdrav in čim manj intervencij v letu 2012. Na pomoč! Upravni odbor PGD Bohova 57 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST 80-LETNICA PGD BOHOVA, DAN GASILCEV GZ MARIBOR IN DAN DRŽAVNOSTI V letošnjem letu mineva 80 let od ustanovitve PGD Bohova. Že v prejšnjem stoletju, natančneje leta 1932, se je nekaj zanesenjakov odločilo in ustanovilo svoje gasilsko društvo. Mesec junij je bil tako v znamenju gasilstva. Začeli smo z osrednjo gasilsko vajo, ki je bila v petek, 15. junija 2012, na objekt bivšega Slovenija Sadja. Gasilci naše občine in kolegi iz Maribora smo prikazali gasilsko vajo gašenja požara in reševanje ponesrečenca. Dva dni pred proslavo je bila tudi častna seja PGD Bohova. Osrednji del pa je bila velika skupna prireditev v soboto, 23. junija 2012. Poleg praznovanja 80-letnice PGD Bohova smo praznovali tudi 23. dan gasilcev Gasilske zveze Maribor in dan državnosti Občine Hoče-Slivnica. Prireditev se je v popoldanskih urah pričela z gasilsko parado. V paradi so sodelovala gasilska vozila in ešalon gasilcev, skupaj 12 vozil in 330 gasilcev. Ogledalo si jo je veliko število krajanov in gostov. Na Bohovi še tako velike parade nismo organizirali in ponosni smo, da nam je uspelo. Po paradi smo pod šotorom pričeli s proslavo, ki jo je moderatorka Darja Hlade povezovala v tonu vseh treh praznovanj. Predsednik PGD Bohova Zmago Žnidaršič nam je orisal zgodovino društva in delo v prihodnosti. Zadali smo si namreč cilj zgraditi nov, moderen gasilski dom. Predsednik GZ Maribor Maks Lešnik je izrazil pomen sodelovanja vseh gasilskih društev, ki so združena pod to zvezo. V njej je združeno znanje, ki se tako prenaša na nove mlade gasilce. Zveza je nosilec izobraževanj in strokovnega usposabljanja v vsej regiji in tudi širše. Občino je zastopal in nas s prisotnostjo tudi počastil podžupan Marko Soršak s svojimi gosti, ki je naše praznovanje povezal z državnim praznikom. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Peter Stavanja je opravičil ministra Aleša Hojsa in v svojem govoru pojasnil pomen vloge gasilcev v današnji družbi. Poudaril je, da smo gasilci operativna enota, pripravljena za reševanje vseh vrst nesreč. Ivanka Grilanc, vodja izpostave Maribor Uprave RS za zaščito in reševanje, se je v kratkem govoru zahvalila za uspešno sodelovanje in PGD Bohova podelila bronasti znak Civilne zaščite. Proslava je bila popestrena z bogatim kulturnim programom, ki je bil v celoti sestavljen iz domače vasi. Tako nam je vrhunski trio Onix, ki ga vodi Petra Arlati Kovačič, zaigral tri 58 skladbe, s svojim petjem nas je prevzela Petra Kozar Bežan, mladi harmonikaš Jurij Frešer pa je zaigral Gasilsko pesem. Še pozno v noč so nas zabavali priznani ansambel Mladi Dolenjci, jedača, pijača in bogat srečelov pa so bili zagotovilo, da smo domov odšli veseli in razpoloženi. Velika zahvala gre Občini Hoče-Slivnica, Mercatorju in vsem donatorjem, ki so pripomogli k uspešno izpeljani prireditvi. Prav tako se zahvaljujemo vsem domačim članom društva, vaščanom in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi minulih dogodkov. UO PGD Bohova Mogoče se sprašujete, kako lahko naše gasilsko praznovanje povezujemo z državnim praznikom: preprosto zato, ker oboje druži zvestoba. Zvestoba narodu, pripadnost našemu slovenstvu, je rodila našo državo. Zvestoba gasilstvu pa ohranja iz generacije v generacijo naša najstarejša slovenska društva: prav v gasilskih društvih se je marsikje začela tudi kulturna dejavnost, ki se ohranja še danes. Ali veste, da so bila v času italijanske okupacije na Primorskem in Krasu prepovedana vsa domača gasilska društva? Italijani so dobro vedeli, da se v teh društvih kali narodna zavest, zato so želeli to preprečiti. Toda gasilstvo je zakoreninjeno v našem narodu: iz potrebe po pomoči raste tudi potreba po druženju, tovarištvu, pripadnosti. In to potrebujemo, da osmislimo svoje bivanje in vedno znova najdemo pot do sočloveka (Iz nagovora povezovalke, besedilo Majda Strašek Januš). Fotografije: Tine Gornik, Fotovideopanda GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO SLOVENSKA M-ENOSTAVNO DOBRA VINA MED TOP 20 VINSKIMI ZVEZDAMI SVETA V mladem in ambicioznem štajerskem vinarstvu, M-enostavno dobra vina iz Občine Hoče Slivnica, smo letos prvič sodelovali na zelo zanimivem in svetovno priznanem vinskem tekmovanju Wine Stars 2012. Ker smo v tem tekmovanju prepoznali priložnost za prodor naših vin na angleško tržišče, smo se odločili za prijavo. Kot edini predstavniki iz Slovenije in celo edini predstavniki Srednje Evrope smo se uvrstili med 20 najboljših vinarjev na svetu (Wine Stars Top 20). Za ocenjevanje so skrbeli zelo ugledni vinski poznavalci (http://www.wine-stars.com/judges/). Za uvrstitev v TOP 20 so se potegovala vinarstva iz vsega sveta. Točen podatek nam ni znan, je pa skupno število glede na slogan tekmovanja (A million random wineries. One competition. Only the best survive.) verjetno kar precejšnje. Navdušenje nad vini, zunanjo podobo in filozofijo M-vina je bilo izjemno, tako med sodniki kot med ostalo javnostjo. Med TOP 20 predstavniki klasičnega zmagovalca niso izbirali, ampak je "zmagal" tisti, ki je uspel navezati največ stikov z uvozniki in kupci na UK tržišču. Zato smo zelo veseli in ponosni, da nam je uspelo navdušiti sodnike, najboljše UK uvoznike – in kar je glede na našo usmeritev še pomembnejše – predstavnike številnih uglednih angleških restavracij. Kot prvemu slovenskemu vinarstvu, ki se mu je uspelo uvrstiti v TOP 20 v tem prestižnem tekmovanju, so naši vtisi fenomenalni – in to priznanje je spodbuda, da je naša pot prava in vzpenjajoča. Na naši poti pa nas spremlja tudi Občina Hoče-Slivnica, ki se ji na tem mestu tudi zahvaljujemo za vso pomoč in spodbudo in smo ponosni, da lahko na takšnih dogodkih zastopamo tudi našo občino. Gregor Mikuž POMLADNE AKTIVNOSTI TD Hotinja vas Pomlad v deželo je prišla Zima mrzla od nas slovo je vzela. Pomlad cvetoča je v deželo prihitela. Žarki sončni so zemljo ogreli, prvi cvetovi so zacveteli. Trobentica trobi,zvonček cinglja, vijolica nežna pod grmom se smehlja. A ptički veseli so gostijo imeli, zdaj spletajo gnezda, hitijo, kar se le da, da bo poleti zbrana družina vsa. Blagoslov velikonočnih dobrot Na gmajni, ob kapelici, smo pripravili blagoslov velikonočnih jedi. Zbrala se je kar množica ljudi – starih in mladih – in videlo se je, da stari običaj še živi. 59 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO Akcija Očistimo Slovenijo TD se je vključilo v akcijo po naprej določeni trasi. Največji problem se je pojavil pri opuščeni trgovini in zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. pod okrasnim in "zapuščenim" grmovjem, ki bi naj olepšalo okolico stavbe nekdanje trgovine, je bila plastika, steklo in papir ... Vse to zaradi malomarnosti in nevestnosti prinašalcev, delno pa tudi zaradi vetra. Problema onesnaženosti centra vasi smo se lotili v naslednjih dneh, saj je bil potreben večji poseg – obrezovanje grmičevja in transport na odlagališče za kres v Orehovi vasi. 1. maj Budnica in lep sončen dan sta privabila ljudi na vaško gmajno, kjer sta TD in PGD Hotinja vas pripravili postavljanje majskega drevesa. Po kar nekajkratnem "Horuk" je v soncu mogočno stalo lepo okrašeno majsko drevo. Majsko drevo in golaž sta aktualna spremljevalca druženja ob 1. maju na hotinjski gmajni. Za kulturni program so poskrbeli člani folklorne skupine KUD Milke Zorec. Razstava ročnih del V sklopu praznovanja krajevnega praznika pripravi TD razstavo ročnih del, kjer se predstavijo posamezniki z izdelki, ki zahtevajo obilico spretnosti in časa. Čestitamo! Srečanje ljudskih godcev in pevcev pod vaško lipo v Hotinji V teku so priprave na letošnje srečanje ljudskih godcev in pevcev pod vaško lipo v Hotinji vasi, ki bo 7. 7. 2012 ob 15. uri. Srečanja se bodo udeležili godci in pevci iz različnih krajev Slovenije. Slavica Hecl MAJSKO DREVO Meseci v letu kar hitijo mimo nas; ko pa se april približuje maju, se nam zdi, da se čas nekako ustavi, saj je mesec maj po prepričanju mnogih najlepši mesec v letu. Vsa narava je v prebujanju, rastline v razcvetu mi ljudje pa v polnem zanosu in zagonu našega ustvarjanja. V Turističnem društvu Reka-Pohorje že kar po tradiciji obeležimo prehod meseca aprila v mesec maj s postavitvijo majskega drevesa. Tudi letos kot že nekaj let smo ga postavili pri skalnjaku v Zg. Hočah. Veliko krajanov se zbere ob tem dogodku. Skupaj okrasimo drevo, ki ga nato z združenimi močmi postavimo. TD Reka-Pohorje poskrbi za okrepčilo in seveda tudi za razvedrilo. Letošnjo prireditev so nam popestrili Samotarji, lajnar Boris in pa Duo Zvoki. Gostitelj pa kot že tolikokrat TK Pemič. Veseli nas, da se vsakoletne postavitve majskega drevesa udeleži tudi naš župan g. Merkuš, ki pa se je letos še posebej izkazal in nam pomagal pri sami postavitvi. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali ali prispevali za še eno dobro izpeljano prireditev našega turističnega društva. Turistični pozdrav! Anita ARZENŠEK, predsednica TD Reka-Pohorje 60 GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO CEBELE NAS POVEZUJEJO Na obronkih zelenega Pohorja, tam kjer rodovitna polja prehajajo v hriboviti svet, tam kjer živijo v prekrasnem okolju prijazni ljudje, tam se nahaja naselje Slivnica pri Mariboru, kjer smo letos ustanovili novo Čebelarsko društvo. Do nedavnega je to področje pokrivalo ČD Rače, letos pa je nekaj teh članov, na podlagi skupnih interesov, ustanovilo novo ČD Slivnica. Društvo smo ustanovili predvsem zato, da nadaljujemo s staro tradicijo čebelarjenja na tem področju, saj je ČD Orehova vas delovalo že med leti 1911 in 1933. Na območju Občine Hoče-Slivnica delujeta sedaj dve Čebelarski društvi, kar je na našem koncu prava posebnost, in sicer: ČD Alojza Greifa Hoče, ki bo drugo leto slavilo že 100 let delovanja, in novo ustanovljeno ČD Slivnica pri Mariboru. Naše čebelarsko društvo šteje 13 rednih članov in 10 simpatizerjev. Ponosni smo, ker imamo v naših vrstah tudi dve čebelarki. Čebelarimo pretežno z AŽ panji, in sicer v stacionarnih čebelnjakih. Značilnost naše pokrajine je obilna spomladanska paša v nižinskem delu in pa bogata kostanjeva paša ob vznožju Pohorja. Upravni odbor društva šteje 5 članov, in sicer: Alojz Lipnik, predsednik, Zvonko Pušnik, tajnik, Herman Jakolič, blagajnik, Anica Purkart in Jože Žuraj. Strokovna izobrazba članov društva se prenaša tudi na čebelarsko stroko (učitelj, gozdar, ekonomist, kmetovalec, biolog …). Najmlajša čebelarka je stara 14 let, najstarejši čebelar pa 65 let. Ljubezen do čebel želimo vzpodbuditi tudi med našimi najmlajšimi. V okviru čebelarskega krožka posredujemo osnovnošolcem veliko koristnega znanja, ki ga pri rednem pouku v šoli ne dobijo. Delo v naravi, spoznavanje rastlin, biologija čebel so zelo zanimive teme, tako za učence kakor tudi za njihove starše in stare starše. Že v vrtcu se otroci srečujejo s prijetnimi zgodbicami. kot npr. o »Čebelici Maji in Viliju«. Želimo si, da bi otroci pridobili vse tiste lastnosti, ki označujejo čebelarje, to je: marljivost, poštenost, sproščenost, spoštljiv odnos do ljudi, do narave, pomoč ljudem v stiski in skrb za zdravje. Za ČD Slivnica: Zvonko PUŠNIK, tajnik SRECANJE 'OKROGLIH' JUBILANTOV V današnjem času žal pogosto ugotavljamo, da zakonska zveza nima več pomena, kot ga je imela nekoč. Zdi se, da so vrednote, kot sta ljubezen in zvestoba, potisnjene nekako ob stran. Tudi zato smo v naši župniji pred leti začeli z obhajanjem spomina na obljubo zakonske zvestobe. V nedeljo 6. maja 2012 je bilo v farni cerkvi sv. Jurija že peto srečanje zakoncev jubilantov, ki v letošnjem letu praznujejo okroglo obletnico poroke, od pet pa vse do šestdeset let. To so zakonski pari, ki so se poročili med letoma 1952 in 2007. Zbralo se je 66 parov, od katerih so bili 3 zakonski pari, ki so zakorakali že v 55. leto skupnega življenja, ter 12 zakonskih parov, ki letos praznujejo zlate poroke, to je 50 let skupnega zakonskega življenja. Med nami sta bila tudi zakonca Celan, ki obhajata 60 let skupnega življenja. V slovesnem sprevodu izpred župnišča je ob vstopu v cerkev jubilante pozdravila poročna koračnica organistke ge. Petre Kozar Bežan in petje domačega župnijskega zbora. Zahvalno mašo je tako kot pretekla leta daroval g. dekan Alojz Petrič, ki je v nagovoru zakonskim parom dejal, »… da je za srečen zakon pomembna predvsem ljubezen, ki jo zakonca ves čas podarjata drug drugemu. Doživela sta veliko lepih, včasih tudi težkih trenutkov. Vsak dan znova morata obnavljati obljubo, ki sta si jo dala na poročni dan. S hvaležnostjo v srcu naj prepevata Bogu, saj je za njiju storil čudovite stvari. Veselje, zvestoba, vera, zaupanje in povezanost so torej tisti temelji, na katerih naj zakonca gradita svoj zakon in vsak dan skušata izpolniti Božjo voljo«. Po končani sveti maši, med katero so jubilanti obnovili zakonske obljube, je sledilo fotografiranje in prijetno druženje ob bogati pogostitvi v župnijski učilnici, ki so jo pripravili člani Župnijske karitas Hoče. Brigita Bedenik 61 IN MEMORIAM Ana Rafolt, 1929-2012 ANKI V SLOVO V večeru breze so zašelestele, ko si po nebesnem loku odvihrala. Vsa nasmejana, kot na odru si življenja vedno znala. Pobegnila si objemu zemlje, med oblaki si zakrila svojo sled, se potopila v meglico belo, odšla visoko za klicem let. Draga Anka! V kako drugačni vlogi smo danes Samotarji. Koliko let smo z vami, draga Anka, bili skupaj v zakulisju, vsak s svojo vlogo v rokah, na odru čakali, da se zavesa odpre. Zavesa se je res odprla, a vaš korak je zastal, glas onemel, mi, vaši Samotarji smo danes le gledalci z bolečino v srcih. Pred 23 leti ste bili poleg pokojne Milke Pehar in Zofke Steinacher soustanoviteljica dramske skupine SAMOTARJI. Za igro ste pridobili mnoge starejše in mlajše igralce, tudi izmed svojih sorodnikov. Nepozabne so vaše vloge v odigranih prizorih v 18 igrah, dramskih prizorih ob Jurjevanju in premnogih skečih. Z veseljem in iznajdljivostjo ste poskrbeli tudi za kostume in pomagali ustvarjati sceno. Ob praznovanju 20. obletnice delovanja dramske skupine ste kljub načetemu zdravju odigrali odlomek prvenca »VASL SE BO OŽENIL«. Ponosni smo, da je iz skromnih začetkov z vašo pomočjo nastala in še obstaja naša dramska skupina. Nepozabni so trenutki našega druženja. Kljub temu da niste bili z nami na odru, ste bili vedno z nami prisotni v mislih tako, kot ste nas vedno nevidno spremljali pri našem delu. Za vedno nam bodo ostale v spominu vaše besede ob našem zadnjem obisku pri vas: »VZTRAJAJTE.« Draga Anka, vztrajali bomo in hvala vam za vse lepe skupaj preživete trenutke. Ohranili vas bomo v trajnem spominu - vaši SAMOTARJI! Ida Hriberšek 62 Mesec se je ustavil na svoji poti in drobno lučko ti prižgal, ki je zasvetila kot nova zvezda na nebu, ko se vračaš v svoje domovanje. Z vetrom si srečna zaplesala v dvorane sanj, v kričečo modrino, vse više in više v opojno in brezmejno širino. Duša ujeta v tokove šumeče poslušala vabeče je klice, odšla za svetlobo luči, v nebesno tišino noči. Hvala za vso tvojo vedrino, na odru življenja so korakov sledi. Z nami ostaja tvoja podoba, ki v spominu kot cvet razcveti. Majda Strnad DEVETOŠOLCI OŠ HOCE OŠ DUŠANA FLISA HOČE, 9. a Razredničarka: Maja Debeljak OŠ DUŠANA FLISA HOČE, 9. b Razredničarka: razrednik Boštjan Koren Sedijo (z leve): Kaja Kranjc, Ana Lobnik, Melanie Suhač, , Barbara Zorec, Iris Berglez, Manca Črešnar. Stojijo (z leve): Matej Žnidarič, Jure Konjiček, Jan Paveo, Žan Berglez, Vito Siničič, Nejc Bezjak, Maja Kramberger, Tamara Cvetek, Tina Brezner, Tadej Cveček, Bor Purnat, Tomaž Gregorec. Stojijo zgoraj (z leve): Nino Grnjak, Timotej Černe, Blaž Trpin, Tin Miljatovič, Domen Vesenjak. Sedijo (z leve): Barbara Adam, Tanisa Jarc, Nadja Verdev, , Špela Primožič, Nastja Grašič, Tina Roškar. Stojijo (z leve): Žan Strnad, Žiga Škrabel, Primož Repnik, Jan Koren, Aljaž Klinc, Sanja Kosec, Lana Podgorelec, Gregor Majšler, Blaž Polanec, Blaž Lepenik, Vitja Bohanec. Stojijo zgoraj (z leve): Matej Lamovšek, Rene Hojski, Aljaž Jurša, Nejc Pešl, Benjamin Jezernik, Matevž Ekart. DEVETOŠOLCI OŠ SLIVNICA OŠ FRANCA LEŠNIKA - VUKA SLIVNICA, 9. a Razredničarka: Anita Kaube OŠ FRANCA LEŠNIKA - VUKA SLIVNICA, 9. b Razredničarka: Rozika Mohorič V zadnji vrsti stoji Jan Hadner, v sredini od leve stojijo: Luka Kovše, Rok Koren, Matic Tomažič, Matija Lešnik, Marsel Meško; sedijo od leve: Anastasiya Tsiarenia, Renata Tomažič, razredničarka Anita Kaube, Danaja Roner, Nicol Arnečič, Lara Visket. Čisto zgoraj stojijo od leve: Jan Jelčič, Blaž Trlep, Miha Leitinger; druga vrsta od leve: Pia Melanie Leitinger, Sanja Kolman, Jure Gerečnik, Matic Kolar, Matej Jazbinšek; sedijo od leve: Lara Kunstič, Tjaša Škrabel, razredničarka Rozika Mohorič, Manca Pišek, Teja Lešnik, Arzija Ajrizi. UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 11, številka 2, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d. o. o., Monika Lovše, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Parada ob 80-letnici PGD Bohova, avtor: Tine Gornik, Fotovideopanda /// TISK: Grafis, d. o. o., [email protected], naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 63 SVETOVNO PRVENSTVO MX3 IN WMX V MOTOKROSU NA RADIZELSKI PROGI 10. junij 2012 Foto: Andreja Prel Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do konca septembra 2012. Naslednja številka izide oktobra 2012.
© Copyright 2024