1. No category

Slovenski Učni Krogi
Izzivi 21. stoletja
NAZAJ K NARAVI...
CIRIUS Vipava
september – december 2012
Vprašanje – izziv, ki smo si ga (in tudi vam) zastavili, je sledeče:
Ljudje v današnjem času prekomerno uporabljamo takšne in drugačne proizvode
farmacevtske industrije, v kar nas vsakodnevno in zelo agresivno silijo reklame na TV, v
časopisih, na radiu…
Kaj lahko storimo sami za ohranjanje zdravja, kaj nam ponuja narava kot alternativo? Ji še
znamo prisluhniti, jo občutiti, poslušati in sprejeti njene darove?
1. Pojdi v gozd in začuti naravo z vsemi čutili; npr. objemi drevo, poduhaj cvet, listje,
uživaj v jesenskih barvah, prisluhni živalim, okusi gozdne plodove; zapiši svoje
občutke!
2. Katera zdravilna zelišča poznaš? Katera od njih znate oz. jih uporabljate doma in v
katerih primerih?
3. Ali še držijo stare ljudske modrosti; pri starejših ljudeh se pozanimaj za recept, kako
pripraviti »domače zdravilo« za lajšanje zdravstvenih težav!

Tukaj so zbrani vsi odgovori, vse misli in občutja, ki smo (ste) jih izkusili ob iskanju odgovorov
na naša vprašanja. Veliko je zelo lepih in zanimivih zapisov, zato se nam zdi škoda, da tega ne
bi v celoti delili z vami.
Nekateri odgovori so bili pripravljeni (pohvalno) kot predstavitve (diapozitivi), druge v pdf
obliki, skratka vse kaže na to, da vso to tehnologijo znate tudi uspešno uporabljati tudi za
»malo bolj resno« delo.
Iz odgovorov je razvidno, da ste večino dela opravili v parih – sodelovalno!, kar je tudi namen
– da se znamo učiti eden od drugega, se znati poslušati in sprejemati ideje, nove poti, ki nam
jih pokaže kdo drugi.
Naša šola je pri tem malo »posebna«, večina naših učenk in učencev tako samostojnega dela
ni zmožna, zato smo vse teme obravnavali skupaj, se o njih pogovarjali in se trudili, da je vsak
od sodelujočih prispeval svoj kamenček v mozaik odgovorov. Prav tako smo učencem dali
»domačo nalogo«, da so se o tematiki pogovorili s starši in poiskali odgovor, po katerem smo
jih spraševali. Vse to vam tukaj predstavljamo, skupaj z vsemi vašimi zanimivimi odgovori.
1. Pojdi v gozd in začuti naravo z vsemi čutili…
Gozd... Kako omamno diši! Morje dreves, vsepovsod, kamor ti seže oko. Pokončna, orjaška,
debela, visoka drevesa, stara drevesa, s hrapavo skorjo, ki kljubujejo vsemu kar pride. Kar dih
nam zastane, ko pomislimo, koliko časa so že tu?
Kako lepo je hoditi po mehki, gozdni preprogi, med koreninami in podrastjem... Kako lepo je
poslušati piš dreves in listja, burje, slišati nežno ptičje petje. Kako spoštljivo se moramo
obnašati do naših dreves, ki mogočno stojijo tu veliko več časa kot mi.
Gozd nam daje mir, spokoj, nudi nam možnost bega iz napornega vsakdana, nudi nam
zdravje in svoje sadove,in ne nazadnje daruje nam svež in čist zrak.
Naša dežela ima veliko gozdov, naša dežela je zelena in bogata. Naša dežela je naša domača
lekarna.
Bodimo ji hvaležni....
(Valentina N. W.)
Slovenija je zelo gozdnata dežela, saj več kot polovico njene površine pokrivajo gozdovi. Ti
imajo zelo velik pomen za življenje ljudi. Njegovi vplivi niso le gospodarski in okoljski, temveč
tudi socialni.
Možnosti za gibanje in rekreacijo, priložnosti za vzgojo in raziskovanje, občudovanje lepot
pokrajine in še veliko drugega, so dobrine, ki nam jih gozd ponuja. Pomena gozda in
njegovega dobrodejnega delovanja v našem okolju se velikokrat premalo zavedamo in
pristen stik z gozdom izgubljamo, v kar nas pogosto sili tudi sodoben način življenja
(intenzivnejše kmetijstvo, prevozna sredstva, prezaposlenost staršev in otrok…). Da bi gozd
bolje spoznali, ga občutili, in ne nazadnje tudi občudovali ter varovali kot našo dediščino in
vrednoto, mu je potrebno prisluhniti.
V vsakem trenutku, letnem času, delu dneva, nas gozd vabi in preseneča ter nam ponuja
neskončno poti, da spoznamo njegove darove in skrivnosti. Če si v gozdu vzamemo le dovolj
časa, gozd oživi. Začne nam pripovedovati svojo pisano, radoživo zgodbo, ki ima vedno lep
ali celo srečen konec. Sprejme nas v svoje veliko, sveže naročje, nas pomiri in potolaži. Ob
tem, pa nam ves čas poje hvalnico o lepoti in veličini vseh njegovih prebivalcev.
(Tatjana J.Tratnik.)
Sprehod ob robu pašnika:
 Listje je obarvano rumeno, rdeče, oranžno, rjavo.
 Ko hodim po odpadlem listju šumi in se dviga, ko brcam po njem.
 Zrak je mrzel, zebe me v ušesa nos in dlani.
 Od doma lahko vidim divje živali: kos, krokar, šoja, kanja, srne, lisice.
(Lenka Razinger)




Vonj po naravi.
Zrak je čist.
Rožice lepo dišijo.
Šumenje v listih.
(Maruša Mekina)

Duhala sem, pa je bilo prijetno.
(Simona Črešnar)
Naši učenci poznajo naslednja zdravilna zelišča:
 kopriva,
 češmin,
 kamilica,
 lipa,
 žafran,
 ognjič,
 žajbelj,
 rman,
 peteršilj,
 šentjanževa
roža,
 materina
dušica,
 borovnica,







bezeg,
malinjak,
jagodnjak,
hribska resa,
gorski mah,
melisa,
trpotec,





netresk,
meta,
bazilika,
lovor,
arnika.
Povprašali so po modrostih starih staršev in staršev ter pobrskali po njihovih zapiskih. Našli
so naslednje skrivnosti.
Rožce so nabrali, pa so zdravila naredili.
Zelišča so nabrali, pa so skuhali jedi.
( Simona Črešnar)
Za ublažitev prehlada:
3 žlice jedilnega olja,
3 žlice olja,
sok ene limone.
Sestavine zmešamo in uživamo po žlicah večkrat na dan.
(Maruša Mekina)
Ognjičevo mazilo:
Cvetje naberem po soncu, ko so cvetovi odprti. V zelo vroči maščobi cvrem cvetje, dokler se
peni. Ohladim maščobo preko noči. Naslednji dan jo pogrejem le toliko, da jo precedim skozi
gazo. Nalijem jo v lončke ali kozarce. Mazilo hranim v hladilniku. Nekateri mu dodajo tudi
žličko propolisa.
(Lenka Razinger)
Iz vseh vaših odgovorov so naši učenci izluščili nekaj ključnih besed, ki ste jih v zvezi z
opisovanjem gozda podali – tukaj so:
 Čudovita stvaritev
 Sproščanje
 Premajhna skrb, odpadki
 Onesnaževanje
 Radost
 Prelivanje barv
 Duh po jeseni
 Gozdni sadeži(robidnice, maline, šipek, gobe, kostanj, jagode)
 Ptice, živali
Odgovor OŠ Odranci
Celotna predstavitev:
Nazaj k naravi - predstavitev - klikni na povezavo
Človek je del narave, narava je del nas. Tega se bomo morali v prihodnje vse
bolj zavedati. Kajti človek s svojim posegom v naravo, le-to vse bolj uničuje.
Današnja tehnologija pa nas sili, da nanjo vse bolj pozabljamo in se k njej vse
manj zatekamo.
Kdor objame drevo, hitro začuti, kako mehko je na otip. Drevesa ne morete
upogibati. S pokončno držo, z gosto razvejanimi koreninami in z visoko
dvignjeno glavo sporoča: krošnja je tako trdna, kot bi bili radi vi sami.
Drevo je tih poslušalec in zvest spremljevalec skozi mnoge življenjske viharje.
Njegovo moč so ljudje odkrili že davno, danes pa je tudi že dokazana.
SKRIVNOSTI DREVES
 TISA - SRIVNOSTNA MOČ: predstavlja večno življenje, smrt in rojstvo
 LIPA - SKRIVNOSTNA MOČ: ščiti pred neurji in zli duhovi
 BREZA - SKRIVNOSTNA MOČ: čarovnija ljubezni
Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru
1. V gozdu …
V gozdu se popolnoma sprostim in pozabim na vse svoje skrbi. To je zelo
prijeten občutek. Všeč mi je ležati v travi, prisluhniti šumenju potočka in
poslušati petje ptic. Prijeten svež zrak in čudovit enkraten vonj gozda me
popeljeta v popolno sprostitev. Gozd mi je navdih za ustvarjanje. Po nove ideje
se vedno zatečem v vanj ali na travnik, kjer na risalni list poizkušam spraviti vse
svoje občutke in poglede na to čudovito stvaritev.
Kim Baruca
Odgovor OŠ Dobrna
Odgovor na vprašanje najdete na tej povezavi suk_nazaj_k_naravi_odgovor .
Odgovor OŠ Polje, Ljubljana
Kaj lahko naredimo za ohranjanje zdravja, s pomočjo narave?
Meniva, da je najbolje za ohranjevanje zdravja jesti zdravo, ter naravno hrano
in se veliko gibati v naravi, na svežem zraku. Če to počnemo skoraj ne rabimo
umetnih zdravil, ki nam poleg pozitivnih učinkov tudi škodujejo. Bolezni se s
pomočjo narave tako ubranimo tudi brez zelišč.
Poslušanje narave
Misliva, da večina ljudi ne zna »poslušati« narave. Zanemarjajo pomen gozdov,
ki so pomembni za življenje vseh organizmov, pomen oceanov, saj jih kar naprej
onesnažujejo z odpadki, izlivi nafte. Ozonska luknja se veča, avtomobili so še
vedno na bencin, čeprav se počasi uveljavljajo tudi električni avtomobili.
Skratka premalo skrbimo za naravo.
Objemanje in poslušanje narave je bilo zelo sproščujoče. Narava je bila lepa,
raznobarvna in lepo je bilo poslušati pesmi ptičev, ki so skakali iz veje na vejo.
Čist zrak ti zbistri glavo in pozabiš na vse težave. Res, narava je zelo lepa.
Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a
Odgovor OŠ Gornji Petrovci
Ko se napotim v gozd in začutim svežino zraka na svoji koži ter toplino sonca na
licu. Ko sem v gozdu pozabim na vse probleme in slabe stvari ki se dogajajo
okoli mene, omami me ptičje žvrgolenje, žuborenje potoka, šumenje vetra v
krošnjah dreves in prijeten vonj cvetlic. Okusile smo nekaj gozdnih sadežev in
prevzel nas je občutek svežine.
Odgovor OŠ Vrhnika
Video in predstavitev – poglej tukaj (nazaj k naravi)
Odgovor OŠ Predoslje Kranj
Šli sva v bližnji gozd in opazovali drevesa, rastline in živali. Najina naloga je bila,
da začutiva naravo tj. vohanje listja, rož, objemanje dreves, opazovanje,
poslušanje… Najprej sva mislili ,da objemanje drevesa sploh nima smisla in da
ne bo nič posebnega, a na koncu nama je bilo všeč. Izbrali sva veliko drevo ob
robu gozda, ga objeli in začutili pozitivno energijo. Bilo je prav sproščujoče.
Nato sva šli globje v gozd ter iskali gozdne sadeže in gobe. Našli sva le nekaj gob
ki jih nisva poznali, z gozdnimi sadeži pa tudi nisva imeli sreče, ker je bilo že
prehladno. Vohali sva listje in dišalo je zelo lepo ,a ne znava opisati tega vonja,
skratka diši po jeseni. Slišali sva petje in žvrgolenje ptic, katere so se oglašale
prečudovito. Na travniku poleg gozda sva videli tudi dve srni, ki sta se pasli.
Gozd je zdaj v jesenskem času poln prečudovitih barv, ki se prelivajo po
krošnjah drevja.
Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo kar 58,5 % naše domovine. Po
gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
Iza in Eva, 9. razred
2. Zdravilna zelišča…
Tudi tukaj ste pokazali, poiskali in opisali kar pestro paleto zelišč in prav zanimivo je bilo
prebirati tudi pregovore, ki ste jih v zvezi z njimi našli in zapisali. Mi pa smo poiskali
manjkajoče slike in jih pri vaših odgovorih dopolnili.
Odgovor OŠ Odranci
Celotna predstavitev:
Nazaj k naravi - predstavitev - klikni na povezavo!!!
ČESEN
 Uporabljamo čebulice.
 Deluje proti bakterijam, virusom, in zajedavcem v
prebavnem traku.
 Zdravi okužbe dihal (kronični bronhitis, gripo, prehlad,
oslovskemu kašlju, astmi).
 V prebavilih spodbuja razvoj bakterijske flore in
uničuje povzročitelje bolezni.
 Če ga uživamo dalj časa niža krvni tlak in koncentracijo holesterola v krvi.
KAMILICA
 Uporabljamo cvetove in liste.
 Je blago pomirjevalo, ki pomirja, deluje proti
tesnobi in nespečnosti.
 Lahko se uporablja pri prebavnih motnjah in
vnetjih (vnetju želodčne sluznice, vnetju ust, in
oči).
 S pripravkom si vnetje spiramo, vneto grlo grgramo, z inhalacijo pa
zdravimo nosni katar.
 Pripravki z dodatkom kamilice celijo rane in zmanjšujejo otekline.
 Kamilica umirja napenjanje in boleče prebavne motnje.
ŠIPEK




Je najboljši in najbolj dostopen vir vitamina C.
Telesu pomaga, da se brani pred okužbami.
Uporabljamo plodove in semena.
Je izvrstno spomladansko krepčilo proti telesni
izčrpanosti, učinkovit pri zapeki in blagih težavah z
žolčnikom, obolenjih ledvic in sečnem mehurju.
Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru
V Slovenski Istri imamo veliko začimb, ki jih tudi radi uporabljamo. Naj
navedemo le nekatere: žajbelj, bazilika, lovor, kapre, origano, rožmarin,
origano idr.
Žajbelj
Že v starih časih je bil žajbelj oz. savje cenjena,
spoštovana in celo poveličevana zdravilna rastlina.
Star rimski pregovor pravi: Zoper silo smrti je žajbelj
na vrti. Pa tudi: Odrešilni žajbelj je posrednik
zdravja iz narave. Nabiramo liste in jih hitro
posušimo v senci. Žajbelj je odličen proti boleznim v
grlu, dlesnih in ustih Naše pridne gospodinje ga dodajajo tudi golažem,
perutnini, divjačini.
Kapre
Kapre so najbolj znane tiste iz okolice Nice, rastejo pa
tudi pri nas (Piran, Strunjan...). Surovi plodovi
kaprovca nimajo okusa, zato v kuhinji uporabljamo
vložene. Cvetne popke namreč vlagamo v kis z dodatki
začimb. Ker imajo močan okus, jih običajno ne
mešamo z drugimi začimbami ali pa le z redkimi. Kapre
damo v razne pikantne mesne in kisle omake.
Uporabljamo cele, jedem pa jih dodamo malo pred koncern kuhanja. Ponudimo
jih k ribam, mesu, z jajčnimi jedmi, s tunino v solati.
Lovor
Za to sredozemsko zimzeleno rastlino (grm) je
Istra še posebno primerno rastišče, saj uspeva le v
toplih in obmorskih krajih. Sveže ali posušene liste
Iahko uporabljamo v kuhinji kot začimbo za
brodet, v marinadi, šavorju pa tudi za jedi iz
divjačine, perutnine, za juhe, omake.
Rožmarin
Je subtropska rastlina. Čeprav ga uporabljamo bolj v
zdravilne namene, je svoje mesto našel tudi v kuhinji.
Uporabljamo ga predvsem pri pripravi divjačinskih jedi,
pa pri dušenju svinjine, ovčetine, perutnine. Z
rožmarinom bodo okusnejše tudi ribje jedi, golaži, itn.
Ker je močna začimba, ga uporabljamo v zmernih
količinah.
Odgovor OŠ Dobrna
Rezultate ankete (zdravilna zelišča) si oglejte na tej povezavi anketa_rezultati .
Pripravili: Sara Božnik, Roksana Gabrič
Mentorica: Marija Boršič
Odgovor OŠ Polje, Ljubljana
Zelišča
Priznava, da ne poznava veliko zdravilnih zelišč. Saj tudi najini starši raje
uporabljajo farmacevtske izdelke, kot zelišča. V 3. Razredu so nas naučili, da
širokolistni tropotec zdravi rane, vendar tega nisva nikoli preizkusila. Če imava
vročino pijeva čaj in jemljeva antibiotike. Zdravil, ki nam jih je podarila narava
ne uporablja skoraj nihče več razen nekaterih babic in dedkov. Gašperjeva stara
mama uporablja mazilo ognjič, ki je narejeno iz rože, ter pomaga pri celjenju
ran in arniko tudi to za celjenje ran.
Slika 1: tropotec
Slika 2: arnika
Slika 3: ognjič
Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a
Odgovor OŠ Gornji Petrovci
Poznamo naslednja zelišča: artičoka, arnika, črni bezeg, borovnica, brin bršljan,
česen, kamilica, česen, fižol, hren, kamilica, klinčevec, kumina, lišaj, smrekovi
vršički, meta, melisa, marelica, materina dušica,…
Doma uporabljamo: česen- pri kuhi, artičoka- pri kuhi, smrekovi vršički- sirupi
proti kašlju; zdravila, marelica- marmelada; liker,…
Odgovor OŠ Predoslje Kranj
Sestavili sva tudi anketo o zeliščih in jo razdelili sošolcem in sošolkam. Vseh
anket je bilo 32. Pri vseh vprašanjih je bilo možnih več odgovorov!
Iz rezultatov ankete sva ugotovili, da se večina učencev kar dobro spozna na
zelišča in da jih doma uporabljajo.
ČRNI BEZEG
Pripravki: sveži list, poparek, tinktura
Zdravilni učinki: pomaga pri prehladu, gripi in vnetjih
prsnega koša, blaži vnetje sinusov in seneni nahod, lajša
artritis.
MATERINA DUŠICA
Pripravki: esencialno olje, poparek, sirup, tinktura
Zdravilni učinki: zdravi prehlad, kašelj in gripo, pomaga
pri astmi in senenem nahodu, blaži bolečine in spazem
(napetost) v mišicah.
KAMILICA
Pripravki: poparek, krema, esencialno olje.
Zdravilni učinki: pomirja vneto kožo in ekceme,
sprošča zategnjene in boleče mišice, pomirja
razdražene živce in napetost.
OGNJIČ
Pripravki: krema, olje, poparek
Zdravilni učinki: pomirja rane, izpuščaje in sončne
opekline, zdravi atletsko stopalo in glivična vnetja,
blaži menstrualne bolečine.
POPROVA META
Pripravki: kapsule, esencialno olje, poparek.
Zdravilni učinki: blaži vetrove in napenjanje, pomaga pri
glavobolu in migreni, pomirja razdražljiv želodec.
SIVKA
Pripravki: esencialno olje, poparek, tinktura
Zdravilni učinki: sprošča in pripomore k mirnemu
spancu, blaži glavobol in napetost, zdravi rane,
opekline in pike.
ŠENTJANŽEVKA
Pripravki: krema, olje, poparek, tinktura.
Zdravilni učinki: lajša depresijo in občutek
tesnobnosti, pomaga pri trdih in bolečih sklepih,
pripomore k boljšemu spancu.
ŽAJBELJ
Pripravki: sveži listi, poparek, tinktura
Zdravilni učinki: pomirja vneto grlo in dlesni, pomaga
pri navalih vročine in hormonskih spremembah, zdravi
astmo.
Pripravki:
TINKTURA –postopek, ko se zelišča namočijo v alkoholu, uživa se odmerek
(nekaj kapljic ali mala žlička) razredčen z vodo
POPAREK – nadzemne dele rastline (listi, cvetovi) prelijemo z vročo vodo za
nekaj minut (čaj)
PREVRETEK – korenine, lubje, vejice kuhamo, precedimo, uživamo hladen ali
topel napitek
ESENCIALNO OLJE – olja in ekstrakti zelišč, za zunanjo uporabo
KREMA - je emulzija olja in vode
MAZILO – olje, ki ga segrejemo skupaj z zelišči, osnova je ponavadi parafin.
Iza in Eva, 9. razred
3. stare ljudske modrosti: recept, kako pripraviti
»domače zdravilo«
Odgovor OŠ Šmarje pri Kopru
Naša babice so bile prave zdravilke, saj drugih zdravil ni bilo. Pomagale so si
raznimi zdravilnimi rastlinami, iz katerih so kuhale čaje, pripravljale obkladke in
mazila.
Zelo uporabne so bile in so še Brinove jagode
V Slovenski Istri so brinove jagode nabirali tudi za
prodajo. Iz njih so izdelovali brinovo olje in žganje.
Pravi domači brinovec so pri hiši imeli izključno kot
zdravilo proti prebavnim in želodčnim motnjam.
To je bilo nepogrešljivo domače zdravilo za mnoge
zunanje in notranje težave (prehladi, kašelj, astma,
ozebline, revmatizem). Zdravilnost brina je predvsem v njegovem eteričnem
olju, ki je v izročilu ljudskega zdravilstva na našem območju izredno cenjeno.
Deluje protivnetno, je antiseptik, blaži prehlade, pomaga pri revmatičnih
bolečinah v sklepih in mišicah. Uporablja se ga za masaže bolečih mišic, za
inhalacije pri prehladih, pa tudi za kopeli in odišavljenje prostorov.
Postopek priprave
Steklenico do polovice napolnimo z brinovimi jagodami, ki jih zalijemo z
žganjem. Nato steklenico dobro zatisnemo in za približno 3 tedne postavimo v
klet. Po treh tednih steklenico odpremo in tekočino precedimo skozi gosto
gazo. Brinove jagode zavržemo, žganje pa prihranimo in postopek še
približno dvakrat ponovimo. To pomeni, da steklenico ponovno napolnimo s
svežimi brinovimi jagodami in prilijemo prihranjeno žganje.
ŠENTJANŽEVO OLJE zdravi odprte rane, sveže poškodbe, otekle žleze, neguje
hrapavo kožo na kožo obraza. Je tudi uporabno za masiranje pri bolečinah v
hrbtu in revmatizmu.
Postopek priprave
V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico
do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora
cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj
tednov na sonce ali v bližino peči. Olje se obarva rdeče.
Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo
v temnih steklenicah.
Iz posušenih cvetov lahko pripravimo tudi pomirjevalni čaj.
Viri:
Istrska kuhinja, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000)
Recepti naših babic
Kim Baruca in Nastja Martinjak
Odgovor OŠ Polje, Ljubljana
Recept
Za mazilo ognjič, ki je zelo dobro za celjenje ran potrebujemo:
 Pol kilograma sala (svinjske masti iz črev)
 Dve prgrišči cvetov ognjiča
Mast (je v kosu) razrežemo in stopimo, nato dodamo ognjič v
maščobo. Zmes kuhamo 5 min. Nato mora stati 24ur. Potem
pogreješ in ocediš, ter zliješ v posodico.
Anže Mramor, Gašper Terglav 8.a
Odgovor OŠ Gornji Petrovci
Orehovo olje. Poglejte se video.
Odgovor OŠ Vrhnika
Recept za ognjičevo kremo – EKSPERIMENT! video