pohorje je naš dom 15. praznik obcine hoce
03 OKTOBER 2013 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE 15. PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST 100 LET CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH IZ NAŠIH KRAJEV POHORJE JE NAŠ DOM BESEDA UREDNIŠTVA Pozdravljeni prav vsi v novi jeseni, posebej pozdravljeni mali in veliki šolarji. Naše občinske prvošolčke boste odkrili na zadnjih straneh, pred njimi pa še enkrat hoške devetošolce, ki smo jim dolžni opravičilo. Ker pa smo v času praznovanj v KS Reka-Pohorje, Rogoza in Slivnica – in seveda v času našega občinskega praznika, je vsebina v veliki meri posvečena tem dogodkom. Hvala vsem pridnim dopisnikom, ki nam pošiljate svoje prispevke in fotografije. Nič kaj jesenska ni naša naslovnica, bo kdo pomislil. Z njo smo vam želeli ohraniti modrino poletja, da se prehitro ne izgubi … V resnici pa je posvečena čebelam in čebelarjem, saj je 100-letnica njihovega organiziranega delovanja velik dogodek. S prireditvami skozi vse leto so ga lepo obeležili, žal pa so bile nekatere med njimi zelo skromno obiskane. Eden izmed čebe- larjev je žalosten ugotovil, »da mnogi ljudje izgubljajo dušo«. Včasih je res videti, ko da nekaterih sploh ne zanima, kaj se v njihovem okolju dogaja. Verjemite mi, da se resnična kriza začne takrat, ko ljudje izgubljajo občutek za vrednote, za odnose. Vendar sem sama prepričana, da ta občutek še kako živi. Poglejmo, koliko je med nami druženja v društvih, večjih ali manjših skupinah, kjer nas družijo skupni interesi, kjer živimo za svojo dušo. Vsa krajevna in občinska praznovanja nam to potrjujejo. (Samo ne zapirajmo se v te skupine!) Poglejmo, kdo so dobitniki občinskih priznanj. Ljudje, ki sodelujejo! Ljudje, ki so pozitivni in ustvarjalni, ki gradijo, ne pa razdirajo … V kulturi, športu, hobijih – ali pa samo v generacijskih druženjih. Včasih tarnamo, da v društvih ni naraščaja, da se starajo. Seveda se, ker imajo mladi svoje interese, ko pa 19 05 DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE Starostniki nad 90 let 4 15. praznik Občine Hoče-Slivnica 4 Pričetek izgradnje nizkoenergetskega vrtca v Slivnici 9 04 Specifikacija vpisanih otrok v vrtce 10 Štipendiranje v šolskem letu 2013/14 11 Investicije 11 9 Obvestilo o prodaji 14 in oddaji v najem občinskega premoženja 19 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevni praznik KS Rogoza 19 8. Adaničev turnir 2013 21 Uporaba pirotehničnih izdelkov Ko zaslišimo zvok sirene 13 Zakon o davku na promet nepremičnin OBVESTILA 14 15 16 Vožnje z motornimi sanmi ogrožajo naravno okolje Vabilo starejšim krajanom 19 September je mesec praznika občine 22 Srečanje starejših krajanov 27 BESEDA UREDNIŠTVA pridejo v prava leta, jih bo pritegnilo tudi kaj drugega. Morda celo kak pevski zbor … Pa še nekaj bi vam želela danes povedati: ob branju te številke boste v kar nekaj prispevkih naleteli na naše Pohorje. Naključje – ali pa tudi ne! Da sem za občinski praznik izbrala to temo, je moja 'krivda'. Iskala sem nekaj, kar nas veseli, povezuje in ostaja naše skupno bogastvo. Da to ostaja, skrbijo tudi trdni pohorski gospodarji, zato vam v teh Utrinkih predstavljam eno izmed starih pohorskih kmetij. Med obvestili pa boste našli dva prispevka, ki opozarjata na ogrožanje te naše zelene planine. Z vsem vam želimo povedati, da imamo Pohorje radi. Tudi tisti domačini, ki so obnovili brv na stari povezovalni pešpoti! Vas kaj očara jesenski gozd? Kmalu se bodo zableščale njegove barve in nam pomagale včasih ubežati iz vsakdana. Želim vam veliko takšnih zlatih poti, da si boste lahko napolnili svojo dušo. Vaša urednica Majda 28 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Spomin na dr. Karla Glaserja 27 Šola v naravi 28 Vrt medovitih rastlin 28 29 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Gledališki abonma Dogodki ob 100-letnici organiziranega čebelarjenja v naših krajih 29 32 29 40 41 GOSPODARSTVO, TURIZEM, KMETIJSTVO IZ NAŠIH KRAJEV 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev 40 Oratorij 2013 41 43 41 Referenčna ambulanta Dobrodelni koncert BOM 43 Pohorje je naš dom 44 Aktivnost TD Reka-Pohorje Šola v naravi- Libeliče 29 Trideset let DU Rogoza 36 Oktober, 39 mesec požarne varnosti DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE ga. Ana Mlakar ga. Terezija Čeplak NAŠI STAROSTNIKI NAD 90 LET V poletnih mesecih in vse tja do konca septembra se je zvrstilo kar 20 naših starostnikov, ki so v letošnjem letu praznovali devetdeset let in več. Prva je bila obiska deležna ga. Ana Mlakar, konec junija pa ga. Terezija Čeplak. V mesecu juliju je imelo rojstni dan sedem naših starejših dam: ga. Veronika Satler, ga. Ana Pregl, ga. Marija Semelbauer, ga. Marija Bogatič, ga. Ana Komauer, ga. Ana Lah in ga. Marija Korošec. ga. Ana Lah ga. Veronika Satler V vročih avgustovskih dneh so čestitke veljale prav tako sedmim: ge. Mariji Vidovič, ge. Rozaliji Prevolšek, ge. Mariji Marinič, ge. Elizabeti Šilak, ge. Hermini Zabret, ge. Mariji Šinjur in ge. Rozi Jurkas. ga. Marija Krošec V začetku septembra je praznovala ga. Rozalija Reher, v sredini meseca g. Konrad Kolar in ga. Frančiška Brodej, zadnji dan septembra pa ga. Marija Udovič. Vsem še enkrat prisrčna voščila! ga. Marija Vidovič Besedilo: Silva Božnik Slike: Sonja Lubej, Silva Božnik ga. Elizabeta Šilak ga. Rozalija Prevolšek ga. Hermina Zabret ga. Marija Šinjur ga. Rozalija Reher 15. PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA 15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU 4 Letošnje praznovanje občinskega praznika je potekalo od 20. do 29. septembra. Bogat program dogajanj je prav gotovo privabil občanke in občane, pa tudi okoliške obiskovalce, da so se udeležili katere od prireditev in dogodkov. Osrednja proslava ob zaključku občinskega praznika je bila namenjena predvsem slavljencem, dobitnikom občinskih priznanj in nagrad, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini. Prireditev so pripravili Pohorski rogisti, tamburaši in mešani pevski zbor KUD Hoče, Samotarji in ljudski godci DU Hoče ter ljudske pevke Katoliškega društva dr. Antona Murka Hoče. Osrednja tema večera je bilo naše Pohorje v besedilu Majde Strašek Januš, ki je prireditev tudi povezovala. Samotarji so zaigrali štiri živahne prizore, v katerih smo spremljali delčke življenja na Pohorju, kamor pride na obisk iz Amerike vnuk starega Pohorca (Zvonko Cesar). Domačini (Ida Hriberšek, Edi Mrzel, Hedvika Robič in Ivica Leskovar) ga z veseljem in začudenjem sprejemajo, njegova vodnica po Pohorju pa postane soseda Jula (Anita Arzenšek). Življenje v naravi in med dobrimi ljudmi ga tako prevzame, da ne misli več na vrnitev. Tudi glasba in petje je bilo tematsko povezano, tako da smo doživeli prijeten večer. V času, ko se mnogi izgubljajo v črnih mislih, je vedrina življenja dobrodošla. Tudi županov pozdravni nagovor je bil spodbuden, saj je imel pred očmi letošnje dobitnike priznanj, ki nam potrjujejo, da ustvarjalnost in sodelovanje med nami še kako živi. Metka Oberlajt, svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve Fotografije: Foto Fokus DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE OBČINSKA PRIZNANJA V sklopu občinskega praznika v Občini Hoče-Slivnica smo podelili občinska priznanja vsem tistim, ki so s svojim ustvarjalnim in predanim delom obogatili življenje v občini na različnih področjih. Priznanja župana dodeljuje župan samostojno, po svoji osebni presoji in v skladu z začrtanimi kriteriji vsebinske zaslužnosti prejema občinskih nagrad. In tako smo v letošnjem letu podelili: - spominsko plaketo občine, - zlati, srebrni in bronasti grb občine, - priznanja občine ter - županova priznanja. Zlati grb je prejelo Društvo žena Občine Hoče-Slivnica, srebrni grb Društvo upokojencev Rogoza in bronasti grb Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče. Spominsko plaketo pa smo izročili Turističnemu društvu Hotinja vas. PRIZNANJA ŽUPANA Gospod Martin Plečko je v času sobivanja v Rogozi veliko prispeval k oživitvi kraja in s svojo pripravljenostjo sodelovanja pri športnih in kulturnih dogodkih ogromno doprinesel h kvalitetnejšemu življenju v Rogozi. Gospa Ida Kaluža je dolga leta aktivno sodelovala na področju humanitarne dejavnosti pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Hoče in tako pomembno prispevala k dobrobiti krajanov Hoč. Gospod Branko Lebe ima pomembne zasluge pri oskrbi s pitno vodo na področju Krajevne skupnosti RekaPohorje, prav tako pa je dolga leta deloval kot aktivni član v vodstvenih organih Avto-moto društva Pohorje. Gospod Andrej Herček je uslužbenec pošte, ki vestno in z 15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA Razpis za kandidate za podelitev priznanj in nagrad se objavi vsako leto v občinskem glasilu Utrinki in na spletni strani občine. Prijavitelji, ki podajo predloge, so lahko fizične osebe, podjetja, zavodi, sveti krajevnih skupnosti, društva, župan, občinski svet, politične organizacije in drugi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala vse pravočasno prejete predloge za podelitev priznanj in nagrad in pripravila predlog za potrditev občinskemu svetu. Prejemniki županovega priznanja so Martin Plečko, Ida Kaluža, Branko Lebe, Andrej Herček, Ivan Kišasondi, Ivan Furh, Aleksander Belec ter Jožica in Zorjan Coif. Prejemniki priznanja občine so Prostovoljno gasilsko društvo Bohova, Športno društvo Rogoza, Avto moto društvo Pohorje, Bojan Geiser in prostovoljke projekta Starejši za starejše Društva upokojencev Hoče. 5 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE 15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA velikim veseljem opravlja svoje delo in poskrbi tudi za to, da so občani in občanke Slivniškega in Hočkega Pohorja seznanjeni z vsemi, tudi z občinskimi novicami. Prav tako je bil aktiven pri gradnji vodovoda in reševanju cestne problematike. Gospod Ivan Kišasondi je aktiven član na področju Balinarskega kluba Hoče, kjer si je prizadeval pri izgradnji športno rekreacijskih objektov in uspešni pridobitvi dotacij in donacij. V okviru razvojnih dejavnosti je aktivno sodeloval pri izvedbi kanalizacije in komunalne opremljenosti Čobčeve ulice v Hočah. Gospod Ivan Furh je vseskozi aktiven član na področju nogometa v Slivnici in ustanovitelj Nogometnega kluba Slivnica, ki je leta 1972 vodil ekipo Slivnice v prvi ligi. Aktivno je sodeloval tudi v organih KS Slivnica, sedaj pa je dejavni član Društva upokojencev in Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Slivnica. Gospod Aleksander Belec je vedno tam, kjer je potreba po solidarnostnem delu in pomoči sovaščanom Rogoze. Bil je tudi krvodajalec, kot upokojenec pa sedaj aktivno deluje v športni sekciji in povsod tam, kjer je potrebno pomagati in soustvarjati. Zakonca Coif sta nepogrešljiva akterja na področju kulture. Z zagnanostjo in delavnostjo sta veliko prispevala k razvoju, obstoju in vsebini KUD Milke Zorec Hotinja vas in tvorno sodelovala pri izgradnji Kulturnega centra v Hotinji vasi. 6 PRIZNANJA OBČINE Prostovoljno gasilsko društvo Bohova je preteklo leto praznovalo 80 let svojega obstoja. Ves čas delovanja se je aktivno vključevalo v življenje na vasi pri razvoju različnih aktivnosti, skrbelo za zaščitno opremo in svoje poslanstvo. Pripravljenost in odzivnost članov je bila vedno na visokem nivoju. V skrbi za boljše počutje in druženje v kraju je društvo z občino sklenilo najemno pogodbo za zemljišče, kjer bodo uredili prostor za športne aktivnosti in igrala za otroke. Prav tako potekajo dejavnosti za izgradnjo novega vaško-gasilskega doma, kjer bo potekalo tudi družabno in kulturno življenje na vasi. Športno društvo Rogoza praznuje letos 50 let organiziranega igranja nogometa. Najprej je bil ustanovljen NK Rogoza. Ko je nastala še odbojkarska sekcija, se je preimenoval v TD Partizan Rogoza. Z novim preoblikovanjem in preimenovanjem pa je nastalo ŠD Rogoza. Članstvo društva je bilo aktivno pod vsemi imeni, ekipe različnih starosti so dosegale primerne rezultate v različnih ligah. Največji uspeh kluba pa je bilo gotovo igranje v drugi državni nogometni ligi. Na področju nogometa posvečajo največ pozornosti vzgoji otrok v vseh starostnih selekcijah v nogometni šoli, ki se je poimenovala po znanem mariborskem nogometašu v Nogometno šolo Markosa Tavaresa Rogoza. Avto-moto društvo Pohorje deluje že več kot 50 let. S pomočjo krajanov so si zgradili svoj društveni dom, ki je še vedno osrednji prostor za delo društva, za šport in rekreacijo, za kulturno in družabno življenje KS Reka-Pohorje. V dolgoletnem delu so usposobili veliko voznikov, športnih funkcionarjev in delovali v cestnoprometni preventivi na podružnični šoli Reka-Pohorje. V okviru društva so bila organizirana odmevna tekmovanja v skiringu, gorsko hitrostne avtomobilske dirke ter mednarodne dirke v avtokrosu. V sodelovanju z Obrtno zbornico Maribor so bila vrsto let organizirana srečanja avtoprevoznikov Slovenije. Zadnjih 13 let je društvo preusmerilo svoje aktivnosti na področje varne vožnje s traktorji, organizira tehnične preglede in traktorska tekmovanja. Gospod Bojan Geiser je aktiven športni delavec pri AMD Orehova vas, ŠD Rogoza in sekretar Športne zveze Občine Hoče-Slivnica. 15 let pa že aktivno sodeluje tudi na področju družabnega življenja samskih in osamljenih. V začetku je njegovo delo potekalo kot organiziranje druženja in plesa, januarja 2008 pa je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno Družabno društvo Simpatija. Društvo se financira zgolj z letnimi članarinami, veliko je prostovoljnega dela. Gospod Bojan Geiser se trudi, da kljub težkemu finančnemu stanju ohranja društvo živo. Članstvo društva je iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške. Pobrateni so s sorodnimi društvi iz Hrvaške in Ljubljane, poleg rednih družabnih prireditev se udeležujejo tudi različnih športnih iger. Prostovoljke projekta Starejši za starejše DU Hoče Projekt Starejši za starejše, za boljšo kakovost življenja doma, poteka pri DU Hoče že peto leto. Sodelavke se mesečno dobivajo na sestankih, vse so podpisale etični kodeks in delajo v skladu z določili in navodili o ravnanju z osebnimi podatki. Obiščejo vse prebivalce nad 69 let, ne glede na to, ali so člani društva upokojencev. Po možnostih pa vsem, ki to želijo, nudijo različne vrste pomoči, mnoge prostovoljke mesečno opravijo od 15 do 20 obiskov. Za prostovoljno delo in humanitarno pomoč, ki jo nudijo starejšim krajanom, prejmejo priznanje naslednje prostovoljke: koordinatorka Zdenka Gajzer, pomočnica koordinatorke Albina Pauko, Ana Bartol, Milena Breznar, Stanka Demšič, Slavica Florjančič, Ida Hriberšek, Jožica Pauman, Jožica Tapeiner in Ana Potočnik. SPOMINSKA PLAKETA Turistično društvo Hotinja vas je bilo ustanovljeno leta 1999 in je v teh letih s svojimi dejavnostmi prispevalo k prepoznavnosti kraja in k druženju krajanov. Vsakoletni temeljni prireditvi sta postali pustna povorka »Fašenk« in Srečanje ljudskih pevcev in godcev. Vsako leto pripravljajo blagoslov velikonočnih jedi pri kapelici na Vaški gmajni, DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE ki so jo tudi obnovili, Martinovanje in tekmovanje v kuhanju kisle juhe, postavitev majskega drevesa ter budnico v počastitev 1. maja. Za ohranjanje dediščine pa skrbijo v posameznih sekcijah kurenti, ljudski godci in ustvarjalni posamezniki v ročnih spretnostih. V vasi vas pozdravijo tudi društveni kozolci, okrašeni s cvetjem. ZLATI GRB Društvo žena Občine Hoče-Slivnica je nastalo pred leti iz aktivov kmečkih žena, ki so v naši občini delovali že pred 40 leti. Delovanje društva pokriva celotno področje naše občine in šteje 94 članic. Njihova aktivnost se kaže na različnih področjih: s svojimi dobrotami sodelujejo na prireditvah v občini in zunaj nje, ob občinskem prazniku pripravijo predavanje za vse občane. Društvo pa je izredno aktivno v svojem internem delovanju, saj skozi vse leto organizira razna strokovna predavanja za članice s področja kulinarike, zdravstva, vrtnarstva, razne tečaje, ekskurzije in družabna srečanja. Sodelujejo tudi z drugimi sorodnimi društvi, kot sta Govedorejsko društvo Maribor in Društvo podeželskih žena Rače, s katerimi organizira predavanja in strokovne delavnice. SREBRNI GRB Društvo upokojencev Rogoza praznuje letos 30-letnico samostojnega delovanja. V teh letih so uresničevali skrb za posameznike, vključene v društvo, in to na področju sociale, druženja v sekcijah, športa in rekreacije. S projektom Starejši za starejše se je razširil krog delovanja v skrbi za sovaščane. Kot dobri gospodarji skrbijo za društvene prostore, na kegljišču pa skozi vse leto potekajo aktivnosti. Z društvi na področju Podravske regije se srečujejo v kegljanju, šahu, odbojki, petanki in namiznem tenisu. Ženske so zelo aktivne v ročnodelski sekciji. Redno organizirajo izlete in ob vseh akcijah in prireditvah sodelujejo z drugimi društvi, ki delujejo v KS Rogoza. BRONASTI GRB Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče praznuje letos 100-letnico organiziranega delovanja in deluje v občinah Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Starše. Zlata doba te družine je bila v desetletju pred drugo svetovno vojno, ko so svojimi prireditvami delovali tudi v narodno zavednem tonu, po letu 1946 pa se je pričelo množično čebelarjenje. Danes šteje društvo 49 članov in dela z okoli 1000 čebeljimi družinami. Tradicijo poučevanja mlajših nadaljujejo s čebelarskimi krožki na šolah v Hočah, Miklavžu in Cirkovcah, vsako leto poskrbijo tudi za izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev o medu kot zdravi prehrani na prireditvi Pohorski med. Za svoje delo so dobili že več priznanj. Vsem dobitnikom še enkrat iskrene čestitke, hvala vsem predlagateljem in članom komisije. Prav je, da v najširšem krogu poskrbimo za to, da pridejo priznanja v prave roke. Metka Oberlajt, svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve Fotografije Foto Fokus, Majda Strašek Januš in arhiv družine Zoif 15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA 7 15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE SPOMINSKA SLOVESNOST OB 100-LETNICI SMRTI DR. KARLA GLASERJA Za zaključek občinskega praznika je bila v nedeljo, 29. septembra, spominska slovesnost ob 100-letnici smrti dr. Glaserja. V kratkem kulturnem programu so sodelovali Pohorski rogisti, njegovi rojaki iz Reke-Pohorja. Peščico prisotnih, kolikor se nas je zbralo, je pozdravil tudi župan s svojimi sodelavci. Ob zaključku slovesnosti smo na Glaserjev grob položili venec. V dogovoru z Zgodovinskim društvom dr. Frana Kovačiča Maribor je bil slavnostni govornik član tega društva dr. Elko Borko, dr. med. Poudaril je predvsem Glaserjevo slovenstvo in njegovo skrb za slovenske šole. Kot jezikoslovca in prvega slovenskega indologa ga je imenoval za štajerskega Čopa. Pohvalil je njegovo predstavitev v našem zborniku Hoče -850in je tudi omenil, da zgodovinarji sedaj pripravljajo za objavo njegove dnevniške zapise, ki nam bodo povedali še veliko o njegovi osebnosti. Dr. Karla Glaserja smo leta 2010 z bogatim programom počastili na našem Jurjevanju ob 165-letnici njegovega rojstva. Ker so spominske slovesnosti bolj slabo obiskane, je obujanje zgodovine in spominov na takšni prireditvi veliko bližje večini krajanov. Se še bomo spomnili nanj. Fotografija in besedilo Majda Strašek Januš KOLESARSKI TRIM Tudi letos je občina Hoče Slivnica priredila kolesarski trim , ki je potekal po dveh progah. Največ kolesarjev se je podalo na krajšo 15 km, tisti malo bolje pripravljeni so prevozili daljšo 22 km. Ob sončnem in hladnem jutru se je 22. 9. 2013 zbralo na startu 120 kolesarjev in vsi so prevozili zadano traso. Seveda, kot je to v navadi, so se ob zaključku lahko pogostili z dobrotami Vinotoča Šega. Vsak udeleženec pa je prejel še spominsko darilo. Lea Oblak REBALANS IN PRORACUN 2014 Rebalans I/2013 Občinski svet Občine Hoče-Slivnica je na svoji 19. redni seji obravnaval in potrdil Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2013 (rebalans I). Z Odlokom je predvideno zadolževanje občine za 1,200.000 € za pokrivanje stroškov investicij, ki so planirani z občinskim proračunom (izgradnja kanalizacije, vrtec Slivnica, ambulanta Slivnica in investicije v vodovodna omrežja). Proračun 2014 Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki ter izdatki občine za eno leto. Na podlagi temeljnih makroekonomskih izhodišč, ki jih je občina prejela od Ministrstva za finance, smo pristopili k pripravi proračuna za leto 2014. Tako smo v mesecu septembru pozvali svete krajevnih skupnosti in druge posredne uporabnike proračuna, da pripravijo predloge za proračun in jih posredujejo na občino. Proračun za leto 2014 bo v prvi obravnavi predvidoma v mesecu novembru. Predstavitev proračuna bo obsegala: 8 - temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, - opis načrtovanih politik občine, - oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja v prihodnjem letu, - predstavitev načrta razvojnih programov, - predstavitev načrta nabav in kadrovskega načrta. V skladu z 90. členom Poslovnika občinskega sveta (MUV 6/2010) nato občinski svet opravi splošno razpravo in sprejme sklep, da se posreduje proračun v javno razpravo, ki pa ne sme biti krajša kot 15 dni. V tem času bodo lahko vsi zainteresirani vpogledali v predlog proračuna in občinski upravi posredovali svoje pripombe. V času javne razprave bo proračun na vpogled na spletni strani občine, na sedežu občine in na sedežih krajevnih skupnosti. Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE PRICETEK IZGRADNJE NIZKOENERGETSKEGA VRTCA V SLIVNICI V letu 2013 smo v skladu s proračunom želeli pričeti z izgradnjo dveh dodatnih oddelkov in rekonstrukcijo vrtca v Slivnici, o čemer smo v glasilu že poročali. Predvidena končna velikost 7-oddelčnega vrtca je cca 1.150–610 m² novogradnje in 540 m² rekonstrukcije obstoječega objekta, saj obstoječi vrtec ne ustreza Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Konec januarja smo s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli sklep, na podlagi katerega nam je odobreno sofinanciranje v višini 1.418.669 €. Z navedenim projektom, katerega skupna vrednost znaša 2.051.224 € z DDV, smo se namreč v septembru 2012 prijavili na javni poziv »Razvoj regij«. Razpis za izbiro izvajalca je občina izvedla v mesecih juliju in avgustu. Do podpisa gradbene pogodbe z izbranim izvajalcem, ki je bila predvidena 26. 9. 2013, pa žal ni prišlo, saj je bila tik pred iztekom roka vložena revizija s strani drugouvrščenega ponudnika. Upamo in želimo si, da bi bil postopek pred Državno revizijsko komisijo rešen čim prej, da bi lahko z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo še v mesecu oktobru in tako pričeli z gradnjo težko pričakovanega vrtca. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠC V OBCINI – LAS LASTOVICA Kot smo vas že obvestili v eni izmed prejšnjih številk našega glasila, smo se v letošnjem letu na javni poziv LAS Lastovice prijavili s projekti urejanja otroških igrišč v naši občini. Za otroško igrišče v športnem parku Hoče, katerega ocenjena vrednost znaša 50.000 €, je občina že izvedla javni razpis in je trenutno v fazi izbire izvajalca. Za navedeno igrišče tako pričakujemo 33.143,71 € sofinancerskih sredstev. Prav tako bomo v oktobru izbrali izvajalca in pričeli z ureditvijo otroškega igrišča ob podružnični šoli RekaPohorje vrednega okrog 26.300 €, za katerega imamo odobrenih 18.859 €. Prav tako bomo še uredili otroško igrišče v Slivnici ob nogometnem igrišču in v športnem parku Rogoza. V Slivnici smo za 22.360 € vredno igrišče pridobili 15.837,20 € sofinancerskih sredstev, v Rogozi pa bo vrednost investicije znašala 11.300 €, od tega 8.000 € sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Vse navedene projekte bomo, v kolikor nam bodo to omogočile vremenske razmere, realizirali še v tem letu. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti NOVI ZAKON O DAVKU NA NEPREMICNINE Na območju celotne Slovenije bo prihodnje leto uveden enoten davek na nepremičnine. Nov davek bo po vseh napovedih prinesel dodatne finančne obremenitve vsem lastnikom nepremičnin. Obdavčene bodo tako vse nepremičnine na območju Republike Slovenije, ki so določene v registru nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Davčni zavezanec za plačilo obveznosti bo lastnik nepremičnine, ki bo na dan 1. januarja v letu, za katero se davek odmerja, vpisan kot lastnik v register nepremičnin. Glede na to, da bo novi davek obdavčil vse nepremičnine, tudi ceste, bo Občinska uprava premoženjskopravno uredila brezplačen prenos teh cest na občino, v kolikor bodo lastniki izkazali interes za brezplačen prenos v javno dobro. V kolikor ste lastnik ceste in le-to želite predati občini brezplačno v last, nas lahko o tem obvestite tudi na telefon št. 02 / 616 53 12, Metka Meglič. Metka Meglič, svetovalka za premoženjskopravne zadeve 9 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE SPECIFIKACIJA VPISANIH OTROK V VRTCE 1. starostno obdobje jasli 41 41 0 2. starostno obdobje 154 148 6 SKUPAJ 195 189 6 Vrtec Rogoza: Otroci iz občine: Otroci iz drugih občin: 27 25 2 67 62 5 94 87 7 Vrtec Slivnica: Otroci iz občine: Otroci iz drugih občin: 14 14 0 84 82 2 98 96 2 1 7 1 1 8 1 1 1 1 2 1 15 372 387 Število vpisanih otrok v vrtce v občini na dan: 1. 9. 2013 Vrtec Hoče: Otroci iz občine: Otroci iz drugih občin: Specifikacija otrok iz drugih občin: 1. Maribor 2. Rače-Fram 3. Duplek 4. Gorišnica 5. Slov. Bistrica 6. Miklavž 7. Murska Sobota Skupaj otrok iz drugih občin: Skupaj otrok iz občine: Skupaj vseh vpisanih otrok: 1 2 80 82 1 2 1 13 292 305 Centralni čakalni seznam je v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica objavljen na spletni strani www.hoce-slivnica.si. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti Centralni čakalni seznam je v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce Občine Hoče-Slivnica objavljen na spletni strani www.hoce-slivnica.si. KOMUNALA IN KMETIJSTVO - AKTIVNOSTI V LETU 2013 Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti Vzdrževanje cest Že v prvi številki letošnjih UTRINKOV smo vas seznanili z izvedenim postopkom, s katerim je Občina HočeSlivnica v letu 2012 za izvajanje gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih cest« podelila podjetju KIPERTRANS Anton RAJŠP koncesijo za obdobje 15 let. Z namenom zagotovitve nemotenega vzdrževanja občinskih cest je bilo v proračunu zagotovljenih 400.628 € sredstev. Glede na obilne snežne padavine in pogoste zimske pojave je obseg opravljenih del presegel pričakovanja. Stroški zimske službe so v sezoni 2012/2013 znašali 385.497 €. Zato so bila v okviru letnih vzdrževalnih del izvedena samo najnujnejša vzdrževalna dela z vidika zagotovitve prometne varnosti, ki so omogočila nemoteno in varno odvijanje prometa. Občina HočeSlivnica je preko združenja občin Slovenije na pristojno Ministrstvo posredovala zahtevek za povrnitev dela stroškov, ki so nastali ob izvedbi zimske službe. Suša 2013 Po dolgem in vročem poletju, ko se je večina hladila v prijetni senci, so se posledice vremenskih razmer najbolj odrazile na tekoči kmetijski proizvodnji. Na osnovi 10 podatkov o predhodni oceni suše, ki jih je pripravila kmetijska svetovalna služba, je bil s strani Ministrstva za obrambo izdan sklep o pričetku postopka za zbiranje vlog oškodovancev. Zbiranje vlog je potekalo od 20. septembra do vključno 30. septembra 2013. V tem času je v Občini Hoče-Slivnica vlogo oddalo 99 oškodovancev, ki so utrpeli škodo na tekoči kmetijski proizvodnji. Skupna površina kmetijskih zemljišč (njive, travniki), za katera je bila oddana vloga, znaša 920 hektarjev ali 16,9 % površine Občine Hoče-Slivnica. Plaz Polana Občina Hoče-Slivnica se je v letu 2012 podala vlogo na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor za sanacijo zemeljskega plazu v Polani, in sicer v bližini hišne številke 24. S strani Ministrstva smo bili uvrščeni v izvedbeni plan za leto 2013. V ta namen je bil izveden postopek javnega naročila, ki pa je bil neuspešen, saj je izbrani ponudnik odstopil od svoje ponudbe. Tako smo morali postopek konec meseca septembra ponoviti. Pričakujemo, da bomo kljub temu lahko še v letošnjem letu pričeli s sanacijo plazu. Stanko Rafolt, višji referent DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE ŠTIPENDIRANJE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 Osnovne in srednje šole ter fakultete so ponovno odprle svoja vrata in to je tudi čas, ko se v naši občini zaključi razpis za podelitev štipendij za nadarjene dijake in študente. Tako kot lansko leto, bo tudi letos občinsko štipendijo prejelo sedem najuspešnejših dijakov in sedem najuspešnejših študentov. Letos smo prejeli 8 vlog dijakov in 23 vlog študentov. Komisija za štipendiranje bo, tako kot vsako leto, vloge strokovno pregledala in ocenila. Višina štipendij se v skladu s Pravilnikom o štipendiranju v Občini HočeSlivnica usklajuje enkrat letno na podlagi povprečne rasti življenjskih potrebščin. Tako bodo letos najboljši dijaki prejeli štipendijo v višini 140,12 €, študenti 196,18 €, medtem ko znaša štipendija za študente v tujini 259,31 €. Komisija za štipendiranje bo vloge obravnavala v mesecu oktobru, tako da bomo kandidate o izboru obvestili v začetku meseca novembra. Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti SANACIJA ZARAŠCENIH POVRŠIN V OKOLICI SLIVNIŠKEGA GRADU V letu 2012 smo se na 5. javni poziv za izbor projektov LAS Lastovica prijavili s tremi projekti. Dva sta bila v letu 2012 v celoti zaključena. Projekt ureditve igrišča v neposredni bližini Slivniškega gradu, za katerega nam je bilo odobreno 11.381,94 € sofinancerskih sredstev (vrednost celotne investicije znaša 16.068,62 €), pa bo predvidoma realiziran v letošnjem letu. Tako smo v okviru tega projekta že nabavili mivko za obstoječe odbojkarsko igrišče, eno otroško igralo, prav tako pa bomo med drugim postavili ograjo okrog dela športnega kompleksa in obstoječega odbojkarskega igrišča. Glede na to, da bo ograja okrog odbojkarskega igrišča presegala višino 2 metrov, nas zakonska določila zavezujejo k pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko poda le lastnik zemljišča, v tem primeru je to Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zato smo pristojno ministrstvo zaprosili za vložitev omenjene vloge. Ker je bila v tem času ministrstvu izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bilo naloženo čiščenje površin okrog Slivniškega gradu so nam predlagali sklenitev dogovora o sodelovanju. Vsebina dogovora se nanaša na medsebojno pomoč, in sicer v smislu pridobitve gradbenega dovoljena s strani ministrstva kot lastnika in obveze občine, da bo očistila okolico gradu. Tako je pridobitev gradbenega dovoljenja že v teku, prav tako že poteka čiščenje površin s strani delavcev Režijskega obrata Občine Hoče-Slivnica. Vsa dela se vršijo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor in Biotehniške šole Maribor. Pričakujemo, da se bo projekt ureditve športnega igrišča zaključil v tem letu, prav tako sanacija zaraščenih površin v okolici gradu. Irma Bračko, direktorica občinske uprave Karmen Purg, svetovalka za družb. dejavnosti INVESTICIJE VODOVOD V predhodnih glasilih smo vas seznanili, da je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica v proračunu za leto 2013 za gradnjo magistralnega povezovalnega cevovoda med Hočami in Slivnico zagotovil sredstva v višini 200.000 €. Na tej osnovi je bila sočasno s širitvijo plinovodnega omrežja po Slivniški cesti v Hočah zgrajena 1. faza povezovalnega vodovodnega cevovoda v dolžini ca 340 m, v skupni vrednosti 60.367,21 €. Po zaključeni gradnji 1. faze so bile pridobljene ponudbe za nadaljevanje gradnje proti Slivnici. Na osnovi pridobljenih ponudb za izvedbo gradbenih in montažnih del je Občina Hoče-Slivnica z Mariborskim vodovodom že podpisala pogodbo za izgradnjo nadaljnje etape povezovalnega vodovoda v vrednosti 139.632,79 €, ki bo predvidoma zgrajen od obstoječega pločnika ob Slivniški cesti v Hočah do Poti k črpalki v Slivnici. V kolikor bo Občinski svet Občine Hoče-Slivnica pri obravnavi predloga proračuna za leto 2014 v le-tem zagotovil potrebna finančna sredstva, bo povezovalni vodovod do prečrpalne postaje v Sušilniški ulici v Slivnici zgrajen v letu 2014. S tem bo omogočeno kasnejše nadaljevanje gradnje povezovalnega vodovoda proti jugu Radizela. CESTE Skladno s proračunom Občine Hoče-Slivnica je bil v juliju 2013 objavljen javni razpis za ureditev javnih poti Cesta v Rute in Odcep Dovnik. Na javni razpis so prispele štiri ponudbe, od katerih je bila najugodnejša ponudba podjetja Asfalti Ptuj, d.o.o., iz Ptuja, ponudbena vrednost vseh del, z vključenim DDV, pa znaša 137.452,88 €. Z 11 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE izbranim izvajalcem del je bila gradbena pogodba podpisana 23. 08. 2013, skladno s pogodbenim rokom pa bo izvajalec pogodbena dela zaključil v dveh mesecih. IZGRADNJA GLAVNEGA KANALIZACIJSKEGA KOLEKTORJA HOTINJA VAS – ROGOZA V tem mesecu je izvajalec del Granit, d. d., Slovenska Bistrica, zaključil vsa dela na izgradnji glavnega kolektorja Hotinja vas– Rogoza, kot podprojekta celovitega projekta »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«. Potem ko je bil konec avgusta izveden tehnični pregled objekta, so bila v septembru in deloma oktobru dokončana vsa dela in odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu. Tako lahko danes ugotovimo, da je kljub velikim težavam (uvedba postopka prisilne poravnave in uvedba stečaja) izvajalcu del, skupaj s podizvajalci, uspelo zgraditi skoraj 6 km kanalov (gravitacijski, tlačni, izlivni) in več objektov (razbremenilnik, dve črpališči in dušilka). Na novi kolektor je bil v območju Hotinjske ceste prevezan tudi obstoječi kanal, ki poteka vzdolž Orehove ceste in Ceste na Devcah, odvaja pa odpadne vode iz dela naselij Radizel, Slivnica, Orehova in Hotinja vas. S tem ko je Hotinja vas povezana z že zgrajenim kolektorjem v Rogozi, preko tega v s Centralno čistilno napravo Maribor v Dogošah, bo v veliki meri zmanjšano onesnaževanje Hotinjskih ponikalnikov, v katere so bile do sedaj speljane odpadne vode iz prej navedenih naselij. Dokončno bo onesnaževanje Hotinjskih ponikalnikov prenehalo z dokončanjem projekta »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«, ko bo zgrajena še manjkajoča kanalizacija v delu naselij Radizel, Orehova in Hotinja vas. IZVEDBA PROJEKTA »ODVODNJAVANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA OBMOČJU MARIBORA – ŠIRŠE PRISPEVNO OBMOČJE CČN MARIBOR« Izdelava projektne dokumentacije za celotni projekt »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor« je v zaključena. Za območje izgradnje glavnega kolektorja Glaserjev trg–Rečnik (vključno s sekundarno kanalizacijo) je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za izgradnjo glavnega kolektorja Radizel–Hotinja vas (vključno s sekundarno kanalizacijo) pa so pridobljena potrebna soglasja, za nekatere odseke sekundarne kanalizacije pa še vedno niso pridobljene vse služnostne pravice. Prav tako je izdelana razpisna dokumentacija za izbor izvajalca gradnje in nadzor celotnega projekta, ki je bil posredovan v pregled in potrditev sofinancerjema Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je k razpisni dokumentaciji za nadzor že podalo pozitivno soglasje, še vedno pa ni podalo 12 soglasja k razpisni dokumentaciji za gradnjo. Posledično svojega soglasja še ni podalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaradi časovnega zaostanka pri izvedbi celotnega projekta je Občina Hoče-Slivnica na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje posredovala vlogo za izvedbo dela celotnega projekta v naslednji finančni perspektivi (t.j. 2014–2020). Glede na doslej opravljene razgovore upamo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vlogi Občine Hoče-Slivnica ugodilo in ji s tem omogočilo nadaljevanje in zaključek projekta do leta 2020. Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo Foto Majda Strašek Januš NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE Kot smo predhodno navedli, je z zaključkom izgradnje glavnega kolektorja Hotinja vas–Rogoza in priključitvijo obstoječe kanalizacije na novi kolektor omogočeno odvajanje odpadnih voda na Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor). Za uporabnike, ki so priključeni na obstoječe omrežje, bo uveden nov način obračunavanja cen – odvajanja in čiščenja. Novi način obračunavanja bo uveden s 1. 11. 2013. Na položnici koncesionarja (Nigrad, d. d.) bodo uporabniki imeli izkazane naslednje storitve: 1. Obračun za CČN Maribor (čiščenje in odstranjevanje blata) – predstavlja prihodek CČN Maribor. 2. Znižanje okoljske dajatve za občane, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje – okoljska dajatev predstavlja prihodek Občine Hoče-Slivnica. 3. Kanalščina, čiščenje oziroma odvajanje – predstavlja prihodek koncesionarja Nigrad, d. d. Z novim obračunom bo poenoten obračun cen z lastniki objektov, ki so preko kanalizacijskega omrežja že priključeni na CČN Maribor. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve OBVESTILA KO ZASLIŠIMO ZVOK SIRENE Sistem javnega alarmiranja v Republiki Sloveniji je v fazi prenove. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, mora na osnovi novele Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami postopoma prenoviti in prevzeti sistem javnega alarmiranja na lokalnem nivoju. Izvzete so le alarmne naprave, za katere so dolžne skrbeti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Prenova poteka skladno s Študijo prevzema sistema javnega alarmiranja na lokalnem nivoju, ki jo je v ta namen leta 2006 na javnem razpisu naročila Uprava RS za zaščito in reševanje. Študija vključuje tudi študijo slišnosti siren. V njej so določilna območja slišnosti posameznih siren. Elektronske sirene so povezane preko računalniškega sistema v Centre za obveščanje (112). Na podlagi navedenega so nam tudi v naši občini v sodelovanju z gasilskim poveljstvom Občine HočeSlivnica v lanskem letu prenovili in v skladu s študijo slišnosti namestili elektronske sirene. Glede na to, da na področju Zgornjih Hoč, Pivole, Polane, Slivniškega Pohorja in Hočkega Pohorja na podlagi 56. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06) ni bilo omogočeno alarmiranje okoliškega prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč, je bila na novo nameščena sirena na podružnično osnovno šolo v Reki. Pri tem je potrebno poudariti, da je področje Pohorja najbolj požarno ogroženo območje naše občine, prav tako je najbolj izpostavljeno hudourniškim vodam in plazenju tal. Vključitev siren ob tovrstnih in drugih nesrečah, ki jih proži Regijski center za obveščanje (ReCo) v Mariboru ob klicu na številko 112, na ta način obvešča prebivalstvo kakor tudi prostovoljne gasilce, ki so doma na tem področju. Žal ni pokritosti preko obveščanja sistema ZARE, prav tako pa nobeden od mobilnih operaterjev nima posebnega interesa za mobilno pokritost na določenih predelih Pohorja. Posodobljene so bile tudi sirene na GD Hoče, GD Bohova in GD Hotinja vas. Zgoraj omenjeni zakon omenja tudi dolžnost vsakega posameznika, da pomaga v nesreči (10. čl.), zato se je potrebno v prvi vrsti zavedati: zvok sirene, ki opozarja na nesrečo, pomeni, da je nekdo ogrožen in rabi pomoč. Torej se mora vsak posameznik in družba v celoti zavedati, da ni in ne sme biti problem, če ti spanje prekine zvok sirene, problem pa je, če se ne zavedamo, da zvok sirene pomeni, da je nekaj ali nekdo ogrožen, da rabi pomoč, da je ogrožena njegova lastnina ali celo življenje. Spomnimo se samo poplav reke Drave v lanskem letu, solidarnost in nesebična pomoč je bila takrat ključnega pomena za tamkajšnje prebivalce. Zato je prav, da tudi že v rani mladosti privzgojimo otrokom občutek za humanost, prostovoljstvo in pomoč v stiski. Naši prostovoljni gasilci se odzovejo ob vsaki uri, velikokrat tudi ponoči, in pri tem tvegajo svoja življenja in zdravje. Zato ne dobijo plačila, zadovoljni so ob dobro opravljenem delu in uspešnem reševanju. Prav bi bilo, da se vsi zavedamo, da lahko zvok sirene reši kdaj tudi koga od nas. Pa si podrobneje poglejmo signalizacijo: 1. OPOZORILO NA NEVARNOST – enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč. Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi. 2. NEPOSREDNA NEVARNOST – zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi. 3. KONEC NEVARNOSTI – enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost. Spremljajte radijska in televizijska obvestila. 13 DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE 4. PREIZKUS SIREN je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti! Na območjih občin Brežice, Krško in Sevnica ter Hrastnik in Trbovlje velja poseben znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom. 2a. NEPOSREDNA NEVARNOST NESREČE S KLOROM – zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje. Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti vetru. Posebni znak se uporablja na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik ter Trbovlje. 2b. NEPOSREDNA NEVARNOST POPLAVNEGA VALA – zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne. Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val. Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvelka-Ribnica ter Radlje ob Dravi. Silva Božnik, strokovna sodelavka ZIR OBVESTILO O PRODAJI OBCINSKEGA PREMOŽENJA IN ODDAJI V NAJEM Obveščamo vas, da bomo na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13) in Odloka o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2013 (MUV, št. 4/13) predvidoma v začetku meseca novembra izvedli • javno dražbo prodaje občinskega zemljišča, • zbiranje ponudb za odprodajo lesa na panju, • zbiranje ponudb za oddajo zemljišč v najem za kmetijske namene. Javna dražba Predmet javne dražbe bo zemljišče parc. št. 620/14, k. o. Hočko Pohorje, ki je po namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče (gručasto strnjeno naselje) in meri 878 m² ter se nahaja ob vznožju Hočkega Pohorja. Navedeno zemljišče je prosto vseh stvarnih in finančnih bremen. Izklicna cena bo znašala 39.510 € brez DDV. Odprodaja lesa na panju Prav tako bomo predvidoma v mesecu novembru izvedli zbiranje ponudb za odprodajo lesa na panju – stoječe, neposekano drevje. Sečnja dreves se bo izvajala v občinskem gozdu v Čreti pod nadzorom Zavoda za gozdove Maribor. S sečnjo želimo poskrbeti za zdravo rast dreves in svobodnejše ter hitrejše razraščanje mladih dreves. Natančni pogoji javne dražbe in zbiranja ponudbe (prodaja lesa na panju) bodo v celoti objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Hoče-Slivnica www.hoce-slivnica.si pod rubriko Obrazci in razpisi, pododdelek Razpisi. 14 Oddaja zemljišč v najem Celoten kompleks zemljišč, cca 25 ha, ki v naravi predstavljajo njive in se nahajajo ob Mariborski ter Polanski cesti v Slivnici, bomo v skladu z veljavno zakonodajo oddali v najem kmetovalcem. Pogoji za oddajo zemljišč v najem bodo objavljeni na oglasni deski in spletni strani Občine Hoče-Slivnica, www.hoce-slivnica.si pod rubriko Obrazci in razpisi, pododdelek Razpisi. Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve OBVESTILO V zadnjem času smo prejeli kar nekaj obvestil najemnikov grobnih polj o krajah cvetja in sveč z grobov, pa tudi o kršenju 15. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Hoče-Slivnica (MUV št. 9/06). Obveščamo vse najemnike grobnih polj in vse izvajalce kamnoseških del, da je po tem občinskem odloku potrebno za dokončno ureditev grobnega polja (postavitev ali obnova spomenika) pridobiti PISNO SOGLASJE upravljavca – Občine Hoče-Slivnica. Kamnoseška dela pri ureditvi grobov se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka, med 8. in 12. uro. Za daljšo prisotnost na pokopališču mora izvajalec pridobiti pisno soglasje upravljavca, ki predpiše rok veljavnosti potrdila. Režijski obrat OBVESTILA UPORABA PIROTEHNICNIH IZDELKOV Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov in žal tudi čas množičnega metanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov pomeni objektivno nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, žrtve pa so ponavadi otroci. Ugotavljamo, da se ob različnih osebnih praznovanjih, praznovanjih božiča, novega leta, velike noči in ob drugih priložnostih, množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru, do povzročanja materialne škode ter pritožb občanov. Ugotavljamo tudi, da večini otrok, ki na nedovoljen način uporabljajo pirotehnične izdelke, le-te kupijo njihovi starši, saj jih otroci sami ne morejo kupiti na legalen način. Področje uporabe in prometa s pirotehničnimi izdelki ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki razvršča posamezne pirotehnične izdelke v kategorije, določa tehnične zahteve za izdelke ter pogoje za uporabo. Zakon ognjemetne izdelke deli na: – kategorija 1: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih; – kategorija 2: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem; – kategorija 3: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi; – kategorija 4: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam (splošno znani kot »ognjemetni izdelki za poklicno uporabo«) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Zakon pirotehnične izdelke deli na: – kategorija T1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost; – kategorija T2: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. Drugi pirotehnični izdelki so razvrščeni v naslednji kategoriji: – kategorija P1: pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost, razen ognjemetnih izdelkov in pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča; – kategorija P2: pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem, razen ognjemetnih izdelkov in pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča. KDO SME NABAVLJATI IN UPORABLJATI PIROTEHNIČNE IZDELKE? Pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati osebam, ki so mlajše od: – 14 let za kategorijo 1, – 16 let za kategorijo 2, – 18 let za kategorije P1 in T1. Ne glede na ta zakonska določila je uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1 in 2 dovoljena tudi osebam, mlajšim od 14 oziroma 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prodajalec sme od osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za nakup pirotehničnih izdelkov, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (vseh vrst petard), je prepovedana. Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Fizičnim osebam je prepovedana: – predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka; – uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih; – lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi; – preprodaja pirotehničnih izdelkov. NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI NAKUPU PIROTEHNIČNIH IZDELKOV? Kupci pirotehničnih izdelkov: če že morate, kupite takšne izdelke le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje. Izogibajte se nakupu »pod roko« pri raznih preprodajalcih, saj za kakovost teh izdelkov nihče ne jamči. OB NAKUPU OD PRODAJALCA ZAHTEVAJTE: - Potrdilo, da je za konkretni izdelek Ministrstvo za notranje zadeve izdalo dovoljenje za uporabo. - Navodila za uporabo izdelka, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsakemu izdelku. Pred uporabo izdelkov navodila temeljito preberite in jih ob uporabi tudi upoštevajte. KJE JE PREPOVEDANA UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV? Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. NEVARNOSTI IN NEPRAVILNOSTI PRI UPORABI: - Pri spravljanju petard v žep brez ustrezne embalaže lahko pride do drgnjenja in s tem do aktiviranja petarde. - Aktiviranje in odlaganje v različne predmete (steklenice, poštne nabiralnike …). - Aktiviranje petard z združitvijo več izdelkov skupaj (lepljenje z lepilnim trakom …). - Nekontrolirano metanje petard v množico. - Ponovno pobiranje petard, ki so »zatajile«, misleč, da ni povzročen vžig. Pripravil Varnostni sosvet Občine Hoče-Slivnica 15 OBVESTILA VOŽNJE Z MOTORNIMI SANMI OGROŽAJO NARAVNO OKOLJE Medtem ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih. Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 16/1995, 28/1995, 35/2001, neuradno prečiščeno besedilo) jasno določa, da je vožnja zunaj cest prepovedana. V njej je med drugim zapisano, da je »na območju Republike Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cestah (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon) in s kolesi ter da je na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.« Med motorna vozila pa sodijo tudi motorne sani. Naravno okolje so po uredbi vsa območja: - zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij (ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora), - zunaj ureditvenih območij infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena (ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora), - zunaj ureditvenih območij rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del (ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora), - zunaj nekategoriziranih cest ter - zunaj drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. Za kršitev določil te Uredbe je predpisana globa. Sicer pa poleg prej omenjene Uredbe urejajo vožnjo po naravnem okolju tudi naslednji predpisi: - Zakon o gozdovih; - Zakon o varnosti na smučiščih; - Zakon o planinskih poteh. Ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja? Po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju je vožnja po nekategoriziranih in gozdnih cestah možna. Po Zakonu o gozdovih in Pravilniku o gozdnih prometnicah je uporaba posebnih prevoznih sredstev na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet, vožnja z motornimi sanmi dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin. Glede na to lahko zaključimo, da je vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, po katerih se ne odvija promet, dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Pripravil Varnostni sosvet Občine Hoče-Slivnica POHORJE JE LEPO – NAJ BO TUDI VARNO IN CISTO! Pohorje s svojo naravno danostjo in lepoto ter njegovi razpršeni prebivalci, ki z izrednim občutkom odgovornosti mirno sobivajo – živijo in delajo ter se v glavnem preživljajo s kmetovanjem, nudi obilo možnosti za počitek in sprostitev, tudi aktivno preživljanje prostega časa in možnost uživanja gozdnih in domačih sadov vsem, ki za to izkažejo interes. Na Pohorju potekajo prostočasne aktivnosti skozi vse leto. V vsakem letnem času izstopajo posamezne značilnosti območja, običajev in navad domačinov in obiskovalcev vsakdo lahko kadarkoli najde svoj mir in zadovolji svoje želje. 16 Smučarski turizem V svetu najbolj prepoznavna dejavnost, ki se odvija na pobočjih Pohorja, je vsekakor smučanje, ki v okviru tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske »Zlate lisice« in progami za rekreativno smučanje rekreativcem nudi smučarske užitke, upravljavcem smučišč pa vir zaslužka in s tem preživetja. V žaru sprostitve pa ostaja pogosto spregledana VARNOST. Zaradi narave samega športa in uporabe smuči, palic, smučarskih deska in druge opreme pomeni vsako nespoštovanje znakov in predpisov, ki urejajo varnost na smučiščih, smučanje pod vplivom alkohola, OBVESTILA objestno smučanje ali podobno neodgovorno ravnanje ogrožanje sebe in drugih. Tudi v času počitka med samim smučanjem, nastavljanjem sončnim žarkom in siceršnji sprostitvi, naša oprema lahko hitro postane vabljiv predmet obiskovalcem, ki tukaj niso s poštenimi nameni. ZATOREJ: PAZIMO NASE, NA DRUGE OBISKOVALCE IN SVOJO OPREMO! Stacionarni turizem Tudi na Pohorju je bilo v zadnjem času, ob starejših – idiličnih kočah in domovih, zgrajeno veliko hotelskih in drugih, bolj ali manj luksuznih nastanitvenih kapacitet, ki poleg klasičnega hribovskega razvajanja nudijo tudi povsem urbano ugodje in sprostitev. Žal pa tudi ob takšni ponudbi lahko kmalu spoznate tegobe, vezane na varnost vas samih, predvsem pa vašega premoženja. Varnost je relativna kategorija in dobrina, ki je v celoti ne zmore zagotoviti še tako dobro organizirano delo osebja objektov. Poskrbite, da boste vredne predmete hranili na primernih mestih, najbolje v sefih, občasno preverite, kako je z vašim vozilom in drugo opremo, opazujte nenavadno – sumljivo vedenje ljudi! Če zalotite storilca pri dejanju, imate sicer zakonsko pravico ga zadržati do prihoda policije, vendar direktno izpostavljanje in neposredne konflikte odsvetujemo; raje si zapomnite opis storilca, vozilo, s katerim je pobegnil, smer pobega, morebitne »sodelavce« in druge okoliščine in obveščajte Policijo! »Vikend« turizem Izrazito sončne lege, čudoviti razgledi, svež in čisti zrak, odprtost domačinov, pa tudi bližina večjih središč so vzrok za razmeroma gosto posejanost pohorskih pobočij z večjimi in manjšimi, bogatimi in skromnejšimi, okolju bolj ali manj primernimi počitniškimi hišicami, ki nudijo lastnikom in njihovim obiskovalcem zatočišče pred vsakodnevnim vrvežem v mestnih središčih in nenehnim »lovom« na materialne dobrine. Vse pogosteje takšne hišice postajajo trajno bivališče lastnikov. Žal pa so tudi tovrstni objekti, ne glede na lego, kjer stojijo, njihov videz ali lastnika, pogosto tarče storilcem kaznivih dejanj na njihovih vlomilskih ali tatvinskih pohodih. Zato je prav, da imajo lastniki in obiskovalci teh objektov s »sosedi« čim bolj urejene odnose; da so pozorni na dogajanja in nenavadne spremembe na objektih in opremi ter v okolici teh objektov. Ob ugotovljenih neobičajnih spremembah se posvetujte z lastnikom – sosedom – in po potrebi obveščajte Policijo na številko 113 ali anonimno številko 080-1200. Morebiti razmislite o namestitvi zaščitnih mrež na okna in vrata ali celo alarmno napravo! Strošek je enkraten in je lahko mnogo nižji od škode, ki vam jo lahko povzroči storilec kaznivega dejanja. Lovski turizem Na območju Pohorja je registriranih in delujočih več lovskih družin, ki v okviru gospodarjenja z divjadjo izvajajo individualne in skupinske love. Predvsem na skupinske love pogosto vabijo goste iz drugih lovskih družin, nemalokrat tudi iz tujine. Žal pa te dejavnosti ne morejo izvajati brez orožja, to pa je samo po sebi nevarno. Lovci MORAJO lov izvajati v skladu s prepisi in skrbeti za varnost pri tem. Vsako zlonamerno oviranje ali celo onemogočanje sicer predpisanega izvajanja lovske dejavnosti pa lahko hitro ogrozi tako tistega, ki lov ovira ali preprečuje, kot tiste, ki lov izvajajo. Zato SPOŠTUJTE obvestila in opozorila lovcev in se izognite lovnemu območju! Seveda pa je tudi protipravna ravnanja lovcev potrebno sankcionirati, zato jih prijavite, če jih zaznate! Turizem na kmetijah Marljive gospodinje na številnih kmetijah vam z veseljem pripravijo in postrežejo dobrote, pridelane doma, ob pomoči svojih družin: od mesnih izdelkov, do zelenjave, domačega kruha, pa tudi sokov in v nižjih legah tudi rujno kapljico – in ob preveliki količini zaužitja le-te, ali pa tudi sicer, lahko pri njih tudi prenočite ali preživite daljši dopust. Naj vam njihove dobrote teknejo! Tudi tu pa se morate zavedati, da ste na kmetiji, kjer so živali, nekatere tudi manj prijazne od njihovih gospodarjev! Da se na kmetiji uporabljajo stroji in naprave, katerih delovanje je zlasti kmetije nevajenim obiskovalcem neznano in je zadrževanje v njihovi bližini lahko zelo nevarno! Zavedajte se, da imajo kmetje v okviru svoje dejavnosti ob svojih objektih tudi razne pomožne objekte (jame za gnojevko, razne zbiralnike za vodo za napajanje živine in podobno), kamor lahko ob nepazljivosti padete in se poškodujete. Upoštevajte navodila gospodarja in drugih domačih! 17 OBVESTILA Pohodništvo Pohorje je prepredeno s številnimi pohodnimi potmi. Žal zagrizeni avanturisti prepogosto zahajajo z označenih poti, kar lahko poleg škode na ekosistemih v gozdu povzroči tudi dezorientacijo takšnih pohodnikov, ki se kaj lahko tudi izgubijo. Globeli in vzpetine so si ponekod podobne kot jajce jajcu, nekateri predeli pa so tudi neprehodni. Iskanje izgubljenega pohodnika ali reševanje le-tega na neprehodnih območjih bi utegnilo trajati predolgo, uspešno zaključena akcija pa bi lahko nosila zelo visoke stroške. Ohranite naravo v njenem bistvu, uberite le označene poti! Upoštevajte vremenske razmere in svoje sposobnosti! Ne precenjujte sebe in ne podcenjujte matere narave! Kolesarstvo Urejene, tudi najbolj adrenalinske kolesarske proge za spust in prosti slog, žal pa tudi povsem naravno okolje, nudijo adrenalinskim odvisnikom komaj dovolj užitka. Da so proge resnično »kul«, dokazuje organizacija vse več državnih, mednarodnih, celo svetovnih tekmovanj na območju Pohorja. Tudi razmeroma dobre cestne povezave lokalnih in državnih cest, z izjemo posameznih odsekov, ki kar kličejo po rekonstrukciji, predstavljajo poligon za treninge v cestnem kolesarstvu. Tako gorsko kolesarstvo po sami svoji naravi, kot cestno kolesarstvo, ki poteka v rednem prometu, predstavlja nevarnost, kateri ste izpostavljeni predvsem šibkejši – torej kolesarji. Zato prava mera razuma in previdnosti vsekakor sodita k tej dejavnosti, kakor tudi uporaba ustreznih zaščitnih sredstev! Nemalo kolesarskih navdušencev pa je bilo v preteklosti že bridko razočaranih, ko so zaradi trenutka nepazljivosti ostali brez svojega osnovnega športnega rekvizita, katerih vrednosti so pogosto vrtoglave. Zato zaklepajte kolesa in jih imejte pod nadzorom ves čas! Varstvo okolja Kaj je leto ali dve proti neskončnosti? Kot pokvarjeno gramofonsko ploščo na vseh koncih poslušamo in gledamo opozorila za ohranjanje narave, čistega okolja. Vse preveč in vse prepogosto pa se obnašamo, kot da bo jutri konec sveta, kot da ne bi bilo naših potomcev in ne bi pričakovali njihovih otrok, naslednikov! Še pred nekaj leti je po Pohorju na vsakem koraku bilo mogoče najti manjši ali večji potoček bistre vode, ki jo je bilo brez strahu mogoče popiti ali si vsaj umiti obraz, se osvežiti. Danes pa poleg neusmiljene narave, ki nam le vrača udarce, sami še najbolj skrbimo, da bi se to obilje končalo. Kljub mnogim pisnim opozorilom, številnim čistilnim akcijam, prizadevanjem posameznikov in skupin, v naravi, tudi na Pohorju, najdemo vse mogoče odpadke, tudi nevarne. Za božjo voljo: PRENEHAJMO S TEM! Tudi brezvestni uživači, ki za zadovoljitev svojih užitkov s hrupom, izpušnimi plini, pa tudi brezobzirno vožnjo s svojimi motornimi kolesi, »off road« vozili, motornimi sanmi in kaj je še takšnega po površinah, ki vam niso namenjene, občutno rušite naravne ekosisteme, ste na našem Pohorju, milo rečeno NEZAŽELENI! Vaša vozila za prosti čas res proizvajajo in tudi prodajajo, vendar z njimi sodite na urejene poligone in nikakor ne v naravo! Zaključek – kratek povzetek Ne pozabite: za svojo varnost in varnost svojega premoženja ste v prvi vrsti odgovorni sami! Vendar v strnjenih vrstah in s skupnimi močmi lahko raven varnosti dvignemo na višji nivo! Zagotovo Pohorje s svojo naravno danostjo in pridnimi Pohorci na vseh področjih še ne dosega želenih ciljev. Pristojni za regulativno ureditev režima sobivanja z naravo na Pohorju s sprejetjem primerne normativne ureditve, tržniki s trženjem obstoječega, razvojniki z nadaljnjim razvojem, investicijami, posodobitvami in podobno, subjekti varovanja ljudi in premoženja, predvsem pa razumno obnašanje obiskovalcev in uživalcev vsega lepega na Pohorju, z veliko mero dobre volje, občutkom za ljudi in naravo, v medsebojnem spoštovanju in razumevanju, bomo deležni tistega prvinskega užitka v naravi, na našem lepem Pohorju. Poskrbimo, da bo tudi VARNO IN ČISTO! Avtor besedila: Franc Stopar Fotografije: Arhiv PP Rače, Franc Stopar, Urška Stopar VABILO STAREJŠIM KRAJANOM Spoštovani krajani Krajevne skupnosti Hoče, ki ste letos dopolnili častitljivih 70 let. Mineva eno leto, odkar smo se srečali v dvorani našega kulturnega doma. Tudi tokrat se bomo, in to v petek, 25. oktobra tega leta, s pričetkom ob 17. uri. Pridite, poskrbeli bomo, da vam bo prijetno, malo bomo pokramljali, pojedli in zaplesali. Veselimo se druženja z vami. KS Hoče 18 OBVESTILA POVABILO K SODELOVANJU NA BOŽICNO-NOVOLETNEM SEJMU OBCINE HOCE-SLIVNICA Približuje se čas miklavževanja, božiča in novega leta, čas prazničnega razpoloženja in velikega pričakovanja. Zato vas v letošnjem letu ponovno vabimo k sodelovanju na božičnonovoletnem sejmu, ki bo v soboto, 14. decembra 2013. Na sejmu lahko sodelujejo društva, šole, vrtci, samostojni podjetniki in drugi, ki bodo ponujali ali prodajali (pogoj prodaje je za to urejena registracija) ročno izdelane oziroma izdelke domače obrti, kot so: novoletni okraski, voščilnice, drobna darilca, domače pecivo, izdelki iz medu, gline, lesa in drugi izdelki primerni za decembrski praznični čas. Prijavnico lahko dvignete na sedežu občine, dosegljiva pa je tudi na spletni strani www.hoce-slivnica.si pod rubriko: »Vloge in obrazci; gospodarstvo, turizem, društva« in jo pošljete ali oddate osebno na sedežu občine ali po e-pošti na naslov: [email protected], najkasneje do 22. novembra 2013 (kontaktna oseba: Metka Oberlajt t: 02/616 53 23). Sodelovanje na stojnici je brezplačno. Sprejemali bomo izključno izdelke domače obrti. Z namenom, da bi bilo dogajanje čim pestrejše, prodaja čim bolj raznolika in da bi prostor čarobno zadišal po domačih dobrotah, vas vljudno vabimo k sodelovanju. Metka Oberlajt, svetovalka za gospod., turizem, društva in spl. zadeve KRAJEVNI PRAZNIK KS ROGOZA Od 22. do 25. avgusta smo krajani Rogoze praznovali svoj krajevni praznik. V sklopu le tega so se odvijale različne kulturne in športne prireditve. V petek je Milojka Ozmec s svojim dramskim krožkom pripravila proslavo ob spomeniku Franca Ekarta. Udeležili so se je krajani Rogoze in župan Jožef Merkuš s sodelavci. Po proslavi je sledilo druženje na dvorišču KS. Naslednjega dne se je Rogoza prebudila v mrzlo deževno jutro. Odločiti se je bilo treba, kako in kaj storiti s kuhanjem rogoškega lonca. Ker smo že po naravi optimisti, smo verjeli v izboljšanje vremena in nadaljevali s pripravami. Ob 15. uri so dežne kaplje obupale in kuhanje tretjega rogoškega lonca je steklo. V kuhi so se pomerile štiri ekipe, in sicer Društvo krajanov Rogoza, Društvo upokojencev Rogoza, RK Rogoza in ekipa Formisa. Da se pa ne bi zabavali samo starejši, smo poskrbeli tudi za otroško animacijo. Zabavala nas je animatorka Janja. Med igro pa so otroke presenetili gasilci PGD Bohova s predstavitvijo svojega vozila in opreme. Gasilski avto so si otroci lahko pobliže ogledali, preizkusili pa so se lahko tudi v brizganju vode z novodobno in starodobno tehniko. Po tolikšni igri pa so se oglasili lačni trebuščki, zato smo si na že pripravljenem ognju spekli slastne hrenovke. V tem času pa je iz loncev že prav prijetno dišalo. Kuharji so dodali še svoje zadnje začimbe in pojedina se je lahko začela. Degustatorji so bili enotnega mnenja, da je bilo vse pripravljeno izvrstnega okusa. V dokaz temu so bili prazni s kruhom pomazani kotlički. Ker za vsakim dežjem posije sonce, se je tako tudi ta dan po klavrnem začetku dobro končal. Sodelujoči smo si obljubili, da naslednje leto spet pridemo in skuhamo rogoško specialiteto. Aleksandra Koren, predsednica DK Rogoza Foto: Barbara Koren 19 IZ NAŠIH KS ROGOZA V OBJEMU KRAJEVNEGA PRAZNIKA Zastave na drogovih. Park pred KS še posebej urejen. Ob spominskem obeležju tli prižgana svečka. Cvetje v vazi. Seveda, Rogoza praznuje svoj krajevni praznik. Rogoška društva so letos že tretjič pripravila razne aktivnosti. Da pa se ne bi pozabilo, je vsaka hiša prejela zloženko, v kateri so bili datumi, kaj je katerega dne na programu v času od 22. do 25. avgusta. V obdobju praznovanja so bila organizirana razna srečanja in družabni dogodki: • Kolesarski trim po Rogozi in okolici, bil je izveden Adaničev memorial – v nogometu se je med sabo pomerilo kar šest društev. Formis je odigral odbojko na mivki. • Osrednji dogodek je bila proslava ob spominskem obeležju. Njen moto je bil "Veš, mama, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti". Zvrstile so se recitacije Kajuhovih pesmi in dekleta so zapela ob spremljavi harmonike. Žal pa je bil ta kulturni program zelo slabo obiskan. Nič kaj vzpodbudno za nastopajoče. • Zelo pa so bili aktivni tudi upokojenci. V kegljanju so se pomerili z vsemi društvi sosednjih vasi. Odigrali so tudi prijateljsko tekmo v odbojki. Njihovi nasprotniki so bili upokojenci iz Hoč in Slivnice. • Razstava ročnih del, kjer so upokojenke "na ogled" postavile svoje unikatne izdelke, je privabila mnoge obiskovalce. • Tudi peš hoje se je udeležilo precejšnje število krajanov. • Da pa ne bi bili prikrajšani najmlajši, je bilo poskrbljeno tudi zanje. Ob animatorki so se odlično zabavali. • Zadnji dan so se pomerila vsa društva v kuhanju enolončnice – rogoškega lonca. Zabava se je zavlekla dolgo v noč. Torej, zaključek je bil pravšnji. Tako je tudi prav. Pa nasvidenje ob letu! Milojka Ozmec PRAZNIK KS REKA POHORJE Mariborska koče je 3. 9. 2013 tudi letos zaznamovala pričetek praznika KS Reka-Pohorje. Polaganja venca v spomin dogodkom v drugi svetovni vojni se je udeležilo manjše število krajank in krajanov, med njimi tudi predstavniki naše občine z županom. Slovesnost, zvoki ljudskih godcev, zakuska, prijazna beseda prisotnih je plačilo organizatorjem v KS. Dogodki ki so se vrstili v počastitev praznika naše KS: • Pohod po poti mlinov in žag ter razstava starodobnikov sta v organizaciji Turističnega društva pritegnila veliko obiskovalcev, kar nekaj se jih je tudi popeljalo na zaključek poti do turistične kmetije Grašič. • Srečanje traktoristov v organizaciji AMD Pohorje je dogodek, kjer se zbere veliko ljudi in tekmovalcev, tako je bilo tudi tokrat, še posebej popestritev z mladimi motoristi. • Streljanje z zračno puško je tokrat obiskalo skoraj enako število žensk kot moških, rezultati streljanja so bili odlični, saj so dosegali preko 90 % možnih točk. Zadovoljstvo je bilo veliko. • Razstava ročnih spretnosti in domačih del, ki so jih razstavljavci v okviru TD društva predstavili na proslavi, je bila tolikšna, da je primanjkovalo prostora za vse izdelke. • Proslava v organizaciji podružnične šole Reka in KS Reka Pohorje je ponovno privabila veliko število obiskovalcev, tudi visokih gostov iz naše občine in šole Dušana Flisa Hoče. Nastopajoči učenci so pripravili odličen program, ki nas je vse zelo razveselil. Veliko truda z učenci v zelo kratkem času je prikazalo velik uspeh. Nastop Pohorskih rogistov je vselej zelo prijeten, tudi najmlajši so jim z veseljem prisluhnili. • Samotarji so popestrili dogodek z izvedbo skeča in z glasbo, ob kateri so tudi učenci veselo prepevali. Dolgo in močno ploskanje ob vsakem posameznem nastopu je potrdilo, da je izvedeno tisto kar smo vsi skupaj pričakovali, tako organizatorji, nastopajoči in obiskovalci. Povabilo na zakusko in ogled razstave je prisotne zadržal še nekaj časa, ob prijetnem pogovoru in druženju so izmenjave mnenj in pohvale ob izvedbi proslave zelo prijetne. 20 • Pohod po zeleno modri poti v organizaciji Športnega društva Pohorje je kakor vsako leto dobro obiskan. Tako smo v naši KS Reka-Pohorje praznovali ter ponovno pokazali, da združeni tudi v teh časih lahko veliko lepega naredimo za krajanke in krajane. Spoštovani! Obiskovalke in obiskovalci vseh prireditev ste lepo in edino plačilo za vse, ki so vložili veliko truda, prostega časa, znanja, predvsem pa dobre volje v celotno dogajanje praznika. Vsem, ki so s trdno in dobro voljo pripravili vse dogodke, iskrena in prisrčna hvala. Predsednik KS Reka-Pohorje Konrad Vrhovšek IZ NAŠIH KS 8. ADANICEV TURNIR 2013 Zadnji vikend v mesecu avgustu, in sicer 24. in 25., je bil Športni park Rogoza ponovno prizorišče tradicionalnega memorialnega mednarodnega turnirja veteranskih ekip v nogometu, ki poteka v sklopu krajevnega praznika KS Rogoza. V organizaciji ŠD Rogoza je to bil že 8. zaporedni turnir. Sodelovale so ekipe TJ Sokol Ostretin (Češka republika), NK Ruperče, NK Hrastje-Kranj, Škofja Loka, NK Sračinec (Hrvaška) ter domača ekipa Dragotransport Rogoza. Predtekmovanje je potekalo po skupinah, v katere so bile izžrebane ekipe. V A skupini so bile ekipe Dragotransport Rogoza, TJ Sokol Ostretin in NK Ruperče, ter v B skupini so bile ekipe Hrastje Kranj, Škofja Loka in NK Sračinec. Zmagovalca skupin sta igrala v finalu, drugouvrščena iz skupin sta igrala za 3. mesto in zadnja iz skupin sta igrala za 5. mesto. V petek so se odigrale tekme med ekipami Dragotransport Rogoza in TJ Sokol Ostretin, v kateri je zmagala domača ekipa z rezultatom 4 : 0. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi NK Ruperč in Dragotransport Rogoza. Tukaj je bila boljša domača ekipa, ki je zmagala z rezultatom 2 : 0. V soboto dopoldan so se odvijale tekme po skupinah, v popoldanskem času se je pa potem igralo za končno razvrstitev. V tekmi za 5. mesto je ekipa HrastjeKranj premagala ekipo TJ Sokol Ostretin z rezultatom 3 : 2. V tekmi za tretje mesto je ekipa NK Ruperče premagala ekipo Škofje Loke z rezultatom 4 : 3. V finalni tekmi sta se pomerili domača ekipa Dragotransport Rogoza in NK Sračinec. Zmagala je domača ekipa z rezultatom 2 : 0 in osvojila prvo mesto na turnirju. Po končani zadnji tekmi je potekala podelitev pokalov, daril in priznanj, katera sta ob odsotnosti g. župana (službeno zadržan) podeljevala Liljana Adanič, hči pokojnega, po katerem se imenuje memorial, in predsednik domačega športnega društva Jože Kamničar. Vse ekipe so prejele pokale in priznanja organizatorja. Po podelitvi se je organizator zahvalil vsem sodelujočim in jih povabil na 9. memorial prihodnje leto. Iz besed predstavnikov vseh ekip je bilo razbrati, da so se v naši sredini zelo dobro počutili in že vnaprej obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo. Bojan Geiser 21 IZ NAŠIH KS SEPTEMBER JE MESEC PRAZNIKA OBCINE HOCE-SLIVNICA V septembru je tudi motošport prisoten v naši občini. Jeep club Pohorje je organiziral tekmovanje za pokal Pohorja v off roadu na moto poligonu v Radizelu. Udeležilo se je preko 30 tekmovalcev s terenskimi vozili. Poligon zahteva veliko spretnosti in znanja, da lahko voznik doseže rezultat, ki posega po prvih mestih. Spretnost je tudi tokrat pokazala, da so vozniki dobro pripravljeni za tekmovanja na najvišji možni ravni. Posamezniki pa so imeli s samo vožnjo kar nekaj problemov, tudi zaradi razmočenega terena. Jeep club Pohorje je v večini disciplin posegal po najboljših mestih. Društvo Muflon je priredilo tekmovanje starodobnih motociklov za državno prvenstvo s Polane na Slivniško Pohorje po vozišču. Etapa je bila v dolžini 4.2 km zelo zahtevna za voznike in vozila. Vozila, ki dosegajo starost tudi preko 50 let, so uspešno prevozila kvalifikacije in dve vožnji. Tudi tukaj se je kakšen motocikel ustavil in vozniku ni dovolil dokončati vožnje. Prijavljenih je bilo več kot 40 tekmovalcev v različnih kategorijah. Po končanih vožnjah so bili tekmovalci zelo zadovoljni in se bodo radi vrnili prihodnje leto. Zahvala vsem pri izpeljavi prireditve. Tadej Vrhovšek PRAZNOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SLIVNICA 22 V letu 2013 smo praznovali praznik KS od 6. 9. do 15. 9. 2013. V tem času so se odvijale različne prireditve društev, organizacij, posameznikov, župnije in KS Slivnica. Tudi letos smo se v okviru KS Slivnica odločili, da podelimo na tekmovanjih prvim trem ekipam ali posameznikom pokale. Nabavili smo 35 različnih pokalov in le-te podelili na zaključku posameznih tekmovanj. O rezultatih letos ne bi govorili, saj je v ospredju praznovanja KS Slivnica predvsem druženje, rezultati pa so v drugem planu. se je udeležilo 8 ženskih in 7 moških ekip. Za uspešno izvedeni turnir gre zahvala Ivu Kosiju. • Pričeli smo v petek, 6. 9. 2013, s tradicionalnim memorialnim turnirjem v ruskem kegljanju »Vinkov memorial« v čast preminulemu članu DU Slivnica in ustanovitelju kegljaške sekcije Vinku Ekerlu. Tekmovanja • V soboto, 7. 9. 2013, je bilo dopoldne ribiško tekmovanje ob Slivniških ribnikih, katerega se je udeležilo 15 posameznikov. Letošnji ulov je bil zelo uspešen saj je prekosil lanskega za skoraj 180 kg nalovljenih rib. • Zvečer smo v Slivniški cerkvi prisostvovali koncertu »Citre v živo« v izvedbi Glasbene šole Slovenska Bistrica pod vodstvom mentorice Irene Zdolšek. Koncert sta organizirala Kolping društvo Slivnica in Karitas Slivnica. Bil je zelo lepo obiskan in prisotni so izvajalke nagradili z burnim aplavzom. IZ NAŠIH KS Zahvala gre vodji tekmovanja Robertu Furhu za trud pri organizaciji tekme, pa tudi Ribiški družini Maribor, ki nam je nudila prostor zastonj. Prav tako se zahvaljujemo oskrbniku ribnika Ivanu Auda za podporo pri izvedbi tekmovanja. • V soboto zvečer je v Slivniški cerkvi lepo zadonela pesem pevcev in glasbenikov Slivniške župnije. Koncerta se je udeležilo veliko število poslušalcev, ki so z gromkim aplavzom nagradili izvajalce. • V nedeljo, 8. 9. 2013, je bil blagoslov obnovljene slivniške cerkve, katerega je opravil upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger iz Maribora. Po svečani maši je bilo pred cerkvijo druženje župljanov in Karitas Slivnica je pripravil bogat srečelov, zbrana sredstva so bila namenjena za socialno ogrožene družine župnije Slivnica. • V ponedeljek je šahovska sekcija DU Slivnica organizirala turnir v šahu med posamezniki. Zahvala gre predvsem Ivu Kosiju za uspešno izveden turnir. • V torek je bil v dopoldanskem času turnir balinanja v organizaciji DU Slivnica pod vodstvom Slavka Škorca. Sodelovale so tri ženske in tri moške ekipe. Po končanem tekmovanju je sledila zakuska in osvežilna pijača za tekmovalce ter organizatorje. • Popoldan je bil na igrišču pri gradu organiziran turnir veteranskih ekip v nogometu, katerega organizator je bilo ŠD Slivnica pod vodstvm Mihe Razborška. • Kot vsako leto je tudi letos bilo v sredo predavanje o gorah v spomin na naša dva preminula člana pohodniškoplaninske sekcije pri DU Slivnica Ivana Petroviča in Milka Greifonerja. Predavanje o potovanju po Aljaski je odlično izvedel Zlatko Repina in ga opremil tudi s posnetki. • V četrtek, 12. 9. 2013, je bil v okviru odbojkarske sekcije DU Slivnica izveden turnir v odbojki v telovadnici OŠ Slivnica. Sodelovale so ekipe iz občine, organizator turnirja je bil Mirko Florjančič. • K odbojki na mivki, ki smo jo letos izvedli prvič, se je prijavilo 8 trojk in vsaka trojka je morala imeti za vodjo ekipe žensko. Turnir je bil v nedeljo, 8. 9. 2013, od 14. do 20. ure na igrišču pri gradu. Bilo je zanimivo, saj so bile tekme zelo napete. Skoraj vsaka se je namreč igrala na tri sete. Izvedbo turnirja je uspešno opravila Vidica Pišek v okviru ŠD Slivnica. • Med tednom od 9. 9. do 16. 9. 2103 se je na teniškem igrišču pri gostišču Zupanc v Radizelu odvijal turnir v tenisu med posamezniki, kakor tudi med mešanimi dvojicami. Letos je udeležencem turnirja zelo nagajalo slabo vreme, zaradi česar se je turnir zavlekel. Zahvala gre organizatorju Antonu Obrehtu za organizacijo turnirja in izkazano strpnost. • 14. in 15. 9. smo si lahko ogledali razstavo ročnodelskega in likovnega krožka pri DU Slivnica. Razstava je bila v prostorih male dvorane OŠ Slivnica in je bila zelo lično urejena. Razstavljena dela so bila zelo zanimiva, slike lepe in kvalitetne. Razstava je dokaz, da v Slivnici še obstajajo ljudje, ki skrbijo zaohranjanje te vrste kulture in umetnosti. • V soboto, 14.9., je Društvo modelarjev in rezbarjev lesa Slovenije – Slivnica pripravilo lep prikaz celoletnega njihovega dela na parkirišču pri Marketu Klasek v Slivnici. Razstavljali so njihovi člani iz Slovenije ter zbudili veliko pozornosti pri krajanih, ki so si razstavo ogledali. Zahvala gre predsedniku društva Srečku Orniku za trud in angažiranost pri izvedbi razstave. • V nedeljo smo praznovanje zaključili z dnevom odprtih vrat ČD Slivnica z naslovom »Med, naše bogatsvo«. Na ogled so bili izdelki iz medu in slike, ki so jih narisali udeleženci spomladanke likovne kolonije v Slivnici pri domu DČ Slivnica. Možnost je bila tudi kupiti posamezne izdelke iz medu in razstavljenih slik. Za uspešnost prireditve gre zahvala članom ČD Slivnica. Ob koncu bi se rad zahvalil društvom, organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izedbi prireditev ob krajevnem prazniku, prav tako vsem nastopajočim in udeležencem posameznih prireditev. S svojo prisotnostjo ste nam namenili zahvalo za trud pri izvedbi praznika KS Slivnica 2013. Peter Kovaček Foto Jakob VIGEC 23 IZ NAŠIH KS SLIVNIŠKI ŽUPNIJSKI PRAZNIK Župnijska cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, zato god naše zavetnice in Matere vselej slovesno praznujemo in se ji zahvalimo za vse milosti, ki smo jih bili po njenih priprošnjah deležni. Naše praznovanje smo začeli že dva dni pred praznikom in je bilo tokrat posvečeno glasbi. V petek 6. septembra smo po večerni maši prisluhnili ubranim in dušo božajočim zvokom citer. Nastopile so profesorica Irena Zdolšek in njene učenke. Na sobotnem večernem koncertu pa so sodelovali domači zbori, vokalni solisti, mladi obetajoči instrumentalisti, organistka in pritrkovalci in smo tako ustvarili ugodno predpraznično razpoloženje.. Praznovanje je doseglo svoj vrhunec v nedeljo 8. septembra, ko je upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno zunanjost župnijske cerkve in daroval sv. mašo, somaševal pa je domači župnik Jože Šömen. Župljani smo veseli, da smo s prispevki naših faranov uspeli letos urediti zunanjost župnijske cerkve. V veselje nam je bilo, da se nam je na praznovanju pridružil tudi župan Jože Merkuš. Po maši so se farani ob dobrotah naših pridnih gospodinj in ob kozarčku dolgo družili v prijateljskem klepetu. Nadvse delovna Župnijska karitas je pripravila bogat srečelov za pomoč družinam v stiski. Sodelovanje župnije in KS Slivnica, ki naš župnijski program vključi v praznovanje praznika krajevne skupnosti, je hvalevredno in dokaz, da znamo različno misleči ljudje složno sobivati in se povezovati – in kako lepo bi bilo, če bi tako sodelovali vsi ljudje naše lepe domovine in vsega sveta. Milena Crnjac RAZSTAVE IZDELKOV NAŠIH USPEŠNIH USTVARJALCEV RAZSTAVE IZDELKOV NAŠIH USPEŠNIH USTVARJALCEV 24 ROČNODELSKI KROŽEK PIKAPOLONICE SLIVNICA V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, smo lahko občudovali bogata dela in zelo lep pregled uspešnega dela naših pridnih in vztrajnih žena ročnodelskega krožka Pikapolonice Slivnica, ki zelo uspešno deluje pod skrbnim Jožičinim vodstvom. Če želite dobiti nešteto idej za kakšno koristno kratkočasenje v hladnih zimskih večerih, si pridite drugič takšno razstavo ogledat. Po vztrajnosti sem zelo občudovala Marijo Tomassini Pužo z njeno tridelno kvačkano zaveso. Predstavljajte si eno svoje okno s takšno zaveso, ob kateri je z zelo veliko ljubezni sedela Puža dva meseca, vsak dan najmanj dve uri. Ali vas ne bi pogled na to okno vedno znova razveselil enako kot pogled skozenj v naravo? Bombažna kvačkana preobleka za okrasno blazino je zanjo »mala malica« – to skvačka v dveh dneh. Vedela sem, da naša soobčanka Medvedova slika z nogami, saj smo več njenih razstav že videli (tudi zdaj nas je razveselila z dvema novima slikama), ampak da tudi veze prte z nogami, pa ne bi verjela, če te natančno izdelane umetnine ne bi videla. Ženske so mi tudi pojasnile, da je bilo nekaj okroglih bombažnih prtov s krasnimi vzorci pletenih. Kvačkane sem na- IZ NAŠIH KS mreč že videla. Poglavje zase pa so tukaj kvačkani bombažni prti pravokotne oblike, saj so največji sestavljeni tudi iz do 100 manjših prtičkov. Pri teh so vzorci še lepši in takšni prti so nenadomestljiv okras mize. Izstopajoča umetnica pa je Sonja Brglez, ki kleklja. Ona skleklja ogrlico ali »samo« obesek zanjo, obeske za uhane, lepo rožico za prstan – vse 'poštirka', da ne veš, iz kakšnega materiala pravzaprav to je. Ima pa še mnogo drugih originalnih idej – npr. posebne bombažne »vrečke« , da vanje vložimo pribor in servieto, ko pripravljamo posebej slovesen pogrinjek – vse iz belega bombažnega blaga z malo čipke, zelo malo drobnih rdečih rožic ob robu – tako da je vse zelo zelo okusno. Ampak sem spada tudi košarica za kruh, ki pa je zopet narejena z istimi vzorci in dodatki, vse obdelano s trdilom, da je to res »posoda« za kruh, ko čakamo posebej dobrodošle goste. Vse je izdelano zelo natančno. Ne smemo pa pozabiti naše prizadevne slepe soobčanke, ki zelo rada in zelo lepo plete, in to celo vzorce, in našega novega soseda iz Radizela Dušana Marcelana, ki je popestril razstavo s svojimi likovnimi deli, ki so jih obiskovalci občudovali in hvalili. Kultura ročnih spretnosti, ki je velika vrednota v mozaiku vrednot naše kulture, pa v Slivnici ne bo izumrla, dokler bo pedagoginja Jožica Trantura vzgajala mlade in se z njimi ukvarjala v ročnodelskem krožku na osnovni šoli. Vse hvale in zahvale vredno delo, saj mladi zelo radi sodelujejo, le posvetiti se jim moramo. Nekaj zelo lepih njihovih del smo na razstavi lahko videli. Zakaj te ženske nočejo ničesar prodati? Takoj bi kupila majhno kvačkano bombažno torbico in enako izdelane rokavice, da bi s tem bila v gledališču nekaj posebnega! Upam, da bodo letos svoje izdelke prodajale na novoletnem sejmu v Hočah, ko bodo imele svojo stojnico. Takrat bomo verjetno tudi lahko kupili čestitke z njihovimi vezeninami. Zelo bogata, uspešna razstava, polna novih idej, lepih domislic žensk, ki delajo z ljubeznijo in veliko požrtvovanosti, zato smo njihova ročna dela vsi v tako velikem številu občudovali. Še bomo prišli! Zinka Hartman Foto Jožica Trantura 2. LIKOVNA KOLONIJA »SVETOVI ČEBEL« ČD SLIVNICA IN OTVORITEV RAZSTAVE OB PRAZNIKU ČD Slivnica s svojim delovanjem stopa ne le v ožji lokalni prostor, temveč s svojimi aktivnostmi povezuje različne svetove in dejavnosti, ki se prepletajo z naravo in nami. Človek hodi s čebelo skozi iste svetove s svojim videnjem in čudenjem lepoti, ki nas obdaja. Prav pomladku dajejo namreč v tem društvu velik poudarek. 14. junija so v okviru Dneva odprtih vrat podelili priznanja mladim čebelarjem OŠ Slivnica, ki so letos z državnega tekmovanja na Dobu pri Domžalah prinesli bronasta priznanja. Ob tej priložnosti so podelili tudi odlikovanja prve in druge stopnje Antona Janše, staroste slovenskega čebelarstva. V prijaznem ambientu brunarice so pr- In seveda zakuska, ki so jo pripravile skrbne roke tistih, ki na papirju niso zapisane, a vedno poskrbijo, da se na njihovih druženjih dobro in okusno prigrizne. Metka Lipnik RAZSTAVE IZDELKOV NAŠIH USPEŠNIH USTVARJALCEV V sončnem petkovem jutru 24. maja 2013 se je v prostorih ČD Slivnica zbralo 13 slikarjev, ki so letos že drugič položili barve in platna na plan in se lotili dela. Tudi letošnje druženje je pripeljalo v našo sredino umetnike iz vseh koncev Slovenije: Boni Čeh, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Erna Ferjanič, Jože Fortin, Irena Gajser, Stojan Grauf, Metka Lipnik, Rado Jerič, Milenka Pavlin Houška, Vinko Prislan, Viktor Šest in Vojko Štuhec so se podpisali pod razstavljena dela, ki so jih 20. septembra 2013, ob prazniku naše KS in v skopu prireditev v naši občini postavili na ogled v Mali dvorani OŠ Slivnica, z možnostjo odkupa nastalih del in namenom, da je izkupiček od prodaje namenjen ČD Slivnica in čebelarskemu krožku na šoli, za njuno nemoteno delovanje. vič pogledala na svetlo tudi nastala dela. Koliko oči. Koliko videnj. Prav o vidnem zaznavanju človeka in čebele je na septembski otvoritvi na zanimiv način spregovoril akademski slikar Bogdan Čobal. Ob kulturnem programu, ki so ga pod mentorstvom Zlatke Razboršek in Mire Prel izvedli recitatorji in glasbeniki OŠ Slivnica, je odzvanjala letošnja prireditev. Zaokrožil jo je mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih organizacij Maribor, s slavnostnim odprtjem pričujoče razstave. 25 IZ NAŠIH KS RAZSTAVE IZDELKOV NAŠIH USPEŠNIH USTVARJALCEV RAZSTAVA DEL LIKOVNE SEKCIJE DU SLIVNICA V MALI DVORANI OŠ SLIVNICA Krajevni praznik KS Slivnica je priložnost, da v septembrskih dnevih, ko počasi odlagamo poletje na stran in zakorakamo med barvito jesensko sliko, z množico prireditev vstopimo med krajane in jim ponudimo športno-rekreacijsko in tudi kulturno kupico prireditev. Tudi letos je DU Slivnica med umetniškimi dejavnostmi, ročnodelsko razstavo, ponudilo na ogled razstavo likovnih del, nastalih na srečanjih likovne sekcije, ki jo že vrsto let skušamo obogatiti z novimi in novimi idejami. Valovanje dejavnosti, ki sovpadajo z letnimi časi. Od 14. do 15. septembra 2013 so se na ogled ponujali izdelki iz sivke – od polstenih blazinic, polnjenih z omamnim vonjem sivkinih cvetov, pletenih butaric, tankočutnih dišečih voščilnic, ročno izdelanih mil, unikatnih sveč, novoletnih voščil v različnih tehnikah in barvah, do raznolikih prelivanj marmoriranih izdelkov. Za okvir so se zableščale še mandale, velikonočno okrasje, pletene košare za pisanke, gravirani in v različnih tehnikah prikazanih pirhi. V mozaiku ustvarjanja peščica del, ujetega v kolesu življenja. Veselje za tiste, ki vlagajo trud, in spodbuda za tiste, ki so jim bili izdelki dani na vpogled. Metka Lipnik, prof. likovne pedagogike, mentorica krožka POHOD NA JUGOVO DOMACIJO V okviru občinskega praznika Hoče-Slivnica in praznika KS Fram se je odvijal že 41. tradicionalni pohod na Jugovo domačijo. Zjutraj okoli 9.00 ure so se podali v lepo jesensko jutro in krenili proti cilju Jugove domačije v Rančah pohodniki iz različnih smeri, in sicer PD Fram iz Frama, PD Skalca Hoče-Slivnica iz Hoč in Slivnice, člani območnega združenja Zveze Slovenskih častnikov Maribor – enote Hoč, Frama in Slivnice od Recove domačije v Radizelu. Zelo veliko je bilo pohodnikov, ki niso bili v okviru navedenih organizacij. Ob 8.45 je peljal tudi avtobus po ustaljenem voznem redu iz Reke-Pohorja. Pohodnike je pot vodila po lepih krajih KS Fram in KS Slivnica. Med potjo so pohodniki nabirali tudi gobe ter se na postankih okrepili z aperitivom iz nahrbtnikov posameznikov. Ob prihodu na Jugovo domačijo okoli 10.45 jih je dočakal prijeten sončen dan primeren za druženje. Ob 11.00 uri se je ob spomeniku na Jugovi domačiji pričela proslava. Letošnji organizator proslave je bila KS Slivnica v sodelovanju MPZ DU Slivnica pod vodstvom pevovodkinje Karle Zavec ter učenci OŠ FLV Slivnica pod vodstvom mentorice Zlatke Razboršek. Slavnostni govornik letošnje proslave je bil član KO ZZB za ohranjanje tradicije NOB Fram Borut Osonkar. Orisal je zgodovino dogodkov na tem delu Pohorja ter herojsko borbo pri branjenju navedene domačije, kjer je bil žal okupator z izdajalcem domačinom spretnejši in predvsem močnejši ter požgal domačijo; življenje so izgubili štirje, med njimi tudi domačin Franc Pristovnik. Poudaril je tudi 26 pomen tega dogodka na vsakdanje današnje dogajanje v družbi: kako bi morali delovati, če se hočemo izvleči iz krize, v katero so nas pahnili nekateri posamezniki kakor tudi tajkuni, ki so se polastili tako podjetij kot bank in ustvarili velike izgube s svojo lakomnostjo. Govornik in nastopajoči pevci ter učenki so poželi buren aplavz udeležencev proslave, kakor tudi gostje župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, podžupan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, ki je v spremstvu predsednika KO ZZB NOB Fram Ernesta Napasta položil venca k spominski plošči na domačiji ter k spomeniku. Na proslavi je bil prisoten tudi predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor Jože Škof. IZ NAŠIH KS Po končanem kulturnem programu je sledila podelitev spominskih lončkov posameznim udeležencev pohoda, ki so se tega udeležili že trikrat v okviru PD Fram. Predsednica Hortikulturnega društva Maribor je podelila pisne zahvale posameznim domačijam za lepo urejeno okolje na področju KS Fram in KS Slivnica. Predsednik KO ZZB NOB Fram Ernest Napast se je vsem zahvalil za številno udeležbo ter je vse udeležence v imenu Društva krajanov Ranče povabil na golaž k domu krajanov Ranče. Udeleženci, katerih je bilo okoli 350, so se pogostili z golažem, ki sta ga financirali KS Fram in KS Slivnica, pijačo in gibanico si je vsak pohodnik plačal sam. Druženje je trajalo dve do tri ure, ko so se posmezniki odpravili peš v dolino. Marsikdo je ostal še pozno popoldan v Rančah in se naužil svežega Pohorskega zraka ter se odpravil proti večeru v dolino. Vsi udeležensi so bili navdušeni nad proslavo in kasnejšim dogajanjem. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi pohoda na Jugovo, tu mislim predvsem praporščake ter izvajalce kulturnega programa. Želim, da se drugo leto ponovno srečamo v še večjem številu. Peter Kovaček Foto Jakob Vigec SRECANJE STAREJŠIH OBCANOV KS REKA-POHORJE Srečanje starejših občanov KS Reka-Pohorje je potekalo v petek, 4. 10. 2013, v gostišču Kobalej. Vabilu se je odzvalo veliko število krajank in krajanov, da obudijo spomine in srečajo prijatelje, znance, s katerimi se nekaj časa ne vidijo. Z uvodnim pozdravom predsednika KS, župana Občine Hoče-Slivnica, predsednice RK in predsednice DU smo skupaj nazdravili in zapeli Zdravljico. Skupina otrok Luka, Žan, Naja in Samotarji so nam z glasbo popestrili začetek druženja, udeležence je glasba pritegnila, da so zraven tudi zapeli. Po prijetni zakuski je stekla beseda v prijetnem druženju do poznih ur. Občani so bili veseli, da se tudi v takih časih najdejo ljudje in jim popestrijo lepe trenutke, zato se že veselijo naslednjega srečanja. Konrad Vrhovšek SPOMINI NA DR. KAROLA GLASERJA - Kaj vem o Karlu Glaserju Karol Glaser Rodil se je leta 1845, umrl pa je leta 1913, to je pred sto leti. Njegov oče je bil kovač in tudi krčmar. Karol Glaser je znal veliko jezikov in med njimi je bila tudi indijščina. Bil je tudi velik domoljub. Svojo prvo službo je dobil pri nekem grofu. Bil je učitelj in je učil kar na gradu v Mariboru. Njegova žena je bila plemenita, on se je pa bil navajen pogovarjati in tudi družiti z bolj preprostimi osebami, kot so: pastirji, hlapci in še drugi. Z ženo sta se ločila po desetih letih. Ko je umrla, je bila stara toliko kot on. Besedilo: Andraž Jurančič, 3. r. podružnične šole Reka-Pohorje Risba: Blaž Jug Sestavek in prepis s spominske plošče: Nika Bedenik, 3. r. podružnične šole Reka-Pohorje Karol Glaser se je rodil leta 1845. Rodil se je v hiši, kjer je bila potem gostilna Rečnik. Bil je zelo učen mož. Znal je 8 jezikov. Imel je ženo in dva čudovita otroka. Njegova žena je bila 16 let mlajša od njega. Bila je Poljakinja Thekla Maria Junosza-Dobrowska. Umrl je v Grazu. Želel si je, da bi ga pokopali v Hočah zraven svojih staršev in njegova želja se mu je izpolnila. Po 16 letih je njegova žena tudi umrla. V isti grobnici sta tudi pokopana. O njegovi družini nisem mogla več izvedeti. 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠOLA V NARAVI Vsako leto gremo s tretjim razredom v šolo v naravi. Pogosto si izberemo dom Škorpijon – Duh na Ostrem vrhu. Tukaj nam je še posebej všeč narava, čudovit razgled na avstrijsko hribovje, dobra hrana, prijazno osebje, lep in moderno prenovljen dom in vsekakor kvalitetna in pestra ponudba učnih programov. Posebnost doma Škorpijon so islandski konji. Preživete ure pri konjih in jahanje ostaneta otrokom v nepozabnem spominu. Tudi letos so bila naša pričakovanja izpolnjena. Učenci so se učili orientacije s pomočjo kompasa, opazovali so zvezdnato nebo in spoznali nekaj zvezd, pripravili so taborni ogenj, postavljali bivake v gozdu, preizkusili so se v lokostrelstvu, odpravili so se tudi do obmejnih kamnov in prestopili državno mejo z Avstrijo, odšli na Žavcerjev vrh ... Učiteljice 3. razredov OŠ Hoče Pa pokukajmo v dnevnik tretješolca Blaža … V šoli v naravi smo bili na Duhu na Ostrem vrhu. Tja smo se odpeljali z velikim turističnim avtobusom. Vožnja je bila zelo zanimiva. Po prihodu v dom Škorpijon smo imeli kosilo. Namestili smo se v sobe in sami postlali postelje. Že prvi dan smo se učili o orientaciji in straneh neba. Iskali smo skriti zaklad. Pomagali smo si s kompasom. Zvečer smo prižgali taborni ogenj. Naslednji dan je bil še posebej zanimiv. Po jutranji telovadbi smo šli na pohod. Videli smo veliko kamnov z oznakami. Prečkali smo državno mejo z Avstrijo. Učitelj Matej nas je učil streljati z lokom. Po kosilu so nas čakali konji: Stubbor, Magnus, Čik, Kara, Pera, Lady in Art. Pred jahanjem jih je bilo treba očistiti in osedlati. Jahal sem Stubborja. Bilo mi je zelo všeč. Zvečer smo se igrali kviz in pictionary. Učiteljica nam je pred spanjem prebrala pravljico. Tretji dan smo odšli v gozd. Spoznali smo bivanje v naravi. Postavili smo šotore. Po kosilu je prišel čas za odhod proti domu. V šoli v naravi je bilo zelo lepo in zanimivo. Naučili smo se veliko koristnih stvari. Blaž Jug VRT MEDOVITIH RASTLIN ZANIMIVO Naš vrt medovitih rastlin privablja ne samo čebele, vsi krajani so dobrodošli na ogled vrta, ki smo ga zasadili skupaj učenci in čebelarji. Čebelarji letos praznujejo. In ravno istega leta je 100-letnica čebelarskega društva, 100-letnica smrti Karla Glaserja in no, saj veste, 100-letnica rojstva Borisa Pahorja. Vau, koliko 100tk! Nika Bedenik VABILO Naš vrt medovitih rastlin je na voljo na ogled pozimi in poleti, jeseni in spomladi. Če se boste kdaj peljali mimo podružnične šole, boste videli veliko tablo, na njej pa piše: VRT MEDOVITIH RASTLIN. Vabljeni na ogled! Blaž Jug 28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠOLA V NARAVI – LIBELICE V ponedeljek, 23. 6. 2013, smo se osmi razredi OŠ Hoče odpravili v šolo v naravi v Libeliče. Izpred šole smo se odpravili že ob pol devetih. Pot nas je vodila skoraj do meje z Avstrijo. Že takoj po prihodu so nam razdelili sobe in nam razložili pravila. Popoldan smo spoznali gospoda Dušana in Rajka, s katerima smo odšli na ogled okolice. Sprehodili smo se proti meji z Avstrijo, kjer so postavljeni tudi mejni kamni. Tam smo izvedeli marsikaj zanimivega o zgodovini te meje. Naslednji dan smo začeli že ob sedmih z jutranjo telovadbo. Sledil je zajtrk in navodila za čez dan. Ta dan smo se odpravili na vožnjo s kanuji po Dravi. Tam smo imeli tudi malico – pečene hrenovke – in kosilo. Popoldan pa smo spoznali tudi učiteljici za biologijo, gospo Mileno in gospo Jasmino, s katerima smo se odpravili v gozd in nastavili pasti. Zvečer smo se dodobra nasmejali. Seveda smo tudi v sredo dan začeli z jutranjo telovadbo in zajtrkom, kjer smo se zmenili za pohod, ki je sledil. Odšli smo v dolino, kjer smo najprej nekaj pomalicali, nato pa si odšli pogledat dva muzeja. V prvem smo si pogledali, kako so kmetovali včasih, v drugem pa smo si pogledali črno kuhinjo in učilnico, kakršne so imeli včasih. Na koncu pa je sledil še ogled kostnice na pokopališču. Popoldan smo se učili vozlati različne vozle. V četrtek smo na urniku imeli lokostrelstvo in plezanje, ki smo ga nadaljevali še popoldan, medtem ko so ostali imeli temo, povezano z naravo, kjer so nam zavezali oči in smo hodili med držanjem za vrvico. Kot poslovilni večer smo zvečer imeli ples v jedilnici. V petek smo pogledali še pasti od torka in spakirali. Razdelili so nam še spričevala in pojedli smo kosilo, nato pa smo se vsi veseli po odličnem tednu vrnili nazaj k šoli, kjer so nas že pričakali starši. Avtorica besedila: Lučka Stopinšek, 8. b Avtorica fotografij: Nina Dobaj, 8. a GLEDALIŠKI ABONMA PLUS 2013/2014 – najboljši med najboljšimi v Kulturnem centru Hotinja vas V KUD Milke Zorec smo za sezono 2013/2014 pripravili gledališki abonma, ki je sestavljen iz najboljših predstav slovenskih amaterskih gledališč pretekle sezone, tudi tistih, uprizorjenih na 52. Linhartovem srečanju – Festivalu gledaliških skupin Slovenije, ki je potekal od 26. do 28. septembra 2013 v Postojni. Od 125 amaterskih gledaliških predstav se jih je na državni festival uvrstilo sedem, med njimi tudi naša satirična komedija Ivana Cankarja Za narodov blagor. Tako smo imeli izjemno priložnost, da za letošnji gledališki abonma povabimo na naš oder naslednje predstave: UMOR V VILI ROUNG Achilla Campanila v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej, Števerjan, Italija. Nagrado Matiček so prejeli za najboljšo predstavo v celoti in Franko Žerjal za najboljšo režijo. Komedijo je zaradi sintetične oblike režiser obogatil s številnimi kanconami in »macchiettami«, ki predstavi dajejo pridih varieteja, kjer nič ni tako, kot se zdi. 29 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU neznanega avtorja v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica. Nagrado Matiček je za najboljšo moško vlogo prejel Niko Turk. Burka o jezičnem dohtarju je širši javnosti nepoznan francoski srednjeveški tekst neznanega avtorja. Obubožani odvetnik ogoljufa vaškega krojača, slednji pa stori enako: goljufa odvetnika. V zapletu z obilico situacijske komike se celoten spor preseli na sodišče, kjer na koncu zmaga razum navadnega in povsem povprečnega človeka. NORA NORA Evalda Flisarja v izvedbi Gledališkega ansambla KUD »Zarja« Trnovlje – Celje. Nagrado Matiček je za najboljšo žensko vlogo prejela Neža Strenčan. Nora Nora, z Grumovo nagrado nagrajeno besedilo Evalda Flisarja, je drama, ki obravnava zdolgočasenost novodobnih parov, ki nevede odkrivajo svoje stalne ljubezenske vzorce. Prikaže, kaj vse smo sposobni narediti, da bi prizadeli nekoga, ki zaznamuje naše življenje. KRIPL Martina Mc Donagha v izvedbi Šus teatra KD Draženci. Nenavadna komedija svetovno znanega irskega režiserja, dramatika in scenarista Martina Mc Donagha prikazuje življenje Billyja, mladega irskega fanta, ki je zaradi svoje telesne hibe izpostavljen krutemu norčevanju in grobim žaljivkam someščanov. Njegova edina želja je oditi z otoka. Ponudi se mu priložnost, ki se odvije v nepričakovan preobrat. OZRI SE V GNEVU Johna Osbornea v izvedbi Zavoda Droplja, Maribor. John Osborne je z dramo Ozri se v gnevu (Look back in anger) sredi petdesetih pošteno razburil takratno angleško gledališko javnost. Igra, v kateri se družbena kritika vseskozi prepleta z kompleksnimi vprašanji medsebojnih odnosov glavnih junakov, namreč razgalja vse tisto, od česar največkrat obračamo glave. Osborne nas kot dramatik s svojo neposrednostjo sili k največjemu »grehu« zahodne civilizacije: k čustvovanju. Abonmajske predstave bodo na ogled v Kulturnem centru Hotinja vas od januarja 2014 do maja 2014. Datumi in ure predstav bodo objavljene naknadno na oglasnih mestih in na spletni strani društva: www.kud-milke-zorec.si . Cena abonmaja je 35 €, v predprodaji 30 €, za dijake in študente 25 €. Cena posamezne predstave je 10 €, v 30 predprodaji 8 €, za otroke do 15 let starosti pa 5 €. Tisti, ki prejemajo socialno pomoč pri Rdečem križu v Hotinji vasi, lahko pri njih kupijo karte po ugodnejši ceni. Obeta se vam veliko gledaliških užitkov. Kdor bo zamudil, mu bo žal! Programsko svet KUD Milke Zorec Hotinja vas KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST ZA NARODOV BLAGOR ZA LINHARTA Zgodba se je pričela septembra 2012, ko smo se z režiserjem Miho Golobom dogovorili za avdicijo. Dolgo smo čakali ta trenutek, saj smo bili po odhodu Andreje Kovač v Kanado brez režiserja. Zbrali smo se igralci Jožica Coif, Zorjan Coif, Boštjan Bračič, Tea Coif, Martina Škorjanc, Darko Bedjanič in režiser Miha Golob, da bi se dogovorili za izvedbo nove igre. Miha je predlagal, da na oder postavi Cankarjevo satirično komedijo Za narodov blagor, ki je bila zadnje Cankarjevo dramsko delo. Za izvedbo te igre je bila naša zasedba preskromna. Prepričali smo nekaj starih igralcev (Jože Cvetko, Majda Cvetko) in sprejeli še štiri nove člane (Mateja Šoštarič, Janja Zimšek, Borut Korošec, Blaž Korošec), ki so prvič stopili na odrske deske. Tako se je izoblikoval ansambel enajstih igralcev, šepetalke in režiserja in pričeli smo z vajami. Najprej bralnimi, nato z vajami na odru. S prehodom na oder smo morali ponovno razširiti ekipo, saj smo potrebovali še vseh vrst tehničnega osebja. Pri sceni sta pomagala Boris Komar in Ivo Nemec, za glasbo sta skrbela Igor Skodič in Anže Bedjanič, luč pa je kontroliral Jure Hojnik. Za kostume po vzoru iz tistih časov smo poskrbeli sami. Besedila je bilo veliko, pa še jezik, ki ga nismo spreminjali, nam je povzročal nekaj preglavic. Tako je nastala cankarijanska predstava Za narodov blagor, ki je s svojo vsebino sicer opozarjala na napake takratne družbe, ki pa so se obdržale vse do današnjih dni. Vsebina je pravzaprav še danes ogledalo današnjih elit, ki jim je bolj za lastno korist kot za korist naroda. Čas je bliskovito mineval, vaje so si sledile v intervalih in čas predvidene premiere je bil vse bližje. Premiero smo imeli 9. marca 2013 v našem novem Kulturnem centru v Hotinji vasi, na katerega smo zelo ponosni. V tednu pred premiero smo imeli zelo intenzivne vaje. Vadili smo vsak dan po štiri ure, včasih tudi več, tako da smo bili že zelo utrujeni. Naš trud je bil poplačan s polno dvorano zadovoljnih ljubiteljev drame. S to igro smo se, kot smo se tudi z vsemi igrami, ki smo jih igrali še v stari dvorani, prijavili na Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin. V letošnjem letu se je na 52. Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin prijavilo 125 amaterskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva. Območna selekcijska predstava je bila 12. aprila 2013 ponovno v Kulturnem centru. Selektorica Aleksandra Blagojevič je bila s predstavo zelo zadovoljna, a kljub temu smo bili do razglasitve rezultatov zelo na trnih. Naše veselje, ko smo izvedeli novico, da smo se uvrstili na regijsko srečanje, je bilo nepopisno. 14. junija 2013 smo odigrali že drugo selekcijsko predstavo, ki si jo je ogledal selektor 52. Linhartovega srečanja, režiser in dramaturg Marko Bratuš, ki nas je uvrstil na zaključni festival, kamor se uvrsti le sedem najboljših amaterskih skupin iz Slovenije, in to je tudi največ, kar lahko amaterska gledališka skupina doseže. Tako so se začele priprave na zaključni festival. Po daljšem dopustu smo se 17. septembra ponovno zbrali in pričeli z vajami. V tem sklopu smo predstavo v okviru občinskega praznika odigrali v soboto, 21. septembra 2013, tudi v Hočah. Dvorana sicer ni bila nabito polna, četudi je bila predstava brezplačna, pa smo bili vseeno zadovoljni, saj smo se nekaj dni pred finalnim obračunom v Postojni ponovno dokazali. V Postojno smo se odpravili že v sredo popoldan, saj smo imeli v četrtek, 26. 9. 2013, ob 10. uri dopoldansko, otvoritveno predstavo 52. Linhartovega srečanja. Pripravili smo sceno in izvedli še vajo, ki se je zavlekla pozno v noč. Maskerka Zlatka Glušič nas je uredila vlogam primerno, preizkusili smo še luči in opravili tonsko vajo, kjer je Igor nadomestil Anžeta. Še zadnji napotki režiserja in že se je po zvočnikih zaslišal nagovor, da se 52. Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva pričenja. To je bil trenutek, ko je bilo potrebno tremo pustiti za odrom in nastopiti. Predstava je stekla, igralci smo dali vse od sebe in popeljali občinstvo v Cankarjev svet, poln zlorab, podtikanj, laži in pretvez. Lahko bi celo pomislili, da je Cankar že takrat opisoval današnje čase. Vse to je prepričalo občinstvo, ki je bilo večinoma mlajše, saj so si našo predstavo ogledali dijaki v okviru šolskih dejavnosti. Bučen aplavz ob koncu je bila nagrada za ves trud, ki smo ga vložili v predstavo, in vzpodbuda za delo v prihodnje. Seveda pa se s tem naše delo v Postojni ni končalo. Tako smo si v treh dneh ogledali 10 predstav, od katerih je bilo 7 tekmovalnih in 3 spremljevalne, sodelovali smo na dveh okroglih mizah, kjer smo diskutirali o predstavah, jih pojasnjevali, utemeljevali …, in se udeležili zaključne prireditve, vse za narodov blagor. S to igro bomo letos nastopali pri sosednjih društvih v okviru njihovih abonmajev. Tudi mi bomo organizirali abonma, v katerem bo moč videti najboljše predstave prejšnje sezone, tudi tiste, ki so bile uvrščene na 52. Linhartovo srečanje. Vabljeni. Darko Bedjanič, vodja dramske sekcije KUD Milke Zorec 31 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH MEDENE PRAVLJICE V knjižnici Hoče smo 11. aprila 2013 pripravili medene pravljice za otroke in medene ustvarjalne delavnice. Otroci so z zanimanjem prisluhnili čebelarjema iz Hoč, Ivanu Pehantu in Milanu Skazi, ki sta otrokom predstavila slovensko čebelo, kranjsko sivko, in pomen čebel za življenje in ohranjanje naravnega okolja. Prav tako so otroci izvedeli vse zanimivosti o nastanku medu ter kaj pomeni zaščitena geografska označba, ki jo nosi slovenski med. Naši najmlajši so se zelo vživeli in pozorno prisluhnili pravljici, saj je pripovedovalec ob pripovedovanju zgodbice tudi predvajal fotografije. Prav tako so aktivno sodelovali tudi pri predstavitvi čebelarstva in slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Otroci so se posladkali z različnimi vrstami medu ter primerjali okuse med sabo. Za konec medenega doživetja so se preizkusili v slikanju panjskih končnic in svoje izdelke tudi odnesli domov. DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH Vir: Verus v okviru Zadruge za razvoj čebelarstva 32 DAN POHORSKEGA MEDU V okviru občinskega praznika je 20. septembra ČD Alojz Greif pripravilo tradicionalni Dan pohorskega medu; vsako leto je v tednu občinskega praznovanja vsaj en dan namenjen tej prireditvi, ki vsebuje razstavo, pokušino in prodajo, razne predstavitve, delavnice in strokovno predavanje. Pred Kulturnim domom v Hočah so najprej slovesno odkrili tablo, ki bo sedaj vsakega opozorila, da je v deželi pohorskega medu. Slovesno jo je odprl župan Jožef Merkuš. Pred kulturnim domom so nas pričakali čebelarji s svojimi izdelki in pokušino medenega peciva, za otroke so bile pripravljene čebelarske delavnice, v dvorani pa je bilo predavanje o apiterapiji in medeni masaži. Majda Strašek Januš VRT MEDOVITIH RASTLIN Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče se je s svojim čebelarskim krožkom, ki ga izvajajo na OŠ Dušana Flisa Hoče, prijavilo na razpis Čebelarske zveze Slovenije in prejelo medovite rastline. Namen zasaditve je predvsem osveščanje mladih o pomenu čebel za naravo, spodbujanje čebelarskega znanja in ohranjanje tradicije. Dne 4. septembra so člani ČD Alojz Greif Hoče skupaj z učenci Podružnične šole Reka-Pohorje zasadili vrt medovitih rastlin, ki se ga niso razveselili samo otroci, ampak tudi krajani KS Reka in občani Občine Hoče Slivnica. Ob vrtu stoji tudi tabla, ki opozarja na naše medovito okolje v deželi pohorskega medu, ki je postal tudi slovenski med z geografsko označbo. Navzoče je pozdravil predsednik ČD Alojz Greif Hoče Anton Babič in v svojem govoru poudaril, da si želi, da bi vrt služil svojemu namenu in bil dobro oskrbovan. Učiteljica Lidija Šoštarič je obljubila, da bo kot vodja projekta s strani šole skupaj z otroki poskrbela, da bo medoviti vrt rasel in se širil. Konrad Vrhovšek, predsednik KS Reka, je pozdravil projekt in uradno odprl vrt medovitih rastlin. Otroci so z veseljem zaplesali okoli svojega vrta. Veseli bomo, če po ogledu vrta s seboj prinesete medovito rastlino, ki je na vrtu medovitih rastlin še nismo zasadili. Dostavite jo lahko na Podružnično šolo Reka Pohorje Lidiji Šoštarič, ki jo bo skupaj z otroki z veseljem posadila. Vir: Verus v okviru Zadruge za razvoj čebelarstva RAZSTAVA O ČEBELARSKI LITERATURI V hoški knjižnici je bila 12. septembra odprta razstava čebelarske literature, pri kateri ima največji pomen strokovna revija Slovenski čebelar. Že leta 1873 so pričeli z izdajanjem periodične čebelarske literature na Slovenskem, od takrat so izhajale različne revije. Na razstavi smo lahko videli tudi veliko starejših in sodobnejših knjig, tudi s področja kulinarike, saj ima med KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST (naj bi imel!) v naši prehrani pomembno vlogo. Ob odprtju razstave je spregovoril čebelar Mirko Rogina iz Frama, sicer pa član ČD Alojz Greif; vso razstavljeno literaturo je leta vestno zbiral. Spregovoril je tudi čebelar Milan Skaza, vse prisotne pa je pozdravil župan Jožef Merkuš. Čebelarji (čebelarke!) so se izkazali, saj tudi medenih dobrot ni manjkalo. Besedilo Majda Strašek Januš SVEČANA PROSLAVA OB 100-LETNICI V soboto, 5. oktobra 2013, je bila v Kulturnem domu Hoče svečana prireditev ob 100-letnici ČD Alojz Greif Hoče. Najlepši poziv za to prireditev je bil v Medenih novicah: ZBERIMO 100 kg MEDU ZA OTROKE IZ NAŠIH KRAJEV Vse čebelarje obveščamo, da bomo na Svečani proslavi ob 100. letnici organiziranega čebelarjenja v naših krajih zbirali med, ki ga bomo podarili Rdečemu križu Hoče, Miklavž na Dravskem polju in Rogoza. Podprite akcijo in donirajte med za otroke iz naših krajev! In ne boste verjeli: na prireditvi se je zbralo 100 kg medu – in še štirje po vrhu! Vsa zahvala čebelarjem in čestitke organizatorjem. Prvi slovesni govornik je bil predsednik ČD Alojz Greif Anton Babič, ki je kratko opisal zgodovino društva, med drugim je poudaril tole: »Menim, da so ljudje kot družba doumeli, da nas bo tehnični razvoj uničil, če ne bomo začeli spoštovati znanega Einsteinovega reka, ki pravi: Če bi čebela izginila z obličja sveta, ni več rastlin, ni več živali, ni več človeka, zato moramo čebelam pomagati soustvarjati okolje za dobro sobivanje. Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče je bilo ustanovljeno zaradi potrebe po znanju in novitetah v čebelarstvu. Za uspešno delovanje društva imajo pomembne zasluge tudi predsedniki, ki so odgovorno opravljali svoje dolžnosti in s svojim ravnanjem združevali člane društva, predvsem pa imeli spoštljiv odnos do jih.« Pozdravil je tudi sina dolgoletnega zaslužnega predsednika Alojza Greifa. Nagovoril nas je tudi župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, ki je izrazil ponos in zadovoljstvo, da imamo v občini že tri visoke jubilante – poleg dveh gasilskih društev so tu zdaj še čebelarji, ki so se zapisali med '100-letnike'. Vesel je tudi sodelovanja med občinami, še bolj je to poudaril miklavški župan Leo Kremžar, ki večkrat pove čebelarjem: »Čebele ne poznajo meja – lahko bi si jih tudi tu vzeli za vzgled, da se včasih ne bi tako ozko zapirali v meje svojih občin.« Slovesnost pa je posebej počastil z obiskom predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Njega veseli, ko vidi med čebelarji tudi naraščaj, ko vidi sproščenost in sodelovanje DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH Svečana prireditev je imela več namenov: poleg svečanih nagovorov in obeležja 100-letnice so podelili tudi priznanja otrokom ob koncu natečaja za najboljši strip o čebelah, pridnim gospodinjam pa za najboljši pohorski medenjak. Vse dogajanje na odru in pred njim so popestrile projekcije na panoju; fotografije so bile delo Cirila Tovšaka, ki s svojim umetniškim čutom spremlja delo čebel in čebelarjev. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbeno kuliso: igral nam je enkratni ansambel mladih tamburašev iz Majšperka, z njimi in s svojo sestro, ki ga je spremljala na klavinovi, nam je zapel mladi pevec Benjamin Pregl (sin čebelarja Pregla iz Miklavža). Ob čebelarski himni smo spoštljivo vstali, očarani pa smo prisluhnili italijanski in slovenski verziji O, sole mio, ko so ga spremljale tamburice. S ponosom pa nam je zapel tudi Slovenec sem ob sestrini spremljavi. Naj mu glas še naprej tako dobro služi. 33 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST med ljudmi in visoko stopnjo strokovnosti in kakovosti slovenskega čebelarjenja. Zatrdil nam je, da smo lahko kot narod ponosni na število čebelarjev, predvsem pa na kvaliteto svojega medu in organiziranost društev pa vsej Sloveniji. Kar dolgo je trajala podelitev priznanj pridnim risarjem, saj so sodelovali številni otroci iz osnovnih šol Fram, Hoče z Reko, Miklavž in Starše. Predsednik društva g. Babič in mentor mladih čebelarjev g. Pehant sta podelila priznanja učencem vseh stopenj, njihove izdelke pa smo si lahko ogledali na panojih v dvorani. Poleg risarjev so sodelovali tudi mladi pesniki, ki so nam prebrali svoje verze o čebelicah. Junija je bil tudi razpisan natečaj za najboljši pohorski medenjak. Odziv pridnih gospodinj je bil velik in zelo raznolik. Po izdelanih kriterijih so si nabrale toliko točk, da so bili podeljeni po štirje bronasti, srebrni in zlati medenjaki. In ker smo lahko po slovesnosti vse poskusili, vam povem, da je bil eden boljši od drugega! Čestitam, vaša imena pa so zapisana v vaših družinah, ki uživajo ob pekarskih spretnostih, ki jih premorete. Prireditev se je iztekla še s podelitvijo priznanj Antona Janše za najrazličnejše zasluge v društvu čebelarjem, ki izstopajo s svojim delom. Za to slovesnost so se trudili predvsem čebelarji, ki so sestavljali ožji odbor, in sicer Ivan Pehant, Milan Skaza ter Ciril Tovšak. Vsi pa so za sodelovanje in pomoč zelo hvaležni družbi Verus, ki skrbi v okviru Zadruge za promocijo in razvoj čebelarstva. DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH Besedilo Majda Strašek Januš Fotografije Ciril Tovšak 34 Pohorski medenjak Že v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika (1799) skoraj ni receptov s sladkorjem. Preprosto, ni ga bilo. Predvsem na podeželju so sladili z medom. Nastalo je veliko receptov, tudi medenjaki so med njimi. V ČD Alojz Greif smo razpisali natečaj za pohorski medenjak. Sodelovalo je 14 gospodinjstev iz naše občine, Počehove in Občine Miklavž. Komisija v sestavi: Katje Medved – predsednica, Cvetke Matjašič in Marjane Grašič so ocenile spečene tradicionalne medenjake. Ocenjevanje je bilo senzorično, kar pomeni: zunanji videz, videz prereza, občutek v ustih, značilnost vonja in arome. Medenjaki so bili razvrščeni po doseženem številu točk, in sicer: 28,0–30,0 točk za zlato priznanje, 25,0–27,9 točk za srebrno priznanje, 22,0–24,9 točk za bronasto priznanje. Vsaka tekmovalka je lahko dobila maksimalno 30 točk. V polni dvorani Kulturnega doma v Hočah so dekleta iz Pivole, Počehove, Miklavža ter Društva žena HočeSlivnica prejela priznanja in praktične nagrade. Po proslavi smo zelo kvalitetne in dobre medenjake družno pojedli vsi prisotni. Pa še to: Največji medenjak posebne dimenzije, okrogel, 50 cm premera, so spekli v Izobraževalnem centru Piramida. Z njim se bomo posladkali na občnem zboru ČD. Zapisala: Majda Bobanec Medeni dan v Botaničnem vrtu Zadnja prireditev v okviru praznovanja je bil Medeni dan v Botaničnem vrtu. Namenjen je bil srečanju čebelarskih krožkov, obiskovalci pa so lahko prisluhnili predavanju o medovitih rastlinah in si jih tudi ogledali. Žal je bil obisk bolj skromen, čeprav je bil dan prijetno topel. Ga. Pivec je na stojnici med drugimi knjigami o čebelah ponujala knjigo o začetniku apiterapije na Slovenskem Filipu Terču; avtor knjige je njen mož Gregor Pivec, dr. med., ki je imel na Dan pohorskega medu predavanje v Kulturnem domu. Besedilo in fotografija M. S. J. KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST PRVO ŠOLSKO LETO JUDO KLUBA HOCE JE ZA NAMI IN VPISUJEMO NOVO ŠOLSKO LETO Januarja ustanovljeni Judo klub Hoče je prva ustanovljena borilna veščina v občini. V preteklem šolskem letu smo pridobil kar 45 članov (9 otrok v judo vrtcu, 10 otrok iz 1. in 2. razreda, 19 otrok v tekmovalni skupini ter 10 rekreativcev). Tako mlajši otroci v judo vrtcu kot nekoliko starejši otroci iz šole so se celotno šolsko leto udeleževali treningov, ki potekajo v novi Večnamenski športni dvorani Hoče. Vsi treningi potekajo pod budnim očesom trenerjev, ki se redno izobražujejo in udeležujejo tekem tako v Sloveniji kot tujini. Judo klub Hoče izvaja program Judo šole Maribor, kamor je vključenih preko 20 osnovnih šol in kjer trenira več kot 160 otrok. Tisti najbolj pridni so se skozi leto udeležili tekmovanj, ki so potekala v okviru Šolske judo lige, kjer je vključenih kar 25 osnovnih šol iz Podravske regije. In prav finale lige smo si lahko, še pred zaključkom šolskega leta ogledali v večnamenski športni dvorani Hoče. Skupaj se je tekmovanja udeležilo preko 100 tekmovalcev. Med posamezniki naj omenimo zgolj nekaj tekmovalcev iz naše občine, ki so posegli po najvišjih mestih. Do deset let so zavidljive rezultate dosegli Tara Perdija, Nik Lajmsner, Rok Knaflič, Tilen Demšič, Vid in Rok Gomaz, Nik Eljon Jarc, Anej in Tjan Grahovac ter Aleksander Štribec. Med mlajšimi deklicami in mlajšimi dečki pa Urška Mazovec, Maša Posavec, Nino Mesič, Mark Rajšp, Luka Posavec, Luka Domadenik, Rok Črnčec in Jernej Pregl. Prav tako pa se lahko ekipa Judo kluba Hoče, kjer so tekmovalci zastopali OŠ Dušana Flisa, pohvalijo s skupno zmago v Šolski judo ligi. Druga je bila OŠ Duplek ter na tretjem OŠ Malečnik. Šolsko leto pa se je zaključilo z Judo taborom v Portorožu. Udeležilo se ga je 13 otrok, ki so konec junija štiri dni pridno trenirali in nabirali kondicijo za naslednje leto. Seveda pa na taboru ni manjkalo niti kopanja in družabnih iger ter učenja o zdravi prehrani športnikov. Tako so lahko vsi udeleženci tabora spoznali judo na nekoliko drugačen način, skozi zabavo in igro. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za rezultate ter jih vabimo, da se treningov udeležijo v čim večjem številu tudi v novem šolskem letu 2013/14. K vpisu pa so vabljeni vsi tisti, ki bi radi spoznali judo ali zgolj tisti, ki bi radi bili bolj aktivni. Več informacij lahko najdete na spletni strani kluba (www.judoklubhoce.si). Martina Planinc za Judo klub Hoče 35 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST TRIDESET LET DU ROGOZA Brunarica, kjer se zbirajo upokojenci Rogoze, je 1. julija pokala po šivih. Kako ne bi, saj se je praznovalo. Predsednica DU Rogoza je v svojem govoru orisala prehojeno pot od ustanovnega občnega zbora do današnjih dni. Torej, pisalo se je leto 1983. (Večina, ki imamo danes status upokojenca, smo bili takrat zaposleni in do upokojitve je bila še dolga doba.) Šest vrlih upokojencev je bilo mnenja, da se da tudi na jesen življenja veliko postoriti. Odločili so se, da bodo v Rogozi ustanovili organizacijo DU in se tako odcepili od matične organizacije v Hočah. Rečeno, storjeno. 5. februarja 1983 je bil 1. ustanovni občni zbor društva v Rogozi. V tridesetih letih obstoja društva so organizacijo vodili štirje predsedniki. Vsak se je trudil po najboljših močeh z željo, da bi se člani počutili kot pomemben člen organizacije in da bi organizacija žela lepe uspehe. V prvem obdobju je organizacija štela 68 članov. Člani društva so zavihali rokave in bili dejavni na vseh področjih. Kar hitro so poskrbeli za razne oblike rekreacije. Organizirali so izlete in se družili na piknikih. Želja po rekreaciji je bila vedno močnejša in tako so ustanovili šahovsko sekcijo. S šahisti iz sosednjih vasi so se odigrale prijateljske tekme, ki jih še danes negujejo. Tekmovalni duh je vedno bolj zorel in ustanovili so sekcijo za odbojko. Tudi danes se njeni člani radi pomerijo na prijateljskih srečanjih. Naši upokojenci zelo radi prepevajo in tako so ustanovili pevski zbor, ki je pa žal po nekaj mesecih zamrl. Na družabnih srečanjih pa se vselej sliši njihova pesem. Še vedno pa tli želja, da bi imeli svoj pevski zbor. Leta 1996 so člani društva pokazali zanimanje za kegljanje in ustanovili so kegljaško sekcijo. Še vedno z velikim entuziazmom gojijo to zvrst rekreacije. Naše Čebelice pridno ustvarjajo na svojih tedenskih delavnicah čudovita ročna dela, ki pa jih ob krajevnem prazniku s ponosom razstavijo. Že vrsto let deluje telovadna sekcija, kjer upokojenke krepijo svoje telo. Še posebej radi se S SKALCO NA POT Letošnje poletje s svojimi skrajnostmi nam ni dopustilo, da bi uresničili zastavljeni program. Pa smo kljub temu prehodili nekaj lepih poti. Še junija smo se povzpeli na Osojščico nad Osojskim jezerom v Avstriji. Vrh z lepimi razgledi, vendar me zaradi sodobnih turističnih objektov pokrajina ni prevzela: povsod vikendi, hoteli, žičnice in splanirana smučišča, ki za pohodnike nimajo pravega čara. Zato pa so bolj uživali vsi, ki so se letos lahko udeležili dvodnevnega izleta v Dolomite, čeprav je moralo biti po pripovedovanju udeležencev kar naporno. 36 upokojenci pomerijo v igranju namiznega tenisa, nič manj zanimiva pa jim ni petanka. Torej, druženja in prijetnih trenutkov ne manjka. Tudi izleti so pomemben dogodek. Ne samo da se družimo, naši izleti imajo tudi kulturni poudarek. Na njih spoznavamo našo kulturno dediščino in naravne lepote naše domovine. Tudi silvestrovanje organizirajo upokojenci in je namenjeno vsem krajanom Rogoze. Prav tako vesel dogodek je martinovanje, takrat pridejo na svoj račun tisti, ki jim veseljačenje veliko pomeni. Več kot dvajset let se organizira skupinsko letovanje v Izoli. Sodelujemo tudi pri programu proslav. Radi pa upokojenci poprimemo za vsako delo in se udeležimo vsake delovne akcije. Naš največji dosežek je pokrito kegljišče – brunarica, na katerega smo še posebej ponosni. Za to pridobitev se moramo zahvaliti tudi Občini Hoče-Slivnica, kajti brez njihove pomoči nam to ne bi uspelo. To je le grobi oris tridesetletne poti našega društva. Upam, da bodo zanamci cenili naše delo in da bodo šli po naši tlakovani poti naprej z novimi cilji in idejami. Milojka Ozmec KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST Julija je odpadel izlet na Dleskovško planoto v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, pa smo jo konec avgusta v tiste kraje ubrali kar sami – s planine Ravne na Veliki vrh in Moličko peč. Povem vam, da lepšega izleta že dolgo nisem doživela. Razgledi za razstavo! Ojstrico smo imeli pred seboj kot na dlani. Foto: Alojz Petrič Foto: Stanko Jakomini Avgusta nam je zaradi napovedi slabega vremena odpadla štiridnevna tura, povzpeli pa smo se na avstrijsko Golico (Koralpe). Travnate planote so pravi balzam za noge, veliko je možnih poti. Najmanj prijazen je najvišji vrh s sodobnimi tehničnimi napravami, ki jih vidimo že od daleč. Zadnja poletna pot je najpogumnejše planince vodila na Jezersko Kočno – bili so navdušeni in utrujeni. Sama sem izbrala le lažji del do Češke koče in po okolici Jezerskega. Če veš, kje so tvoje meje, te pač ne vleče višje. Ampak hodiš in uživaš. Tako bi lahko uživali tudi na hrvaškem Sljemenu, če bi nam bilo vreme bolj naklonjeno. Pa nas je ves dan spremljala megla, ki je tudi naša dobra volja ni hotela pregnati. A bilo je lepo, pot in postanki so bili prav prijetni, naše druženje nam tudi veliko pomeni. Hvala Brigiti in vsem vodnikom za trud. Majda Strašek Januš RAZSTAVA O SLOVENSKI TRANSVERZALI V HOŠKI KNJIŽNICI V septembru in oktobru lahko v hoški knjižnici občudujemo posnetke naših planin. Razstava, ki jo je za Pokrajinski arhiv Maribor pripravila zgodovinarka dr. Slavica Tovšak iz Hoč, je posvečena 60-letnici Slovenske planinske poti, bolj znane pod imenom Slovenska planinska transverzala. Posvečena pa je tudi očetu te poti, velikemu planincu in občudovalcu planin Ivanu Šumljaku iz Maribora. Srečevali smo se v letih, ko je pogosto hodil le še na Pohorje z obveznimi krhlji v žepu in bogatimi spomini, ki jih je rad delil tudi z mlajšimi planinci. Avtor mnogih fotografij na panojih je Ciril Tovšak, alpinist in prav tako velik ljubitelj gora – in čebel. Ob odprtju razstave v Hočah nam je ob avtorici razstave spregovoril o svojih spominih na začetke poti po transverzali naš hoški planinec Anton Demšič. Ustavite se in poglejte – morda vas zamika, da bi se le kdaj povzpeli kam više od domačega kraja. Fotografije in besedilo Majda Strašek Januš 37 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST POROCILO PGD HOCE Leto 2013 se je prevesilo v drugo polovico in gasilci iz Hoč za vas ponovno pripravljamo četrtletno poročilo. V drugi polovici letošnjega leta smo zabeležili pet novih intervencij. Tako smo 22. 7. sodelovali pri gašenju izredno velikega požarav podjetju Surovina v Mariboru, 29. 7. smo ob močnem vetrolomu odstranjevali podrta drevesa v Pivoli, 21. 8. smo v Rogozi pomagali pogasiti jašek, v katerem je zagorelo. 24. 8. pa smo bili v enem dnevu najprej aktivirani v industrijsko cono, kjer je zagorelo na stroju, malo kasneje pa smo iz kanalizacije rešili še mlado mačko. O požaru v podjetju Surovina ste lahko veliko prebrali in slišali v medijih. Šlo je za izjemno velik industrijski požar, katerega smo gasilci iz Maribora in okolice gasili več dni. Na tem mestu bi povedali, da je podjetje Surovina v zahvalo za posredovanje podarilo hladilnike vsem sodelujočim društvom. Za to gesto se gasilci iz Hoč podjetju Surovina še enkrat najlepše zahvaljujemo! V mesecu juliju smo že tradicionalno obiskali otroke, ki letujejo v Domu Miloša Zidanška na Pohorju z Zvezo prijateljev mladine. Pripravili smo kratko predstavitev našega delovanja in preganjali poletno vročino z vodo iz našega GVC-16/25. V septembru smo izvedli vajo gašenja požara objekta, na katerem je nameščena sončna elektrarna. Ti so izjemno težavni za gašenje, saj lahko gasilci zgolj ščitimo objekte, katerih ogenj še ni zajel. Na poškodovanih fotovoltaičnih panelih se namreč še zmeraj proizvaja električna napetost, ki je nevarna za gasilce. Vajo si je ogledal gospod župan, prav tako pa tudi predstavnik podjetja, ki je elektrarno namestilo. Slednji je podal tudi nekaj koristnih napotkov, kako postopati in kje so funkcionalni deli za odklop iz omrežja na elektrarni, ki nam lahko olajšajo posredovanje v primeru požara. Bliža se oktober, mesec požarne varnosti, v katerem bomo gasilci zelo aktivni. Izvedli bomo večje število vaj v naši občini, o vseh napovedanih vajah boste obveščeni na naši spletni strani nekaj dni vnaprej. Spremljajte našo spletno stran http://www.gasilci-hoce.si/, saj na njej redno objavljamo članke o našem delovanju. Vsako prvo soboto v mesecu imamo dan odprtih vrat, kjer si lahko ogledate opremo in vozila – z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! V imenu članov in članic PGD Hoče Jure Hictaler, tajnik Pohvala in zahvala Zahvaljujem se poveljniku in gasilcem PGD Hoče za hitro, učinkovito in uspešno posredovanje. Prisrčna vam hvala, pošteni, kulturni in srčni ljudje! Hvaležna občanka iz Zgornjih Hoč Sanda Štok 38 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Poletje in čas dopustov je za nami in gasilci v naši občini smo bili tudi v tem času aktivni. V kolikor gasilci ne ''treniramo'' oz. ne vadimo operativnih postopkov na vajah, se lahko dokaj hitro pozabijo določene stvari. Gasilci se zavedamo pomena našega dela in poslanstva, zato v naši občini redno skrbimo za ''kondicijo''. Letos poleti oz. v sušnem obdobju je bilo ponovno veliko prevozov vode, občani se kljub vsem opozorilom in omejitvam o uporabi vode le-tega ne držijo. Konec avgusta smo imeli zahtevno intervencijo na industrijski objekt. Posredovali smo v tiskarni Leykam, kjer je bila informacija, da gori tiskarski stroj. Aktivirana so bila vsa tri prostovoljna gasilska društva Bohova, Hoče in Hotinja vas ter mariborski poklicni gasilci. Ob našem prihodu je bil začetni požar že pogašen. Pogasili so ga prisebni delavci. Zaradi napake na stroju je zagorel papir ob vrtečem se valju. Naj poudarim, da bi požar ob kasnejši zaznavi delavcev dobil na moči in bi se nevarno razširil. V bližini je polno papirja. Največja nevarnost pa je seseden papirni prah in maščoba, ki je zaradi poteka del vsepovsod. Leykam je velik industrijski objekt, kjer poteka v petih halah in na še več tiskarskih strojih tiskanje raznih tiskovin. Pred časom smo že imeli vaje na ta objekt. Namen vaj na realne objekte je, da se gasilci spoznamo z dostopi, prostori, s hidranti in vrsto skladiščenja ali proizvodnje. Še ne dve leti nazaj smo imeli zelo velik požar, in sicer skladišče Lesnine. Samo pomislite, kako velik požar je bil letos poleti v juliju, ko je gorela Surovina. Čeprav je gorelo v drugi občini, so gasilci iz Bohove in Hoč pomagali pri gašenju. Tako velik požar se lahko pripeti vsak trenutek. Žal. Veliko je odvisno od sistemov javljanja, vzdrževanja objektov ter požarne preventive v podjetjih. V začetku septembra smo izvedli skupno občinsko vajo gašenje fotovoltaične elektrarne na objekt v Hotinja vasi. V zadnjem času je kar nekaj teh elektrarn zraslo tudi v naši občini. Gašenje le-teh je zelo zahtevno in zahteva še posebno pazljivost. Elektrarna oddaja napetost skoraj vedno, npr. tudi ponoči, če je osvetljena z gasilskimi reflektorji. Po vaji nam je projektant elektrarne predstavil njeno delovanje in pokazal glavne elektro dele. Župan, ki si je ogledal vajo, je pohvalil naše delo in pomen takšnih vaj. Lastnik nam je ob koncu predal požarni načrt objekta. Letos je očitno tudi ''leto'' muc. Kar nekaj reševanj muc je bilo poleti, in sicer pri vseh treh društvih. Za zelo zahtevno pa se je pokazalo reševanje muce na Miklavški cesti v Spodnjih Hočah konec avgusta. Mala muca je padla – verjetno preko cestnega požiralnika – v štiri metre globoko kanalizacijo. Dva gasilca, opremljena z izolirnim dihalnim aparatom, sta se spustila po lestvi v ozki jašek. Vsak iz svoje strani sta se bližala muci in jo srečno rešila. Zaradi ozkega vstopnega jaška je gasilec imel dihalni aparat za seboj oz. smo mu ga preko vrvi spuščali za njim. Sledila je skupinska slika z muco in gasilec iz Bohove jo je nato tudi posvojil. 39 KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST V začetku kurilne sezone se ponavadi poveča število dimniških požarov, čeprav v zadnji sezoni opažamo zmanjšanje števila glede na prejšnja leta. Verjetno – in tudi upam – je tudi naše osveščanje pripomoglo k temu. Smo v mesecu oktobru, ki je po tradiciji mesec požarne varnosti. Letos je tematika ''začetni požar lahko pogasimo sami''. To pomeni, da lahko skoraj vsak začetni požar oseba sama pogasi. V vsak dom sodi vsaj en ročni gasilni aparat. Lahko je na prah ali CO2. V oktobru se po društvih izvajajo razne aktivnosti, od pregledov hidrantov do dneva odprtih vrat. Na sporedu je nekaj gasilskih vaj, od nenapovedanih do prikaznih, vaje evakuacije in predstavitve na šolah in vrtcih. Ena pomembnejših nalog gasilstva je preventiva, ki ravno v tem mesecu dobi poudarek. Prav gotovo nas boste v oktobru kje opazili, vzemite si minuto časa in se nam pridružite. Lep jesenski čas vsem z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica Boštjan Frangež 7. SRECANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV So viže manj znane zadonele, se v prsih je naših prebujal spomin na čase nekdanje, ko druženje pravo polnilo je čas … 30. junija je v naši vasi zopet zadonelo iz grl pevcev, ki so pripravljeni ohranjati bogato dediščino našega naroda, in pa seveda domiselnih instrumentalistov, ki so poskrbeli za spremljavo viže ob zvoku frajtonerce. Kdo še zna izvabiti prijeten, poskočen zvok s pomočjo brezovega lista, glavnika ... Žal smo morali letošnje dogajanje zaradi izvajanja komunalnih gradbenih del v Hotinji vasi preseliti v dvorano, a smo prireditelji (TD Hotinja vas) in nastopajoči bili na koncu zelo zadovoljni, saj je dvorana v Kulturnem centru lepo akustična in nudi užitek ob poslušanju, za dodaten nasmeh poslušalcev in izvajalcev pa je poskrbel zdaj že naš prijatelj – povezovalec prireditve Korl. Na letošnjem srečanju se je predstavilo 13 skupin iz različnih krajev Slovenije. Sodeč po aplavzu med predstavitvijo vsake posamezne skupine in po njej lahko sklepamo, da so bili poslušalci kljub preselitvi v dvorano zadovoljni. Naše srečanje smo zaključili na gmajni v brunarici DU Hotinja vas, kjer smo nastopajoče pogostili, vsi skupaj pa smo poskrbeli še za kratko druženje ob zvokih "združenih muzikantov". Naj se še v imenu UO TD Hotinja vas zahvalim: • Občini Hoče-Slivnica za spominska darila skupinam, saj so verjetno ob ogledu le-teh še dodatno seznanjeni z značilnostmi naše občine. • Iskrena hvala tudi DU Orehova-Hotinja vas, da so nam omogočili zaključno druženje v brunarici. • Ge. Dušanki za kontakte s skupinami in pripravo programa. Na svidenje prihodnje leto! Slavica Hecl 40 VABILO Turistično društvo Hotinja vas prireja na vaški gmajni v Hotinji vasi Martinovanje z družabnimi igrami in krstom mošta v soboto, dne 16. 11. 2013, od 13. ure dalje. Okrepčali se boste lahko z moštom in domačimi dobrotami ob spremljavi TRIA ŽAMET. Vljudno vabljeni! GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO AKTIVNOSTI TURISTICNEGA DRUŠTVA REKA-POHORJE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Člani TD Reka-Pohorje smo se tudi letos aktivno vključili v praznovanje ob obletnici naše KS Reka-Pohorje. Turistično društvo je s pohodom po poti mlinov in žag ob Rečkem potoku nekako pričelo aktivnosti ob krajevnem prazniku. Letos smo se odločili, da pohod organiziramo nekoliko drugače. Tako se je skupina pohodnikov odpravila peš po že tradicionalni poti od Siničevega mlina do TK Grašič-Gradišnik. Druga skupina pa se je na pot odpravila oziroma odpeljala s starodobniki. Pri TD Reka-Pohorje že nekaj časa deluje tudi sekcija STARODOBNIKOV. Naša pot se je skupaj zaključila na TK Grašič-Gradišnik, kjer smo se tudi okrepčali po prehojenih in prevoženih kilometrih. Kot že vsa leta zapovrstjo tudi letos ugotavljamo, da je pohodnikov malo, želeli bi si jih vsekakor več, kot si želimo tudi več sokrajanov, ki bi se nam aktivno pridružili v našem društvu: „Več nas zmore več,“ smo prepričani. Naša aktivnost ob prazniku KS pa se je nadaljevala z razstavo ročnih del krajanov in učencev podružnične OŠ Reka-Pohorje. Udeležili smo se tudi vseh ostalih prireditev, ki so bile organizirane ob prazniku in v njih tudi aktivno sodelovali. Prihodnje leto naša KS praznuje pomemben jubilej, vsekakor bomo organizirali še več prireditev, ki se bodo odvijale skozi vse leto. Turistični pozdrav! Anita Arzenšek, predsednica TD Reka – Pohorje ORATORIJ 2013 – BOG JE Z NAMI – V ŽUPNIJI SLIVNICA Ponedeljek, 8. julija 2013, je bil prvi oratorijski dan, tisti dan, ki so ga otroci z veseljem pričakovali in so naši animatorji vanj vložili kar precej truda. Zbralo se je blizu 150 otrok! Letos smo oratorij celo razdelili na dva dela. Oratorij za otroke do 5. razreda in oratorij za starejše. Vsak je izvajal drugačen in starosti prilagojen program. Letošnji oratorij je bil osnovan na knjigi C. S. Lewisa – Potovanje jutranje zarje, ki spada v zbirko njegovih del o čudežni deželi Narniji. Animatorji so čez ves teden po delcih odigrali to zgodbo in nato prepustili voditeljem katehez, da so se z otroki pogovarjali o njihovem pomenu in povezavi z Bogom. 41 IZ NAŠIH KS Prvi dan smo se naučili letošnjo oratorijsko himno in tiste, ki so bili prvič z nami, seznanili s potekom dneva. Sledile so delavnice, ki so se (razen nekaterih izjem) menjale vsak dan, tako da so otroci imeli čas poskusiti različne stvari. Imeli smo namreč kuharsko, slikarsko, novinarsko in fotografsko, športno, kung-fu, plesno, glasbeno in še kup takih delavnic. Sledilo je kosilo in nato prosti čas. Otroci so igrali nogomet, košarko, peli, risali s kredami in se igrali z animatorji. Starejši otroci so imeli program cel dan in so tudi prespali na oratoriju. Oni so imeli kateheze dlje časa in so predvsem popoldne imeli drugačen program in se z mlajšimi niso dosti videvali. Sledila je velika igra za mlajše in delovno popoldne za starejše. Petek in četrtek sta bila glede tega za mlajše posebna, saj so opravili pot preživetja in vodne igre. V teku dneva so otroci imeli tudi pavze, da so se veselili ob pecivu in sadju, ki so ga starši vsak dan prinašali. S tem se je zaključil manjši oratorij, starejši pa so s programom nadaljevali do enajstih zvečer, ko so se počasi(!) odpravili spat. Tako so dnevi potekali ves teden, razen v sredo, ko smo se s tremi polnimi avtobusi odpeljali na izlet v Nazarje. Tja sta se odpravila oba oratorija in ponudila otrokom priložnost, da so podrobneje spoznali življenje tamkajšnjih klaris in frančiškanov. Nuša (6 let), udeleženka oratorija, pravi: 1. Si letos prvič na oratoriju? Ne. Na oratoriju sem drugič. 2. Kako se tukaj počutiš? Zelo mi je fajn, ker se veliko igramo in imamo razne igre. Zelo uživam, ker imam tukaj zelo veliko prijateljev. Imamo dobre animatorje in animatorke, pa se radi včasih pohecamo. Včasih oni naredijo kakšne hece, da se nasmejimo. 3. Torej so ti všeč igre na oratoriju? To je zelo zabavno. Ker tudi izbiramo igre, ali pa si jih izmislijo animatorji. Všeč so mi tudi velike igre, med njimi pa najbolj vodne igre. Oratorij kot druženje, učenje molitev in igre za mladino in otroke je zasnoval sv. Janez Bosko pred približno 150 leti. Po tem zgledu so v mnogih župnijah enotedenski programi za otroke. Včasih pa okoliščine narekujejo, da program skrajšamo, in tako smo naredili na Dobrovcah v soboto, 31. avgusta. Zbralo se je 30 otrok in z njimi 10 animatorjev. Dvorišče naše veroučne hiše je zaživelo in ob zgodbi, ki jo mnogi poznajo pod naslovom Potovanje jutranje zarje, so se otroci podali v iskanje Aslana (v zgodbi je to le drugo ime za Jezusa) in medsebojnega prijateljevanja. Na dvorišču je bil živ-žav prijaznih in nasmejanih otroških obrazov, kar se je zaključilo s sklepom, da se to mora ponoviti vsaj prihodnje leto. Hvala otrokom za sodelovanje in odraslim, ki ste to dogajanje podprli. Župnik Jože Šömen 4. Ali boš naslednje leto spet na oratoriju? Ja, zagotovo bom, ker bi je zelo fajn. Vita Lipnik 42 Oratorijski dan na Dobrovcah IZ NAŠIH KS REFERENCNA AMBULANTA HOCE Konec leta 2012 je dosedanja Splošna ambulanta zdravnice Petre Lubi, dr. med., spec., v Hočah pridobila status REFERENČNE AMBULANTE. Referenčne ambulante so nova – razširjena oblika organizacije dela v dosedanjih splošnih ambulantah na področju primarnega zdravstvenega varstva. Ambulanto sestavlja kadrovsko razširjen tim zdravstvenih delavcev, poleg zdravnika in srednje medicinske sestre je v ambulanti prisotna še diplomirana medicinska sestra, ki do sedaj v zdravstveni tim ni bila vključena. Diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti v okviru svojih kompetenc spremlja paciente, predvsem tiste s kroničnimi obolenji – visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen. S pomočjo vprašalnikov svetuje pri preventivnih dejavnostih in z njim pregleda dejavnike tveganja, kot so alkohol, kajenje, neustrezna prehrana, visok krvni pritisk, holesterol, depresija. Tako je pacient deležen aktivnega pregleda glede na posamezne vrste kroničnih obolenj s tem pa tudi podporne zdravstveno-vzgojne obravnave. Na ta način pacienti dobijo izčrpne informacije o dejavnikih tveganja za svojo bolezen, zvedo več o bolezni sami, kako jo obvladati, kaj storiti, če se bolezen poslabša, kako bolezen pravilno zdraviti, kakšnega pomena je zdrav način življenja ipd. Tako razširjeni zdravstveni tim v Referenčni ambulanti na dispanzerski način dela zagotavlja celostno obravnavo pacientov, skuša preprečiti prezgodnji nastanek obolenja in je usmerjen v zgodnje odkrivanje bolezni. Pogoj za pridobitev statusa referenčne ambulante je tudi določena opremljenost ambulante. Referenčna ambulanta Hoče je tako poleg ostale opreme pridobila še EKG, pričakujemo še spirometer za merjenje pljučne funkcije in še posebnost: kot druga referenčna ambulata Zdravstvenega doma Maribor smo po zaslugi in prijazni pomoči župana Občine Hoče-Slivnica Jožefa Merkuša opremljeni še z avtomatskim merilnikom gleženjskega indeksa. Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presejalna preiskava, s katero odkrivamo zožitve ali zapore arterij na nogah – pokazatelja periferne arterijske bolezni, ki svoje znake pokaže zelo pozno, včasih šele, ko pride do 70-odstotne zamašitve. V tem času se je pri diplomirani medicinski sestri na »dodatni obravnavi« zvrstilo že kar precej pacientov, nekateri se že vračajo z dodatnimi vprašanji in vse kaže, da je novost dobro sprejeta, pacienti pa zadovoljni. Trudili se bomo, da bo še naprej tako. Za kolektiv RA Hoče mag. Jožica Eder, dipl. m. s. Dobrodelni koncert BOM Štejem si v čast, da sem predsednik društva Zlat kostanj, ki je bilo ustanovljeno leta 2012 z namenom, da omogočim mladim, da se izkažejo v svoji kreativnosti. Skupina mladih je pričela s svojim delom obveščanja krajanov na portalu Zlat kostanj. Takrat so bili zelo aktivni in v kratkem času obeležili z video vsebino kar nekaj dogodkov v Občini Hoče-Slivnica, tako športnih, kulturnih, prav tako so poskrbeli z obveščanjem vseh aktivnosti, ki se v občini dogajajo. Žal so jim lastna sredstva pošla in delo so v tako širokem spektru morali opustiti, saj si niso zmogli kriti stroškov, ki nastanejo pri delu, na razpisu v letu 2013 niso prejeli ničesar. To pa jih ni ustavilo. Letos so naredili nekaj, na kar smo lahko ponosni VSI, tako straši organizatorjev, sokrajani in prav tako občina, saj so dokazali humanitarno, solidarno in dejavno noto, pri skrbi za druge in avtonomno sposobnost odločanja. Angažirani, da živijo v skladu s svojimi načeli in vrednotami kot posamezniki in kot člani družbe. Z dobrodelnim koncertom BOM so dokazali, da se marsikaj da in da se BO zgodilo. Zaželimo si, da se ne bodo ustavili, saj je njihovo delo nekaj, kar dviguje humanost ter jo ohranja, hkrati pa dokazuje, da je v teh težkih časih nismo pozabili tudi mi, saj smo z svojo prisotnostjo na koncertu dokazali, da nam ni vseeno za stisko naših sosedov, znancev in sokrajanov. Zahvalil bi se rad vsem, ki ste na kakršen koli način doprinesli, da se je koncert BOM izpeljal uspešno. Ponos in zahvala gre NAŠIM mladim, ki so prihodnost današnje družbe, za uspešno izvedbo in odlično organizacijo. Seveda ne smemo pozabiti na vsa podjetja, ki so donirala finančna in materialna sredstva, da se je koncert v takšnem obsegu lahko sploh zgodil, s tem ste pomagali Dejanu, njegovi družini in seveda k hitremu okrevanju in odlični oskrbi, ki je bo zaradi vas lahko deležen. Resnično se vsem zahvaljujmo. Dani Pehant 43 IZ NAŠIH KS V vednost bralcem: Septembra 2011 se je takrat osemnajstletni Dejan Ditinger iz Rogoze huje poškodoval v prometni nesreči s skuterjem. Zaradi težkih poškodb glave je obležal v komi in v bolnišnici preživel skoraj leto dni. Potem ko je slovensko zdravstvo nad njegovim okrevanjem že obupalo, se njegova mama ni predala in ga je vzela v domačo oskrbo. Sedaj, dve leti po nesreči, je Dejanov napredek neizmeren, vendar so stanovanjski pogoji tisti, ki zavirajo njegov napredek, saj je družina ujeta v majhnem mansardnem stanovanju. Tudi računi za drage rehabilitacijske naprave in obiske fizioterapevtke ne nehajo prihajati. Zato so se Dejanovi prijatelji odločili priskočiti na pomoč in finančno pomagati družini. V ta namen so organizirali dobrodelni koncert. (Vir: Zlat kostanj na internetu.) POHORJE JE NAŠ DOM Obisk pri g. Antonu Bergauerju in njegovi družini Ko sem pripravljala besedilo za občinski praznik, ki smo ga letos posvetili Pohorju, sem se odločila, da vam predstavim tudi koga od pristnih Pohorcev. Nedavno sva se s prijateljico srečali z g. Antonom Bergauerjem, ki se je s svojim invalidskim skuterjem vozil po domačem dvorišču – in takoj sem se odločila za tega starosto trdnih pohorskih kmetov. Z veseljem in zelo gostoljubno so nas sprejeli, kakor je v tej hiši navada. Pogovarjala sem se z očetom Antonom ter sinom Miranom in njegovo ženo Marico, ki sedaj gospodarita na tem posestvu na Hočkem Pohorju. Na obisku je bil tudi njihov dolgoletni delavec, ki je prispeval kar nekaj lepih spominov na tiste čase. Do Bergauerjeve domačije se lahko pripeljete po asfaltirani cesti, ki pelje s Pohorskega dvora do Bellevueja. Leži na 695 metrih nadmorske višine in je ena redkih kmetij na Pohorju, ki nima hišnega imena, na njej pa gospodari že šesti rod. Prvi zapis sega v leto 1818, ko se je na Pohorju rodil Martin Bergauer, ki je leta 1870 postal tukaj gospodar. Gospod Anton ima pri 86 letih tako bogato zakladnico spominov, tudi o svojih prednikih mi je veliko povedal, največ o svojem očetu Francu. Ta je srečno preživel fronte prve svetovne vojne in prevzel posestvo. V zahvalo za srečno vrnitev je mama dala postaviti kapelico na domačem dvorišču; obnovljeno kapelico bodo ponovno blagoslovili prihodnje leto na Antonovo. Oče Franc je bil izobražen, zato so ga izvolili za župana v Reki; bil pa je tudi zelo podjeten, saj je imel lesno trgovino, četudi je vodil do domačije le kolovoz. V Hočah si je kupil žago, ki jo je kasneje podedoval sin Franc. Domači pa vedo povedati, da je imel do vseh delavcev zelo dober odnos, da ga ja vsa velika družina na posestvu klicala ata, gospodinjo pa mama, da je bil kruh vedno na mizi za vse. To nam govori o gospodarju, ki je vse svoje delavce spoštoval. To spoštovanje do ljudi, do dela in do narave pa je v veliki meri podedoval sin Anton, ki se rad spominja predvsem mladih let. Z bratoma Jožefom in Francem so hodili peš v razvanjsko šolo, saj je bila najbližje; posebej težke so 44 IZ NAŠIH KS bile poti pozimi. Otroci so morali poprijeti za vsako delo, s sedmimi leti so že molzli krave. Sredi mladosti jih je ujela druga svetovna vojna; vpoklicani so bili v nemško vojsko, brat Jožef je padel, Franc je bil težko ranjen in je izgubil nogo, Antona pa je rešilo to, da je bil kot mlajši sedaj edini naslednik na kmetiji – in se je izognil vpoklicu. Tako se spominja, kako so pomagali številnim ljudem, ki so pribežali iz doline, jih doma skrivali, kako so pomagali partizanom, prenašali pošto, kako so imeli tudi nemške 'obiske' – ampak se je vedno vse srečno izteklo. Tudi z enim od hlapcev, ki bi jih kmalu izdal, saj je bil zagrižen hitlerjanec. Oče je bil župan tudi še med vojno; pri cerkvi sv. Lenarta je dal pokopati dva angleška pilota, ki sta strmoglavila na Pohorju. Po vojni so ju svojci prepeljali v domovino. Bergauerjev ata se rad spominja, da so ga dali v Klasično gimnazijo, vendar jo je moral zaradi vojne kmalu zapustiti. Pozneje so ga dali v kovaški uk, pa tudi tega ni opravil, saj so ga potrebovali doma. Ampak to šolanje je bilo čisto dovolj, da vse življenje rad bere, da je res razgledan in ga prav vse zanima. Kovaštvo pa je ostal njegov hobi, saj je v domači kovačnici vedno sam podkoval konje in vprežne vole, popravljal orodje – tudi za druge, če je bilo potrebno. Tako je gospodaril skupaj z očetom, tudi ko se je leta 1950 poročil s Tilčko Ternjak, svojo sorodnico. Čeprav je bila doma v Jarenini, je izvirala s Pohorja, in sicer z Loríčeve kmetije, kjer stoji danes lovska koča. Tudi v povojnih letih so lahko kot višinski kmetje dobro gospodarili. Vedno so imeli dovolj delavcev, tudi takšnih ljudi, ki so se zatekli na Pohorje. Ker so vsem dobro plačevali, so radi ostajali pri njih in živeli kot velika družina. Tudi njega so – kakor nekoč njegovega očeta – vsi v hiši klicali ata, ženo Tilčko pa mama. Problemov z mejaši niso imeli nikoli, posebej v dobrih odnosih so bili vedno s Pohorskim dvorom. Leta 1953 so se prvi na tem delu Pohorja odločili za elektriko; že prej so jo pridobivali z vetrnico, a ni bilo dovolj za sodobnejše stroje. Tako so vlekli elektriko s Habakuka: sami so trasirali, postavljali električne drogove, Anton je skoval vse kovinske dele, razpletli so stare električne kable in spletli nove … Tako so posestvo hitro posodobili. Ko je sneg poškodoval leta 1955 staro hišo, so zgradili novo, vozili pa so še vedno po kolovozu. Šele leta 1962 je bila mimo hiše speljana gozdna cesta, ki jim je življenje precej olajšala. Leta 1964 je postal Anton Bergauer gospodar cvetoče kmetije, kamor so ljudje zelo radi zahajali. Mama Tilčka je bila prijazna gostiteljica, ob njej je dom resnično živel. Srečna delovna in ustvarjalna leta so tekla, otroci so odhajali in doma si je ustvaril družino sin Miran. Naj se spomnimo še na vojno za Slovenijo, ko je kot rezervni miličnik Miran takrat sodeloval pri skrivanju orožja: v domačo hišo so skrili orožje in strelivo s postaje Tabor v Mariboru. Na to nas opozori spominska plošča na domači hiši. Doživeli pa so tudi bližino izstrelka, ki je bil namenjen na televizijski stolp, padel pa je na njihov travnik (puše), nedaleč od mesta, kjer so spravljali seno. Gospod Anton Bergauer je še vedno vedrega in bistrega duha, čeprav sta mu ženina smrt in bolezen po 80. letu starosti počasi onemogočila, da bi aktivno sodeloval na kmetiji. Pravi, da bi še lahko vozil traktor, toda noge ga ne držijo. Zaradi oslabljenega srca operacija ni več mogoča. Ampak mladi mu skušajo pomagati, kolikor se da. Veliko je v življenju ustvaril, zato so mu tudi sedaj omogočili vse sodobne pripomočke. Ker ima prostore v nadstropju, so mu montirali stopniščno dvigalo. Pravi, da je srečen, ker še ima dovolj močne roke, da se lahko sam presede. V veži ima tudi invalidski skuter, s katerim se popelje po posestvu, po asfaltirani cesti – ali pa tudi v gozd po gobe. Snaha Marica je postala prava gospodinja, prava duša hiše, ki mora včasih res podpirati več vogalov, saj tudi moža Mirana muči hrbtenica. Tako se je življenje na kmetiji spremenilo, opustili so krave molznice, ker je z njimi preveč dela. Toda kmetija živi, še vedno imajo dobro pomoč v ljudeh, ki radi pridejo k njim delat. Domačija je bila dolga leta tudi središče Lovske družine Hoče, saj je bil g. Anton pri tej družini že vse od leta 1946, za njim pa živi z lovstvom njegov sin Miran, sedanji gospodar posestva. Ko so lovci gradili svojo kočo, je prav njihova kmetija prispevala marsikaj, od hrane za delavce do lesa za gradnjo. Prav ta odprtost in pripravljenost dela Bergauerjevo kmetijo za nekaj posebnega – in to občutijo ljudje, ki so z njimi povezani. Čeprav g. Antona že dolgo poznam, sem z veseljem prisluhnila njegovim spominom, posebej pa me je ganila hvaležnost, ki jo čuti do snahe, sina in vnukov. Kljub svoji invalidnosti se lahko vedno pripelje med ljudi v kuhinjo, na dvorišče, pa tudi po cesti do najbližjih sosedov. V imenu vseh, ki ga poznamo in spoštujemo, mu želim še veliko vedrine in lepih uric na njegovem Pohorju. Besedilo in fotografije: Majda Strašek Januš 45 IZ NAŠIH KS SRECANJE NA BRVI Leta 2003 se je v pogovoru med Bogdanom Domadenikom iz Planice in Stankom Šternom s Slivniškega Pohorja pojavila misel: Kaj če bi obnovili brv, ki je v starih časih služila kot pešpot v Maribor – sedaj pa je to povezava dveh občin, Hoče-Slivnica in Rače-Fram. In tako sta začela delo obnove brvi s pomočjo prijateljev. Naslednje leto sta ob brvi postavila še večjo mizo, kjer se vsako leto septembra zberejo domačini, krajani obeh občin, ki to proslavijo. Za zakusko so poskrbeli sami s pomočjo Občine Hoče-Slivnica. Letos pa je deseta obletnica obnove in se moramo zahvaliti Občini Rače-Fram ter Društvu krajanov Planica za celotno organizacijo in pogostitev. Posebej si želimo, da bi to druženje ostalo še naprej. Stanko Štern ZLATOPOROCENCA IZ RADIZELA Zlato poroko sta v letu 2013 obhajala naša zvesta občana Ana in Engelbert Bečan iz Radizela, Hudourniška ulica. Svojo zlato poroko sta proslavljala v krogu svojih najdražjih na Turistični kmetiji Ledinek v Pivoli. V prijetnem okolju kmetije in v družbi svojih otrok, vnukov, pravnuka ter ostalih sorodnikov, prijateljev in znancev sta si ponovno prisegla zvestobo in izmenjala zlata prstana pred županom Občine Hoče-Slivnica Jožetom Merkušem in tajnico Silvo Božnik. Zlatoporočencema so se v zakonu rodili sin in dve hčeri. Danes jima dela družbo in veselje še šest vnukov, vnukinja in pravnukinja. Ob zlati poroki jima želijo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu domačih njuni najdražji in vsi prisotni, ki slavljenca zelo dobro poznajo. Željam se pridružujem tudi sam v imenu DU Slivnica. Peter Kovaček UCIMO SE DRUŽABNIH PLESOV Za vse, ki želijo to jesen poskrbeti zase na najboljši način – s plesom – organiziramo osnovni in obnovitveni plesni tečaj standardnih in latinsko-ameriških plesov. Program vodi plesna učiteljica z licenco in vrhunskimi referencami Nina Gerič. Pridružite se nam lahko od novembra v dvorani Kulturnega doma Hoče. V manjši skupini pleše do 12 parov s podobnim predznanjem, bolj ali manj začetnikov. Učite se družabnih plesov: angleški in dunajski valček, tango, foxtrot, cha-cha-cha, samba, rumba, jive, disco fox, salsa … Vaje bodo ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30: 2-krat 45 minut učenja s 15-minutnim odmorom. Prijavite se do petka, 31. 10. 2013. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 4. 11. 2013. Prijave na tel.: 02 61 80 050; gsm: 041 297 287; www.vulcanomodels.com. Metka Klajderič 46 IZ NAŠIH KS CAS JE ZA SPREMEMBO Poletje se je prevesilo v mrzlo jesen. Prav nič ni več, kot je bilo, saj je včasih prehod na jesen bil manj šokanten za naše telo in počutje. Nenaden padec temperatur in hitre spremembe iz sončnih dni v deževen hlad povzročajo veliko ljudem zdravstvene težave, zato je še kako pomembna uravnotežena prehrana in gibanje, da ohranimo ravnovesje v našem telesu. Veliko je napisanega o gibanju in zdravi prehrani, malo manj je objavljenih rezultatov raziskav neodvisnih zdravstvenih organizacij o tem, kako osiromašena je zelenjava in sadje, ki nas ob lepem videzu na policah trgovin vabi k nakupu. Farmacevtskim koncernom zagotovo ni v interesu delati raziskav, ki bi nehale polniti njihovo blagajno. Pri veliki večini prehranskih izdelkov, od gojenja žit, zelenjave in sadja, pa tudi vzreje živali, se uporablja vedno več kemičnih sredstev in sintetičnih dodatkov, ki dajejo sicer velik in na pogled lep pridelek, a popolnoma osiromašen vitaminov, mineralov, vlaknin in ostalih hranljivih snovi. Pravijo, da zdravje ni vse, vendar je vse ostalo nič, če nismo zdravi. Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa le eno. Podarimo svojemu telesu vsak dan najboljše, kar imamo, saj nam tudi telo daje največ, kar zmore, vsak dan posebej, dokler ne omaga. Finančna kriza nam vsem pošteno zateguje pasove, vendar ko gre za zdravje in bolečine, bi bili presenečeni nad statistiko nakupov raznih farmacevtskih izdelkov, ki imajo večinoma poleg namenskih tudi številne stranske učinke za naše zdravje. Zato je še kako pomembno, kakšno vrsto hrane uživamo. Priporočajo se živila, bogata z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami, seveda pridelana na čim bolj naraven način. Še vedno velja tudi staro načelo, da lepota naše kože prihaja od znotraj, zato je pomembno, da poleg uravnotežene prehrane spijemo tudi dovolj vode. Pri odraslih voda predstavlja cca 60–70 % telesne teže človeka. Pri otrocih je delež večji in se s starostjo zmanjšuje. V človeškem telesu ima voda vrsto vlog: je gradbeni material in reaktant, topilo in medij za reakcije, transportno, mazivno, amortizacijsko in termoregulacijsko sredstvo. Priporočena količina za odraslega človeka je 1 l vode na 25 kg telesne teže. Prehrana je v cca 80 % osnova za zdravje in dobro počutje, 20 % pa predstavlja naše fizično udejstvovanje, od 100 % je samo cca 30 % zdravja odvisnega od našega genskega zapisa. Vse ostalo je v naših rokah. V vedno večji ponudbi zdravih prehranskih nadomestil in dopolnil, ki vsebujejo vse hranljive snovi in ki so pregledane s strani neodvisnih svetovnih zdravstvenih organizacij ter potrjene s strani Ministrstva za zdravje, prav gotovo lahko najde vsak zase tisto, kar mu najbolj ustreza. Cena obroka je primerljiva ali še manjša od sendvičev s salamo, ki vsebuje škodljive aditive. Razvoj tehnologije je napredoval v neslutenih razsežnostih in skorajda nemogoče si je predstavljati življenje brez mobitelov, televizije, avtomobilov … Žal pa je sodoben način življenja prinesel tudi veliko nezdravih navad, veliko bolj stresno življenje in posledično novih bolezenskih stanj. Samo v vrtce in šole je potrebno pogledati, koliko različnih menijev pripravljajo za različne diete otrok. V organizaciji Vulcano models je v letošnjem septembru poteklo eno leto delovanja FIT Hoče, odkar pod strokovnim vodstvom bodoče profesorice telovadbe Mojce eno uro pošteno razgibavamo svoje ude in mišice. Vadba z lastno težo ima odličen učinek na telo. Primerna je za vse generacije in prilagodljiva zmožnostim posameznika. Ste vedeli, da z nasmehom na obrazu dosežemo večji učinek vadbe? Zato sledi na Mojcino vprašanje »Kje so usta?« glasni odgovor »Na ušesih«. Pridružite se nam pri vadbi v Kulturnem domu Hoče ob ponedeljkih ob 18. uri. Participacija: samo 3 € na vadbo (plačilo ob prihodu na vadbo ob registraciji). Pridite v športni opremi z ležalko ter seveda nepogrešljivim bidonom z vodo. Prijavite se lahko vsak ponedeljek do 12. ure s klicem ali s kratkim SMS sporočilom na GSM 041/220 508. Poskrbljeno je tudi za varstvo najmlajših. Otroci v našem otroškem vrtcu prav tako uživajo v različnih animacijah, ki jih pripravlja in vodi naša Mateja. Besedilo Silva Božnik Fotografija Vulcano models POZDRAV IZ HOTINJE VASI Spoštovani vsi! S tem pozdravom želim pokazati širšemu krogu ljudi, kaj so naredile moje roke. Čeprav nisem noben umetnik, sem sam izdelal to baročno vinsko klet, ki je vredna ogleda. Z ženo vas vabiva in vsak je prisrčno dobrodošel na Rački cesti 25 v Hotinji vasi. Rajmund in Jožica Knežar 47 Jesensko vzdušje, ki smo ga ujeli v hoškem vrtcu tik pred izidom naših Utrinkov. Lep, ravno prav topel sončen popoldan v sredo, 16. oktobra, je privabil kar veliko staršev in otrok, tudi nekaj šolarjev je bilo med njimi. Jedli smo slastne pečene kostanje, pili zeliščne čaje iz domačega vrta, otroci so ustvarjali umetnine iz buč, sadja in zelenjave, lepili so različna semena na trdo podlago, poslikali so celo hišico, v judo kotičku pa so predstavili to športno panogo, ki že leto dni deluje v Hočah. Zaslišala se je tudi glasba in male so vabili na kostanjčkov ples. Tako so v tem popoldnevu uživali mali in tudi starejši, ki so takšnega druženja mogoče še bolj potrebni. Hvala vsem vzgojiteljicam za res pestro zamišljen in pripravljen popoldan. Fotografije in besedilo Majda Strašek Januš 48 PRVOŠOLCKI OŠ HOCE Letos je na našo šolo pot prinesla 52 radovednih, znanja željnih prvošolcev, ki obiskujejo Osnovno Šolo Dušana Flisa Hoče in podružnično šolo Reka. Tone Pavček pravi takole: A male glave rastejo vneto, prerastejo z letom male rokave, male težave, male besede, male stezice … Nekoč je majhnega konec. In napoči veliko. Prvi šolski dan 1. a OŠ Hoče Učiteljica Suzana Brumec Mrzlekar Začelo se je zares! To je naš 1. b. Učiteljica Nika Hartman 49 Prvošolčki OŠ Hoče, podružnica Reka Pohorje Učiteljica Jasna Pitamic PRVOŠOLCKI OŠ SLIVNICA Prišel je težko pričakovani dan, ko v hram učenosti prišel je naš ciciban … Prvi šolski dan je zmeraj prav poseben dan – za otroke in njihove starše. Veseli, vznemirjeni, polni pričakovanj in ponosni so v spremstvu staršev otroci prvič prišli v šolo. Četrtošolci so jim v telovadnici pripravili kratek kulturni program. Nato smo se odpravili v svoje učilnice. Vsi smo se trudili, da bi ta dan otrokom ostal v lepem spominu. Naj začetno veselje in zagon trajajo še dolgo! Razredničarki: Suzana Kodrič in Milena Gerečnik ter vzgojiteljica Angela Eržen 50 DEVETOŠOLCI OŠ DUŠANA FLISA HOCE V ŠOL. LETU 2012/13 9. a Od leve sedijo: Jaša Dragojevič, Urban Arih, Andrej Ledinek, Alen Koser, Urša Demšič, Maja Sever. Od leve stojijo, 1. vrsta: razredničarka Vlasta Bobovnik, Aleks Kelc, Rok Zidar, Kevin Rebernak, Kaja Ingolič, Mateja Blažetić, Klara Kozar. Od leve stojijo, 2. vrsta: Špela Belec, Urška Špela Pregl, Aneja Tancer, Ana Kristina Šalinović, Ema Vrecl, Anja Petrovič, Tina Malek; Odsoten Marcel Heržič. 9. b Od leve sedijo: Uroš Planinšič, Gregor Colnarič,Anže Hojski, Lucija Divjak, Ana Mihelak. Stojijo od leve, 1. vrsta: razredničarka Darinka Vičič, Tina Bauman, Žanet Mildner, Nina Murks, Vita Letonja, Martina Ribič, Domenik Dobaj, Tim Roškar, Vasja Pirc. Stojijo od leve, 2. vrsta: Tea Obad, Tia Zagernik, Tina Kocbek, Inja Miljatovićč, Maša Petrič, Sara Počkaj, Domen Patrik Kukovič. Opravičilo V junijski številki smo fotografiji in imena precej pomešali, zato popravljamo napako in se vsem učencem in razredničarkama iskreno opravičujemo. Uredniški odbor Utrinkov UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 13, številka 3, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše Rošker, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Čebela, Ciril Tovšak /// TISK: Grafis d.o.o., info@ grafis.si, naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV. 51 15. PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA Foto: Foto Fokus Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do konca novembra 2013. Naslednja številka izide decembra 2013.
© Copyright 2024