Pri mlajšem bolniku s trdovratnimi bolečinami v križu moramo pomisliti tudi na spondiloartritis Spondiloartritisi so skupina revmatskih bolezni, ki jih združuje klinična slika, odsotnost revmatoidnega faktorja, rentgenske spremembe, genetično ozadje in deloma tudi patogenetski mehanizmi. Njihove skupne značilnosti so: 1. odsoten revmatoidni faktor, 2. vnetne spremembe prizadenejo v prvi vrsti hrbtenico, 3. periferni sklepi so vneti predvsem na spodnjih okončinah, vnetje je praviloma nesomerno in oligoartikularno, 4. entezitis v predelu hrbtenice in perifernih sklepov, 5. zunajsklepna prizadetost oči, kože, sluznic in srca. Če bolnik ni pravočasno in ustrezno zdravljen, lahko pride do trajnih poškodb hrbtenice (pokostenitev) in drugih sklepov, kar vodi v invalidnost. Vnetna bolečina v križu Objavo informacije je omogočilo podjetje AbbVie d.o.o., Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana - SIHUR140043 1. 2. 3. 4. 5. < 40 Pojavi se pred 40. letom starosti Pojavi se postopno in ne pogojeno z nenadnim gibom ali drugim mehanskim vzrokom (npr. ne nastane zaradi poškodbe) Ob telesni vadbi se zmanjša Počitek je ne zmanjša ali jo celo poslabša Prisotna je ponoči in se zmanjša, ko bolnik vstane in se razgiba Vnetna bolečina v križu je prisotna, kadar so izpolnjena vsaj 4 od naštetih meril Literatura: Sieper J, van der Heijde, Landewe R, et al. New criteria for inflammatory back pain in patients with chronic back pain: a real patient exercise by experts from the Assessment of SpondyloArthritis international Society (ASAS). Ann Rheum Dis 2009; 68:784-8 Med spondiloartritise prištevamo ankilizirajoči spondilitis, psoriatični (spondilo)artritis, reaktivni artritis, enteropatični artritis, juvenilni spondiloartritis. Razvrščanje bolnikov v ustrezno skupino je zaradi možnega sočasnega ali sekvenčnega pojavljanja ter prekrivanja različnih simptomov in znakov pogosto oteženo (npr. razvrstitev bolnika z artritisom, luskavico in vnetno črevesno boleznijo). Znaki in simptomi V ospredju spondiloartritisa s prevladujočo aksialno prizadetostjo je vnetna bolečina v hrbtu. Gre pa za topo bolečino prikritega nastanka, ki ščasoma postane trajna in je sprva značilno lokalizirana v predelu križa in/ali glutealno. Ima jo kar 80 % bolnikov z aksialno prizadetostjo. Vnetje lahko napreduje sčasoma vzdolž celotne hrbtenice, lahko pa se razširi tudi na sklepe prsnega koša (15 %). Vnetno bolečino spremljata še omejena gibljivost in okorelost prizadetega dela hrbtenice in/ali prsnega koša. Ankilozirajoči spondilitis je značilni predstavnik te skupine. V okviru periferne prizadetosti se pojavlja artritis, ki je značilno monoali oligoartikularen, asimetričen in pretežno na spodnjih udih (daktilitis ali klobasast prst, entezitis). Med zunajsklepne manifestacije spondiloartritisa prištevamo uveitis, kožne spremembe – luskavica kože, nohtov, keratoderma, spremembe na sluznicah, kronično vnetje črevesne sluznice, prizadetost srca. Diagnosticiranje in zdravljenje Diagnozo postavimo s pomočjo meril, ki jih je pripravila delovna skupina ASAS (ASsessment in Ankylosing Spondylitis). Ta merila omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni in optimizacijo zdravljenja. V veliko pomoč so tudi zdravnikom družinske medicine za hitrejšo in pravilno napotitev k revmatologu. V zadnjih letih se je pristop k obravnavi bolnikov pomembno spremenil. Potreba po zgodnjem prepoznavanju bolezni, zgodnejšem in učinkovitejšem zdravljenju, ne glede na končno diagnozo bolezni, je v ospredje postavila enotno opredelitev in poimenovanje (spondiloartritisi). Z namenom zgodnjega odkrivanja bolezni so na voljo nova klasifikacijska merila, ki so izpostavila pomen oz. vlogo magnetnoresonančne tomografije (MRT) v zgodnji diagnostiki sakroiliitisa in genetičnih označevalcev bolezni (HLA B27). Nova merila omogočajo postavitev diagnoze tako pri bolnikih s prevladujočo prizadetostjo aksialnega skeleta kot tistih z izolirano periferno sklepno prizadetostjo že v zgodnjem obdobju bolezni (še pred pojavom nepovratnih, RTG vidnih strukturnih sprememb na skeletu). Epidemiologija Spondiloartritisi prizadenejo približno 1,9 % odrasle populacije. Njihova etiologija ni poznana, pomemben je medsebojni vpliv dednih in zunanjih dejavnikov. HLA-B27 je med dednimi dejavniki najpomembnejši in predstavlja 20%-40% genetičnega ozadja. Nosilci antigena HLA-B27 imajo do 20-krat večje tveganje za razvoj spondiloartritisa kot HLA-B27 negativne osebe. Pozitivno družinsko anamnezo ima kar 30-35% bolnikov. Osnovni bolezenski proces spondiloartritisa je vnetje na mestu entez (entezitis) in priležne kostnine. Povzeto po: Tomšič M, Praprotnik S, Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika. 4. dop. izd. 2012.