monitoring ptic na ptujskem jezeru 2012
MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2012 Strokovno poročilo Hajdina, november 2012 MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2012 Strokovno poročilo Naročnika: Mestna občina Ptuj Občina Markovci Izvajalec: Milan Vogrin, zasebni raziskovalec, Hajdina Hajdina, november 2012 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. KAZALO UVOD ........................................................................................................................................ 3 ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA ............................... 5 UVOD .......................................................................................................................................... 5 METODE DELA ........................................................................................................................... 6 REZULTATI ................................................................................................................................. 6 ZAKLJUČEK................................................................................................................................ 7 CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU .................... 9 UVOD .......................................................................................................................................... 9 METODE DELA ........................................................................................................................... 9 REZULTATI ............................................................................................................................... 10 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................. 12 SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO ......................................................................... 13 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................. 18 MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU .................................................................. 19 OBDOBJE MED MARCEM IN AVGUSTOM .................................................................................. 20 REDKE GNEZDILKE NA PTUJSKEM JEZERU ............................................................................ 22 1 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. SPOMLADANSKI PRELET ČRNIH ČIGER CHLIDONIAS NIGER .................................................... 23 MESEC SEPTEMBER, OKTOBER IN NOVEMBER ........................................................................ 24 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................. 26 PLOVBA IN PTICE............................................................................................................... 28 VPLIV PLOVBE NA PTICE .......................................................................................................... 29 CONA B IN NOVO PREDLAGANA CONA ..................................................................................... 29 CONA C ................................................................................................................................... 30 TEST ODZIVA GNEZDEČIH ČIGER IN GALEBOV NA VODNI SKUTER ......................................... 31 PLOVBA MESECA NOVEMBRA .................................................................................................. 33 ZAKLJUČEK.............................................................................................................................. 35 ZAKLJUČKI, UGOTOVITVE IN PREDLOGI PO ŠTIRIH LETIH MONITORINGA ................................................................................................................... 36 LITERATURA ....................................................................................................................... 39 2 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 3 UVOD Ptujsko jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo po izgradnji HE Formin pred tridesetimi leti. Jezero se razprostira med Ptujem in Markovci, kjer je zgrajen jez za katerim se akumulira okrog 25 milijonov m3 vode (Sovinc 1995). Površina jezera je 346 ha. Pred nastankom jezera se je tu nahajala poplavna loka, reka Drava pa je s svojo dinamiko ustvarjala rečne rokave in prodišča, ki so služila tudi kot gnezdišča nekaterim redkim in ogroženim vrstam ptic pri nas, recimo prlivki Burhinus oedicnemus in mali čigri Sterna albifrons (Štumberger 1995). Kmalu po nastanku jezera je le-to postalo pomembno za vodne ptice. Danes sodi med najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji (Božič 2003). Na jezeru se lahko od jeseni do zgodnje pomladi zadržuje tudi dvajset tisoč vodnih ptic. Kot gnezdišče je jezero bistveno manj zanimivo, kljub temu pa na otočkih v jezeru med drugimi gnezdijo čopasta črnica Aythya fuligula, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in navadna čigra Sterna hirundo. Vse tri vrste so v Sloveniji ogrožene (Uradni list Republike Slovenije 2002). Od leta 2006 v manjšem številu gnezdi tudi črnoglavi galeb Larus melanocephalus, za katerega je Ptujsko jezero edino gnezdišče v Sloveniji (Denac & Božič 2009). Območje Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi je opredeljeno kot posebno območje varstva (SPA) SI5000011 Drava in kot tako sodi med območje Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Ur. list RS št. 49/04). V tem območju je zajeto tudi Ptujsko jezero. Za območje SPA Drava so z uredbo o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 določeni varstveni cilji, med njimi zagotovitev miru pri gnezdiščih ptic ter zagotovitev miru na najpomembnejših prezimovališčih vodnih ptic. Ti ukrepi so opredeljeni za ohranitev in doseganje ugodnega stanja 38 vrst ptic. Prav zaradi območja Natura 2000 je bilo na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 96/2004) in Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. list RS št. 130/2004) potrebno opraviti okoljsko poročilo. Monitoring ptic sem opravil na podlagi zahtev v okoljskem poročilu (OP) Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006). Monitoring, ki je nadaljevanje dela iz leta 2009, 2010 in 2011 sem razdelil na posamezne sklope, ki jih tudi ločeno predstavljam v posameznih poglavjih. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. V letu 2009 sem spremljal odzivnost gnezdečih navadnih čiger v koloniji na motorna plovila (kar OP Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006) ne zahteva), celodnevno spremljal dinamiko rečnih galebov in navadnih čiger na jezeru ter spremljal negnezdeče vrste med pomladjo in jesenjo, glede na zadrževanje v posameznih conah, ki jih odreja Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list Republike Slovenije 2006). V letu 2010 sem, glede na izkušnje iz preteklega leta in očitnih potreb, ki so se pokazale tekom monitoringa v letu 2009, dodal še spremljanje odzivnosti na motorna plovila: - rečnega galeba v času gnezdenja v koloniji ter - črnih čiger Chlidonias niger v času selitve, kar OP prav tako ni zahteval. V letu 2011 sem nadaljeval s spremljanjem odzivnosti črnih čiger na plovila v času njihove selitve ter z ostalimi zahtevami iz OP. V letu 2012 sem, glede na nekatera naključna opazovanja, dodal še odzivnost rečnega galeba in navadne čigre v času gnezdenja na Novem otoku na vodni skuter. Okoljsko poročilo je zahtevalo triletni monitoring ptic. Le-ta se je izvajal od leta 2009 do 2011, torej tri leta oziroma vsako leto v obdobju med aprilom in oktobrom. V letu 2012 pa smo monitoring razširili še na mesec marec in november ter preverili vpliv vodnih skuterjev na gnezdeče ptice. Na koncu poročila podajam tudi zaključke štiriletnega obdobja s posameznimi priporočili in predlogi za izboljšavo glede sobivanja ptic in razvoja turizma na jezeru. 4 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA UVOD Črna čigra Chlidonias niger sodi v skupino tako imenovanih močvirskih čiger, kamor uvrščamo še dve pri nas pojavljajoči se vrsti in sicer beloperuto čigro Chlidonias leucopterus in belolično čigro Chlidonias hybridus. Obe se pojavljata tudi na Ptujskem jezeru, v približno enakem obdobju kot črna čigra, le da v precej manjšem številu. Črna čigra je selivka, ki se seli v Zahodno Afriko. Spomladi se iz Afrike vrača preko Apeninskega in Balkanskega polotoka, jeseni pa uporablja tako imenovano zahodno pot ob Atlantskem oceanu (Cramp 1985, Van der Winden 2002). Tako je v Srednji Evropi precej pogostejša med spomladansko kot pa med jesensko selitvijo, kar velja tudi za naše ozemlje (Vogrin 2001). Prehranjuje se predvsem nad odprto vodno površino. Spreletava se nad vodo, podobno kot lastovka, do nekaj metrov visoko. V zraku in na vodni površini lovi žuželke, v vodi in tik pod gladino pa lovi drobne ribice. V preletu je pri nas najpogostejša v severovzhodni Sloveniji, natančneje na reki Dravi, predvsem Ptujskem jezeru. Tukaj se lahko zadržuje tudi deset tisoč teh ptic (Božič 2003). Glede na dosedanje podatke prelet črne čigre pri nas traja od sredine aprila do sredine junija, višek običajno doseže v prvi polovici maja. Podobno velja za malega galeba Larus minutus, prav tako pomembno preletno vrsto na Ptujskem jezeru, le da njegova selitev poteka prej, višek običajno doseže v aprilu. Plovba je po odloku o plovbi na Ptujskem jezeru (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006) prepovedana med 1.10 in 1.6. (oziroma med 1.10. in 1.5. v coni B), torej tudi v času glavne selitve črne čigre in malega galeba. V tem obdobju pa na jezeru običajno poteka regata pod imenom »Jadro Rance« in sicer v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial. V letu 2012 je regata potekala med 20. in 22. aprilom, kot vedno v coni A. Petega maja pa je potekal 2. ptujski maraton v kajak sprintu in sicer v coni B. Prelet močvirskih čiger in malega galeba sem spremljal ob obeh dogodkih. 5 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. METODE DELA V času regate med 20. in 22. aprilom je na jezeru bilo prisotnih zelo malo črnih čiger, maksimalno registrirano število je bilo 20. aprila in sicer 50, največ malih galebov pa je bilo zabeleženo 22. aprila in sicer 70. Na jezeru, predvsem na njegovem najširšem delu, je bilo v času regate med 40 do 60 različnih plovil (Slika 1). Glede na podatke iz prejšnjih let (Vogrin 2011a, b) je takšno število čiger in galebov bistveno premalo, da bi lahko imela plovila nanje kakšen vpliv. Drugi poizkus odzivnosti na plovila sem opravil 5.5., v času maratona v kajaku, v coni B. Obnašanje čiger sem opazoval z nasipa na desni strani jezera. Slika 1: Plovila v času regate Jadro Ranca, 21.4.2012. REZULTATI V času maratona je na jezeru bilo prisotnih tristo (300) čiger. Večino časa so se zadrževale v coni B, kjer je potekala tudi vožnja s kajaki. Na vodi je bilo prisotnih tudi nekaj spremljevalnih plovil. Čigre so se ves čas opazovanja zadrževale v dokaj kompaktni jati ter se 6 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. spreletavale nizko nad vodo. Občasno so odletele na odprti del jezera v cono A, vendar so se vedno vrnile v cono B. Tu so se največ zadrževale med Ranco in peš mostom v središču Ptuja. Kajaki in spremljevalni čolni čiger niso motili niti v enem samem trenutku (Slika 2, 3). Celo nasprotno, videti je bilo, kot da čigre spremljajo plovila, ki so vozila ob levem bregu. Možno je, da so plovila ob bregu dvigovala žuželke, s katerimi so se čigre hranile. Slika 2: Črna čigra spremlja kajakaša. Zaključek Prelet črne čigre in malega galeba v letu 2012 se je pričel v sredini aprila in zaključil konec maja. Višek preleta pri črni čigri je bil dosežen prve dni maja, z nekaj sto osebki. Plovila v coni B, kjer so se zadrževale črne čigre v času maratona s kajaki, čiger niso motila. 7 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. Slika 3: Jata črnih čiger v bližini Puhovega mostu in spremljevalnega plovila v času maratona s kajaki. 8 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU UVOD Rečni galeb in navadna čigra se v času gnezdenja zadržujeta na celotnem jezeru. Gnezdita na otočkih in daljnovodnih podstavkih sredi jezera. Na reki Dravi ter v okolici jezera se galeb zadržuje na različnih življenjskih prostorih, čigra pa je vezana le na vodne habitate. Navadna čigra se po podatkih iz literature (Cramp 1985) hrani z malimi ribicami, rečni galeb pa je generalist, prehranjuje se z najrazličnejšo živalsko hrano, ki jo najde na vodi ali na kopnem. Namen spremljanja rečnih galebov in čiger na jezeru je bil, tako kot leta poprej, predvsem ugotoviti kje na jezeru se pri lovu vrsti največkrat zadržujeta. METODE DELA Rečne galebe in navadne čigre sem na jezeru spremljal štiri dni tekom gnezditvene sezone (april-junij). Obe vrsti sem spremljal od zore do mraka, v povprečju po 16 ur. Gnezdišče na Novem otoku sem opazoval aprila, gnezdišče na betonskem daljnovodnem podstavku na levi strani jezera pa aprila, maja in junija. Zanimalo me je kje obe vrsti lovita oz. se hranita. Zato sem z nasipa jezera opazoval gnezdeče galebe in čigre na otoku in daljnovodnem podstavku. Pri dvigu ptice z otoka sem le-tej poskušal slediti vse do pričetka njenega lova (strmoglavljanje v vodo pri čigri, spust oz. dotik z vodno gladino pri galebu, s predpostavko, da je ptica pobrala hrano). Izbira ptice je bila vedno povsem naključna. Registriral sem vsak takšen poizkus, ne glede na uspeh lova. Vsak registrirani lov posamezne vrste sem razdelil po conah jezera, ki velja za plovbo, torej v cone A, B in C, dodal pa sem še eno kategorijo »izven jezera«. V slednjo kategorijo sem uvrstil vse ptice, ki so zapustile jezero, bodisi direktno prek nasipa ali pa so izginile iz vidnega polja gorvodno ali dolvodno od jezera. Pri teh osebkih nisem mogel ugotoviti ali so izven jezera tudi dejansko lovili. 9 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 10 REZULTATI Rečni galeb Največ galebov se je prehranjevalo v coni A ter izven jezera, najmanj pa v coni B - Tabela 1. Občasno se je večje število galebov zadrževalo v coni C, posebej takrat, ko je bil vodostaj v jezeru nižji in so se pojavile plitvine okrog otokov. Takrat jih je bilo več videti tudi v predlagani coni D (med lesenimi piloti in levim bregom). Tabela 1: Število hranjenj rečnega galeba na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona April Maj Junij Skupaj A 14 16 22 52 % 29,8 29,6 34,9 31,7 B 6 10 7 23 % 12,8 18,5 11,1 14,0 C 10 11 14 35 % 21,3 20,4 22,2 21,3 Izven jezera 17 17 20 54 % Skupaj 36,2 47 31,5 54 31,7 63 32,9 164 Navadna čigra Navadna čigra je v celotnem obdobju, to je med aprilom in junijem, dokaj enakomerno lovila v vseh conah. Največ ptic je lovilo v coni A, zelo visok delež lovečih ptic pa je bil tudi v coni B (Tabela 2). Podobna porazdelitev velja tudi za posamezne mesece. Velik delež ptic je lovil tudi izven jezera, to je verjetno povezano z dosegljivo hrano oziroma pogoji za lov na samem jezeru, predvsem v času višje vode (slabša vidljivost zaradi močnega pretoka in dviga mulja). Občasno je namreč prihajalo, večkrat tudi dnevno, do precejšnih nihanj vodostaja, tako zaradi del na jezeru kot zaradi večjih padavin, ki so vodo močno skalile. Za cono D ter predel okrog Rance pa je bilo ugotovljeno že pretekla leta, da navadna čigra v njej, zaradi plitvin, zelo rada lovi. Podrobnejše opazovanje lova znotraj posameznih con je znova pokazalo, da navadna čigra najraje lovi v plitvih predelih jezera, kjer se zadržujejo manjše ribice s katerimi se hrani. Priljubljena mesta lova so se spreminjala glede na pogoje na jezeru. Velik delež ptic, ki so lovile v coni B, odpade na območje v okolici Rance ter med Ranco in Puhovim mostom, za lesenim stebriščem in levim bregom. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 11 Tabela 2: Lov navadne čigre na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona Maj Junij Julij Skupaj A 19 20 10 49 % 35,2 37,7 31,2 35,2 B 13 15 8 36 % 24,0 28,3 25,0 25,9 C 8 10 7 25 % 14,8 18,9 21,9 18,0 Izven jezera 14 8 7 29 % Skupaj 25,9 54 15,1 53 21,9 32 20,9 139 Navadna čigra pri lovu ne pokaže posebnega strahu (Slika 1). Velikokrat je lovila v pristanišču Ranca, ne glede na število tam privezanih plovil in frekvenco ljudi, ki je na jezeru prav tam največja. Slika 1: Navadna čigra med lovom pri Ranci. Mesta lova se spreminjajo z vodostajem vode, ves čas prisotnosti čigre na jezeru. Navadna čigra je najraje izbirala plitvine, kjer so se zadrževale drobne ribice. Preverjanje teh mest je pokazalo, da so se na teh mestih zadrževale ribice dolžine nekje med tremi in desetimi centimetri, kar je za čigro po podatkih iz literature, optimalna hrana (Cramp 1985). VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 12 Ob visokih vodah plitvine izginejo, voda postane kalna, ribic pa na pogled ni videti. Takrat verjetno čigre več lovijo na okoliških vodah. Zaključek Rečni galebi se v času gnezdenja prehranjujejo tako na jezeru kot izven njega. Na jezeru se največ zadržujejo v coni A, najmanj pa v coni B. Navadna čigra se, podobno kot rečni galeb, prehranjuje tako na jezeru kot na vodah v okolici. Največ čiger se prehranjuje v coni A ter v coni B. Velik delež hranjenja v coni B doprinese zadrževanje čiger med Ranco in Puhovim mostom, predvsem za lesenim stebriščem, kjer je predlagana tudi nova cona. Na mesta zadrževanja oziroma lova zagotovo vpliva več faktorjev, med drugim vodostaj in kalnost vode, ustrezne plitvine, kjer se zadržujejo ribice ustrezne velikosti, ki jih čigre lovijo. Večjih motenj pri lovu navadnih čiger in rečnih galebov zaradi plovil ali prisotnih ljudi na obali nisem zasledil. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 13 SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO Številčnost, gnezditveno uspešnost in distribucijo rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus ter navadnih čiger Sterna hirundo v času gnezdenja sem na Ptujskem jezeru spremljal že med leti 2009 in 2011. Mesta gnezdenja, so pri obeh vrstah na jezeru zelo podobna in se ne spreminjajo že več let. Vezana so izključno na otoke in daljnovodne podstavke ter na trenutne pogoje, ki so na otokih. Obe vrsti v večini naseljujeta otoke s prodnato površino brez zarasti, kar še posebej velja za navadno čigro. Primerna gnezdišča na Ptujskem jezeru so za omenjeni vrsti trenutno Mali otok, Novi otok ter oba daljnovodna betonska podstavka. Novi otok je za čigre bistveno manj primeren zaradi neprimerne sestave podlage, ki se hitro zaraste z različno vegetacijo. Veliki otok je za obe vrsti neprimeren, saj je že več let povsem zarasel z drevjem, grmovjem in zeliščno vegetacijo. Glavnina rečnih galebov zadnja leta gnezdi na Novem otoku (Tabela 1), navadna čigra pa je porazdeljena na Novem otoku in obeh daljnovodnih podstavkih (Tabela 1, Slika 1,2). Tabela 1: Število parov rečnih galebov in navadnih čiger na Ptujskem jezeru med letoma 2009 in 2012. Rečni galeb Navadna čigra 2009 435 43 2010 429 59 2011 412 74 2012 407 54 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. Slika 1: Levi daljnovodni podstavek z gnezdečimi rečnimi galebi v aprilu 2012. Slika 2: Mladiča navadne čigre na Novem otoku maja 2012. 14 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 15 Mali otok je, tako kot prejšnja leta, tudi v 2012 ostal brez gnezdečih čiger in rečnih galebov, skoraj zagotovo zaradi tam gnezdečega rumenonogega galeba, ki je velik plenilec obeh (Vogrin 2011a). Tudi v letu 2012 je rumenonogi galeb poskusil z gnezdenjem, vendar je gnezdo kasneje propadlo. Slika 3: Gnezdo rumenonogega galeba na Malem otoku aprila 2012. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 16 Tabela 2: Distribucija in število parov navadne čigre in galebov na Ptujskem jezeru leta 2011. Mali otok Novi otok Desni daljnovodni podstavek Levi daljnovodni podstavek SKUPAJ Navadna čigra 40 13 Rečni galeb 311 41 Črnoglavi galeb 2 - Rumenonogi galeb 1 - 1 35 - - 54 407 2 1 Število rečnega galeba je v zadnjih treh letih na jezeru stabilno oziroma je nihanje števila parov minimalno. Pri navadni čigri je opazno večje nihanje. V letošnjem letu je bilo število gnezdečih parov podobno tistemu iz leta 2010 (Tabela 1). Kot se je pokazalo že v prejšnjih letih, imajo na distribucijo in tudi uspešnost gnezdenja navadnih čiger in rečnih galebov velik vpliv naravni plenilci, v primeru Ptujskega jezera rumenonogi galeb Larus michahellis. Rumenonogi galeb je verjetno edini razlog zakaj ostane Mali otok, ki je za gnezdenje čiger bistveno bolj optimalen kot ostala gnezdišča na jezeru, prazen. Daljnovodna podstavka nista optimalno gnezdišče za čigre in galebe. Nekaj mladičev čiger in galebov se utopi v času speljave, ko še ne znajo dobro leteti, ker podstavka nista primerno zaščitena pred padci, na sama podstavka pa se ne morejo več vrniti. Veliko mladičev, ko so v vodi in se ne morejo več vrniti na podstavek, takrat pokonča tudi rumenonogi galeb. V sezoni 2012 sem v času odraščanja mladičev zasledil močno plenjenje s strani rumenonogih galebov predvsem na obeh podstavkih (slika 4). Aprila in maja sem tako našel ostanke številnih mladičev rečnega galeba in navadnih čiger. Enkrat v aprilu sem bil priča tudi samemu poteku plenjenja. Jata 7 rumenonogih galebov se je dvignila z lesenih stebrov pri Ranci in v počasnem letu letela proti daljnovodoma, kjer so takrat gnezdili rečni galebi. Med rečnimi galebi je nastal preplah, odrasli so se dvignili, da bi VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 17 pregnali vsiljivce, medtem pa so se rumenonogi galebi mirno spustili na levi podstavek in pričeli s plenjenjem, ki pa ni trajalo več kot minuto. Slika 4: Ostanki plenjenja rumenonogih galebov na desnem daljnovodnem podstavku maja 2012. Propad gnezd pri rečnem galebu sem opazil tudi na Novem otoku, vendar je tam kontrola veliko težja, skoraj nemogoča, zaradi obsežne vegetacije, ki že sredi gnezditvene sezone prekrije otok (Slika 5). Hoja po otoku pri takih pogojih je lahko nevarna za gnezda in mladiče, saj se v vegetaciji skoraj ne vidijo. Prav tako pa bi daljše zadrževanje na otoku še dodatno slabo vplivalo na gnezditveno uspešnost galebov in čiger. Ocenjujem, da na Novem otoku propade okrog desetina gnezd galebov. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 18 Slika 5: Novi otok je konec maja, ko je gnezditev na vrhuncu, že povsem prerasel z visoko vegetacijo. Zaključek Navadna čigra in rečni galeb sta v zadnjih štirih letih uspešno gnezdila na treh mestih na jezeru in sicer na Novem otoku in obeh daljnovodnih podstavkih. Število parov pri rečnem galebu je bilo med leti 2009 in 2012 dokaj konstantno, medtem ko je pri navadni čigri nihanje gnezdečih parov precej večje. Nizko število parov pri navadni čigri v letu 2012 si verjetno lahko delno razlagamo tudi z izredno močnim plenjenjem s strani rumenonogih galebov. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 19 MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU Opazovanja sem opravil ločeno, kot že prejšnja tri leta, glede na razdelitev jezera po posameznih conah (A, B in C - Slika 1) med marcem in novembrom. Pri orientaciji delitve ptic po conah sem si pomagal s postavljenimi plovci in drugimi objekti v vodi ter na kopnem. Upošteval sem samo ptice, ki so se nahajale znotraj obravnavanega območja, to je od sotočja reke Drave in kanala do jezu v Markovcih. Preštete osebke posameznih vrst sem vpisoval v naprej pripravljen obrazec in sicer ločeno po posameznih conah jezera. Pri opazovanju in štetju sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom. Pri tem sem vse osebke ptic večinoma preštel z ene strani obale, praviloma desne. Izjema so bile le ptice, ki so se zadrževale na drugi strani otokov, te sem preštel z nasprotnega brega, ter ptice v jarku na levi strani jezera. Slika 1: Območje plovbe po posameznih conah, po katerih je bilo izvedeno tudi štetje ptic. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 20 Obdobje med marcem in avgustom V času prezimovanja, to je med mesecema novembrom in marcem, se na jezeru zadržuje več tisoč ptic (Božič 2010). Število ptic se na jezeru običajno močno zmanjša v mesecu marcu, ko se ptice pričnejo vračati v gnezdišča na severu. Konec februarja 2012 je na jezeru preko dneva bilo prisotnih še okrog 4000 ptic, med katerimi so prevladovale race, liske, kormorani in galebi. V večernem času je število naraslo na med 7000 in 8000 tisoč, predvsem zaradi prenočujočih galebov, med katerimi so močno prevladovali rečni galebi. Število ptic je sredi marca pričelo upadati, izjema so rečni galebi, ki se v tem času selijo. Preko dneva je na jezeru mogoče videti tudi več kot 2000 rečnih galebov. Število izjemno naraste zvečer, ko rečni galebi prenočujejo na jezeru. V začetku meseca marca je na jezeru prenočevalo preko 12 000 tisoč rečnih galebov, konec meseca pa še slabih 4000 (Graf 1). Druge izstopajoče vrste so po številu v mesecu marcu še mlakarica Anas platyrhyncos s preko tisoč osebkov, čopasta črnica Aythya fuligula z do 700 osebkov, sivka Aythya ferina z do 400 osebkov, črna liska Fulica atra z do 700 osebkov ter zvonec Bucephala clangula z do 200 osebkov. Za zvonca je potrebno dodati, da njegovo število na jezeru naraste predvsem zvečer, ko pride z reke Drave kjer se pretežno prehranjuje, prenočevat. Vendar je potrebno povedati, da je njegovo število od začetka pa do konca meseca drastično upadlo, saj je konec marca na jezeru prisotnih le še nekaj deset osebkov. Večina vseh ptic se zadržuje v coni A in C, izjema je rečni galeb, ki se spreletava po celotnem jezeru. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 21 Vse ptice brez galebov 12500 Samo galebi Število ptic 10000 7500 5000 2500 0 Konec februarja Začetek marca Sredina marca Konec marca Obdobje Graf 1: Število vseh ptic (brez galebov) ter število galebov na Ptujskem jezeru med koncem meseca februarja in koncem meseca marca 2012. Število ptic je ponovno nekoliko naraslo med sredino meseca aprila in koncem meseca maja, ko so se na jezeru zadrževale seleče črne čigre in mali galebi. Po končani selitvi čiger in galebov se je v poletnih mesecih (junij-avgust) na jezeru zadrževalo od nekaj sto do preko tri tisoč ptic in to brez gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. V avgustu recimo je bilo na jezeru prisotnih do tri tisoč ptic, k temu pa je potrebno prišteti še nekaj sto galebov, ki so prihajali v večernem času na jezero prenočevat. Med vrstami so bile najpogostejše mlakarice, labod grbec, črna liska in veliki kormoran. Črne liske so se zadrževale tik ob bregovih jezera, nekaj jih je bilo ob otokih in na desni strani jezera ter predvsem v plitvini severno od Rance (Slika 2). VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 22 Kormorani so se na jezeru, tako kot tudi preostali del leta, v glavnem zadrževali na dveh lokacijah, na lesenih pilotih v bližini Rance ter obeh daljnovodnih stebrih, kjer so v glavnem tudi prenočevali. Slika 2: V poletnem času so se liske najpogosteje zadrževale v plitvem območju med Puhovim mostom in Ranco. Redke gnezdilke na Ptujskem jezeru Z izjemo rečnih galebov in navadnih čiger Ptujsko jezero kot gnezdišče za ptice ni posebno zanimivo. Kljub temu pa neposredno na jezeru gnezdi še nekaj vrst ptic, ki so v Sloveniji redke in/ali ogrožene. Omeniti je potrebno črnoglavega galeba Larus melanocephalus in čopasto črnico Aythya fuligula, ki delata družbo navadnim čigram in rečnim galebom na otokih. Na jezeru redno gnezdi tudi vodomec Alcedo athis, ki je sicer veliko pogostejši na preletu. V letošnjem letu pa je bila odkrita še ena nova gnezdilka in sicer čapljica Ixobrychus minutus. Čapljica je gnezdila na desni strani jezera, v trstišču v bližini Velikega otoka. Trije mladiči so bili videni meseca julija. Vrsta tako pri nas kot v Evropi sodi med močno ogroženo. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 23 Spomladanski prelet črnih čiger Chlidonias niger Prelet črne čigre in malega galeba se je pričel v drugi polovici aprila. Začetek je bil zelo neizrazit, višek pa je bil dosežen v začetku maja (Graf 1). Črna čigra se med preletom zadržuje nad celotnim jezerom, najštevilčnejša je običajno v coni A. V letu 2012 sem jo v času preleta, podobno kot leto poprej, večkrat opazil tudi v predelu med Puhovim mostom in Ranco, kjer je počivala na lesenih pilotih (stebrišču) in na naplavljenem lesu ob pilotih, pogosto se je spreletavala tudi v coni B, vse do mostov v središču mesta. Število črnih čiger je bilo to leto, glede na leto 2011 (Vogrin 2011b), precej nižje oziroma bistveno nižje kot se navajajo podatki v literaturi (Štumberger 1995). Razlog za precej nižje število črnih čiger v letih 2009, 2010 in 2012 na Ptujskem jezeru mi ni znan. Povsem možno je, da na številčnost črne čigre, ki je selivka, vplivajo tudi pogoji v prezimovališču, to je v zahodni Afriki. 600 500 Št. ptic 400 300 200 100 0 22 23 24 25 26 27 28 29 Pentade (april-maj) Graf 2: Prelet črne čigre po pentadah (maksimalna števila). Pentada: 22 = 16-20.4, 23 = 21-25.4., 24 = 26-30.4., 25 = 1-5.5., 26 = 6-10.5., 27 = 11-15.5., 28 = 16-20.5., 29 = 21-25.5. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 24 Število malih galebov je bilo podpovprečno, le nekaj deset osebkov ter brez izrazitega viška. Mali galebi so se pojavljali aprila in maja. Mesec september, oktober in november Za to obdobje je značilno povečevanje števila ptic na jezeru. Opazno je počasno naraščanje števila ptic od začetka septembra pa do konca novembra (Graf 2). Vmes sta tudi dva manjša padca ter izreden skok števila ptic v začetku meseca novembra. Po poplavah 5.11. 2012 je sledil upad števila ptic. 7.11. ji je v jutranjem času na jezeru bilo 3200. Samo galebi 10000 Vse ptice brez galebov 9000 8000 Število ptic 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 25 26 27 28 29 30 31 32 Obdobje Graf 2: Število ptic na Ptujskem jezeru med avgustom in novembrom po dekadah. Prikazane so vse vrste skupaj (brez galebov) in galebi v večernem času. Dekade: 25 = 29.8.-7.9., 26 = 8.9.-17.9., 27 = 18.9.-27.9, 28 = 28.9.-7.10., 29 = 8.10.-17.10., 30 = 18.10.-27.10., 31 = 28.10.-6.11, 32 = 7.11.-16.11. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 25 Podrobnejši pregled pokaže, da je od skupnega števila ptic v povprečju polovica galebov. Leti se preko dneva na jezeru zadržujejo v izredno malem številu, njihovo število se zviša v večernih urah, ko pridejo na jezero prenočevat. Tudi število ostalih ptic na jezeru je preko dneva manjše kot v večernih urah za približno dvajset odstotkov. Izjema so recimo le črne liske, ki so na jezeru konstantno prisotne in se dnevno ne selijo po reki ali na druge lokacije. V tem času se največ ptic zadržuje v coni A, torej na odprti vodni površini, in v coni C, kjer je največ plitvin in s tem največ lahko dosegljive hrane za večino vrst. V coni B je ptic izredno malo, večje število ptic se zadržuje še v novo predlagani coni med Puhovim mostom in Ranco. Črne liske se največ zadržujejo v coni C, velikokrat v bližini otokov in desnega daljnovoda ter med Puhovim mostom, lesenim stebriščem, Ranco in levim bregom jezera. Prenočujejo na odprti vodni površini v coni A, na najširšem delu jezera, kjer prenočujejo tudi galebi. Zaključek Meseca marca je na jezeru prisotnih med dva in štiri tisoč ptic. Število se poveča zvečer na račun prenočujočih galebov, takrat se število naraste tudi za enkrat. Število vseh vrst močno upade v drugi polovici meseca marca, ko je na jezeru prisotnih le še okrog dva tisoč ptic, predvsem rac in lisk. Večina vseh ptic se zadržuje v coni A in C, izjema je rečni galeb, ki se spreletava po celotnem jezeru. Ocenjujem, da bi posamezna plovila, recimo turistična ladjica v drugi polovici meseca marca, lahko plula v dnevnem času v coni B. Sredi meseca aprila se prične selitev črne čigre in malega galeba. V letu 2012 je število črnih čiger doseglo višek v začetku maja, ko je bilo zabeleženih slabih šesto osebkov. V primerjavi z letom poprej je število bistveno nižje. Čigre so se letos največ zadrževale v coni A, v coni B ter novo predlagani coni med Puhovim mostom in Ranco. Po končanem preletu meseca marca in končani selitvi črnih čiger število ptic prične ponovno naraščati meseca avgusta. Avgusta je bilo na jezeru prisotnih že med dva in tri tisoč ptic. Število ptic je potem vseskozi naraščalo, oktobra je bilo na jezeru prisotnih že VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 26 okrog 5000 ptic, zvečer se jim je pridružilo še do 3000 galebov, ki na jezeru prenočujejo. Večina ptic se zadržuje v coni A, C in D. Število ptic je na jezeru v jesenskem času preko dneva precej manjše kot v večernem času, ko prihajajo na jezero prenočevat predvsem galebi. Število ptic se spreminja tudi preko dneva, najmanj ptic je na jezeru običajno v dopoldanskem času, popoldan pa se njihovo število že povečuje. To kaže, da se določene vrste ptic (npr. galebi, kormorani, tudi nekatere race) čez dan zadržujejo izven jezera, bodisi na reki Dravi gor in dolvodno, stoječih vodah v okolici ali pa na drugih primernih mestih za hranjenje, recimo poljih, na jezero pa prihajajo le na prenočevanje. Najizrazitejši predstavniki takšne dnevne selitve so galebi. Le-teh je preko dneva na jezeru običajno le nekaj deset, v večernem mraku pa se jih je med avgustom in novembrom 2012 zbralo med 600 do 3000 osebkov. Prevladujoči vrsti sta rumenonogi in rečni galeb. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 27 PLOVBA IN PTICE Po veljavnem odloku o plovbi na Ptujskem jezeru (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006) se plovbno območje deli na tri cone (A, B, C), ki imajo tudi svoj režim. Povzetek o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Ur. list RS, št. 109, 2006): Plovbno območje je reka Drava od »sotočja« pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero do območja 500 m pred jezom v Markovcih. Plovbno območje se deli na tri cone: CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini (Ranca) v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih. Dovoljena je plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi. CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini (Ranca) gorvodno do »sotočja« pri Termah Ptuj. Dovoljena je plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do »sotočja« pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu. CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih, ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obale. Plovba v coni C ni dovoljena (razen izjem). Plovba na plovbnem območju je dovoljena za vsa plovila od 1. junija do 1. oktobra v dnevnem času od 7. do 19. ure. Od 1. maja do 1. junija je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon v coni B. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 28 Vpliv plovbe na ptice Mokrišča sodijo med občutljive ekosisteme, kjer lahko rekreacijske in športne dejavnosti na in ob vodi predstavljajo veliko grožnjo vodnim pticam (Robinson & Pollitt 2002). Motnje povzročene s strani človeka v času gnezdenja lahko vplivajo na slabšo uspešnost gnezdenja ter posredno na povišano plenjenje s strani plenilcev (zbrano v: Carney & Sydeman 1999, Mallord et all 2007). Rekreacijske dejavnosti imajo vpliv na ptice tudi izven gnezditvene sezone (Keller 1996, Robinson & Pollitt 2002). Ptice zaradi motenj lahko zapustijo območje ali pa, zaradi nenehnega vznemirjenja in prestavljanja na isti lokaciji, izgubljajo čas za hranjenje in s tem potrebno energijo (npr. Holm, Laursen & Clausen 2011). Vodne ptice so lahko zelo dovzetne za motnje s plovili (Keller 1996). Nekatere vrste imajo ubežno razdaljo, to je razdaljo na kateri se splašijo in odletijo pred plovilom, tudi večjo od tristo metrov (Keller 1996). Cona B in novo predlagana cona Od sredine aprila do konca maja se preko jezera praviloma selijo črne čigre in mali galebi. Plovila v tem času čiger in galebov v coni B niso motila, kar sem ugotovil v vseh štirih letih spremljanja ptic na jezeru. Plovila niso imela vpliva niti na ostale vrste ptic v coni B, izjema je le območje med Ranco, Puhovim mostom, lesenim stebriščem in levim bregom v plitvini, kjer se ptice v tem času pogosto zadržujejo. To velja predvsem za pozno poletni in jesenski čas, ko so se tam zadrževali predvsem labodi grbci, mali ponirki in galebi, čez poletje lovile navadne čigre, na preletu pa tod zadrževale tudi črne čigre. Občasno se kakšno plovilo znajde tudi v tem predelu, vendar je to prej izjema kot pravilo (Slika 1). V robnem delu od lanskega leta obratuje tudi Vejk park - smučanje na vodi s pomočjo žičnice. Žičnica poteka od pomola na Ranci do brega na levi strani jezera v dolžini dobrih sto metrov. Obratovanje žičnice poteka tiho, smučanje pa poteka bodisi v ravni liniji oziroma nekaj metrov levo in desno od ravne linije jeklenice. Na ptice žičnica za smučanje nima bistvenega vpliva oziroma ga ni bilo zaznati, saj zajema le manjši, robni del, prostora v novo predlagani coni. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 29 Za del jezera v coni B, torej med Ranco, lesenim stebriščem, Puhovim mostom in levim bregom, predlagam, da se izvzame iz plovbe. Slika 1: Med lesenim stebriščem in levim bregom le občasno prihaja do plovbe. Cona C Cona C je mirna cona, kjer plovba ni dovoljena. V tem delu se zraven cone A v jesenskem obdobju običajno zadržuje največ ptic. Koncentracija ptic v coni C je najbolj očitna ob nizki vodi. V času dovoljene plovbe, predvsem septembra, ko je na jezeru več ptic, se jih veliko od njih zadržuje prav v tem predelu. Opazovanja so pokazala, da do občasnih plašenj prihaja tudi v coni C in sicer s kopnega dela. Na levem bregu je vse več sprehajalcev, tudi s spuščenimi psi, ki splašijo počivajoče ptice bodisi tik ob bregu na vodi ali na bregu samem. Vse več je tudi ribičev, ki so na bregu, s katerega lovijo, prisotni dalj časa. Na ta način se nevede zmanjša cono C s kopnega dela, ki pa VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 30 ima učinek tudi na vodni del, saj ptice zaradi prisotnosti človeka ne morejo uporabiti celotne razpoložljive vodne površne v tej coni. Test odziva gnezdečih čiger in galebov na vodni skuter Zavoljo nekaterih domnev in opažanj iz preteklih let, da so vodni skuterji lahko moteči za gnezdeče čigre in galebe kljub sto metrski varovalni coni ob otokih, smo letos izvedli tudi test odzivnosti ptic na vodni skuter. Potek testa Test smo izvedli 27.5.2012 v dopoldanskih urah ob Novem otoku. V tem času je gnezditev galebov in čiger bila na vrhuncu. Za test smo uporabili vodni skuter znamke Yamaha. Da bi preverili odzivnost galebov in čiger na vodni skuter je le-ta vozil tik ob stometrski varovalni coni (Slika 2). Prvih pet voženj je potekalo v ravni liniji ob sto metrskem pasu s polno hitrostjo, naslednjih pet pa z vijuganjem in ustvarjanjem vodne zavese vzporedno z otokom. Slika 2: Vožnja s skuterjem tik mimo sto metrske varovalne cone ob Novem otoku. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 31 Morebitne odzivnosti ptic na vodni skuter smo opazovali s čolna z razdalje 200 do 400 metrov, da tudi sami ne bi vplivali na motnje. Dogajanje sem beležil in fotografiral s fotoaparatom Canon 7D z200 in 500 mm objektivom. Odzivnost ptic sem ocenjeval po naslednji lestvici (Robinson & Pollitt 2002): 1 - ptice se na plovila ne odzivajo, 2 - ptice plovila zaznajo, nekatere se pričnejo umikati s plavanjem, 3 ptice se pred plovili umikajo s plavanjem, nekatere tudi vzletijo, 4 - ptice se pred plovili umaknejo z vzletom in krožijo v zraku. Ugotovitve Pri ravni vožnji s skuterjem tik ob stometrski varovalni coni ob Novem otoku galebi in čigre niso pokazali nobenega strahu ali vznemirjenja (Slika 3). Glede na zgoraj omenjeno lestvico bi podal oceno 1, torej ptice na plovila ne reagirajo. Le malo drugačna situacija je bila pri vijuganju in ustvarjanju vodne zavese (Slika 4). Tu je nekaj ptic spreletavalo, vendar ni bil viden bistven učinek na samo kolonijo. Tukaj bi podal oceno 2 -ptice plovila zaznajo, nekatere se pričnejo umikati s plavanjem oziroma odletijo. Slika 3: Galebi in čigre se ne odzivajo na vodni skuter. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 32 Slika 4: Pri hitri vožnji in ustvarjanju vodne zavese so se splašile le posamezne ptice na otoku. Plovba meseca novembra Petega in šestega novembra je reka Drava močno narasla, na več delih prestopila bregove in poplavila obsežna območja. Na Ptujskem jezeru je velika količina vode poškodovala levi daljnovodni podstavek. Podstavek skupaj z daljnovodom se je nevarno nagnil proti toku reke (Slika 5). Voda je v jezero nanosila veliko naplavin, predvsem drevja, delno tudi drugega materiala. Šestnajstega novembra so se izvajala intervencijska dela - odstranjevanje naplavin v delu cone B (Slika 6). Tega dne je bilo ptic v coni B malo, še največ okrog kolišča in za njim. Nekaj mlakaric in črnih lisk tudi gor vodno med mostovi. Plovba čolna Kormoran od Rance proti centru Ptuja sem spremljal z desnega brega. Plašenja ptic nisem zasledil, odletele so le posamezne ptice v neposredni bližini čolna. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. Slika 5: Poškodovan levi daljnovodni podstavek, 7.11.2012. Slika 6: Odstranjevanje naplavin, 16.11.2012. 33 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 34 Zaključek Predlagam, da se predel med Ranco, lesenim stebriščem, Puhovim mostom in levim bregom, izvzame iz plovbe, saj se ptice tukaj redno zadržujejo v večjem številu. Vejk park na robu te cone ptic opazno ne moti. Pokazalo se je, da je plovba s skuterji v coni A in v coni B na razdalji sto metrov od otokov varna za ptice. Gnezdeči galebi in čigre na mimo vozeči skuter niso reagirali. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 35 ZAKLJUČKI, UGOTOVITVE IN PREDLOGI PO ŠTIRIH LETIH MONITORINGA Sto metrska varovalna cona ob otokih Povprečna ubežna razdalja navadnih čiger v obdobju gnezdenja je 73 metrov oziroma se giblje med 48 in 127 metri. Povprečna ubežna razdalja rečnih galebov v obdobju gnezdenja je 67 metrov oziroma se ta giblje med 34 in 89 metri. Zdajšnja razdalja, ki je označena z bojami in prepoveduje približevanje otokom in betonskima daljnovodnima podstavkoma, je sto metrov. Na osnovi meritev lahko potrdim, da je zdajšnja varovalna cona stotih metrov zadostna za varovanje gnezdečih galebov, kakor tudi čiger. Testiranja so pokazala, da na ustrezni razdalji, to je sto metrov, niti vodni skuterji niso moteči za gnezdeče galebe in čigre. Vsako drugo približevanje gnezdiščem lahko le-ta močno ogrozi. Galebi zapustijo gnezda celo za dalj časa kot čigre, kar lahko predvsem v slabem vremenu vodi do podhladitve jajc in mladičev, torej zagotovo v propad, obenem pa lahko v tem času prisotni plenilci izropajo gnezda. Otoki Mladiči čiger in galebov so na daljnovodnih podstavkih izpostavljeni padcem v vodo. Da bi se ti padci v vodo, ki neoperjenim mladičem predstavljajo zagotovo smrt, preprečili, so podstavka člani DOPPS že pred leti obdali z nizko ograjo iz žice. Ta ograja se je pokazala kot zelo učinkovita zaščita. Ograjo bi bilo potrebno redno vzdrževati in pregledati pred vsako gnezditveno sezono. V kolikor bi se tekom revitalizacije jezera, ki ga izvajajo Dravske elektrarne, pokazala možnost po izgradnji še kakšnega otoka(ov), moj predlog je v coni C, predlagam, da se razmisli tudi o morebitnem zaprtju levega daljnovodnega podstavka, ki je dislociran od cone C. Na ta način bi bila zagotovljena večja varnost in prožnost pri plovbi, obenem pa bi se zaščitili mladiči pred padci v vodo. Desni daljnovodni podstavek, ki je v sklopu cone C, se naj ustrezneje zavaruje z zaščitno mrežo. Mogoče je možnost za kaj takšnega v času sanacije in popravila tega daljnovoda po poplavah in izrednih količinah vode, ki so bile v jezeru 5.11.2012. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 36 Predlogi conacije in časovnega termina plovbe Predlagam, da se za vodne skuterje vzpostavi posebna cona, najbolje ob levem bregu, od pristanišča Ranca dolvodno. Takšna conacija bi bila smiselna predvsem zaradi varnosti plovbe. Test je namreč pokazal, da na gnezdeče ptice nimajo bistvenega vpliva. Predlagam, da se plovba, v kolikor se upošteva nova cona, v coni B prične že s 1.4., saj se v mesecu aprilu število ptic na jezeru, predvsem v coni B, bistveno zmanjša. Predlagam, da se v coni B med 1.4. in 1.6. dovoli plovba tudi ostalim plovilom in ne le plovilom na motorni pogon. Glede na zadrževanje ptic po conah, dopuščam možnost odstopanja plovbe oz. podaljšanja plovbe, predvsem za prevoze s turistično ladjico in potrebe treninga, v drugi polovici marca in v mesecu oktobru v coni B oziroma v enem delu te cone, to je okrog Rance. Obenem pa naj se zavaruje oziroma iz plovbe izloči del predela med lesenim stebriščem in bregom na levi strani (nova cona D), kjer se običajno zaradi prehranjevanja zadržuje večje število ptic. Predlagam, da se vzporedno z zdajšnjimi lesenimi piloti med Puhovim mostom in pristaniščem Ranca, na razdalji 10-20 metrov proti levemu bregu, postavi še ena linija lesenih pilotov. Dvojna linija bo uspešneje varovala pred naplavljenim lesom samo pristanišče, obenem pa bo nudila boljše pogoje pticam, ki tu počivajo. Prav tako bo postala še zanimivejša točka za opazovanje številnim sprehajalcem na relaciji Ptuj-Ranca. Glede na postopno povečevanje števila ptic v pozno poletnem obdobju sodim, da je trenuten režim plovbe precej upravičen, predvsem za cono A. Dopuščam morebitna odstopanja v delu cone A za izredne ali enkratne dogodke, kot je recimo tradicionalna regata »Jadro Rance«. Glede na prelet malih galebov in črnih čiger bi bilo najbolje, da regata poteka bodisi v prvi polovici aprila ali drugi polovici meseca maja, da se izognemo višku preleta črne čigre v začetku meseca maja, v kolikor se v kakšnem letu pojavijo v številu, ki presega več tisoč osebkov. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 37 Predlagam, da se desni breg jezera, v kolikor je mogoče, izvzame iz morebitnih načrtovanih rekreativnih aktivnosti, predvsem pa se naj prepreči dostop z motornimi vozili na krono nasipa. Stalna prisotnost ljudi na desnem bregu namreč skrči cono C. Predlog za novo cono Predlagam, da se del območja med Ranco in Puhovim mostom ter med lesenimi piloti (stebriščem) in bregom na levi strani izvzame iz plovbe v vseh letnih časih (nova cona D). Območje naj se uredi za naravovarstvene namene in ekološki turizem (predlog podan že leta 2009, Vogrin 2009). Tukaj bi bilo možno urediti opazovalnico za ptice, urediti in z informativnimi tablami označiti peš pot, ki bi se pričela v mestu Ptuj, recimo v parku ob Dravi. V kolikor bi bilo možno in izvedljivo naj se razmisli tudi o opciji dela poti, ki bi bila speljana na stebriščih nad vodo ob bregu in bi vodila do nekaj metrov od brega oddaljene opazovalnice. Takšna pot bi bila atraktivnejša in privlačnejša za obiskovalce. Ustrezno označena pot naj bi temeljila na pomenu reke Drave in Ptujskega jezera za ptice. Takšna pot bi služila učno vzgojnim, turističnim in rekreativnim momentom in bi bila velik doprinos k razvoju turizma na Ptuju. Predlagam, da se na jezeru, tako v času plovbe kot izven nje, opravlja nadzor nad plovbnim režimom. Predlagam, da se monitoring nadaljuje tudi v letu 2013 in sicer zaradi spremljanja dogodkov na samem jezeru, ki se načrtujejo (urejanje bregov, gradnja otoka, …) ter predvsem zaradi spremljanja odziva ptic na predlagane spremembe, ki jih naj bi zajel novi odlok o plovbi. VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 38 LITERATURA Božič, L. 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija št. 2, Ljubljana. Božič, L. 2010: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. Acrocephalus 31: 131-141. Carney, M. K. & Sydeman, W. 1999: A review of human disturbance effects on nesting colonial waterbirds. Waterbirds 22: 68-79. Cramp, S. 1985: The birds of the Western Palearctic. Vo. 4. Oxford University Press. Denac, D. & Božič, L. 2009: Breeding of the Mediterranean Gull Larus melanocephalus in Slovenia. Ann, Ser. hist. nat. 19: 17-24. Gill, J.A., Norris, K. & Sutherland, W.J. 2001: Why behavioural responces may not reflect the population consequences of human disturbance. Biological Conservation 97: 265-268. Holm, E. T., Laursen, K. & Clausen, P. 2011: The feeding ecology and distribution of Common Coots Fulica atra are affected by hunting taking places in adjacent areas. Bird Study 58: 321-329. Keller, V. 1996: Effects and managament of disturbance of waterbirds by human recreational activities: a review. Gibier Faune Sauvage, Game, Wildl. 13: 1039-1047. Mallord, W, J., Dolman, M. P., Brown,F. A. & Sutherland J. W. 2007: Linking recreational disturbance to population size in a ground-nesting passerine. Journal of Applied Ecology 44: 185-195. Robinson, J.A. & Pollitt, M.S. 2002: Sources and extent of human disturbance to waterbirds in the UK: an anylysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99. Bird Study 49: 205-211. Sovinc, A. 1995: Hidrološke značilnosti reke Drave. Acrocephalus 16: 45-57. Ljubljana. Štumberger, B. 1995: Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi - področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko. Acrocephalus 16: 3-43. Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije 2002, št. 82: str. 8893-8975. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list Republike Slovenije 2004, št. 49: str. 6409. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike Slovenije 2004, št. 96: str. 11541. Zakon o ohranjanju narave (ZONUPB2) (uradno prečiščeno besedilo). VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2012. Strokovno poročilo. 2012. 39 Uradni list Republike Slovenije 2004, št. 130: str. 15485. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Uradni list Republike Slovenije 2006, št. 109: str. 11258-11260. Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Van der Winden, J. 2002: The odyssey of the black tern Chlidonias niger: Migration ecology in Europe and Africa. Ardea 90: 421-435. Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o. 2006: Okoljsko poročilo za odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Okoljsko poročilo. Št. projekta 2781/05. Vogrin, M. 2001: Čigre in galebi na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji. Biota 2: 191198. Vogrin, M. 2009: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2009. Strokovno poročilo. Vogrin, M. 2011a: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. Dopolnjeno poročilo. Vogrin, M. 2011b: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2011. Strokovno poročilo.
© Copyright 2024