POROČILO
POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 Portorož, november 2013 UVOD .................................................................................................................................................................................. 4 PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V CENTRU .................................................................................................... 4 POROČILO O DELU AKTIVA ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ................................................................................. 5 ZAKLJUČNO POROČILO O DELOVANJU AKTIVA AMSRP (AMBULANTNIH IN MOBILNIH SPECIALNIH REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV) V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 .............................................................................. 9 ZAKLJUČNO POROČILO DELA AKTIVA LOGOPEDINJ V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ............................................... 11 UNESCO ASPnet Slovenija - Letno poročilo ASPnet šolskih koordinatorjev .................................................................... 15 POROČILO O OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH V PROJEKTU POPESTRIMO ŠOLO ..................................................... 16 POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 .................................................................... 18 POROČILO O DELU ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 ................................................ 20 TANJA FILIPČIČ MRAK / svetovalna delavka - psihologinja ............................................................................................ 20 MORENA MEDOŠ / svetovalna delavka - socialna delavka ............................................................................................. 24 LETNO POROČILO O DELU MEDICINSKE SESTRE V ŠOLSKEM LETU 2012-2013 ................................................... 26 LETNO POROČILO O SISTEMATSKIH PREGLEDIH SLUHA V OBČINAH KOPER, IZOLA IN PIRAN ZA ŠOLSKO LETO 2012-2013............................................................................................................................................................... 27 ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV PO ODDELKIH V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN V ŠOLSKEM LETU 20122013 .................................................................................................................................................................................. 28 ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV PO ODDELKIH V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN V ŠOLSKEM LETU 20122013 .................................................................................................................................................................................. 29 ANALIZA PATOLOŠKIH ADG V LETU 2012/2013 V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN................................................ 29 KOMISIJA ZA USMERJANJE S SEDEŽEM V CENTRU .................................................................................................. 37 OBRAVNAVA USMERJENIH OTROK V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ............................................................................ 37 DELO NA STROKOVNEM PODROČJU ........................................................................................................................... 43 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA .......................................................................................................................... 43 SODELOVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V RAZLIČNIH KOMISIJAH IN STROKOVNIH TELESIH .......................... 43 SODELOVANJE Z DRUGIMI USTANOVAMI ................................................................................................................... 44 OBLIKOVANJE IN DELOVANJE ODDELKOV ZA PREDŠOLSKE OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Z MAS POROČILO O PROJEKTU ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 .............................................................................................. 44 INDIVIDUALNA POROČILA STROKOVNIH DELAVCEV ................................................................................................. 51 SENKA BAJEC ................................................................................................................................................................. 51 TEA BLAŽIČ...................................................................................................................................................................... 52 MATJAŽ BOROVNIČAR ................................................................................................................................................... 54 IVICA BUČAR-JEJČIČ ...................................................................................................................................................... 55 ANJA CERKVENIK ........................................................................................................................................................... 58 HELENA DODLEK ............................................................................................................................................................ 59 MARJETKA FERLUGA ..................................................................................................................................................... 60 VESNA FRANČIČ ............................................................................................................................................................. 61 KSENIJA FUNA ................................................................................................................................................................ 62 MATEJA GAČNIK ............................................................................................................................................................. 64 LARA GOBBI .................................................................................................................................................................... 76 ANDREJA GRLJ ............................................................................................................................................................... 77 NIKA HRIBERNIK ............................................................................................................................................................. 79 IVONA HRVATIN .............................................................................................................................................................. 81 MAJA HRVATIN GORJANC ............................................................................................................................................. 82 ROK JERMAN................................................................................................................................................................... 85 IRIS KODRIČ .................................................................................................................................................................... 85 PETER KOKOTEC............................................................................................................................................................ 86 NADJA KOKOTEC ............................................................................................................................................................ 87 DUŠANKA KOSMAČ ........................................................................................................................................................ 88 MIRJAM KOŠIR ................................................................................................................................................................ 94 MARKO KROTA................................................................................................................................................................ 96 BARBARA LABOR OMERZO ........................................................................................................................................... 97 VESNA LEŠNIK ................................................................................................................................................................ 99 LJUDMILA LIKAR ........................................................................................................................................................... 100 2 IRENA LUŠINA ............................................................................................................................................................... 101 ADA MAHNE ................................................................................................................................................................... 103 MIHELA MEDVED .......................................................................................................................................................... 109 NATAŠA METLIKA ......................................................................................................................................................... 111 TOMAŽ MIKELN ............................................................................................................................................................. 113 SERGEJ MIJATOVIČ...................................................................................................................................................... 114 AMELIJA MOZETIČ HUSSU........................................................................................................................................... 114 IVANA OBRADOVIĆ ....................................................................................................................................................... 116 GORDANA PANIČ .......................................................................................................................................................... 117 IRMA PLEVNIK ............................................................................................................................................................... 118 TINA PRIBAC.................................................................................................................................................................. 120 HELENA REPIČ .............................................................................................................................................................. 121 BARBARA ROT .............................................................................................................................................................. 125 JOŽICA SEVER .............................................................................................................................................................. 126 NADIRA SILAJDŽIČ........................................................................................................................................................ 128 DANIJELA SRPAN .......................................................................................................................................................... 130 ANA STRMČNIK ............................................................................................................................................................. 132 NATAŠA ŠKRINJAR ....................................................................................................................................................... 134 TAMARA ŠTEFANČIČ .................................................................................................................................................... 135 MIRJAM ŠTOK................................................................................................................................................................ 136 DARJA TROBEC ............................................................................................................................................................ 138 POROČILO O SKUPINSKI OBLIKI DELA NA OSNOVNI ŠOLI DUŠANA BORDONA ZA ŠOLSKO LETO 2012 - 2013 ........................................................................................................................................................................................ 140 POROČILO O SKUPINSKI OBLIKI DELA NA OSNOVNI ŠOLI ELVIRE VATOVEC PRADE ZA ŠOLSKO LETO 2012 2013 ................................................................................................................................................................................ 142 ALEKSANDRA TURK HASKIČ ....................................................................................................................................... 143 JANJA URBANC ............................................................................................................................................................. 144 LEA VALENČIČ GRK ...................................................................................................................................................... 146 TEREZIJA VALENTIN..................................................................................................................................................... 148 VESNA ŽERJAL.............................................................................................................................................................. 149 3 UVOD Letošnje poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za šolsko leto 2012/2013 je nekoliko drugačen. Ob običajnih poglavjih, kjer predstavimo realizacijo in dosežke minulega leta smo želeli zaobjeti individualna poročila naših strokovnih delavcev in na bolj neposreden način predstaviti njihove ugotovitve, doživljanja, delo ter namige, kakšne predloge imajo ter svoja opažanja, kako naprej razvijati svojo in skupno prakso. Velja, da smo v centru svoje ključne naloge opravljali na področjih naslednjih dejavnosti, in sicer: vzgoja in izobraževanja gluhih, naglušnih otrok, otrok z govorno jezikovno motnjo in otrok z več motnjami, vključno z izvajanjem dodatne strokovne pomoči na področju Primorske in Obalno-kraške regije, predšolski oddelek za otroke z avtističnim spektrom motenj v okviru Projekta MŠŠ, avdio pedagoška dejavnost za otroke in odrasle, logopedska dejavnost za otroke in odrasle, izobraževanje odraslih v programih vseživljenjskega učenja, časovno daljši projekti. Izvajali smo tudi druge dejavnosti: avdiometrija - sistematski pregledi sluha, usposabljanje staršev za delo z otrokom s posebnimi potrebami, izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev, ki imajo v skupini vključene gluhe, naglušne otroke in otroke z motnjami v govorno jezikovni komunikaciji, defektološka in psihološka diagnostika, časovno krajši projekti. Delovali smo na področjih: Programi vzgoje in izobraževanja; Programi dela z integriranimi v redne vrtce, osnovne šole in srednje šole, njihovimi družinami in okoljem ter program zgodnje obravnave za otroke z večjimi odstopanji v razvoju – program centralno organizirane podpore; Ambulantne individualne rehabilitacijske storitve za gluhe, naglušne otroke in odrasle, otroke in odrasle s polževim vsadkom, otroke in odrasle z motnjami v govorno jezikovni komunikaciji; Druge dopolnilne dejavnosti. Podrobnejših pregled pa sledi v nadaljevanju. PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V CENTRU Vzgojno izobraževalne programe, ki jih izvajamo v oddelkih osnovne šole, dopolnjujemo s specialnimi vsebinami, ki omogočajo razvijanje kvalitetne komunikacije in zmanjševanje ovir kot so gibalno govorne stimulacije, glasbeno govorne stimulacije, piktografska ritmika, pomoč z umetnostjo, senzomotorika, psihomotorika, funkcionalno učenje in oblikami skupinskega dela za razvijanje socialnega učenja in občutka lastne vrednosti. Skupine omogočajo razvijanje ustreznih socialnih sposobnosti, spretnosti, identitete otroka s posebnimi potrebami in krepijo njegovo aktivno soudeležbo v procesu izobraževanja. Vsi otroci, vključeni v zavodne oblike dela imajo redne individualne slušne in govorne vaje ali druge potrebne rehabilitacijske postopke. V šolski program smiselno vključujemo novosti, ki jih uvajajo redni vrtci in šole, kot so: uvajanje računalniškega opismenjevanja, učenje tujih jezikov, medpredmetno povezovanje, projektno delo, bralna značka ipd. Vključujemo se v različne dejavnosti organizirane v okolju: športna srečanja, likovni natečaji, sodelovanje na javnih prireditvah, preventivne akcije. Razvijamo tudi različne integracijske oblike sodelovanja z rednimi ustanovami v svojem okolju, skupaj 4 organiziramo naravoslovne, kulturne dneve, projektne tedne idr. Program VIZ v Centru je potekal po predpisanih učnih načrtih, navodilih za to področje in veljavnih predmetnikih. V posameznih oddelkih je bilo skupno vključenih enainpetdeset otrok (skupaj predšolski in šolski oddelki). Učenci so dnevno prihajali v Center z organiziranim šolskim prevozom ali so jih vozili starši. Vsi otroci so bili po končanem pouku vključeni v program podaljšanega bivanja v štirih skupinah. Program podaljšanega bivanja smo izvajali od zaključka pouka do odhoda šolskega avtobusa. Poleg učenja in prostočasnih in interesnih dejavnosti je bil sestavni del PB tudi učenje po programu za razvijanje občutka lastne vrednosti. Vsi otroci so imeli v Centru urejeno prehrano (dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Organizirano prehrano za vse učence smo lahko zagotovili brezplačno, predvsem zaradi subvencioniranja MŠŠ in zaradi finančnega prispevka matičnih občin. V dogovoru s starši smo organizirali tudi nabavo učbenikov in delovnih zvezkov in Šolo v naravi za vse učence in učitelje razreda. Vključili smo se v Učbeniški sklad. Za zdravstveno varstvo otrok skrbi medicinska sestra v sodelovanju s šolsko zdravnico v Zdravstvenem domu Lucija. V program predavanj iz zdravstvene vzgoje, ki ga izvaja Zdravstveni dom Piran so bili vključeni vsi učenci. POROČILO O DELU AKTIVA ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE za šolsko leto 2012/13 je obsegala: 2 predšolska oddelka, 5 oddelkov z EIS, 3 oddelke z NIS, 5 oddelkov PB. V aktivu šole so bili naslednji STROKOVNI DELAVCI: ravnatelj, mag.Marko Strle, Terezija Valentin, razredničarka 1. razreda z NIS, ISGV, Lea Grk, druga učiteljica in učiteljica ITD, TJA, GVZ na razredni stopnji, Ivana Obradović, razredničarka 2./3. razreda z NIS, Marjetka Ferluga, spremljevalka gibalno oviranih otrok, Tamara Štefančič, učiteljica v OPB in spremljevalka gibalno oviranih otrok, Ksenija Funa, razredničarka 4./5./6. razreda z NIS, ISGV, Gordana Panić, učiteljica v OPB, Anja Cerkvenik, razredničarka 1./3./4. razreda z EIS, Ivona Hrvatin, učiteljica v OPB, Jasna Bajec, razredničarka 5. razreda z EIS, Barbara Labor Omerzo, razredničarka 6./7. razreda in učiteljica ITD in TJA na predmetni stopnji, Marko Krota, razrednik 7./8. razreda in učitelj MAT, FIZ, KEM in RAČ na predmetni stopnji, Sergej Mijatović, učitelj v OPB in ŠVZ, Tomaž Mikeln, učitelj ŠVZ, 5 Vesna Lešnik, učiteljica SLJ, DDE in KOM na predmetni stopnji, Helena Dodlek, učiteljica NAR in BIO, ISGV, Rok Jerman, učitelj ZGO, GEO in OPB, Matjaž Borovničar, učitelj LVZ in TIT, Peter Kokotec, učitelj GVZ, Vesna Žerjal, vzgojiteljica v razvojnem oddelku, Ana Strmčnik, vzgojiteljica v oddelku za otroke z AM, Sara Čadež, pomočnica v predšolskem oddelku, Nataša Barut Požar, pomočnica v predšolskem oddelku, Morena Medoš, socialna delavka, Tanja Filipčič Mrak, psihologinja, Ivica Bučar Jejčič, logopedinja, Nadira Silajdžič, logopedinja, Kristina Štajber Pintar, fizioterapevtka, Tjaša Umer, delovna terapevtka. STROKOVNA SREČANJA Aktivi šole so potekali vsak 3. delovni torek ob 15.30. Vsebina aktivov je bila namenjena reševanju strokovnih vprašanj, dogovorov o poteku in organizaciji dela na šoli in dnevov dejavnosti, seznanitvi s tekočimi informacijami, novostmi s področja stroke in reševanju problematike. V šolskem letu 2012/2013 je bilo 10 srečanj aktiva šole. Vsak 1. petek v mesecu ob 13. uri, so potekala srečanje Krog. Krog je potekal v sproščenem vzdušju, ob sladkih domačih dobrotah, namenjen bo skrbi za dobre medsebojne odnose, timskemu sodelovanju, medsebojni pomoči in izmenjavi izkušenj ter strokovnih nasvetov, poročilom s seminarjev in nenazadnje druženju. Imeli smo 3 srečanja Kroga. DNEVI DEJAVNOSTI Organizirani so bili po programu, ki smo ga sestavili učitelji razrednega in predmetnega pouka (v prilogi). Razredni učitelji so organizirali aktivnosti skupaj za učence razredne stopnje, predmetni učitelji za učence predmetne stopnje. Določene aktivnosti smo predvideli skupaj. V šolskem letu 2012/13 smo bili vključeni v naslednje PROJEKTE: Eko šola 6 MEPI Supervizija Otroški parlament UNESCO Asp-net OLV INTERESNE DEJAVNOSTI so bile naslednje: Bralna značka – Vesna L. poskrbi za učence na predmetni stopnji, razredniki nižjih razredov poskrbijo za učence svojih razredov Italijanska bralna značka – Barbara L. O. Kolesarski izpit –krožek za učence 6.– 9. razreda – Barbara L. O. in Jasna B. Eko-krožek (Kreativne delavnice) – Ivona H., Gordana P. Pravljični krožek – Morena M. Športni krožek – Marko M., Rok J. Gledališki krožek – bo v kombinaciji z izbirno vsebino. IZOBRAŽEVANJA Vsak strokovni delavec je svoje želje in interese po individualnih izobraževanjih vpisal v Moj osebni načrt izobraževanj. Udeleženci individualnih seminarjev so sprotno poročali o seminarjih na aktivih šole. Vsi člani aktiva so imeli možnost vključitve v supervizijske skupine, ki so potekajo pod vodstvom Barbare Gogala in Darje Matičetove. V razvojni tim Mreže učečih se šol in vrtec 2 so bili vključeni Anja, Terezija, Ksenija, Tomaž in Ana. Udeleževali smo se izobraževanj za ves kolektiv. SODELOVANJE S STARŠI Govorilne ure so potekale vsak 3. delovni torek v mesecu ob 17. uri. Obvestilo o roditeljskih sestankih je bilo poslano po pošti. Skupni roditeljski sestanek je bil na temo šole v naravi. Delavnice za starše so bile organizirane v prednovoletnem času in spomladi v okviru Dneva družin – atletski miting. Temo predavanja za starše je izbrala in oblikovala svetovalna služba. ŠOLA V NARAVI Peca, 18. – 22. 2. 2013, za učence od 4. – 9. razreda. 7 DRUGO Učenci so se pod vodstvom mentorjev udeleževali različnih kulturnih, športnih in drugih prireditev in natečajev. Zapisala: Anja Cerkvenik 8 ZAKLJUČNO POROČILO O DELOVANJU AKTIVA AMSRP (AMBULANTNIH IN MOBILNIH SPECIALNIH REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV) V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 Aktiv AMSRP je v tem šol. l. štel šestnajst članov (Vesna Frančič, Andreja Grlj, Iris Kodrič, Nadja Kokotec, Peter Kokotec, Nataša Škrinjar, Janja Urbanc, Ivica Bučar-Jejčič, Amelija Mozetič-Hussu, Tina Pribac, Anja Štrekelj, Aleksandra Turk Haskič, Irena Lušina, Mihela Medved, Nataša Metlika, Senka Bajec). Na aktivih sta bila prisotna tudi ravnatelj mag. Marko Strle in ga. Helena Repič. Člani aktiva smo se sestali devetkrat, imeli pa smo še štiri skupne, tri vzporedne in en izredni aktiv. Letos smo spet pokrivali zelo širok teren. To so bile občine: Piran, Koper, Izola, Hrpelje-Kozina, Sežana, Ilirska Bistrica, Šempeter-Vrtojba, Nova Gorica, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Postojna, Miren–Kostanjevica, Pivka. Vsi člani smo delali s povečanim obsegom dela, da smo lahko zagotovili obravnave otrokom predšolskega obdobja, osnovne šole in srednje šole. Ker so otroci na terenu zelo razpršeni, je večina članic izvajala DSP na več lokacijah, največ pa na 13. V šolskem letu 2012/13 se je aktiv soočil s kar nekaj spremembami. V začetku šolskega leta je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport razposlalo Zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami dopis Prevozni stroški in ZUJF, s katero je enačilo prevoz na delo in mobilno službo. Ker se člani aktiva s predlaganim nismo strinjali, smo enotno oblikovali pisni ugovor na okrožnico, kjer smo obrazložili naše pomisleke in podali tehtne argumente za vzpostavitev stanja, ki določa plačilo kilometrine zaradi uporabe lastnega vozila v službene namene v višini 18 oz. 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina. Ugovor smo poslali g. ministru in ostalim pristojnim službam. Kmalu smo dobili pozitivni odgovor. V skladu s tem smo podpisali dogovor med delodajalcem in zaposlenim o uporabi lastnega vozila v službene namene in pričeli mesečno izpolnjevati potne naloge in beležiti potne stroške v skupni dokument računalniškega programa. Naknadno smo dobili v uporabo še službeni vozili, ki ju uporabljata članici, ki prevozita največ kilometrov. Na aktivu smo razpravljali o delu mobilnih učiteljev za DSP in pogojih dela. Ugotovili smo, da so pogoji za delo neustrezni predvsem v srednjih šolah in vrtcih. Ker pogosto ni posebnega prostora za izvajanje DSP, se le ta izvaja v jedilnici, zbornici, različnih kabinetih,…OŠ sicer imajo prostore za izvajanje DSP, vendar si jih delimo še z ostalimi izvajalci. Prostori običajno niso opremljeni z ustrezno opremo, npr. računalnikom. Že v lanskem šolskem letu smo trije slovenski centri za sluh in govor skupaj oblikovali enoten dokument Mobilni učitelj za DSP na centrih za sluh in govor v Sloveniji, ki bo služil kot temelj pri oblikovanju izhodišč za razjasnitev položaja, obveznosti in pravic mobilnih učiteljev. Letos so omenjeni dokument pregledali odgovorni na Sektorju za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pod vodstvom mag. Polone Šoln Vrbinc. Imeli so kar nekaj pripomb. Meseca maja je Anja Štrekelj kot vodja delovne skupine omenjeni dokument predstavila v Ljubljani na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Aktivu vodilnih in vodstvenih delavcev zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Na aktivih smo si posredovali nova spoznanja in znanja, ki smo si jih posamezni člani pridobili na različnih predavanjih, seminarjih, kongresih, strokovnih srečanjih. Npr. Ivica in Mihela sta poročali o novostih s 6. kongresa otorinolaringologov Slovenije z mednarodno udeležbo, ki se je odvijal v mesecu oktobru v Ljubljani. Tina, Mihela in Ivica so članom aktiva teoretično in praktično predstavile zanimiv strokovni seminar Socialno učenje, ki ga je organiziral Zavod RS za šolstvo. Amelija se je kot članica predsedstva FEAPDE (tj. evropske zveze društev učiteljev gluhih) redno udeleževala sestankov in nam poročala o poteku predhodnih priprav na mednarodni kongres, ki se bo odvijal letos septembra v Kopru. Članice našega aktiva so tudi del organizacijskega odbora. Na enega izmed aktivov smo povabili podjetje Belton. Predstavnika sta nam predstavila novosti na področju slušnih aparatov njihove znamke. Člani aktiva sodelujemo pri izpeljavi izobraževanj, ki jih ponuja Center. Letos smo na Centru izpeljali seminar Delo z gluhimi, naglušnimi otroki in seminar Od malčka do vseznalčka. Novost pa so tematske konference na terenu. Tri članice aktiva (Amelija, Nataša Š., Iris) in psihologinja Tanja Mrak smo izvedle na OŠ v Ilirski 9 Bistrici in Novi Gorici osem urno tematsko konferenco za celoten učiteljski zbor z naslovom Gluh, naglušen in otrok s polževim vsadkom v razredu. Udeleževale smo se srečanj različnih študijskih skupin. Letos je Aleksandra Turk Haskič iz CKSG Portorož prevzela vodenje študijske skupine mobilnih učiteljev na področju sluha in govora, vendar je zaradi slabih finančnih razmer bilo izpeljano le eno srečanje. Udeležile smo se predavanj in srečanj Društva Bravo podružnice Koper. Na skupnih aktivih smo se seznanile: dr. Tanja Rupnik Vec nam je predavala o razvoju kritičnega mišljenja, ogledali smo si dokumentarni film Brez hrupa, g. Bojan Tuta nam je predstavil e-zbornico, Tomaž in Terezija sta izpeljala za aktiv AMSRP delavnico Mreže 2- Sodelovanje s starši, poslušale smo pogovor dr. Tatjane Rojc s priznanim pisateljem Borisom Pahorjem, pod vodstvom g. Valterja Ogrizka smo se usposabljale s področja varnosti in zdravja pri delu, pregledale smo nov predlog Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in podale svoje pripombe in vprašanja, poslušale smo predstavitev Printboxa, Sergej nam je predstavil zdravilne učinkovine ionskega koloidnega srebra, Mirjam Š. nam je predstavila Inštrumentarij za ugotavljanje razvitosti spretnosti, pomembnih za opismenjevanje-1. razred, Mateja G. pa potek preventivnega logopedskega pregleda petletnikov. Vključili smo se v program Mreže učečih se šol in vrtcev 2, v skupino sodelovanje s starši, ki jo vodi mag. Polona Peček. V razvojni tim sta vključeni Andreja Grlj in Aleksandra Turk Haskič. Amelija je predsednica upravnega odbora Surdo sekcije pri Društvu specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in predstavnica Slovenije v glavnem odboru evropskega združenja FEAPDA zato nas redno obvešča o domačih in tujih zanimivostih s področja poučevanja gluhih in naglušnih. Aktiv se tudi pripravlja na aktivno vlogo pri izpeljavi Feapdinega kongresa, ki bo l. 2013 v Sloveniji. Znotraj aktiva še vedno deluje tudi tim za polžev vsadek, ki ga vodi Mihela. Ta nas redno seznanja z novostmi in nam prinaša delovno gradivo. Članice smo si ogledale Medelov film o poslušanju Listening is fun. Čez celo šolsko leto smo surdo članice delale na inovacijskem projektu Baterija testov poslušanja, katerega vodja je Nataša Škrinjar. Andreja Grlj pa je sočasno vodila delovno skupino defektologov, ki je pripravljala pripomočke za učenje matematike. Nataša Š. se je udeležila predavanja Inovacijski projekti na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Štiri članice aktiva (Aleksandra, Amelija, Mihela in Anja) so članice Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Nataša Škrinjar je članica sekcije MSRPS, Iris pa članica SURDO sekcije pri Društvu specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. Amelija je še članica Glavnega odbora Društva specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Komisije za razvoj področja pri tem društvu, predstavnica Slovenije v glavnem odboru evropskega združenja FEAPDA, zato do kongresa FEAPDA 2013 opravlja funkcijo vodje strokovnega odbora. Večji delež članic (Mihela, Vesna, Anja, Nataša M., Janja,…) se je udeležil seminarja Stabila Učenje pisanjagrafomotorika in ergonomija pisanja. Iris in Vesna sta se udeležili seminarja CKSG Na poti govora in jezika, Vesna pa še Pomoč otrokom z GJM. Andreja in Aleksandra sta se izobraževali v Mariboru Uvod v metodo ABA. V Parizu sta se udeležili mednarodnega izobraževanja Metoda dela po Feuersteinu, program Basic I Anja in Aleksandra. Anja pa še v Trstu sledi izobraževanju po Feuersteinovi metodi PAS III. Andreja se je v tem šol. l. udeležila še seminarja za vzgojitelje slepih otrok in seminarja Učne težave. Senka se je udeležila več supervizijskih srečanj pod vodstvom Barbare Gogala. Nataša M. je poslušala seminarje za e- kompetentnega učitelja, na CKSG Pomoč pri učenju branja in pisanja in predavanje Gibalna oviranost. Amelija se je v Portorožu udeležila Izobraževalnih dnevov DSRP Slovenije. Posamezne članice smo študentkam Pedagoške fakultete iz Ljubljane/Kopra omogočile hospitacije (Nataša Š., Iris, Mihela, Ivica). Amelija je samoiniciativno in samoplačniško opravila 40 urni začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika v organizaciji Društva gluhih in naglušnih Koper. 10 Zapisala Iris Kodrič. ZAKLJUČNO POROČILO DELA AKTIVA LOGOPEDINJ V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 SREČANJA AKTIVA S KRATKO VSEBINO V letošnjem šolskem letu smo se logopedinje sestale 13 krat (na 7 rednih aktivih in 6 skupnih aktivih): 27. 8. 2012 – skupni aktiv (Razvoj kritičnega mišljenja, T. Rupnik Vec) 20. 9. 2012 – prvi aktiv logopedinj (dogovorile smo se za prednostne naloge in sprejele letni načrt dela), 18. 10. 2012 – skupni aktiv, 9. 11. 2012 – drugi aktiv logopedinj (potekalo je projektno delo v podskupinah in v nadaljevanju študijska skupina), 20. 12. 2012 – skupni aktiv, 2. 1. 2013 – skupni aktiv (e-zbornica, Bojan Tuta in Mreže 2, Anja Cerkvenik in Ana Strmčnik) 31. 1. 2013 – tretji aktiv logopedinj (obravnavali smo temo šifranta logopedskih storitev in baze podatkov, predvsem poenotenja diagnoz), 20. 2. 2013 – četrti aktiv logopedinj (pregled analize rezultatov baze podatkov, pogovor glede poenotenja diagnoz in oblikovanje delovne skupine), 8. 3. 2013 – skupni aktiv (pogovor s pisateljem Borutom Pahorjem), 18. 3. 2013 - skupni aktiv (Varnost pri delu), 3. 4. 2013 – peti aktiv logopedinj (obravnava aktualnih tem in druženje), 21. 5. 2013 – šesti aktiv logopedinj in vzporedni aktiv (obravnava delovne obveznosti in razporeditve za naslednje šolsko leto), 11. 6. 2013 – aktiv LOGO + AMSRP (Mreženje), 20. 6. 2013 – sedmi aktiv (obravnava prenove šifranta logopedskih storitev, pregled terena za novo šolsko leto, oblikovanje letnega poročila aktiva). AKTIVNOSTI AKTIVA IN ČLANIC Aktiv je deloval skladno s sprejetim letnim programom dela. V šol. letu 2012/2013 smo izvajale in obravnavale teme oz. aktivnosti, ki jih opisujem v nadaljevanju. SODELOVANJE V POMEMBNEJŠIH STROKOVNIH SKUPINAH, DRUŠTVIH Svojo predstavnico Mirjam Košir imamo v Upravnem odboru Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije v funkciji predsednice Logo sekcije. Mirjam Košir je zagovornica otrokovih pravic. Članici aktiva Jožica Sever in Mirjam Košir sta članici Sveta Zavoda. Vse članice aktiva smo se udeležile srečanja študijske skupine logopedov JZ Slovenije (9. 11. 2012), ki jo vodi Maja Hrvatin Gorjanc. Dušanka Kosmač je članica upravnega odbora slovenskega društva za skupinsko analizo. Članici aktiva Tanja Legac in Irma Plevnik sta članici Komisije za usmerjanje. Irma Plevnik je v izvršnem odboru društva Sožitje. Mirjam Štok je aktivno sodelovala v sekciji za MAS, ki deluje v okviru DlogS. 11 Članici aktiva Mirjam Štok in Mateja Gačnik sta sodelovali v Komisiji za preventivo, ki deluje v okviru DlogS in je januarju 2013 zaključila s pripravo testa PLP-5, namenjenega sistematičnemu logopedskemu pregledu petletnih otrok. Članici aktiva Mateja Gačnik in Tea Blažič sta sodelovali v Sekciji za motnje fluentnosti, v delovni skupini za terminologijo in v delovni skupini za pripravo materiala za ozaveščanje o jecljanju. Mateja Gačnik je kot vodja aktiva članica izvršnega odbora DlogS. Mateja Gačnik je delegatka CPLOL-a (v letošnjem šolskem letu je aktivno sodelovala na dveh delovnih srečanjih CPLOL, v Nici in Sofii, v komisiji za profesionalno prakso) in članica odbora za mednarodno sodelovanje, ki deluje v okviru DlogS. Mateja Gačnik je aktivno sodelovala v skupini za pripravo prenove šifranta logopedskih storitev, ki deluje v okviru DlogS. Mateja Gačnik je vodila delovno skupino za prenovo spletne strani DlogS do uspešnega zaključka projekta. Mateja Gačnik je sodelovala pri ustvarjanju prvega logopedskega biltena Komunikacija in v njem sodeluje kot članica uredniškega odbora. Helena Repič in Irma Plevnik sta članici nadzornega odbora DlogS. SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVANJU SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVNJU ŠTUDENTOV IN PRIPRAVNIC Članice aktiva smo sodelovale v procesu izobraževanja študentov in pripravnic. Mateja Gačnik je oblikovala programe kroženja in hospitacij za 7 kolegic, ki so v letošnjem šolskem letu dalj časa prisostvovale delu logopedinj CKSG Portorož: Dušanka Kosmač, Mirjam Štok, Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić, Jožica Sever, Mojca Ferlež, Ada Mahne, Nika Hribernik so sodelovale pri izvajanju prakse 4 študentk s pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, študijskega programa Specialne in rehabilitacijske pedagogike, smeri logo-surdo. Mirjam Štok, Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić, Dušanka Kosmač so sodelovale v procesu kroženja 3 kolegic v okviru strokovnega izpita za zdravstvo (logopedija). Sodelovale smo (Nadira Silajdžić in Mateja Gačnik) pri praktičnem usposabljanju študentk pedagoške fakultete Univerze na primorskem. SODELOVANJE PRI SEMINARJIH IN DELAVNICAH ZA STROKOVNE DELAVCE IN STARŠE Organizirale in izvedle smo več seminarjev, predavanj in delavnic za strokovne delavce in starše. Po vrtcih in šolah po terenu smo izvedle naslednja predavanja in delavnice: Irma Plevnik je 11. 9. 2012 v vrtcu Postojna izvedla predstavitev sistematskih pregledov petletnikov, Mateja Gačnik je 11. 2. 2013 v OŠ Portorož izvedla predavanje o opismenjevanju, Mateja Gačnik je 27. 5. 2013 v OŠ Portorož izvedla delavnico o disleksiji, Darja Trobec je izvedla predavanje Logopedsko delo v vrtcih in osnovnih šolah v vrtcu Šmarje (10. 9. 2012), OŠ Šmarje (1. 10. 2012), OŠ Sv. Anton (16. 10. 2012) in OŠ D. Bordona (19. 10. 2012), Darja Trobec je izvedla predavanje Starši mi pomagajo pri branju in pisanju v OŠ Šmarje (11. 3. 2013), OŠ D. Bordona (28. 3 2013), OŠ Sv. Anton (26. 3. 2013), Darja Trobec je izvedla delavnico Igre za razgibavanje govoril v vrtcu Šmarje (12. 11.2012), Darja Trobec je izvedla Predstavitev in analiza testnega nareka za učitelje tretjih razredov v OŠ E.V. Prade, OŠ D. Bordona, OŠ Šmarje (januar 2013), Darja Trobec je 15. 11. 2012 smo izvedla z zunanjim sodelavcem osteopatom Tušek Juretom delavnico Gibanje z dotikom, za skupino DSP in starše, Darja Trobec je 6. 12. 2012 z zunanjo sodelavko glasbeno terapevtko Claudio Knoll izvedla delavnico Glasbena terapija, za skupino DSP in starše, Darja Trobec je 13.12.2012 organizirala delavnico Krog prijateljev – Lahko se tudi igramo za OŠ D. Bordona 12 in OŠ E. V. Prade, za skupino DSP in starše, Darja Trobec je za zaključno skupino DSP 16. 5. 2013 izvedla glasbeno ritmično delavnico Slovenski šopek v sodelovanju otrok, staršev in Sandija Maska – učitelja glasbe. Jožica Sever je izvedla 12. 2. 2013 predavanje za učitelje na o.š. Pier Paolo Vergerio il Vecchio, na temo: Prilagoditve pri preverjanju znanja usmerjenih otrok. Nika Hribernik je 8. 11. 2012 izvedla delavnico za starše otrok 2. razredov OŠ Lucija - Pomoč otroku pri branju in pisanju, Mirjam Štok je imela 13. 11. 2012 v OŠ Anton Ukmar predavanje za starše otrok 2. razredov z naslovom Branje in pisanje. Nadira Silajdžić je imela 27. 3. 2013 predavanje za starše vrtca Semedela, enoto Rozmanova Razvoj govora, jezika in grafomotorike, Tanja Legac je 24. 2. 2013 predavala v OŠ Koper na temo Razvoj govora in govorne vzpodbude, Tanja Legac je 21. 2. 2013 predavala v PŠ Koper na temo Bralno-napisovalne težave našega šolarja. Tea Blažič je za Vrtec Mavrica Izola izvedla predavanje za starše Govorno-jezikovni razvoj v predšolskem obdobju, Tea Blažič je za Vrtec Semedela, enoto Ankaran izvedla predavanje za starše Govorno-jezikovni razvoj v predšolskem obdobju, Tea Blažič je za OŠ Cirila Kosmača Piran izvedla predavanje za starše Razvijanje predbralnih in bralnih sposobnosti. Izvedle smo seminarje po katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev: v celoti; 28.-29. 8. 2012 Delo z osebami z motnjo jecljanja (Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić in Dušanka Kosmač), 9. 3. 2013 Pomoč otrokom z MBP (Mojca Ferlež in Jožica Sever), 16.–17. 11. 2012 Na poti govoru in jeziku (Ada Mahne, Danijela Srpan, Mateja Gačnik, Jožica Sever), 22.–23. 3. 2013 Joj, moj glas (Dušanka Kosmač), v sodelovanju z drugimi člani CKSG in zunanjimi člani; Delo z gluhimi in naglušnimi otroki (Mojca Ferlež, Jožica Sever, Mateja Gačnik in Nadira Sijaldžić), Od Malčka do vseznalčka (Sonja Hrabar). Pripravile smo delavnice in predavanja za sodelavce: Mirjam Štok in Mateja Gačnik – predstavitev testnega materiala na skupnem aktivu (21. 5. 2013), Mirjam Štok U.R.S.O.-1 predstavitev na študijski skupini AMSRP, Jožica Sever je na aktivu izvedla predavanje Procesiranje govora in jezika. Organizirale smo predavanja in seminarje izven matične ustanove: Mateja Gačnik sodeluje pri izvajanju študijskega programa Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in študijskega programa Specialne in rehabilitacijske pedagogike (smeri LOGOSURDO) Pedagoške fakultete v Ljubljani, Dušanka Kosmač je 16. 2. in 23. 2. izvedla delavnico Joj, moj glas v vrtcu Ilirska Bistrica, Dušanka Kosmač je 2.–3. 2. 2013 izvedla delavnico Joj, moj glas v Škofji Loki, Inštitut za celostno rast, Nadira Silajdžić in Mateja Gačnik sta z delavnico Od govora do jezika sodelovali pri Programu 47. Seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje Šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji (7. 9. 2012, Opčine), Mateja Gačnik je 8. in 15. 11. 2012 izvedla delavnico Govorno-jezikovne motnje v OŠ Dobrovo, Mateja Gačnik je v OŠ Dobrovo 7. 3. 2013 izvedla delavnico Branje in pisanje. Na kongresih, strokovnih srečanjih so članice aktiva imele naslednje prispevke: Mateja Gačnik je 9. 4. 2013 izvedla predavanje Preventivni logopedski pregled 5-letnega otroka (PLP-5) na Izobraževalnih dnevih SRP, Mateja Gačnik je imela 6. 3. 2013 predavanje na Evropskem dnevu logopedije v Mariboru. 13 PROJEKTNE AKTIVNOSTI V delovnih skupinah smo v okviru aktiva izvedle naslednje projekte: Projekt posodobitve Bralnih listov v namen ponatisa – odobrili so nam ponatis in nas dali v čakalno vrsto (pri tem projektu sodelujejo vse članice aktiva), Izvedle smo raziskavo U.R.S.O.-1. (Ljudmila Franca, Danijela Srpan, Nika Hribernik, Mirjam Štok, Ada Mahne, Lara Gobbi, Tanja Legac, Tina Ivetac in Mateja Gačnik), Delovna skupina je oblikovala osnutek Kriterijev za stopnje težavnosti motenj (Tanja Legac, Irma Plevnik, Mirjam Štok, Maja Hrvatin Gorjanc, Darja Trobec, Tea Blažič, Jožica Sever, Nadira Silajdžić in Mateja Gačnik), Delovna skupina za pripravo logopedskega dela spletne strani (Barbara Rot, Helena Repič, Tea Blažič, Nadira Silajdžić) je zaključila s pripravo materiala, Delovna skupina za Poenotenje diagnoz je pripravila predlog (Mateja Gačnik in Nadira Silajdžić). Druge aktivnosti: Dušanka Kosmač je nosilka in izvajalka projekta Človek Sočloveku (humanitarna aktivnost), Članice aktiva so sodelovale pri pripravi in izvedbi predstave Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna (Tina Ivetac, Barbara Rot in Jožica Sever), Mateja Gačnik je v povezavi mednarodnim dnevom ozaveščanja o jecljanju napisala prispevek v Komunikaciji, na radiu Koper (intervju z Janjo Lešnik), obvestilo na FB župana občine Piran, krajši prispevek na radiu Koper (z Matejo Brežan). Mateja Gačnik in Tea Blažič sta na dan ozaveščanja o jecljanju izvedle delavnico, posvečenu temu dnevu in delile pentlje. POSEBNI DOSEŽKI Posebni dosežki: članica aktiva Tea Blažič je diplomirala, članice aktiva Tanja Legac, Nadira Silajdžić in Mateja Gačnik so prejele priznanje Logo sekcije Društva defektologov (priznanje Silve Bezjak). DRUGO Članice aktiva smo se sproti izobraževale (Priloga 1), posodabljale material, ga posredovale in izmenjevale s kolegicami v aktiv. Preko predavanj, delavnic in z drugimi aktivnostmi smo skrbele za razvoj stroke, ozaveščanje javnosti. 14 Zapisala Mateja Gačnik. UNESCO ASPnet Slovenija - Letno poročilo ASPnet šolskih koordinatorjev Podatki o koordinatorjih, mentorjih Unescovih dejavnosti: Vrednotenje dela po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju: Točke iz 20/a Ustrezna alinea člena Npr:2.alinea Enoletno vodenje projekta v okviru mreže Npr:15.alinea Mentorstvo najmanj trem učencem ali skupini na javnem nastopu Ime in priimek Naziv opravljene naloge mentorja Helena Dodlek Mentorstvo v projektu Drevo pred našo hišo Tomaž Mikeln Priprava učencev na UNESCO tek Zgornje točke podeli ravnatelj/ica. Temelji dosežki v šolskem letu 2012/13: - Udeležba na UNESCO srečanju ob dnevu človekovih pravic, - Sodelovanje v projektu središča Drevo pred našo hišo; - Sodelovanje na prvem UNESCO teku na Ptuju. Uresničevanje temeljnih posebnosti UNESCO ASPnet šole – načini delovanja, vsebine in UNESCO teme v šolskem letu 2012/13: Letni plan UNESCO ASPnet in Letno poročilo o realiziranih nalogah sta sestavini temeljnih dokumentov šole/vrtca/zavoda (Letni delovni načrt in Letno poročilo): DA NE Uporaba ASP-net znaka: - prapor pred stavbo: DA NE - znaki v prostorih šole/vrtca/zavoda – kje: oglasna deska - na spletni strani na vidnem mestu: DA NE - na druge načine (pisemske ovojnice, znaki na pisalih, ravnilih…) - kje: »Delorsovi« štirje stebri vseživljenjskega učenja (kje ste dosegli letos največji napredek, kje prepoznavate največ težav): Center posveča največ pozornosti krepitvi samopodobe, samozavedanja ter osebnostni in strokovni rasti 15 zaposlenih in učencev. Katero aktualno UNESCO prioritetno temo ste uresničevali še posebno uspešno (svetovni problemi in vloga OZN, mir in človekove pravice, medkulturno učenje oz. izobraževanje za trajnostni razvoj)? Na kratko opišite aktivnosti, ki so poglabljale temo. Nacionalni projekti Navedite, v katerih nacionalnih projektih ste sodelovali. Projekt Dan človekovih pravic UNESCO tek Nosilec nacionalnega projekta (šola/vrtec/zavod) OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana Gimnazija Ptuj Število otrok, Ime mentorja v vašem učencev, dijakov iz VI zavodu vašega VI zavoda 4 učenci Tomaž Mikeln 5 učencev, 6 Tomaž Mikeln učiteljev Vpetost UNESCO ASPnet šole v lokalno okolje ter prepoznavnost in promocija šole kot UNESCOve šole: Opišite sodelovanje z domačo krajevno skupnostjo, občino, institucijami v okviru Unescovih dejavnosti. V katerih UNESCO ASPnet aktivnostih so sodelovali starši? Priprava na tek: skupni treningi z učenci in starši. Kako skrbite za prepoznavnost šole kot UNESCOve šole v svojem okolju? Ali so vaše UNESCOve aktivnosti prisotne v lokalnih medijih (katere aktivnosti, v katerih medijih)? Prispevek in sodelovanje šole/zavoda v programu ter razvoju ASPnet mreže ter domačega Središča: Na kakšen način sodelujete v UNESCO ASPnet mreži (skupne aktivnosti)? Udeležba na srečanju ob dnevu človekovih pravic. Pri katerih aktivnostih središča ste sodelovali? Sodelovanje v projektu Drevo pred našo hišo. Delovanje mreže, središča in VIZ institucije: Predlogi, vprašanja, kritike, pohvale… Zapisal Tomaž Mikeln. POROČILO O OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH V PROJEKTU POPESTRIMO ŠOLO UVOD Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je v letu 2012 objavil razpis za sofinanciranje dopolnilnih šolskih programov z nazivom Popestrimo šolo. Ob prijavi na razpis smo sklenili partnerstvo z OŠ Istrskega odreda Gračišče, kasneje, po uspeli kandidaturi, pa smo sklenili dodatno partnerstvo tudi z OŠ Lucija. S programom smo želeli učencem ponuditi raznolike vsebine, ki bi jim pomembno popestrile prosti čas in tako vplivale na njihov vsestranski razvoj. Ponudili smo jim športne, kulturne in umetniške vsebine, poudarili smo socializacijo, vsak učenec pa je lahko izbral tisto, kar je želel. Velik poudarek v programu smo dali večdnevnim druženjem, taborom, saj ta oblika ponuja največ možnosti za dosego ciljev, ki smo si jih zastavljali. 16 Spodaj podajamo kratko poročilo realizacije po posameznih vsebinah. RASTEM, TOREJ SEM – ŽIVLJENJE S ŠPORTOM Vsebine: Redna vadba atletike Število učencev CKSG: 2 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 2 Število učencev OŠ Lucija: 13 Športne sobote Število učencev CKSG: 16 RASTEM, TOREJ SEM – DRUGIM IN SEBI Vsebina: izvajanje področja »prostovoljno delo« po programu MEPI – Mednarodno priznanje za mlade Število učencev CKSG: 7 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 3 RASTEM, TOREJ SEM – LAHKO GREMO TUDI PO SVOJE Vsebina: izvajanje področja »odprav« po programu MEPI – Mednarodno priznanje za mlade Število učencev CKSG: 7 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 3 MALA GLASBENA ŠOLA Vsebina: učenje osnov igranja glasbila za učence CKSG Portorož Število učencev: 3 MALA ŠOLA GLEDALIŠČA Vsebina: učenje osnov gledališke igre za učence CKSG Portorož Število učencev: 10 KORAK ZA KORAKOM Vsebina: planinski pohodi – izvedli 4 pohode Število učencev CKSG Portorož: 4 TABORI Vsebine: Jesenski športni tabor v Medulinu pri Puli Število učencev CKSG: 2 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 1 Število učencev OŠ Lucija: 7 Spomladanski športni tabor v Osilnici Število učencev CKSG: 7 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 5 Število učencev OŠ Lucija: 1 »Mala šola življenja« v Maredi Število učencev CKSG: 5 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 6 Število učencev OŠ Lucija: 1 Tabor za družine na Pokljuki Število učencev CKSG: 5 17 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 4 Planinski tabor za otroke na Pokljuki Število učencev CKSG: 1 Število učencev OŠ Istrskega odreda Gračišče: 3 Tabor na morju v Luciji za učence CKSG Število učencev: 9 POD VARNIM SONCEM Vsebina: počitniško varstvo za učence CKSG Število učencev: 3 NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO S programom po projektu Popestrimo šolo bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2013/14. Ključne aktivnosti programa (Rastem, torej sem…) ostanejo nespremenjene, nekoliko drugače bomo zastavili predvsem bolj enakomerno razporeditev aktivnosti preko celega šolskega leta. Tudi pri načrtovanju taborov bomo naredili nekaj popravkov. Število taborov bomo zmanjšali, razporedili jih bomo preko celega leta. Poleg tega bomo z iskanjem cenovno ugodnih lokacij skušali taborjenje še bolj približati še večjemu številu otrok. Zapisal Tomaž Mikeln. POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 INTERNO BIBLIOTEKARSKO STROKOVNO DELO V šolski knjižnici je bila strokovna delavka zaposlena s 30-odstotno delovno obveznostjo, sicer zaposlena v OŠ Sečovlje. Knjižnica je bila za uporabnike odprta 12 ur na teden, dvakrat tedensko – za 8 oddelkov. Po normativih za šolske knjižničarje bi bil ustrezen delež knjižničarja za 8 oddelkov 40 %, kar pomeni, da bi bila knjižnica odprta 16 ur tedensko. Nabava knjižničnega gradiva Knjižničarka je bila v stikih z zastopniki založb in knjigarnami glede novosti na knjižnem trgu in sproti izpolnjevala potrebe po nakupih gradiv učence in strokovne delavce Zavoda. V šolskem letu 2012/2013 (od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2013) je knjižnična zbirka pridobila 357 enote, od tega 129 za učence, 48 za šolski učbeniški sklad in 145 enot za strokovne delavce (42 enot didaktičnih neknjižnih gradiv, 70 didaktičnih knjižnih gradiv in 33 enot strokovne literature). Knjižnica je prejemala 37 naslovov revij (za učence in strokovne delavce), mnoge izmed njih brezplačno. Strokovna bibliotekarska obdelava knjižničnega gradiva Vse na novo pridobljeno gradivo je bilo sproti računalniško katalogizirano, na vnos v avtomatizirano knjižnično zbirko pa čakajo: nekaj starejših knjig iz obdobja pred računalniško evidenco knjižničnega gradiva (predvsem strokovna literatura), elektronska gradiva (avdio in videokasete, CD-ji, CD-romi) ter večina didaktične literature (učbeniki za učitelje) in učbenikov v učbeniškem skladu (učbeniki za učence). Potrebna je tudi zamenjava knjižničnih nalepk celotne knjižnične zbirke, saj so postavitve enot sedaj urejene po ustreznejših razvrstitvah. V tem šolskem letu so bile nalepke menjane sproti ob vračilu knjig, celovita zamenjava nalepk pa še čaka. Potreben bo tudi odpis večjega dela gradiv, saj je knjižnična zbirka zastarela. Prav tako je potreben tudi pregled in odpis knjig, spravljenih v arhivu. Oprema, strokovna ureditev in postavitev knjižničnega gradiva V tem šolskem letu je bila naprej urejana knjižnična postavitev. 18 Knjižnica je pridobila posodobljene omare na hodniku za strokovno literaturo. Čaka še urejanje strokovne literature po dejanskih UDK postavitvah (do sedaj zgolj kategorija »strokovno«). Obisk in izposoja gradiva Izposoja je potekala večinoma digitalno, vendar v knjižnici ostajajo še gradiva, ki računalniško niso vodena, zato je pri teh gradivih še naprej potrebna ročna izposoja (s kartončki) – predvsem pri didaktičnih gradivih za učitelje. Izposoja gradiv: Skupine uporabnikov Učenci Strokovni delavci Skupaj Izposoja (št. enot) 2010/2011 1. 12. 2011 – 30. 6. 2012 180 175 236 311 416 486 1. 9. 2012 – 30. 6. 2013 475 524 999 Opomba: Prikazani so samo podatki za gradiva, ki se izposojajo digitalno, zato so realne številke (posebno pri strokovnih delavih) še malenkost višje od prikazanih. Podatek strokovnih delavcev prikazuje zgolj gradiva, izposojena v tem šolskem letu, ne prikazuje pa gradiv, ki jih imajo strokovni delavci izposojena iz prejšnjih let. Najpogosteje so v knjižnico zahajali učenci prvega triletja. Največ knjig so si v tem šolskem letu iz šolske knjižnice sposodili učenci 3. in 4. razreda (povprečno 22,7 in 24 enot na učenca) ter učenci 3. razreda (povprečno 6,4 enot na učenca), najmanj pa učenci 7.b, 8. in 9. razreda (povprečno 4,4-5,4 enot na učenca). Šolsko knjižnico oso uporabljali učenci vseh razredov. Povprečno so si učenci celotne šole izposodili 9,3 enote na učenca. Zamude pri vračilih knjig so bile učencem sporočane sproti pri izposoji in mesečno so bili o tem obveščeni tudi razredniki. Ob koncu šolskega leta so učenci, ki niso vrnili vseh knjig ali učbenikov, na dom prejeli obvestilo za vračilo dolgov. BIBLIOPEDAGOŠKO DELO V knjižnici sta potekali dve obliki pedagoškega dela: individualno delo z uporabniki ob njihovem obisku ter načrtovano delo z oddelki in skupinami (knjižnična informacijska znanja). Druge dejavnosti: Program Bralna značka S knjigo v svet (1.–9. r.): Koordiniranje bralne značke na šoli, sodelovanje z mentoricami BZ na šoli, evidenca in nagraditev sodelujočih učencev (1.–9. r.), koordinacija z Društvom bralna značka Slovenije. Nacionalni projekt Rastem s knjigo (7. r) SODELOVANJE S STROKOVNIMI DELAVCI ŠOLE: zbiranje predlogov za nakup strokovne literature in didaktičnih gradiv nabava in izposoja knjižničnega gradiva seznanjanje s knjižnimi novostmi seznanjanje z novostmi in navodili glede delovanja knjižnice sodelovanje na nekaj aktivih in konferencah sodelovanje pri organizaciji bralne značke usklajevanje in pripravljanje na pouk – medpredmetne povezave: knjižnična informacijska znanja z drugimi predmeti, nadomeščanja STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE V ŠOLI IN DRUGIH 19 INSTITUCIJAH (Valentina Parovel): udeležba na izobraževanjih v okviru šole sodelovanje in izmenjava informacij s knjižnicami osnovnih šol – aktivi knjižničark OŠ udeležba na srečanjih v okviru študijske skupine za knjižnično dejavnost udeležba na strokovnih sestankih, srečanjih in usposabljanjih v okviru projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Izobraževanje Dobra šola UČBENIŠKI SKLAD Knjižničarka Valentina Parovel bila skrbnica učbeniškega sklada. V okviru učbeniškega sklada je pripravila sezname učnih gradiv za šolsko leto 2013/2014, pripravila načrt vračanja učbenikov v učbeniški sklad in pregledala potrebe po izposoji učbenikov za prihodnje šolsko leto. Pregledala je učbenike iz učbeniškega sklada in pripravila predlog odpisa neuporabnih učbenikov. Učbeniške komplete si je v šolskem letu 2012/2013 izposodilo 51 učencev (100 %). Zapisala Valentina Parovel. POROČILO O DELU ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 TANJA FILIPČIČ MRAK / svetovalna delavka - psihologinja PODROČJE DELA (šola, DSP …) ODDELKI CENTRA: PREDŠOLSKA ODDELKA, ŠOLA (oddelki NIS in EIS) AMBULANTNO DELO: PSIHOLOŠKI PREGLEDI, OBRAVNVE PO DELOVNEM NALOGU, SPREMLJANJE INTEGRIRANIH OTROK Obseg dela (število ur): 40 URNI DELOVNI ČAS Vsebine dela (predmeti): PSIHOLOŠKE OBRAVNAVE OTROK – PSIHOLOŠKI PREGLED , DIAGNOSTIKA, SVETOVANJE OTROKOM IN STARŠEM, DELO S STARŠI INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO, TIMSKO DELO S STOKOVNIMI DELAVCI ZNOTRAJ IN IZVEN CENTRA IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Predavanje dr. Viljem Ščuka: Stres in izgorelost na delovnem mestu,avgust 2011 Predstavitev Svetovalnega centra Koper na Občini Piran, Oktober 2011 TO SEM JAZ – izvajalec ZZZ Celje za svetovalne delavce, Koper, oktober 2011 IZOBRAŽEVANJE ZA ČLANE KUOPP – OTROCI Z AVTISTIČNIMI MOTNJEMI – INŠTITUT ZA AVTZEM, LJUBLJANA , november 2011 20 Izobraževanja znotraj Centra (Nenasilna komunikacija in reševanje konfliktov, E-gradiva, SUPERVIZIJSKA SREČANJA Z BARBARO GOGALA (UDELEŽILA SEM SE VSEH 9 SREČANJ) HIPERAKTIVNI OTROK, Ljubljana, 16. 3. 2012 SREČANJA ŠTUDIJSKIH SKUPIN ZAVODOV, december 2011 – Logatec, marec 2012 - ZGN Ljubljana , maj 2012 – CKSG Portorož (Fotografska delavnica, Fotografija v terapiji ) , SREČANJE KUOPP, KOPER 1, ZRSŠ KOPER, 8. 5. 2012 ASPERGERJEV SINDROM – DR. TONY ATTWOOD, Ljubljana, 22. in 23. 5. 2012 DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Bauščica – Šola v naravi, september 2011 Delavna skupina treh zavodov za urejanje problematike avtizma - utemeljitev in oblikovanje programov za otroke z AM, navodila za delo z otroki z AM , … V septembru sem v obdobju do zaposlitve Morene Medoš, opravljala določene zadolžitve, predvsem tekočo problematiko glede prevozov, ki jih navadno ureja socialna delavka in druge manjše naloge. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Predlagam podoben program dela kot doslej. Veča se število otrok na šoli, potrebnih je vse več intervencij svetovalne službe, za kar pa jaz velikokrat nisem na voljo, ker imam ambulantne obravnave zunanjih otrok. Težje bom usklajevala delo s šolskimi otroci in ambulantne obravnave. Le teh pa ne želim opustiti, saj je psihološka diagnostika otrok nujna za rehabilitacijo. Predlagam, da se s tekočo problematiko šolskih otrok večji del ukvarja socialna delavka, ki nima zunanjih otrok v tolikšnem obsegu. Menim, da je nujno nameniti zunanjim otrokom logopedsko ambulanto za začetno diagnostiko, saj velikokrat otroka po pregledu, za katerega me prosi pediater, nimam kam napotiti, ker so vsi polno zasedeni z rednimi obravnavami. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: ODDELKI V CENTRU Sodelovanje pri oblikovanju oddelkov šole, organizaciji šolskega leta 2011/12 vključevanju novincev (v letošnjem šolskem letu je bilo všolanih 13 otrok, 11 ob začetku šolskega leta in 2 otroka, ki sta bila vključena v naš Center tekom šolskega leta), na timskih sestankih pri oblikovanju individualiziranih programov za posamezne učence v jesenskem času, pri vmesni evalvaciji ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja ter pri evalvaciji programov ob koncu šolskega leta. Sodelovala sem pri vključevanju in individualiziranih programih otrok v predšolskih oddelkih. V začetku šolskega leta sta se vključila v RO Aurora Hrvatin in Kristijan Pevec, med letom pa še Tim Mihailo Stevanovič. RO je sedaj polno zaseden. Na terenu je potreba po novem oddelku, saj potrebuje vključitev še en deček, nihče pa ne spremeni v naslednjem letu ravni izobraževanja. Enkrat na 14 dni sem skupaj z razrednikom Rokom Jermanom sodelovala v oddelku 9. razreda v okviru dopolnilnega pouka, kjer sva izvajali program Razvijanje pozitivnega občutka lastne vrednosti. Srečanja so v glavnem potekala v obliki socialnih in družabnih iger, iger vlog in pogovorov. V tem času smo obravnavali tudi vsebine vezane na poklicno orientacijo, ki so jih zelo pritegnile. Enkrat tedensko sem v okviru dopolnilnega pouka skupaj z razredničarko Anjo Cerkvenik Izvajala program Razvijanja občutka lastne vrednosti v 3. / 3. NIS razredu. Izvajali sva predvsem socialne in družabne igre, v začetku leta sva izvajali tudi vaje za razvijanje finomotoričnih spretnosti, nato vaje besednega izražanja, ter obravnavali tematiko čustev – vrste, izražanje čustev, kontrola čustev.V letošnjem šolskem letu se je sodelovanje otrok tekom leta zelo izboljšalo, napredek je v sodelovanju v skupini. Enkrat na 14 dni sem v oddelku 6/7 razreda, skupaj z razredničarko in učiteljem/ico podaljšanega bivanja, izvajala vaje iz programa Razvijanja pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov in socialne igre. Delo je potekalo v sejni sobi, saj je skupina zelo številčna. Cilj dela je bilo področje pripadnosti in povezanosti v 21 oddelku. V letošnjem šolskem letu je šolanje zaključilo 7 učencev 9. razreda prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom in šolanje nadaljujejo v različnih srednješolskih programih. V ta namen smo v okviru programa poklicne orientacije obiskali Srednjo gostinsko in turistično šolo in Srednjo tehniško šolo. Udeležili smo se dneva odprtih vrat. Januarja so nam v Centru dijaki in učitelji ZGN Ljubljana predstavili njihove srednješolske programe in program doma, kjer dijaki živijo. Dva učenca sta se skupaj s starši udeležila dneva odprtih vrat v ZGN Ljubljana, in oba tudi nadaljujeta šolanje v njihovem zavodu, smer računalnikar. S predavanjem sem sodelovala na roditeljskem sestanku za 9. razred, s temo Poklicna orientacija, sicer pa izvajala individualno svetovanje glede PO. Sodelovala sem z dr. Kopilovičevo in dr. Mažerjevo za učence, ki so v pedopsihiatrični obravnavi. Imeli smo večinoma telefonske kontakte in dva razširjena timski sestanka v njunih ambulantah. Aktivno sem se udeležila aktivov šole, srečanj, Da tebe in sebe slišim, ki smo jih ob koncu leta preimenovali v KROG, redovalnih konferenc, mentorske mreže šol in govorilnih ur. Aktivno sem sodelovala pri reševanju vzgojenih in disciplinskih težav v posameznih oddelkih. Največ v oddelku 9. razreda, kjer smo imeli redna srečanja s starši in učenci: Sinišo Bagić in Admirjem Saloskijem. Oba sta imela organizacijsko - časovno individualen program. Sodelovala sem pri vzgojni problematiki 8. razreda, predvsem s starši individualno in v razširjenem timu za Tiborja Ivančiča in s starši Jerneja Grižoniča. Imela v razredu in posamezno razgovore z učenci, ki so bili drug do drugega precej nestrpni. Sodelovala sem v zvezi s težavami otrok v 3. razredu z Anjo Cerkvenik. Postopek za preusmeritev smo sprožili pri Alanu Novak Frank in Tadeju Beržanu, ki sta bila preusmerjena v NIS tekom šolskega leta. Ob koncu leta pa sem sodelovala pri preusmeritvi v NIS še za Gajo Zadnik in Erika Longarja, ki ne dosegata ciljev za napredovanje v višji razred znotraj EIS. DELO Z INEGRIRANIMI OTROCI - GJM, GLUHI, NAGLUŠNI Sodelovala sem z individualnimi terapevtkami in izvajalkami DSP predšoslkih in šolskih otrok – svetovanje in timsko sodelovanje za posamezne otoke ob začetku obravnav ali ob pojavu določene problematike pri posameznikih. Skozi celo leto sem po potrebi petke namenila predšolskim otrokom, ki so bili vključeni v petkove dejavnosti v Centru organizirane za gluhe in naglušne otroke. Za skupino staršev otrok z govorno jezikovno motnjo sem imela pet tematskih srečanj. Individualnim in mobilnim terapevtkam sem posredovala rezultate in poročila otrok, ki sem jih psihološko pregledala in jih imela v psihološki obravnavi, ter glede tega sodelovala tudi z nekaterimi otroškimi pediatri. Logopedinjam sem posredovala poročila o otrocih, ki so jih poslale na psihološko obravnavo in jim posredovala predloge za delo z njimi oziroma predloge za ustrezno vključitev v dodatne obravnave oziroma v postopek usmerjanja. V obravnavi sem imela 31 otrok. Ob tem sem velikokrat sodelovala tudi s šolsko svetovalno službo, večkrat svetovala usmerjanje ali za šolo pripravila v sodelovanju z logopedinjo prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri šolskem delu zaradi svojih težav.. Logopedinjam sem posredovale ugotovitve o otrocih, ki so bili v postopku usmerjanja. Dogovarjala sem se o načrtovanju DSP. Občasno sem se udeležila tudi posameznih aktivov. TIMSKO DELO Udeležila sem se večine aktivov šole, učiteljskih konferenc in timskih sestankov, ki so bili po potrebi organizirani. Sodelovala sem na aktivu AMD. Sodelovala sem z logopedinjami Centra. Kot stalna članica strokovnega sveta Centra sem se udeležila organiziranih srečanj. sodelovala sem na strokovnih zborih centra oziroma skupnih aktivih. Sem članica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri ZRSŠ Koper. Udeležila sem se strokovnih srečanj za člane komisije, ki jih je organizirala predsednica komisije Milenka Uhelj Oštir na ZRSŠ 22 Koper in izobraževanja v Ljubljani ob spremembah Zakona za usmerjanje, na temo Otroci z avtističnimi motnjami. SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI Sodelovala sem z ZGN Ljubljana, predvsem letos v zvezi s poklicnim usmerjanjem naših devetošolcev in CSG Maribor glede strokovnih vprašanj predvsem s svetovalnimi delavci. Na timskem sestanku sem v oktobru predstavila našo bivšo učenko učiteljskemu zboru srednje šole v ZGN Ljubljana. Sem članica delovne skupine za avtizem, ki je organizirana v okviru treh centrov. V ta namen smo imeli tri delovna srečanja v Ljubljani in Mariboru. Redno sem sodelovala z Razvojno ambulanto pri ZD Koper dr. Semičevo, ki mi je skozi vse leto pošiljala otroke na psihološko obravnavo. V ta namen sem imela v psihološki obravnavi 16otrok. Začela sem sodelovati tudi z RA Postojna, pediatrinjo Saro Bertok, ki je nadomestila dr. Semič. V okviru Pedopsihiatričnega dispanzerja v Luciji sem sodelovala s psihologinjo Ireno Faganeli do novega leta, nato pa z Natalijo Bilobrk ter pedopsihiatrinjo Mažarjevo. Sodelovala sem s psihologinjo v Stari gori Miro Ušaj zaradi otrok, ki so v skupni obravnavi, predvsem otrok vključenih v razvojni oddelek v našem Centru. Sodelovala sem z dr. Kopilovičevo za otroke iz našega Centra, ki so v pedopsihiatrični obravnavi. Občasno sem sodelovala s psihologinjami iz SC Koper, glede skupno obravnavanih otrok iz koprske občine, z Magdaleno Rožanc Drnikovič in Nerino Battelli Bonassin. Sodelovala sem s CUEV Strunjan, predvsem s svetovalnimi delavci. Sodelovanja sem tudi z drugimi pediatri iz obalnih ZD in Ilirske Bistrice, ki želijo psihološko mnenje, in sicer z dr.Danevovo, dr. Višnjevec Tuljak, dr. Bemovo, dr. Kavzlarićem, dr. Jenkovo in z drugimi pediatri. V obravnavi sem imela 18 otrok. Veliko otrok sem tudi odklonila in jih usmerila drugam, ko ni šlo za težave s sluhom ali govorom. Sodelovala z višjo svetovalko pri Zavodu za šolstvo Koper Zdenko Kolbe in s svetovalko z enote Nova Gorica Alenko Uršič v postopkih usmerjanja otrok, ter z predsednico komisije Milenko Uhelj Oštir in vodjo postopkov usmerjanja iz Ljubljane Natalijo Vovk Ornik. Sodelovala sem z Ambulanto za avtizem v LJ, Pediatrična klinika, dr. Macedonijeva 23 MORENA MEDOŠ / svetovalna delavka - socialna delavka PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola ( EIS in NIS), predšola ( RAZVOJNI in MAS oddelek) Obseg dela (število ur): 40 ur / teden Vsebine dela (predmeti): Delo z učenci in njihovimi starši, prevozi učencev, prehrana učencev, urejanje nadomeščanja, sodelovanje z učitelji, vodstvom, urejanje matične knjige, Lopolis, spremstvo k zobozdravniku, OLV (učenci, učitelji), IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA – CKSG Portorož, avgust - KAKO UPORABITI ZELEN OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK –CKSG Portorož, oktober - PREDSTAVITEV E-ZBORNICE – CKSG Portorož, januar - MREŽE 2-SODELOVANJE S STARŠI – 4 srečanja oktober - april - ŠTUDIJSKA SKUPINA ZA SVETOVALNE DELAVCE VZGOJNIH ZAVODOV – 3 srečanja ( Smlednik, Veržej, Višnja Gora) - NEMIRNI OTROCI – Ljubljana, marec - USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – CKSG Portorož, marec - SODELOVANJE S STARŠI OTROK S TEŽAVAMI V SOCIALNI INTEGRACIJI – Ljubljana, april - RAZDIRALNO VEDENJE OTROK IN MLADOSTNIKOV NA STIČIŠČU STROKOVNIH SLUŽB – Kranjska Gora, junij - SUPERVIZIJA DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - pravljični krožek (otroci od 1. do 5. r, NIS IN EIS), ob četrtkih 14.15 – 15.00 - sodelovanje v predstavi Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna - Šola v naravi ( 20.2. – 22. 2. 2013) PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Želim še naprej opravljati delo svetovalne delavke, sodelovati v dobrodelni dejavnostih našega centra, voditi pravljični krožek, spremstvo ŠN. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Delo z učenci, ki so vključeni v šolo je potekalo sprotno, vsakodnevno. Intenzivneje sem se ukvarjala z 8 učenci, ki so imeli še vedno prilagoditvene težave, težave na področju vedenja, upoštevanja pravil, učne težave. Za te učence smo imeli redne timske sestanke tako z njihovimi starši kot z učitelji. Za eno učenko sem podala na CSD Koper prijavo za sum nasilja v družini. Družina je v obravnavi na CSD Koper. Učenci so se pogosto obrnili name, ko so potrebovali učno pomoč ali pomoč pri razreševanju medsebojnih konfliktov in konfliktov z učitelji. Za vsakega posameznika sem vodila potrebno evidenco, zapisovala dogovore in sklepe in preverjala realizacijo. Program za razvijanje občutka lastne vrednosti sem izvajala skupaj z razredniki v 2./3. NIS, v 5. in 7/8. razredu. Skupine so potekale vsakih 14 dni, praviloma v okviru DP. Izvajala sem socialne in družabne igre, vaje za finomotorične spretnosti, gibalne vaje (predvsem 2./3.NIS), tematika čustev, upoštevanje drugega (5.), toleranca, pripadnost (7/8.r.). Sodelovanje s starši otrok je potekalo redno ( na govorilnih urah, roditeljskih sestankih, pri evalvacijah IP-jev, 24 telefonsko) . Posebej načrtovana pa so bila srečanja s starši, katerih otroci so imeli večje težave. Staršem sem svetovala, jih usmerjala po pomoč tudi drugam ( CSD, učna pomoč, pedopsihiater) ter opravljala druga dela kot soc. del. (dopisi, potrdila, urejanje prehrane, prevozov, poročila,…). Za otroke vključene v center je bil organiziran prevoz v šolo in iz nje. Letos so se učenci koprske in izolske občine vozili vsak s svojim šolskim avtobusom. Na izolski avtobus sta bila vključena tudi 2 predšolska otroka iz izolske občine, razen ob petkih, ko sta se zaradi različnega urnika vozila domov s kombijem za predšolske otroke. V piranski občini je učence v šolo in iz nje pripeljal taxi. Za predšolske otroke (razvojni oddelek) je bil organiziran poseben prevoz s kombijem. Za otroke avtističnega oddelka nismo bili dolžni organizirali prevoza. Na podlagi prošnje staršev, ki so imeli težave s prevozom, sem v dogovoru s prevoznikom in koprsko občino zagotovila prevoz 2 otrok domov. Letos je bilo kar težavno uskladiti vse prevoze, saj je bilo kar 4 različnih prevozov in nekaj individualnih (starši vozijo sami; zanje sem urejala povračila potnih stroškov). Urnik sem sproti prilagajala za potrebe prevoza v dogovoru s prevozniki. Sodelovanje je bilo uspešno. Občasno so bile težave z učenci, ki niso upoštevali pravil na prevozu. Skupaj s spremljevalko na avtobusu sva se z učenci dogovarjali, za večkratno neupoštevanje pravil je sledila kazen – prihod in odhod v lastni režiji. Prehrana letos ni bila brezplačna. Starše sem že konec lanskega šol. leta obvestila o spremembi ter jim svetovala, da na CSD vložijo vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, da bodo lahko upravičeni do subvencij. Na podlagi dohodkov jim je bila odmerjena subvencija za malico in kosilo. Ker so bili pogoji za subvencije zelo visoki, sem za nekaj učencev še posebej napisala prošnje, za upoštevanje še drugih okoliščin in so tako bili upravičeni do brezplačne prehrane. S 1.2.2013 so se pogoji spremenili in subvencij je bilo deležnih več otrok. Starše sem usmerjala tudi pri vlogah za subvencijo Šole v naravi, ki je bila letos organizirana za učence od 3 do 9. razreda (NIS in EIS). Za 3 učence sem podala tudi vlogo za plačilo ŠN na Rotary club, prošnja je bila odobrena. Prav tako sem za dva učenca iz piranske občine vložila posebno prošnjo na CSD Piran za plačilo ŠN, prošnja je bila uspešno rešena. V letošnjem šolskem letu so šolanje zaključili 4 učencev 9. razreda prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom in šolanje nadaljujejo v različnih srednješolskih programih. V okviru programa poklicne orientacije sem z učenci in psihologinjo obiskala Srednjo gostinsko in turistično šolo in Srednjo tehniško šolo (dan odprtih vrat). Januarja so nam v našem Centru dijaki in učitelji ZGN Ljubljana predstavili njihove srednješolske programe in program doma, kjer dijaki živijo. En učenca se je skupaj s starši udeležil dneva odprtih vrat v ZGN Ljubljana in tudi nadaljuje šolanje v njihovem zavodu. Ostali 3 pa so se odločili za nadaljevanje šolanja na Srednji tehniški šoli. Tudi v razvojnem vrtcu bo 5 otrok zaključilo izobraževanje v našem Centru. En deček nadaljuje usposabljanje v CUEV Strunjan, ostali 4 otroci pa v CIRIUS Vipava. Predhodno smo si s starši ogledali obe ustanovi. Sodelovala sem pri oblikovanju in evalvacijah IP-jev za učence in otroke vrtca. Sodelovala sem na aktivih šole. Urejala sem vpise otrok v matično knjigo ter v Lopolis. Do prihoda nove medicinske sestre sem urejala in spremljala otroke k zobozdravniku. Ko je bilo potrebno sem v razredu nadomeščala odsotnega učitelja. Letos je bilo nadomeščanja zelo veliko. Urejanje in nadomeščanje samo mi je vzelo veliko časa. Sodelovala sem z ostalimi institucijami ( CSD, šole, CUEV Strunjan, pediatri obalnih ZD, kriminalisti, ZPM, Urad informacijske pooblaščenke..). 25 LETNO POROČILO O DELU MEDICINSKE SESTRE V ŠOLSKEM LETU 2012-2013 V šolskem letu 2012-2013 sem delala: v Centru: zdravstvena vzgoja in preventiva otrok; zobozdravstvena vzgoja in preventiva otrok; nudenje PP pri slabosti in poškodbah otrok; spremljala otroke v šoli v naravi; imela predavanja o higieni in spremembah v pubrteti za šolske otroke; pomagala pri varstvu otrok v vrtcu; s kuharico pripravljala mesečne jedilnike; sodelovanje s starši. V maju 2013 so vsi učenci, ki obiskujejo šolo v Centru v spremstvu staršev opravili sistematski zdravniški pregled in cepljenje pri zdravnici Lazar Danev Vesni. Istočasno so opravili tudi sistematski zobozdravniški pregled pri dr. Barbari Jelen. Ob sistematskih pregledih sta bili organizirani tudi delavnici: zdrav nasmeh, ki jo je vodila Milanka Vovk, med. sestra; kako izbiramo zdrava živila, ki jo je vodila Tadeja Bizjak, dipl.med. sestra. Učenci naše šole so bili tudi letos vključeni v akcijo tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Enkrat tedensko so zobe ščetkali s fluorovim gelom. Redno nas je obiskovala medicinska sestra iz Zdravstvenega doma, ki vodi zobozdravstveno preventivo. Učenci so redno obiskovali zobozdravnika. Sistematski pregledi sluha učencev, ki so bili vpisani v 1. in 8. razred v osnovnih šolah občin Koper, Izola, Piran, v Centru Elvire Vatovec Strunjan in v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož. 2x tedensko sem delala kot medicinska sestra v otorinolaringološki (ORL) ambulanti z dr. Matjažem Krajncem. Udeleževala sem se aktivov šole in skupnih aktivov strokovnih delavcev Centra in predavanj, ki so bila organizirana v njihovem okviru. Udeležila sem se delavnice spremembe šifrantov in načina obračunavanja medicinskih pripomočkov in zdravstvenih storitev, ki jo je organiziral ZZZS skupaj s programskimi hišami. 26 Zapisala Eva Žorž. LETNO POROČILO O SISTEMATSKIH PREGLEDIH SLUHA V OBČINAH KOPER, IZOLA IN PIRAN ZA ŠOLSKO LETO 2012-2013 V šolskem letu 2012-2013 je bil opravljen sistematski pregled sluha pri vseh učencih prvega in osmega razreda osnovnih šol v občinah Koper, Izola in Piran. Pregledali sva tudi sluh učencev osmega razreda devetletne šole s prilagojenim izvajanjem z nižjim izobrazbenim standardom Centra Elvira Vatovec Strunjan in pregled sluha učencev osmega razreda Centra za korekcijo sluha in govora Portorož. Sistematski pregled sluha sva izvajali dva do trikrat tedensko. Ob petkih sem preglede pogosto opravljala sama, ker je bila medicinska sestra v ORL ambulanti. V kolikor pa bi čez leto preglede opravljali samo dva krat tedensko, ne bi končali do konca maja. Preglede pa je potrebno končati do konca maja, ker se v juniju na šolah zelo težko dogovoriš za izvedbo pregledov, ker imajo učenci izlete, športne dni… Pregledi so bili opravljeni po osnovnih šolah, po predhodnem dogovoru s šolo, obvestilu in soglasju staršev. Pregled sluha sva izvajali individualno, s prenosnim avdiometrom. Na šolah poskušamo najti za pregled sluha prostor, ki je najbolj tih, oziroma prostor, ki je v danem času na razpolago. Sistematski pregled sluha se izvaja individualno in je sestavni del sistematskega zdravniškega pregleda, ki ga izvajajo šolski pediatri. Vse avdiograme sva posredovali šolskim dispanzerjem, ki izvajajo sistematske zdravniške preglede. Pediatri učence s patološkim izvidom sluha pošljejo v nadaljnjo specialistično obravnavo ali pa seznanijo lečeče zdravnike in le ti napotijo učenca v nadaljnjo specialistično obravnavo. V letošnjem šolskem letu so nam pediatri poslali na kontrolni pregled sluha veliko otrok, ki so imeli pri sistematskem pregledu patološki izvid sluha, v našo ORL ambulanto. Zaradi vzpostavljene baze podatkov, logopedinjam nisva več posredovali izvidov v fizični obliki, ampak sva jih vnesli v bazo podatkov in si jih lahko ogledajo in natisnejo. Veliko dela nama je naloženo z vpisom v bazo podatkov, saj je bilo v tem letu potrebno vpisati 1285 otrok in večina ni imela vpisanih nobenih podatkov. Po osnovnih šolah redno sodelujeva z učiteljicami prvih razredov, razredniki osmih razredov in šolsko svetovalno službo in starši. Starše otrok prvih razredov sva z obvestilom na oglasni deski seznanili, kdaj lahko dobijo informacijo o stanju sluha svojega otroka. Informacija jim je bila dana preko telefonskega razgovora ali obvestila preko elektronske pošte. Patološki izvid pomeni, da ima otrok znižan slušni prag na 30db in več v govornem območju, to je na frekvencah med 500 in 4000 Hz. Med patološke izvide uvrščava tudi kline, ki se pojavijo na posameznih frekvencah v govornem območju in na višjem frekvenčnem področju (6000, 8000 Hz). Klini so pogosto posledica akustičnih travm. Klini na višjem frekvenčnem območju so potrebni pozornosti pri poklicni odločitvi, ker vemo, da se njihovo področje v neustreznih pogojih (močan hrup) lahko širi na sosednje frekvence. Na patološki izvid sluha vpliva tudi trenutno zdravstveno stanje otroka, kratkotrajna koncentracija in slabša slušna pozornost. Iz teh razlogov avdiometriranje učencev prvega razreda zahteva več časa. Pregled sluha je potrebno prilagoditi tudi psihičnim sposobnostim vsakega učenca. Dober sluh je pomemben dejavnik, ki vpliva na otrokov razvoj, napredek v šoli in na izbiro poklica. Sistematski pregledi sluha so pomembni za: zgodnjo detekcijo in diagnosticiranje otrok z okvaro sluha ustrezno in pravočasno terapijo, sanacijo ali ublažitev bolezenskega procesa programiranje preventivnega dela ustrezno specialno pedagoško obravnavanje otrok 27 pravilno poklicno usmeritev (otrokom z izgubo sluha odsvetujemo izbiro poklica, kjer bi se njegova okvara še stopnjevala oziroma, kjer se za opravljanje poklica zahteva normalen sluh). V prihodnjem šolskem letu si želim, da bi bila ambulanta ORL, ki poteka ob petkih napovedana že mesec dni prej. To bi nama omogočilo lažje planiranje dela in ne bi bilo potrebe, da ob petkih pogosto preglede izvajam sama. Izvajanje pregledov za učence prvega razreda je težko organizirati tako, da se ne izgubi preveč časa »na poti«, ker pogosto ne znajo in smejo sami priti do prostora kjer se pregled izvaja. Učenci osmih razredov pa pogosto ne prihajajo kontinuirano, ker imajo na poti še druge obveznosti…. Kljub težavam pa sva delo končali strokovno in v predvidenem času. ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV PO ODDELKIH V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN V ŠOLSKEM LETU 2012-2013 V tem šolskem letu ja bilo pregledanih 1285 učencev. 124 učencev je imelo patološki izvid sluha, kar pomeni 9,7%. Če pa se omejimo le na patologijo v območju govornih frekvenc, je imelo patološki avdiogram 105 učencev, kar predstavlja 8,2 % pregledane populacije. Pregledali sva 665 učencev prvega razreda osnovne šole. Med njimi je bilo 79 učenci s patološkim avdiogramom kar predstavlja 11,9% pregledanih učencev prvega razreda. V osmih razredih sva pregledali 593 učencev. 41 učencev je imelo patološki avdiogram, kar znaša 6,9 % pregledane populacije. Pregledali sva tudi 27 učencev ostalih razredov. To so učenci , ki so bili v preteklem šolskem letu na dan pregleda odsotni. Med njimi so bili 4 učenci s patološkim izvidom sluha in to znaša 14,8%. V celotni populaciji je bilo pregledanih 629 deklet, 70 med njimi je imelo patološki izvid. Pregledanih je bilo 656 dečkov in 54 med njimi je imelo patološki avdiogram. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Koper) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji na OŠ Dušana Bordona, Šmarje in OŠ Koper. V celotni populaciji je imelo v občini Koper patološki izvid sluha 83 učencev ali 10,0%. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Izola) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji na Dante Alighieri (19,4%). V celotni populaciji je imelo v občini Izola patološki izvid sluha 21 učencev ali 10,5%. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Piran) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan (30,0%). V celotni populaciji je imelo v občini Piran patološki izvid sluha 20 učencev ali 7,9%. 28 ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV PO ODDELKIH V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN V ŠOLSKEM LETU 2012-2013 V tem šolskem letu ja bilo pregledanih 1377 učencev. 155 učencev je imelo patološki izvid sluha, kar pomeni 10,5%. Če pa se omejimo le na patologijo v območju govornih frekvenc, so imeli patološki avdiogram 103 učenci, kar predstavlja 7,5 % pregledane populacije. Pregledali sva 673 učencev prvega razreda devetletne šole. Med njimi je bilo 93 učenci s patološkim avdiogramom kar predstavlja 13,8% pregledanih učencev prvega razreda. V osmih razredih sva pregledali 656 učencev. 50 učencev je imelo patološki avdiogram, kar znaša 7,6% pregledane populacije. Pregledali sva tudi 48 učencev ostalih razredov. To so učenci , ki so bili v preteklem šolskem letu na dan pregleda odsotni. Med njimi sta bila 2 učenca s patološkim izvidom sluha in to znaša 4,2%. V celotni populaciji je bilo pregledanih 679 deklet, 71 med njimi je imelo patološki izvid. Pregledanih je bilo 698 dečkov in 74 med njimi je imelo patološki avdiogram. Iz statističnih podatkov je tudi razvidno, da se procent patoloških izvidov sluha pri dečkih in deklicah bistveno ne razlikuje tako pri populaciji prvega kot osmega razreda. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Koper) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji na OŠ Dušana Bordona, Šmarje in Marezige. V celotni populaciji je imelo v občini Koper patološki izvid sluha 90 učencev ali 10,1%. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Izola) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji na Dante Alighieri (24,2%). V celotni populaciji je imelo v občini Izola patološki izvid sluha 28 učencev ali 11,5%. Iz priložene tabele (statistični podatki po šolah in oddelkih v občini Piran) je razvidno, da je % patoloških izvidov sluha največji v OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran (16,7%). V celotni populaciji je imelo v občini Piran patološki izvid sluha 27 učencev ali 11,1%. ANALIZA PATOLOŠKIH ADG V LETU 2012/2013 V OBČINAH KOPER, IZOLA, PIRAN STOPNJA MOTNJE UHO desno levo obe skupaj lažja naglušnost (do 30 dB) 16 23 22 61 naglušnost srednje stopnje (od 30-60 dB) 13 15 14 42 naglušnost težke stopnje (60-80dB) 0 0 0 0 klini na posameznih frekvencah 8 9 2 19 2 2 40 124 slušni aparat skupaj 37 29 47 Zapisali Eva Žorž in Helena Repič OBČINA PIRAN RAZRE D OSNOVNA ŠOLA CIRIL 1.r./9 KOSMAČ 8.r./9 drugi SKUPA J OSNOVNA ŠOLA LUCIJA OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE RAZRE D 1.r./9 8.r./9 drugi SKUPA J RAZRE D 1.r./9 8.r./9 drugi SKUPA J ADG - ženske ADG - moški žensk e 11 20 3 moš ki 15 16 3 skup aj 26 36 6 PATOLOŠ BP KI 11 0 17 3 3 0 PATOLOŠ BP KI 15 0 16 0 3 0 SKUPAJ PATOLOŠ KI 0 3 0 % PATOLOŠK IH 0,0 8,3 0,0 34 34 68 31 3 34 0 3 4,4 ADG - ženske ADG - moški žensk e 28 28 0 moš ki 30 23 2 skup aj 58 27 2 PATOLOŠ BP KI 25 3 27 1 0 0 PATOLOŠ BP KI 28 2 21 2 1 1 SKUPAJ PATOLOŠ KI 5 3 1 % PATOLOŠK IH 8,6 11,1 50,0 56 55 111 52 4 50 5 9 8,1 ADG - ženske ADG - moški žensk e 7 5 0 moš ki 9 11 1 skup aj 16 16 1 PATOLOŠ BP KI 5 2 5 0 0 0 PATOLOŠ BP KI 8 1 10 1 1 0 SKUPAJ PATOLOŠ KI 3 1 0 % PATOLOŠK IH 18,8 6,3 0,0 12 21 33 10 2 19 2 4 12,1 ADG - ženske ADG - moški SCUOLA ELEMENTARE RAZRE žensk e VINCENZO DE D CASTRO 1.r./9 3 8.r./9 6 SKUPAJ moš skup PATOLOŠ PATOLOŠ PATOLOŠ ki aj BP KI BP KI KI 3 6 3 0 3 0 0 6 12 6 0 6 0 0 30 % PATOLOŠK IH 0,0 0,0 drugi 1 SKUPA J 10 RAZRE CENTER ZA D USPOSABLJAN 1.r./9 JE ELVIRE 8.r./9 VATOVEC drugi SKUPA J 0 1 1 0 0 0 0 0,0 9 19 10 0 9 0 0 0,0 ADG - ženske ADG - moški žensk e 1 3 1 moš ki 0 3 2 skup aj 1 6 3 PATOLOŠ BP KI 1 0 2 1 1 0 PATOLOŠ BP KI 0 0 2 1 1 1 SKUPAJ PATOLOŠ KI 0 2 1 % PATOLOŠK IH 0,0 33,3 33,3 5 5 10 4 3 3 30,0 1 ADG - ženske 2 ADG - moški SKUPAJ PATOLOŠ PATOLOŠ PATOLOŠ CENTER ZA RAZRE žensk moš skup D e ki aj BP KI BP KI KI KOREKCIJO 4 2 6 4 0 1 1 1 SLUHA IN 1.r./9 GOVORA 8.r./9 3 2 5 3 0 2 0 0 PORTOROŽ drugi 0 0 SKUPA J 7 4 11 7 0 3 1 1 ADG - ženske % PATOLOŠK IH 16,7 0,0 #DEL/0! 9,1 ADG - moški SKUPAJ RAZRE žensk moš skup PATOLOŠ PATOLOŠ PATOLOŠ D e ki aj BP KI BP KI KI 54 59 113 49 5 55 4 9 SKUPAJ PIRAN 1.r./9 8.r./9 65 61 126 60 5 57 4 9 drugi 5 8 13 5 0 6 2 2 SKUPA 11 11 J 124 128 252 4 10 8 10 20 % PATOLOŠK IH 8,0 7,1 15,4 7,9 OBČINA KOPER ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA DEKANI žens RAZRED ke 1. r. /9 26 8.r./9 8 moš ki 9 13 skup aj BP 35 23 21 8 ADG - moški PATOLOŠ KI BP 3 8 0 12 31 PATOL OŠKI 1 1 SKUPAJ PATOLOŠKI 4 1 % PATOLO ŠKIH 11,4 4,8 ostali SKUPAJ 34 22 0 56 31 3 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA GRAČIŠČE žens RAZRED ke 1. r. /9 7 8.r./9 4 ostali SKUPAJ 11 moš ki 3 5 8 skup aj 10 9 0 19 moš ki 20 23 43 skup aj 37 50 0 87 RAZRED 1. r. /9 8.r./9 ostali SKUPAJ žens ke 7 11 moš ki 11 5 18 16 skup aj 18 16 0 34 BP 7 3 10 1 0 OSNOVNA ŠOLA PRADE žens RAZRED ke 1. r. /9 30 8.r./9 26 ostali 1 SKUPAJ 57 moš ki 39 22 1 62 skup aj 69 48 2 119 7 BP 15 27 PATOL OŠKI 2 3 42 2 5 38 PATOLOŠ KI BP 0 11 0 5 PATOL OŠKI 0 0 18 0 0 BP 25 22 1 48 32 % PATOLO ŠKIH 0,0 11,1 #DEL/0! 5,3 SKUPAJ PATOLOŠKI 4 3 0 7 % PATOLO ŠKIH 10,8 6,0 #DEL/0! 8,0 SKUPAJ PATOLOŠKI 0 0 0 0 % PATOLO ŠKIH 0,0 0,0 #DEL/0! 0,0 SKUPAJ PATOLOŠKI 8 5 0 13 % PATOLO ŠKIH 11,6 10,4 0,0 10,9 ADG - moški BP 7 11 PATOLOŠ KI 5 4 0 9 SKUPAJ PATOLOŠKI 0 1 0 1 ADG - moški PATOLOŠ KI BP 2 18 0 20 ADG - ženske #DEL/0! 8,9 ADG - moški PATOL OŠKI 0 0 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA MAREZIGE 2 PATOLOŠ KI BP 0 2 1 5 ADG - ženske žens OSNOVNA RAZRED ke ŠOLA 17 ANKARAN 1. r. /9 in HRVATINI 8.r./9 27 ostali SKUPAJ 44 20 0 5 16 ADG - moški BP 36 21 1 58 PATOL OŠKI 3 1 0 4 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA ŠKOFIJE žens RAZRED ke 1. r. /9 12 8.r./9 9 ostali 2 SKUPAJ 23 moš ki 22 11 1 34 skup aj 34 20 3 57 BP 11 9 2 22 PATOLOŠ KI 1 0 0 1 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE žens RAZRED ke 1. r. /9 14 8.r./9 8 ostali SKUPAJ 22 moš ki 12 9 21 skup aj 26 17 0 43 RAZRED 1. r. /9 8.r./9 ostali SKUPAJ žens ke 28 31 1 60 moš ki 27 34 0 61 skup aj 55 65 1 121 BP 12 7 19 3 3 BP 24 27 1 52 PATOLOŠ KI 4 4 0 8 OSNOVNA ŠOLA KOPER OSNOVNA ŠOLA DUŠANA BORDONA moš ki 44 42 86 skup aj 87 74 0 161 18 BP 25 32 0 57 PATOL OŠKI 2 2 0 4 BP 39 27 66 9 7 79 % PATOLO ŠKIH 15,4 11,8 #DEL/0! 14,0 SKUPAJ PATOLOŠKI 6 6 0 12 % PATOLO ŠKIH 10,9 9,2 0,0 9,9 SKUPAJ PATOLOŠKI 10 6 0 16 % PATOLO ŠKIH 11,5 8,1 #DEL/0! 9,9 SKUPAJ PATOLOŠKI % PATOLO ŠKIH ADG - moški PATOLOŠ KI BP 33 SKUPAJ PATOLOŠKI 4 2 0 6 ADG - moški PATOL OŠKI 6 1 žens moš skup RAZRED ke ki aj BP % PATOLO ŠKIH 14,7 5,0 0,0 10,5 ADG - moški PATOLOŠ KI BP 4 38 5 41 ADG - ženske SKUPAJ PATOLOŠKI 5 1 0 6 ADG - moški PATOL OŠKI 2 1 ADG - ženske žens RAZRED ke 1. r. /9 43 8.r./9 32 ostali SKUPAJ 75 BP 18 10 1 29 PATOL OŠKI 4 1 0 5 PATOLOŠ KI BP 2 10 1 8 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA ANTONA UKMARJA KOPER ADG - moški PATOL OŠKI KOPER 1. r. /9 8.r./9 ostali SKUPAJ SCUOLA ELEMENTA RE PIER PAOLO VERGERIO IL VECCHIO KOPER 24 27 2 53 28 21 2 51 52 48 4 104 16 24 1 41 8 3 1 12 26 21 2 49 ADG - ženske žens RAZRED ke 1. r. /9 9 8.r./9 8 ostali 0 SKUPAJ 17 moš ki 9 5 1 15 skup aj 18 13 1 32 BP 8 7 0 15 PATOLOŠ KI 1 1 0 2 ADG - ženske SKUPAJ KOPER RAZRED 1.r./9 8.r./9 drugi SKUPAJ žens ke 217 191 6 414 moš ki 224 190 5 419 skup aj 441 381 11 833 BP 187 172 5 364 PATOLOŠ KI 30 19 1 50 žensk e 22 13 1 moš ki 17 24 0 skup aj 39 37 1 36 41 77 RAZR ED 1.r./9 8.r./9 žensk e 6 4 moš ki 16 3 BP 200 180 5 385 SKUPAJ PATOLOŠKI 2 1 0 3 % PATOLO ŠKIH 11,1 7,7 0,0 9,4 SKUPAJ PATOLOŠKI 53 29 1 83 % PATOLO ŠKIH 12,0 7,6 9,1 10,0 PATOL OŠKI 23 10 0 33 ADG - moški BP 16 13 0 29 7 BP 16 23 0 PATOL OŠKI 1 1 0 SKUPAJ PATOLO ŠKI 7 1 1 % PATOL OŠKIH 17,9 2,7 100,0 39 2 9 11,7 SKUPAJ PATOLO ŠKI 6 0 % PATOL OŠKIH 27,3 0,0 ADG - moški PATOL OŠKI 1 0 34 19,2 6,3 25,0 13,5 ADG - moški PATOL OŠKI 6 0 1 skup aj BP 22 5 7 4 PATOL OŠKI 1 0 0 1 BP 8 5 1 14 ADG - ženske OSNOVNA ŠOLA DANTE ALIGHIERI IZOLA 10 3 1 14 ADG - moški ADG - ženske RAZR ED OSNOVNA 1.r./9 ŠOLA 8.r./9 LIVADE drugi SKUP AJ 2 0 0 2 BP 11 3 PATOL OŠKI 5 0 drugi 0 SKUP AJ 10 2 2 0 0 2 0 0 0,0 21 31 9 1 16 5 6 19,4 SKUPAJ PATOLO ŠKI 4 2 0 % PATOL OŠKIH 8,0 4,8 #DEL/0! 6 6,5 % PATOL OŠKIH 15,3 3,5 33,3 10,5 ADG - ženske RAZR OSNOVNA ED ŠOLA 1.r./9 VOJKE 8.r./9 ŠMUC drugi IZOLA SKUP AJ ADG - moški žensk e 19 26 moš ki 31 16 skup aj BP 50 19 42 24 0 PATOL OŠKI 0 2 BP 27 16 PATOL OŠKI 4 0 45 47 92 2 43 4 43 ADG - ženske IZOLA SKUPAJ RAZR ED 1.r./9 8.r./9 drugi SKUP AJ žensk e 47 43 1 moš ki 64 43 2 91 109 200 81 ANALIZA AVDIOGRAMOV ODDELKIH skup aj 111 86 3 BP 40 41 0 ADG - moški PATOL OŠKI 7 2 1 BP 54 42 2 PATOL OŠKI 10 1 0 SKUPAJ PATOLO ŠKI 17 3 1 10 98 11 21 PO ADG - ženske 1.RAZRED DEVETLETK E 8.RAZRED DEVETLETK E ADG - moški SKUPAJ OBČIN žensk moš skup PATOLOŠ PATOLOŠ BP BP PATOLOŠ A e ki aj KI KI KI 18 20 Koper 217 224 441 7 30 0 23 53 Izola 47 64 111 40 7 54 10 17 Piran 54 59 113 49 5 55 4 9 SKUPA 27 30 J 318 347 665 6 42 9 37 79 ADG - ženske ADG - moški SKUPAJ OBČIN žensk moš skup PATOLOŠ PATOLOŠ BP BP PATOLOŠ A e ki aj KI KI KI 17 18 Koper 191 190 381 2 19 0 10 29 35 % PATOLOŠKI H 12,0 15,3 8,0 11,9 % PATOLOŠKI H 7,6 Izola 43 Piran 65 SKUPA J 299 OSTALI 43 61 86 126 294 593 41 2 60 5 27 3 26 ADG - ženske 42 1 57 4 27 9 15 ADG - moški 3 9 3,5 7,1 41 6,9 SKUPAJ OBČIN žensk moš skup PATOLOŠ PATOLOŠ BP BP PATOLOŠ A e ki aj KI KI KI Koper 6 5 11 5 1 5 0 1 Izola 1 2 3 0 1 2 0 1 Piran 5 8 13 5 0 6 2 2 SKUPA J 12 15 27 10 2 13 2 4 Zapisala Helena Repič. 36 % PATOLOŠKI H 9,1 33,3 15,4 14,8 KOMISIJA ZA USMERJANJE S SEDEŽEM V CENTRU Ob zaključku šolskega leta 2002/2003 je bila na Ministrstvu za šolstvo znanost in šport imenovana Komisija za usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami s sedežem v Centru v Portorožu. Imenovanje komisije je nedvomno izjemnega pomena za našo ustanovo. Komisija usmerja predvsem gluhe, naglušne otroke in mladostnike, otroke in mladostnike z govorno jezikovnimi motnjami in posamezne otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Na komisijo napotijo otroke s področja, ki ga pokrivata organizacijski enoti Zavoda za šolstvo Koper ter Nova Gorica. To je obenem tudi področje našega »šolskega okoliša«, v katerem delujemo za potrebe gluhih in naglušnih otrok. V šolskem letu 2007/2008 je prišlo do spremembe organiziranosti in dela komisij. Delo komisij poslej koordinira Zavod za šolstvo RS. Več strokovnih delavk Centra sodeluje tudi v drugih komisijah za usmerjanje otrok, ki delujejo pri drugih institucijah na obali. OBRAVNAVA USMERJENIH OTROK V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ANALIZA DSP glede na vrsto pomoči Vrsta pomoči predšolski šolski srednješolci logoped 23 124 4 151 logoped in defektolog 10 17 1 28 logoped in surdopedagog 1 1 logoped ind. in v skupini 1 1 logoped v skupini 5 5 defektolog 4 defektolog in logoped v skupini 51 2 surdopedagog 9 surdopedagog in defektolog 1 27 2 9 2 48 37 99 45 1 socialni pedagog SKUPAJ 44 227 60 2 UČENCI Z MOTNJO BRANJA IN PISANJA Šolsko leto: 2012-2013 učenci z obravnavani MBP občina št. št. štev red občas sku štev vpisa pregled % % ilo no no paj ilo nih anih Koper 3874 554 96 Izola 999 225 41 Piran 1032 156 51 Postojna HrpeljeKozina 1288 148 27 283 37 10 Divača 264 5 5 Pivka 511 26 8 Komen Ilirska Bistrica 265 0 0 962 73 20 Sežana 847 88 21 Milje 1 1032 5 1313 SKUPAJ korigirani 1 2, 5 4, 1 4, 7 2, 1 3, 5 1, 9 1, 6 0, 0 2, 1 2, 5 Logopedinja Trobec Darja, Štok Mirjam, Legac Tanja, Frančič Vesna, Blažič Tea, Rot Barbara, Ivetac Tina 91 16 107 31 35 6 41 22 34 14 48 16 14 7 21 6 6 3 9 3 30, 7 53, 7 35, 6 28, 6 33, 3 5 0 5 0 0,0 Hrabar Sonja 2 6 8 0 0,0 Košir Mirjam, Ivetac Tina 0 0 0 0 0,0 Mahne Ada 7 1 8 0 8 8 16 12 1 1 0,0 Hrvatin Gorjanc Maja, Rot Barbara 75, 0 Štrekelj Anja 100 ,0 Legac Tanja 34, 5 1 0 2, 280 7 203 61 264 91 38 Franza ljudmila, Gobbi Lara Hribernik Nika, Gobbi Lara, Hrabar Sonja, Blažič Tea Plevnik Irma, Srpan Danijela, Mirjam Košir, Ivetac Tina Barbara Rot ŠOLSKI LOGOPATI Šolsko leto: 2012-2013 logopati občina št. št. števi vpisa pregled % lo nih anih obravnavani korigirani red občas sku no no paj števi % lo Koper 3874 570 159 4,1 146 23 169 72 Izola 999 50 5,0 35 15 50 28 Piran 1032 138 59 5,7 52 8 60 30 Postojna HrpeljeKozina 1288 180 101 7,8 90 11 101 34 283 38 14 4,9 10 4 14 6 Divača 264 30 23 8,7 17 6 23 11 Pivka 511 63 25 4,9 20 5 25 5 Komen Ilirska Bistrica 265 16 11 4 8 6 962 159 4,2 4 10, 102 6 81 6 87 36 Sežana 847 54 49 16 49 38 Ljubljana Ajdovščin a 4 4 3 1 4 1 2 2 2 0 2 1 Brda Nova Gorica 1 1 1 0 1 0 3 3 3 0 3 1 Logatec 7 7 7 0 7 Radovljica 1 1 1 0 Vipava 1 1 1 0 SKUPAJ 96 1032 5 1363 5,8 33 612 5,9 506 99 Logopedinja Trobec Darja, Štok Mirjam, Legac Tanja, Frančič Vesna, Gačnik 42, Mateja, Rot Barbara, Ivetac Tina, 6 Dušanka Kosmač, Čeh Tea 56, Franza ljudmila, Gobbi Lara, 0 Dušanka Kosmač, Gačnik Mateja Hribernik Nika, Gobbi Lara, Tea 50, Blažič, Mirjam Štok, Mateja 0 Gačnik Plevnik Irma, Srpan Danijela, 33, Košir Mirjam, Gačnik Mateja, 7 Kosmač Dušanka, Ivetac Tina 42, Rot Barbara, Kosmač Dušanka, 9 Gačnik Mateja 47, 8 Hrabar Sonja, 20, 0 Košir Mirjam, Ivetac Tina 75, 0 Mahne Ada 41, Hrvatin- Gorjanc Maja, Gačnik 4 Mateja 77, Mahne Ada, Štrekelj Anja,Gačnik 6 Mateja 25, 0 Plevnik Irma, kosmač Dušanka 4 50, 0 Kosmač Dušanka 2 1 4 0,0 Kosmač Dušanka 33, 3 Kosmač Dušanka 57, 0 Plevnik Irma, Srpan Danijela 1 0 0,0 Kosmač Dušanka 1 1 0 0,0 Kosmač Dušanka 45, 605 273 1 1 1 9 39 3 7 PREDŠOLSKI LOGOPATI logopati obravnavani Šolsko leto: 2012-2013 korigiran i št. št. Vrt En štev red obča sku štev vpisa pregled % % Logopedinja ec ota ilo no sno paj ilo nih anih Trobec Darja, Štok Mirjam, Legac Tanja, Frančič Vesna, Ivetac Tina, Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić, 36 35 Ferlež Mojca, Rot KOPER 2227 674 246 ,5 187 42 229 82 ,8 Barbara Ljudmila Franza, Lara Gobb, Mateja 29 Gačnik, Tea Blažič, IZOLA 604 125 55 44 36 11 47 14 ,8 Štok Mirjam Hribernik Nika, Gobbi Lara,Nadira 45 29 Silajdžič, Mateja PIRAN 672 173 78 ,1 54 11 65 19 ,2 Gačnik HRPELJE59 21 Gačnik Mateja, Rot KOZINA 137 42 25 ,5 22 1 23 5 ,7 Barbara 54 37 Hrabar Sonja, DIVAČA 175 44 24 ,5 20 4 20 9 ,5 Gačnik Mateja Mahne Ada, 50 28 Gačnik Mateja, SEŽANA 566 161 82 ,9 38 26 64 18 ,1 Štok Mirjam 41 37 Mahne Ada, KOMEN 136 39 16 ,0 7 1 8 3 ,5 Gačnik Mateja Košir Mirjam. Srpan Danijela, Plevnik Irma, 57 25 Gačnik Mateja, POSTOJNA 699 192 111 ,8 61 13 74 19 ,7 Štok Mirjam 40 42 Košir Mirjam, PIVKA 206 49 20 ,8 19 2 21 9 ,9 Ivetac Tina Hrvatin Gorjanc Maja, Mateja Gačnik, Štok ILIRSKA 69 17 Mirjam, Rot BISTRICA 399 126 88 ,8 61 7 68 12 ,6 Barbara Plevnik Irma, LJUBLJANA 2 2 2 0 2 1 50 Gačnik Mateja 2 NOVA GORICA 2 2 1 1 2 1 50 Gačnik Mateja 2 Občina 40 AJDOVŠČIN A 2 2 2 0 2 1 LOGATEC 6 6 5 1 6 1 50 Gačnik Mateja 2 Srpan Danijela, 17 Plevnik Irma 6 VRHNIKA 1 1 1 0 1 0 1 BUJE 1 1 1 0 SKUPAJ 5821 1639 46 759 ,3 517 120 0 Plevnik Irma 0, 1 0 0 Legac Tanja 30 633 194 ,6 INDIVIDUALNE OBRAVNAVE ODRASLIH OSEB Šolsko leto: 2012-2013 ŠTEVILO OBRAVNAVANIH PO OBČINAH BIVALIŠČA Obravnavanih je bilo 151 odraslih iz 31 občin Slovenije. 1 Ajdovščina 7 2 Borovnica 1 3 Cerknica 2 4 Divača 1 5 Dobrovo 1 6 Domžale 3 7 Grosuplje 1 8 Ilirska Bistrica 5 9 Izola 11 10 Kanal 1 11 Kobarid 1 12 Koper 38 13 Ljubljana 12 14 Medvode 1 15 Naklo 1 16 Nova Gorica 6 17 Novo mesto 1 18 Hrpelje-Kozina 2 19 Piran 26 41 1 1 4 20 Pivka 3 21 Postojna 8 22 Radovljica 1 23 Sežana 8 24 Škofja Loka 1 25 Tišina 1 26 Tržič 1 27 Vipava 2 28 Vodice 1 29 Vrhnika 2 30 Zidani most 1 31 Žiri 1 151 ŠTEVILO OBRAVNAVANIH PO DIAGNOZAH 1 afazija, disfazija 50 2 disphonija 83 3 surditas in naglušnost 8 4 jecljanje 6 5 disphagia 1 6 disarthria 2 7 rhinophopnia 1 SKUPAJ 151 ŠTEVILO OBRAVNAVANIH PO MESTU OBRAVNAVE 1 doma 5 2 ambulantno 100 3 bolnišnica 35 4 bolnišnica+ambulantno 4 5 dom starejših občanov 7 42 SKUPAJ 151 Zapisala Helena Repič. DELO NA STROKOVNEM PODROČJU Strokovno spopolnjevanje delavcev Centra v študijskih skupinah. Strokovni delavci, ki poučujejo v programu šole, so se vključili v mrežo mentorskih šol, ki je za posamezna predmetna področja organizirana za potrebe rednih osnovnih šol. Vsi strokovni delavci so še naprej sodelovali v študijskih skupinah v okviru zavodov. V Centru je tudi v tem šolskem letu delovala Študijska skupina logopedov za področje Primorske regije. Strokovni delavci Centra so bili aktivni v naslednjih študijskih skupinah: študijska skupina logopedov JZ Primorske; svetovalnih delavcev zavodov; študijska skupina mobilnih defektologov; za slovenščino; gospodinjstvo; računalništvo; Italijanščino; šolska knjižnica; študijska skupina za gibalno govorne in glasbeno govorne stimulacije in ISGV; za gluhe, naglušne, slepe, slabovidne in gibalno ovirane; mentorska mreža Centrov. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA S Tednom vseživljenjskega učenja tudi v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu širimo in razvijamo zamisel in prakso vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Zavedamo se, da poteka učenje v vseh življenjskih obdobjih in je namenjeno vsem ljudem, v vseh okoliščinah in vlogah. S prireditvami, ki smo jih pripravili želimo približati pojmovanje, da je vseživljenjsko učenje pot h kakovostnejšemu življenju in osebnostnemu razvoju posameznika na različnih nivojih. SODELOVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V RAZLIČNIH KOMISIJAH IN STROKOVNIH TELESIH Strokovni delavci Centra sodelujejo v: komisiji za usmerjanje pri CKSG Portorož v komisijah za sprejem šolskih novincev, za katere se predvideva odlog všolanja ali predčasno všolanje v glavnem odboru Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije v izvršnem in nadzornem odboru Društva logopedov Slovenije v maturitetnih komisijah-zunanji člani za otroke s posebnimi potrebami v komisiji za kurikularno prenovo za področje gluhih, naglušnih otrok in otrok s motnjami v govorno jezikovnem razvoju 43 v področni skupini za kurikularno prenovo za VIZ OPP GJM v projektu, ki ga podpira Urad varuha človekovih pravic » Zagovornik, glas otroka« SODELOVANJE Z DRUGIMI USTANOVAMI Uspešno delovanje Centra je v veliki meri odvisno od kontinuiranega in kvalitetnega sodelovanja z vsemi, ki so v okolju odgovorni za uspešen razvoj otrok s posebnimi potrebami. Zato smo tudi v preteklem šolskem letu krepili stike z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, v katerih smo izvajali dejavnost. Prav tako tudi s CSD in zdravstvenimi domovi na celotnem terenu. Vrata Centra so bila tudi med tem šolskim letom odprta za številne obiske. Tako so že redni obiskovalci v Centru študentje Pedagoške fakultete v Kopru, tako z oddelka za vzgojiteljice kot z oddelka za razredni pouk. Obiskali so nas tudi učenci nekaterih osnovnih šol na obali. Posameznim študentom smo pomagali pri iskanju literature za seminarske in diplomske naloge. Srednješolke so se vključevale v prostovoljno delo in tako spoznale delo in poslanstvo defektologa. Redno strokovno sodelovanje poteka z obema Centroma v Mariboru in Ljubljani, ORL Kliniko v Ljubljani, Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavodom RS za šolstvo Ljubljana in enoto v Kopru, Pedagoško fakulteto v Kopru in Ljubljani. OBLIKOVANJE IN DELOVANJE ODDELKOV ZA PREDŠOLSKE OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Z MAS - POROČILO O PROJEKTU ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 1. Opis projekta V šolskem letu 2012/2013 smo nadaljevali z razvojnim projektom uvajanje novosti oblikovanja in delovanja oddelkov za predšolske otroke s posebnimi potrebami z avtističnimi razvojnimi motnjami. V poročilu se bomo osredotočile na spremembe, ki so nastale v tem šolskem letu v primerjavi s šolskim letom 2012/2013. 2. Opis oddelka 2.1. Sprememba v oddelku Šolsko leto zaključujejo trije otroci. Dva dečka sta bila v oddelek za predšolske otroke s posebnimi potrebami z avtističnimi razvojnimi motnjami vključena že lansko šolsko leto. Z mesecem oktobrom se je v oddelek začel občasno vključevati še deček, ki je obiskoval redni vrtec, potekal pa je postopek preusmeritve v naš oddelek. Vključil se je meseca februarja. V oddelku so tako sedaj trije dečki stari 4 in 6 let. Vsi trije bodo naslednje leto še naprej obiskovali naš vrtec. 3. Evalvacija 3. 1. Vrednotenje napredka otrok z MAS glede na področja socializacije, komunikacije, imaginacije - socializacija Otroci izkazujejo željo po interakciji z drugimi. Deček, ki obiskuje oddelek že četrto leto išče stik predvsem z mlajšim dečkom, vendar ne vedno na ustrezen način. V interakcijo z njim poskuša vstopati preko posnemanja njegovega vedenja, spuščanja različnih glasov ipd. Ob tem se smeje in čaka na reakcijo tega otroka. 44 Mlajši deček potrebuje in išče veliko pozornosti odrasle osebe, stvari želi početi sam, a v bližini odraslega. Deček, ki se je v oddelek vključil v tem šolskem letu, ima na področju socialnih spretnosti največ težav. Ima zelo močne interese (avtomobilčke, steze z žogicami….), najraje se igra sam s sabo, odrasle v svojo igro redko sprejme. Otrokom se priključi le, kadar od njih želi igračo ali kakšen predmet. Interakcije z odraslimi so pri njemu enosmerne, vezane na njegove interese in potrebe. Najmlajši deček in deček, ki se je vključil letos, izkazujeta navezanost na starše, po njih sprašujeta. Deček, ki je z nami že tretje leto po starših sprašuje bolj zaradi posnemanja ostalih dveh dečkov. Otroci bolje upoštevajo skupino, skupinska pravila. Med njimi prihaja do sodelovanja, tudi do krajših medsebojnih iger, ki niso izzvane s strani vzgojiteljic. Manj je izbruhov jeze, tudi nesprejemljivega vedenja (udarjanja, porivanja itd.), avtoagresije, kar je bilo močno prisotno še v začetku tega šolskega leta. Med njimi prihaja tudi do posnemanja, ki pa ni samo nesprejemljivo. - komunikacija V oddelku prilagajamo okolje za spodbujanje komunikacije, tako z vizualno podporo, kot učenjem gibov, gest, vzpostavljanje očesnega kontakta. Na področju komunikacije so napredovali vsi otroci. Najmlajši deček z okoljem komunicira preko govora. Govor je zelo razvit in zelo prisoten. Uporablja ga kot sredstvo komunikacije. Z njim izraža svoje želje, komentira dogajanja okoli sebe. Postavlja vprašanja in nanje tudi odgovarja. Tvori dolge, večbesedne stavke. Preko govora išče stike, a predvsem z odraslimi. Besedno izražanje je zelo bogato, jezik je zelo pravilen. Na določena vprašanja večkrat odgovori s stalnimi frazami, ki se ne spreminjajo, prisotno je govorjenje o izključno lastnih interesih. Razume tudi kompleksnejša navodila. Pri šestletnemu dečku, ki naš oddelek obiskuje že več let, se govor postopno razvija. Za komunikacijo uporablja posamezne besede, s katerimi poimenuje predmete, osebe, pojme, ki jih vidi na slikah ali v okolici. Začenja jih uporabljati tudi spontano. Sprašuje »kaj je to?«, Sprašuje »kaj je to?«, odgovarja z »ja« in »ne«, pri tem občasno še vedno prihaja do nerazumevanja (reče npr. da ne bo lulal, a kljub temu lula). Še je prisotno ponavljanje vprašanja preden odgovori. Posamezni stavki so tudi večbesedni: »Tega nočeš«, »na plažo z mamo«. Obravnavane besede si hitro zapomni, jih poveže s sličicami/fotografijo in kasneje tudi ponovi, poimenuje. Kratke in pogosto uporabljene besede jasneje izraža, daljše pa so slabo razumljive, zamenjuje v njih zloge. Več je razumevanja povedanega, zaradi tega je manj izbruhov jeze. Razume enostavnejša in stalna navodila, jih tudi izpolni. Večkrat sta prisotna poseben ton in intonacija govora. Ima pa deček slabše razvito neverbalno komunikacijo, manj je očesnega kontakta in posnemanja. Deček, ki se je v oddelek vključil v tem šolskem letu, uporablja komunikacijo predvsem z namenom zadovoljevanja svojih potreb. Posamezne besede, tudi dvobesedne fraze uporabi funkcionalno, predvsem z namenom sporočanja, kadar nekaj želi oz. ne želi (lulat, hiško, to, pil, daj mi, bodi tiho…). Napreduje na področju posnemanja in vzpostavljanje očesnega kontakta. Ima dober spomin za slišano, besede kasneje tudi večkrat ponovi. Prisotna je odložena eholalija. Govor je močno prisoten, je pa nam nerazumljiv. Veliko je samogovora, petja pesmic, ponavljanja vedno istih fraz in izrazov, nekatere besede so tudi v italijanskem jeziku. - imaginacija Pri starejšem dečku, ki je v oddelek vključen že četrto leto, je prisotno posnemanje risanih junakov in živali iz pravljic, videnih risank. Posnemanje je podkrepljeno z gibi in glasovi, ki so za skupino in včasih tudi za okolico moteči. 45 - težave s hranjenjem Dečka, ki sta v oddelek vključena dlje časa uživata raznovrstno hrano. Oba sta še vedno na brezglutenski dieti, starejši tudi na brezcaseinski. Mlajši deček je nazadoval v samostojnosti, potrebuje več spodbud in nagrajevanja. Obroke tudi večkrat odklanja. Starejši pa je na področju hranjenja zelo napredoval. Hrane ne zavrača, jasno pa pove in pokaže, česa ne želi jesti. Med jedjo ni več prisotnega kričanja, vstajanja od mize. Še vedno uporabljamo nagrajevanje in pohvale, ki mu veliko pomenijo. Ločevanje različne hrane ni več vedno potrebno. Deček, ki se je vključil v mesecu februarju se prehranjuje z zelo enolično hrano, tako doma kot tudi v vrtcu. V tem šolskem letu nam je pomembno, da s skupino je, da hrane, ki jo uživa ne odklanja in se navaja na sedenje pri mizi (da od nje ne vstaja in je ne zapušča, dokler ne poje). 3. 2. Vrednotenje napredka otrok z MAS glede na posamezna področja kurikula za vrtce Dejavnosti v skupini so še vedno skrbno načrtovane in vodene, pri čemer upoštevamo načelo od konkretnega k abstraktnemu. Pri načrtovanju dejavnosti izhajamo iz otrokovih močnih področij, otroci napredujejo po majhnih korakih. Med izvajanjem posameznih aktivnosti otroci potrebujejo nadzor in vodenje odrasle osebe, se pa na določenih področjih (npr. pri skrbi zase, opravljanje potrebe, umivanje rok, oblačenje, obuvanje, elementi metode TEACCH) že izkazuje večja samostojnost pri dečkih, ki sta vključena že več let. Postopno zmanjšujemo slikovne opore za ta dva dečka. Že v preteklem šolskem letu smo se intenzivneje lotili strukturiranega poučevanja. Z njegovo uporabo smo zmanjšali moteče dejavnike, ki otrokom onemogočajo razumevanje in osredotočanje in posledično vodijo do izbruhov jeze. S stalnimi vizualnimi navodili, ki jih prilagajmo posameznemu otroku glede na njegove težave, zagotovimo boljše razumevanje in tudi večji občutek varnosti. Urnik smo za vsakega otroka v tem šolskem letu nadgradili, uporabljamo slikovni nivo, pri dečku, ki se je vključil februarja, slike občasno podkrepimo s fotografijami. Vsak deček ima tudi svoj delovni kotiček, v katerem se nahaja njegova delovna mizica, material za samostojno delo z jasnimi in nedvoumnimi navodili. Pri dečkih, ki sta z nami dlje časa, smo uvedli sistem nagrajevanja, zbiranje pozitivnih »smeškov« po vsaki zaključeni aktivnosti, ki jih bomo prenesli tudi izven delovnega kotička. Deček, ki se je v oddelek vključil v tem šolskem letu, se na rutino lepo navaja. Ob spodbudah in vodenju uspešno uporablja urnik za načrtovane dejavnosti, ga tudi upošteva. Neustrezno in nepravilno pa reagira na zahteve in prepovedi, takrat udarja odrasle in v predmete v bližini. S tem se bomo še intenzivneje ukvarjali v naslednjem šolskem letu. Poudarek bomo namenili tudi razumevanju navodil. - gibanje Poleg rednega in stalnega vključevanja v naravne oblike gibanja zunaj kot tudi v telovadnici pri otrocih preko gibanja spodbujamo in razvijamo komunikacijo, socializacijo in interakcijo. Pri otrocih se preko iger z žogo razvija sodelovanje (podajanje, brcanje, tudi metanje na koš), tako z odraslim, kot vrstniki. Igra izmenjevanja je prisotna tudi z vozili, frnikolami. Igramo se na »tri, štiri…zdaj« (podajanje, žgečkanje), za intenzivnejši očesni kontakt. 46 Imajo pa vsi trije otroci veliko energije in veliko potrebe po gibanju, ki jim ga skušamo omogočiti vsak dan. - jezik Otroci širijo zanimanje za knjige, obravnavane zgodbice. S pomočjo slik in ilustracij dopolnijo zgodbico, najmlajši deček posamezne obravnavane zgodbe tudi samostojno pripoveduje. Z različnimi metodami in načini spodbujamo govor pri otrocih (s prilagojenimi zgodbicami, sličicami, gibi itd.). Podaljšuje se pozornost in koncentracija pri delu v kotičku. Pri dečku, ki je najdlje vključen v naš oddelek je prisotnih več težav pri usmerjanju in ohranjanju pozornosti. Preko fotografij in sličic otroci razvijajo besedni zaklad, posamezne besede smiselno uporabijo tudi kasneje. So pa vsi otroci enkrat tedensko vključeni v logopedsko obravnavo. - umetnost Več je vključevanja v petje otroških pesmic, tudi samoiniciativnosti v izbiri želenih pesmic. Starši pripovedujejo, da izbrane pesmice otroci prepevajo tudi doma. Podaljšuje se vztrajnost pri likovnem ustvarjanju, izbruhov jeze je mnogo manj. Otroci operirajo z različnimi materiali in likovnimi tehnikami. So tudi natančnejši pri vodenem likovnem ustvarjanju. Tudi deček, ki se je vključil v tem šolskem letu se ob nagrajevanju, vodenju in spodbujanju odrasle osebe vključi v vse oblike likovnega ustvarjanja. V tem šolskem letu smo se več pozornosti namenili tudi razvijanju grafomotorike in grafomotoričnim vajam. Enkrat tedensko smo se družili z učenci prvega razreda in otroci razvojnega oddelka. Imeli smo skupno glasbeno urico (prepevanje otroških pesmi ob kitari, rajanje ob glasbi). - družba Ni večjih sprememb, širi se besedišče, otroci se udeležujejo prireditev, praznovanj rojstnih dni, ogledov glasbenih pravljic. Oba dečka, ki sta vključena dlje časa, opažata spremembe v skupini oz. oddelkov in odsotnost članov v njej (tako vrstnikov kot vzgojiteljic) in po njih sprašujeta. - narava Otroci opažajo spremembe v naravi, prepoznavajo letne čase, vremenske pojave, jih tudi opišejo (predvsem najmlajši deček). S področja narave širijo besedni zaklad, učijo se novih pesmic. - matematika Otroci se seznanjajo s pojmi visoko-nizko, dolgo-kratko, toplo-hladno, mrzlo-vroče, odprto- zaprto. Razvrščajo na osnovi kriterijev (sadje – zelenjava), štejejo in nastavljajo količine (najmlajši deček do 5, starejša dva tudi čez 10). Napredujejo v spoznavanju številk, vrednosti količin, znajo poiskati pare. - igra Najmlajši deček po predmetih in igračah posega samoiniciativno. Najraje se igra sam z odraslo osebo, ki jo 47 želi voditi v svoji igri. Razvija se domišljijska igra (kuhanje, gradnja mostov, pralnice, živali v hiško…). Želi igračo, ki jo imajo drugi, potrebuje spodbude, da jim je ne vzame, da počaka in pride na vrsto. Igrače, ki jih prinese od doma ali pa jih ima rad v vrtcu, deli z odraslimi, učimo ga, da jih deli tudi z vrstniki. Zunaj so mu všeč garaže, zapornice in semaforji. Rad teka, poskakuje po prostoru, se igra na igralih. Všeč so mu igre lovljenja, skrivanja. Nekajkrat izmenja žogo z odraslo osebo, tudi z vrstniki. Rad ima tudi tekmovalne igre. Povečuje se interes za dejavnosti sestavljanja (sestavljanje, natikanje, razvrščanje…). Starejši deček, ki je z nami že dlje časa igro razvija predvsem preko posnemanja najmlajšega dečka. Je pa njegova funkcionalna igra že vedno slabo razvita. Podaljšuje se čas vztrajanja v vodeni skupinski igri. Sodelujejo in se vključujejo v vodene igre z žogo, kjer prihaja do izmenjevanja z odraslo osebo, tudi z otroki. Pri dečku, ki se je vključil v tem šolskem letu je igra zelo stereotipna. Od igrač največkrat poseže po hiški, frnikolah, všeč so mu tudi avtomobili, je pa njegova igra zelo stereotipna (avtomobili v vrste, kroglice po hiški, vedno v istem urejenem vrstnem redu). V njej je tudi vztrajen. Postopno ga navajamo na izmenjevanje v igri z odraslo osebo (na »tri-štiri-zdaj«). Igrač ne zna deliti z drugimi, razjezi se, če se poskušamo priključiti njegovi igri, jo usmerjati. Najraje se igra sam. Rad opazuje tudi dogajanje skozi okno, ob tem je prisotno avtostimulativno vedenje. 3. 3. Sodelovanje s starši Tako kot lansko šolsko leto tudi letos sodelovanje s starši poteka vsakodnevno ob prihodu otroka v vrtec. Informacije in dogajanje v vrtcu in doma si redno izmenjujemo. Vsi starši so vključeni v strokovne skupine za pripravo in evalvacijo individualiziranega programa za posameznega otroka. Strokovni skupini za oba dečka vključena v oddelek že več let, sta se sestali trikrat. S starši dečka, ki se je vključil meseca februarja, smo najprej skupaj načrtovali postopno vključitev v oddelek, potem pa se z njimi še dvakrat sestali v okviru strokovne skupine za pripravo in evalvacijo individualiziranega programa. Starši so imeli vseskozi možnost svetovanja in izmenjave povratnih informacij o otrokovem napredku s člani strokovne skupine. S starši najmlajšega dečka smo skupaj s svetovalno službo organizirali več srečanj, na katerih smo se z obema staršema dobili ločeno. Govorilne ure smo načrtovali po potrebi, poleg formalnih oblik sodelovanja pa smo s starši sodelovali tudi na skupnih druženjih ob zaključku koledarskega in šolskega leta. 3. 4. Timsko delo znotraj ustanove ter povezovanje z drugimi institucijami, strokovnjaki v šol.l. 2012/2013 Strokovno skupino za posameznega otroka smo sestavljali vzgojiteljica, vzgojiteljica defektologinja, psihologinja, socialna delavka, logopedinja in delovna terapevtka. Člani tima so bili tudi starši. Z delovno terapevtko in logopedinjo, ki otroke obravnavata individualno, smo občasno skupno načrtovale posamezne dejavnosti. Udeležile smo se nekaj seminarjev, kjer smo pridobile nova znanja in metode dela z našimi otroki. Z učiteljico, ki poučuje 1. razred nižjega izobrazbenega standarda, smo načrtovali enkrat tedensko skupno 48 glasbeno dejavnost. Tako so se naši otroci družili z večjo skupino otrok. S šolsko svetovalno službo (psihologinjo in socialno delavko) smo načrtovali skupna srečanja s starši enega izmed dečkov. Zaradi te problematike smo se povezali s CSD Koper, organizirali timski sestanek in se udeležili multidisciplinarnega timskega sestanka na centru za socialno delo. 3. 5. Usposabljanje in izobraževanje strokovnih delavcev V preteklem šolskem letu smo se udeležili naslednjih izobraževanj oz. predavanj: - Mreže učečih se šol 2, Sodelovanje s starši (Šola za ravnatelje) - Na potri govora in jezika (CKSG Portorož) - Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja (CKSG Portorož) - PAS Tattile – Feuerstein (Trst, Italija) - Uvod v ABA terapijo (Center za sluh in govor Maribor) - Razvoj jezikovnih in matematičnih veščin po metodi Montessori (Ljubljana) 4. Vrednotenje ustreznosti Smernic za vzgojno-izobraževalno delo z otroki z MAS v tem šolskem letu Tako kot lansko šolsko let menimo, da so smernice za vzgojno-izobraževalno delo z otroki z MAS ustrezne. Kljub manjšemu številu otrok v skupini, kar omogoča individualnejši pristop pa bi bilo za učinkovitejši napredek otrok potrebno delo »ena na ena« (zlasti pri modifikaciji vedenja, učenju zgodnjih komunikacijskih spretnosti). Otrokom z MAS bi bilo potrebno govorno-jezikovno obravnavo omogočiti večkrat tedensko. 5. Usmeritev za nadaljnje delo V prihodnjem šolskem letu s predšolsko obravnavo nadaljujejo vsi otroci. Predvidoma se nam bo pridružil še en deček, skupaj s starši so si oddelek še nekajkrat ogledali. Je pa deček še v postopku usmerjenja in pridobivanju diagnostične ocene. Želimo si nadaljevati in nadgraditi sodelovanje z nižjimi razredi (organiziranje skupnih dejavnosti izven centra, skupne glasbene in ustvarjalne urice). Upamo tudi na več timskega sodelovanja učiteljev znotraj našega centra, ki poučujejo otroke z MAS. Delovna terapevtka se v tem šolskem letu izobražuje s področja senzorne integracije. Skupaj z njo in njenimi znanji se bomo bolj sistematično lotili opazovanja otrok in iskali rešitve za določena vedenja. Z novim šolskim letom bomo otrokom lahko omogočili umiritev oziroma sproščanje v multisenzorni sobi (soba za sproščanje Snoezelen), kamor se bodo otroci lahko odmaknili, kadar bodo vznemirjeni. V njej se bodo lahko sprostili in spodbujali občutenja. Želimo si več povezovanja in sodelovanja med ustanovami, ki izvajajo program oddelkov za predšolske otroke s posebnimi potrebami z avtističnimi razvojnimi motnjami ali imajo vključene otroke z MAS (mogoče v obliki študijskih skupin). 6. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri rehabilitaciji otrok z MAS 49 Pri rehabilitaciji otrok so sodelovali naslednji strokovnjaki: vzgojiteljica, vzgojiteljica - defektologinja, psihologinja, delovna terapevtka, logopedinja, socialna delavka, fizioterapevtka, strokovni delavci ZD Lucija ter strokovni delavci ZD Koper (delovna terapevtka). 7. Težave pri delu z otroki z MAS - vedenjska problematika, ki se počasi izboljšuje, pri dečkih, ki sta v oddelek vključena že več let. - posnemanje neustreznih vzorcev drugih otrok (kriki, jok, jeza, pljuvanje, udarjanje). - neustrezno in nepravilno reagiranje na zahteve in prepovedi (udarjanje odraslih in predmetov v bližini) in enolično prehranjevanje pri dečku, ki se je vključil letos. 8. Nova strokovna literatura - Hilsen L. (2013). Young learnes with Autism Spectrum Disorders (Age 3-10). London and Philadelphia: Jessiaca Kingsley Publishers - Burmesister C. (2009). Strategies for students with Sensory Processing Impairments. Desert/mountain SELPA - (2000). Teaching students with autism (A resourse guide for schools). British Columbia. Ministry of education. Special Programs Branch 50 INDIVIDUALNA POROČILA STROKOVNIH DELAVCEV SENKA BAJEC PODROČJE DELA (šola, DSP …) - ŠOLA - DSP Obseg dela (število ur): ŠOLA (ISGV) : 5 ur DSP : 22 ur (v začetku šol leta), 19 ur (na koncu šolskega leta) Vsebine dela (predmeti): - ISGV v CKSG Portorož - DSP na Srednji šoli Izola Realizacija: Za vsakega učenca je bil v začetku šolskega leta izdelan individualiziran program. Moj del programa je bil pri vseh učencih realiziran. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA – Tanja Rupnik Vec: CKSG Portorož, 27.8 - MOTIVACIJSKI POGOVORI – Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič: Avditorij Portorož, 31.8. - PREDSTAVITEV SLUŠNIH APARATOV BELTONE – Nika Brajdih, Peter Stantič: CKSG Portorož, 6.11. - KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc… : CKSG Portorož, 18.10. - PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, 2.1. - MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI – Terezija Valentin, Tomaž Mikeln: CKSG Portorož, 2.1. - USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18.3. - POGOVOR S TEREZO ŽERDIN – Gledališče Koper, 23.4. - UVOD V MREŽE UČEČIH SE ŠOL – Polona Peček: CKSG Portorož,11.6. SUPERVIZIJA – Barbara Gogala: CKSG Portorož, 23.10., 23.11., 14.12., 18.1.,15.2., 22.3., 24.6. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - Sestavljala sem urnike - Izpolnila sem statistično poročilo za OŠ - Pomagala sem pri nakupu novoletnih daril za otroke - Spremljala sem učence na dnevih dejavnosti - Sodelovala sem v predstavi Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna - Redno sem se udeleževala aktivov AMSRP PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Še naprej želim izvajati ure DSP na Srednji šoli Izola in ISGV v CKSG Portorož. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V CKSG Portorož sem nudila individualno pomoč (ISGV) 5 učencem 8. in 9. razreda. Učencem sem pomagala pri urejanju zapiskov, izdelavi povzetkov snovi, skupaj smo ponavljali tudi snov za določen predmet. Poudarek 51 je bil na predmetih, kjer je imel učenec največ težav. Z učenci sem individualno pisala tudi preizkuse znanja.V delo sem vključevala tudi igranje družabnih in miselnih iger, vaje za širjenje besedišča, branje z razumevanjem in pogovor o različnih temah. Sodelovala sem s svetovalno službo, razrednikoma, učitelji in po potrebi tudi s starši. Na SGTŠ Izola sem nudila DSP 14 učencem gostinskih smeri (3-letni in 4-letni program). Učencem sem pomagala pri večanju delovne koncentracije in organiziranosti pri učenju – skupaj smo urejali zapiske, povzetke snovi in ponavljali snov. Poudarek je bil na predmetih, kjer je imel učenec največ težav. Sodelovala sem s svetovalno delavko, razredniki , učitelji in po potrebi tudi s starši. TEA BLAŽIČ PODROČJE DELA Preventivno delo z rednimi presejalnimi logopedskimi pregledi 5-letnih otrok, kontrolni logopedski pregledi, presejalni logopedski nareki v 3. razredu OŠ, spremljanje oziroma občasne obravnave, redne logopedske obravnave, delo znotraj skupin za osebe z motnjo fluentnosti, svetovanje staršem, vzgojiteljem in učiteljem, sodelovanje s svetovalnimi službami vrtcev in šol po terenu, izvajanje DSP, predavanja za starše delo znotraj DlogS (aktivno članstvo v Sekciji za motnje fluentnosti, administracija spletne strani društva DlogS). OPIS POPULACIJE MAVRICA VRTEC SEMEDELA VRTEC CKSG (enoti Ankaran in IZOLA Hrvatini) (enoti Školjka in Livade) USTANOVA POPULACIJA PATOLOGIJA oz. PODROČJE DELA predšolska, šolska, motnje fluentnosti; fonološko-artikulacijske odrasli zaostanek/odstopanje v govorno-jezikovnem razvoju motnje; osnovnošolska, srednješolska skupine za osebe z motnjo fluentnosti 5 let triažni govorno-jezikovni pregledi 3-5 let zaostanek/odstopanje v govorno-jezikovnem razvoju, fonološkoartikulacijske motnje 4-5 let DSP 5 let triažni govorno-jezikovni pregledi 4-5 let fonološko-artikulacijske motnje 52 MORJE (enote Ježek, VRTEC CIRILA OŠ HRVATINI (in OŠ LUCIJA podružnica KOSMAČA Lucija, Ankaran) PIRAN Strunjan) 5 let triažni govorno-jezikovni pregledi 4-5 let fonološko-artikulacijske motnje prva triada fonološko-artikulacijske motnje; MBP; presejalni logopedski narek v 3. razredu, druga triada MBP, motnje fluentnosti prva triada fonološko-artikulacijske motnje; MBP; presejalni logopedski narek v 3. razredu, druga triada fonološko-artikulacijske motnje, MBP ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI VRTEC MORJE SEMEDELA VRTEC VRTEC MAVRICA LUCIJA (enote (enoti in IZOLA Ankaran CKSG Lucija, Ježek, Hrvatini) (enoti Školjka in Livade) Strunjan) Ambulantno delo je potekalo en dan v tednu v popoldanskem času. Skupine za motnje fluentnosti so potekale trikrat v mesecu v popoldanskem času. Vsak termin v mesecu je bil namenjen drugi starostni skupini. Delo v enoti Školjka je potekalo en dan na teden, delo v enoti Livade pa en dan na teden na 14 dni. DELOVNI POGOJI Delo v enoti Školjka je potekalo v za to namenjenem posebnem prostoru. Enota Livade nima posebnega prostora, kjer bi lahko potekale logopedske obravnave, zato je delo potekalo v zbornici enote. Prostor je sicer ustrezen kot začasna rešitev, vendar se mora poudariti, da za obravnave ni primeren. Tekom dela so moteča vstopanja ostalih delavcev enote, kar precej moti proces obravnave. Delo v enotah je potekalo izmenično na 14 dni, en dan v tednu. DELOVNI POGOJI Enota Ankaran je imela za delo ustrezne pogoje. Delo je potekalo v za to posebej namenjenem prostoru. Prostor v enoti Hrvatini za obravnave ni bil primeren. Delo je namreč potekalo v fotokopirnici šole, za katero se je ocenilo, da je najbolj primeren prostor od vseh možnih prostih prostorov ustanove. Prostor ima za delo neprimerno opremo, prav tako pa ne more zagotoviti nemotenega dela. Slednji je bil pogosto moten s strani delavcev šole, kateri so, razumljivo, prihajali fotokoirati material. Delo je potekalo en dan v tednu na 14 dni. DELOVNI POGOJI Delo v vseh treh enotah je potekalo v pomožnih prostorih, ki imajo prvotno drugačno namembnost (knjižnica, likovni prostor). Prostori so bili sicer neprilagojeni (previsoke mize, ni ogledala…), so pa zagotavljali mir in nemoteno delo. 53 CIRILA OŠ HRVATINI OŠ (in podružnica KOSMAČA Ankaran) PIRAN Delo je potekalo en dan v tednu. DELOVNI POGOJI: Za delo na šoli je namenjen poseben prostor. Ponovno bi izpostavila in se pritožila nad izredno slabim zračenjem oziroma hlajenjem prostora v toplejših mesecih leta. Zaradi navedenega je delo otrok, ki že sicer težje zbrano delajo, zelo oteženo. Delo v enotah je potekalo izmenično na 14 dni, en dan v tednu. DELOVNI POGOJI Podružnica Ankaran je imela za delo ustrezne pogoje. Delo je potekalo v za to posebej namenjenem prostoru. Delo s šolsko populacijo je v OŠ Hrvatini potekalo v že prej omenjeni fotokopirnici šole. Pripombe nad delovnimi pogoji so navedene znotraj letnih poročil za posamezne ustanove. SODELOVANJE S STARŠI V vseh ustanovah sem po potrebi sodelovala s starši, bodisi preko govorilnih ur, svetovanja ali pa neposrednega dela med obravnavami. Izvedla sem tri predavanja za starše. USTANOVA VRSTA predavanje starše Vrtec Semedela, enota predavanje Ankaran starše predavanje OŠ Cirila Kosmača Piran starše Vrtec Mavrica Izola NASLOV za GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU za GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU za RAZVIJANJE PREDBRALNIH IN BRALNIH SPOSOBNOSTI SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI V vseh ustanovah sem sodelovala s svetovalno službo. Po potrebi je sodelovanje potekalo z izvajalci dodatne strokovne pomoči in psihologinjo CKSG. IZOBRAŽEVANJE KRAJ CKSG CKSG CKSG KAJ seminar seminar seminar URI-SOČA predavanje CKSG seminar NASLOV TRAJANJE Na poti govoru in jeziku 16 ur Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja 8 ur Joj, moj glas 16 ur Procesiranje govora in jezika, 8 ur dr.Iliasa Papathanasioua. Delo z osebami z motnjo jecljanja 16 ur REALIZACIJA PROGRAMA Program dela sem realizirala. Udeležila sem se predvidenih izobraževanj. MATJAŽ BOROVNIČAR 54 PODROČJE DELA (šola, DSP …) šola Obseg dela (število ur): 14 h Vsebine dela (predmeti): LVZ (likovna vzgoja) in TIT(tehnika in tehnologija) Realizacija: V vseh razredih z NIS in rednega programom, ki poučujem je bila realizacija izvedena 100%. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Izobraževanja , ki sem se jih udeležil so potekala preko OŠ Šmarje. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Evropska vas (za evropsko vas so učenci izdelali platna na temo likovnega dela od Friedensreicha Hundertwasser). Novoletno božična delavnica ( izdelava novoletnih čestitk in okraskov origami). Izdelava novoletno božičnih okraskov in okraševanje šole. Izdelava ilustracije za gledališko predstavo. Pustna delavnica ( izdelava mask in srak, kot dekoracija za šolske prostore). Organizacija tehničnega dneva na temo OVE(obnovljivi energetski viri). Organizacija tehničnega dneva na temo Sečoveljske soline ( delovanje solin, zgodovina solin,…) PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Delati v novem šolskem letu še bolje kot v preteklem. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Poročilo o Evropski vasi je oddala Barbara Labor. Poročilo vezano na tehnične je bilo napisano in oddano od razrednikov. IVICA BUČAR-JEJČIČ Individualne slušne in govorne vaje – ambulantno v CKSG Mobilna služba v OŠ Piran, OŠ Sečovlje ter podružnici Sv. Peter I ) Ambulantno v CKSG sem ISGV nudila sedmim otrokom v obsegu 13 ur tedensko: Nelu Delošto, petletnemu, težko naglušnemu dečku, ki obiskuje vrtec v Izoli -1 uro Viktoriji Horvat, gluhi deklici s PV, ki je uspešno zaključila 5. r v OŠ Lucija – 1 uro Kiari Hace, težko naglušni deklici s ISA, ki je obiskovala 2. razred OŠ v Begunjah pri Cerknici, kjer ima tudi DSP iz ljubljanskega Zavoda - 1 uro Lianu Đivjaku, učencu 1. r., z zmerno GJM – 2 uri Erminu Zlatiću, učencu 3. r., z lažjo GJM - 1uro Arturju Valiču, otroku z MAS, učencu 4. r.- 1 uro. Eriku Longarju učencu 5. razreda NIS z zmerno GJM – 2 uri Eriku Kozloviču, učencu 5. razreda – 1 uro Klemnu Torkarju, učencu 5. r., z lažjo GJM – 1 uro Adelu Redžiču, otroku z GJM in ADHD, učencu 7. razreda – 2uri 55 II) V OŠ CK Piran sem opravljala DSP logopeda za 7 otrok: Ivanič Tadeja (6. r.), bo prešolan v CKSG Jana Golemaca (6. r.), razred ponavlja, logo DSP se zamenja z uro psihologa Eriko Brečko(8.r.), razred ponavlja Alexa Debernardija (5. r.) – 2uri Ruzzier Mitjo (5. r.) , Denisa Nusdorfer Kogovška (3. r.) in Aida Mašića (1. r.) skupno 8 ur tedensko. Vsi so otroci z GJM. Tadej Ivanič se bo prešolal v naš Center. Erika Brečko in Jan Golemac razred ponavljata. V OŠ Sečovlje sem DSP logopeda in surdopedagoga nudila petim otrokom: Gorela Matiji (8. r), Trampuž Maticu (8. r), Tei Orlač Nusdorfer (7. r) in Lari Peroša 6. razred, skupno 4 ure tedensko. Vsi, razen Matije, ki je težje naglušen, so učenci z GJM. V podružnici v Sv. Petru sem nudila 1uro DSP učencu z GJM, ki je obiskoval 2. r., Leonu Peroši. Leon Peroša in Tea Orlač Nusdorfer bosta razred ponavljala. Sodelovanje z učitelji in svetovalno službo je bilo dobro. Organizacija in delovni pogoji Organizacija dela je vsako leto zahteven projekt, saj se na istih delovnih mestih ob istih dnevih, pogosto tudi za istega otroka srečujemo različni izvajalci DSP. Problem so tudi šol. urniki, ki se med letom spreminjajo. Najboljše delovne pogoje sem imela na OŠ Sečovlje. Prostor je opremljen z računalnikom (ki je sicer zelo star), did. igračami in primernimi knjigami za logopedsko delo. V Sv. Petru delam v manjši jedilnici, kjer je ob sončni pripeki zelo vroče. V OŠ Piran je prostor primerno velik, opremljen s starim skoraj neuporabnim računalnikom in starim razmajanim pohištvom. V juniju (odvisno od vremena)se močno segreje, skozenj pa poteka debela prezračevalna cev, ki glasno brni, ko je prezračevanje vklopljeno. Knjige si lahko sposodim v knjižnici, tudi učbenike in jih hranim v prostoru. Na voljo imam radio s CD. Sodelovanje s starši je bilo sprotno ob oblikovanju, sprejemanju in evalvacijah IP. Kjer je bila problematika težja, smo se srečevali bolj pogosto v razširjenih strokovnih skupinah. Poleg ŠSS, učiteljev in drugih strokovnih delavcev sem v okviru razširjenih strokovnih skupin sodelovala še s pedopsihiatrinjama Dr. Mažer in dr. Kopilović, predstavnicami CSD Piran in Izola. KJE ? OŠ Piran OŠ Sečovlje CKSG KAJ ? konferenca konferenca seminar KOMU JE BILO NAMENJENO? Učiteljem, ŠSS, vodstvu Učiteljem, ŠSS, vodstvu udeležencem NASLOV Predstavitev učencev Predstavitev učencev Od malčka do vseznalčka IZOBRAŽEVANJE: KJE KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: TRAJANJE (vpišeš samo za (ustanova)? seminar, posvet, kongres)? seminar, kongres…) Ljubljana ORL kongres Novosti na področju 8 ur PV 56 Avditorij Ljubljana ZGNL predavanje seminar predavanja V. Ščuka 2 uri Socialno učenje 16 ur Novosti na področju 4 ure PV-Cohlear Med letom sta pri meni hospitirali dve študentki iz PEF Koper. Sem članica tima za polžkov vsadek in sem bila prisotna na organiziranih srečanjih. Enkrat tedensko sem v popoldanskem času delala v ORL ambulanti kot avdiometristka, za kar sem bila posebej plačana. Za to delo bi potrebovala dobro zvočno izoliran prostor, saj se v kabino sliši hrup s hodnika, iz sosednjih ambulant in od zunaj. Pomagalo bi že novo okno, oblazinjena vrata in luči, ki ne brnijo. Menim, da je bil zastavljeni program realiziran. 57 ANJA CERKVENIK PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola – razredničarka 3./4. razreda Obseg dela (število ur): 24,5 ur/teden Vsebine dela (predmeti): SLJ, MAT, SPO, NIT, KOM, RAČ, DRU, LVZ, DOP, RU IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Mreže 2 Supervizija (Barbara Gogala) DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - jutranje dežurstvo in dežurstvo med odmori za malico ob ponedeljkih - koordinatorica Ekošole - vodja aktiva šole - namestnica NPZ - mentorica večim študentkam - organizatorka in spremljevalka na dnevih dejavnosti - udeležba na aktivih, roditeljskih sestankih, govorilnih urah, timskih sestankih in strokovnih skupinah Talenti za katedrom 2013 v vlogi Male čarovnice objava člankov o poteku aktivnosti na naši šoli v Solnem cvetu, Šolskih razgledih, Primorskih novicah, spremljevalka otrok v šoli v naravi v Peci PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V naslednjem šolskem letu bi si želela poučevati učence, ki sem jih v preteklem letu, saj poznam njihove specifike in bi rada utrdila njihovo znanje predvsem na tistih področjih, kjer so šibki, ter nadgradila njihova močna področja. V kolikor se bodo člani aktiva strinjali, bi z veseljem sprejela še en mandat kot vodja aktiva. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Delo v kombiniranem oddelku je bilo v začetku naporno, saj učenci niso bili vajeni takega načina dela. Veliko časa smo namenili temu, da smo se navajali eden na drugega, se učili, da počakamo na besedo, se pogovarjali o potrebah vsakega posameznika v razredu itd. Vsak posamezni učenec je zahteval mojo stalno prisotnost in pozornost ob vsaki aktivnosti, kar je bilo naporno. Učenci so lepo napredovali, sproti smo reševali problematike in konflikte, ki so se pojavljali. Pogosto smo k sebi povabili svetovalno službo, ki nam je pomagala prebroditi razne dileme, in nas je usmerjala, ko smo imeli občutek, da ne znamo naprej. Veselili smo se tudi številnih obiskov študentk, ki so z veseljem delile svoje ideje in nam popestrile naše vsakdanje delo ter spoznavale delo v našem razredu. Po dveh letih vodenja aktiva šole lahko rečem, da sem pridobila izjemne izkušnje in sem vesela, da sem sprejela ta izziv. Svoje sodelavce sem doživela še v drugi luči. Nekateri so me presenetili, podprli moje ideje, mi svetovali in usmerjali, cenili trud in čas, ki sem ga namenila organizaciji dejavnosti, delavnic, srečanj aktiva šole itd. Težko sem se sprijaznila s tem, da nekomu nikoli ne bo prav, kar človek naredi, čeprav v to vloži ves svoj trud in del sebe. Naučila sem se potrpežljivosti, kritičnega pogleda in sprejemati mnenja ostalih, četudi so bila drugačna od mojega. 58 HELENA DODLEK PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola, DSP, ISGV Obseg dela (število ur): Šola: 9,5 ur DSP: 13ur, ISGV: 4 ure Vsebine dela (predmeti): V šolskem letu sem bila zaposlena kot učitelj naravoslovja, biologije in zbirne vsebine Turistična vzgoja. Biologija: 8. r. - 1,5 ure, 9.r. - 2 uri = skupaj 2,5 ure Naravoslovje: 6.r. – 2 uri, 7.a in 7.b. – 3 ure = skupaj 6 ure Izbirne vsebine: 7. r. – 1ura = skupaj 1 uri DSP: Vrtec Koper: 3 ure , Vrtec Izola: 7 ur, vrtec Lucija: 3ure = skupaj 13 ur Realizacija: Sodelovala sem pri vseh aktivnostih, ki so se preko šolskega leta odvijale na šoli in bila vključena v šolske projekte. V okviru Ekošole sem izvedla z učenci 6., 7. in 8. razredov EKOKVIZ. Udeležila sem se različnih strokovnih izobraževanj, ki so bila organizirana v šoli in izven nje in šolskih aktivov. Vsebinsko sem pripravila in vodila izvedbo naravoslovnih dni. Sodelovala v Unescovem projektu - Drevo pred našo hišo z učenci 7-ih razredov in pripravila poročilo za Unescov projekt Posvojimo spomenik, ki je trajal od leta 2004 do 2006. Na terenu sem v vrtcu Prisoje nudila dodatno strokovno pomoč eni deklici v predšolskem oddelku v obsegu 3 ur na teden, V vrtcu Lucija 3 ure na teden in v vrtcu v Izoli, štirim otrokom 7 ur na teden. (100%realizacija) Udeležila sem se popoldanskih delavnic v vrtcu za starše in otroke v oktobru in Ciciolimpiade v mesecu maju, ki jo vsako leto organizira vrtec Izola. Realizacija ur po posameznih predmetih je razvidna iz dnevnika razreda. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA; Tanja Rupnik Vec, Portorož, 27.8.2012 MOTIVACIJSKI POGOVORI; Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Avditorij Portorož, 31.8.2012 KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK; Mateja Gačnik, Janja Urbanc, CKSG Portorož, 18.10.2012 UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI; Marko Krota, CKSG Portorož, 18.10.2012 PREDSTAVITEV E- ŠOLSTVO-e-zbornica; Bojan Tuta, CKSG Portorož, 2.1.2013 MREŽE2 – SODELOVANJE S STRAŠI, CKSG Portorož, 26.10., 15.2., 12.3., 3.4. 2013 USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU; Valter Ogrizek, CKSG Portorož, 18.3.2013 PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V naslednjem letu želim nadaljevati delo na področju poučevanja naravoslovja, biologije in specialno pedagoške vsebine predmeta komunikacija v razredih na predmetni stopnji . Želela bi nadaljevati delo v vrtcu – DSP. Dva otoka iz vrtca Izola se s septembrom vključujeta v predšolski oddelek v Centru, ostali obravnavani otroci ostajajo v predšolskih oddelkih, zato bi rada nadaljevala strokovno delo na terenu. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: 59 Šola: V šolskem letu sem bila zaposlena kot učitelj naravoslovja, biologije in izbirnih vsebin. Pri učnem delu sem upoštevala vsa načela sodobnega poučevanja. V izvajanje izobraževalnega procesa vključujem različne didaktične pripomočke in s pomočjo le-teh dosežem, da so vzgojno izobraževalne vsebine za otroke zanimive, učenci pa so pri dejavnostih zelo aktivni. Kot uspešna oblika dela se je izkazalo delo v spletnih učilnicah in delo z e-gradivi. Pri delu uporabljam različne metode in oblike dela. Dosledno upoštevam posebnosti in razlike med učenci, prilagajam učno snov njihovim sposobnostim ter skrbim za individualen pristop k poučevanju. Med podajanjem snovi učence navajam k samostojnemu razmišljanju in iskanju rešitev. Večkrat jih pohvalim in jim da vedeti, da so dobri in da zmorejo opraviti tudi zahtevnejše naloge. Učenci so pri delu dosegali minimalne, nekateri tudi temeljne standarde znanj, kar sem sprotno ustno in pisno tudi preverjala. Učno delo iz naravoslovja sem nadgradila z udeležbo učencev od 6. do 8. razreda na spletnem EKOKVIZU. DSP: Dvakrat na teden sem obiskovala vrtec Semedela, enota Prisoje in trikratna teden vrtec Mavrica v Izoli. Pripravila sem IP za šest otrok in vodila sestanke strokovne skupine. Delo v vrtcu načrtujem po zastavljenih individualiziranih programih. Individualizirane programe skrbno pripravljam v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci vrtca, ki tudi neposredno delajo z otroci v oddelku, z vzgojiteljico, logopedinjo, delovno terapevtko in s starši. Drugo: Pripravila sem program za dneve dejavnosti za področje naravoslovja Pripravila interni učbenik za pouk naravoslovja v 7. razredu (učbenika ni). Sodelovala pri izvedbi Novoletnih delavnic. Sodelovala pri inventurnem popisu na šoli . Vodila Ekokviz – NATURA 2000 Biotska raznovrstnost. Pripravila poročilo in slikovno dokumentacijo za »Posvojeni spomeniki Unesca«. Unesco Projekt – Drevo pred našo hišo-OLJKA. MARJETKA FERLUGA PODROČJE DELA (šola, DSP …) ŠOLA (2./3.r) Obseg dela (število ur): 40 ur Vsebine dela (predmeti): Spremljevalka gibalno oviranemu otroku Realizacija: Celo šolsko leto IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - MOTIVACIJSKI POGOVORI, Manca Košir, Gabi Čečinovič,Avditorij Portorož, 31.8.2012 Predstavitev E-Šolstvo, Bojan Tuta, CKSG Portorož, 2.1.2013 MREŽE 2 – Sodelovanje s starši, CKSG Portorož, 26.10.,15.2., 12.3., 3.4.2013 Delo z otroki z motnjo branja in pisanja, Jožica Sever, Mojca Ferlež, CKSG Portorož, 9.3.2013 60 DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Vse leto sem sodelovala pri načrtovanju in izvedbi dnevov s posebno vsebino znotraj razreda. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V naslednjem šolskem letu si želim ostati v centru, kot spremljevalka gibalno oviranega otroka. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Vse leto sem poleg svojega osnovnega poslanstva – pomoči pri samih gibalnih ovirah in težavah, deklici pomagala tudi pri učnem delu med poukom in izvajala individualno delo pri obravnavi učnih vsebin. Pripomogla sem k organizaciji dela v razredu in sodelavki svetovala pri izvedbi vsakodnevnih pouka. VESNA FRANČIČ PODROČJE DELA V šolskem letu 2012/2013 sem delala na področju mobilne službe z otroki s slušnimi in govorno jezikovnimi težavami.:OŠ Koper, OŠ Marezige, OŠ Ankaran- Hrvatini, vrtec Ankaran V OŠ Marezige sem logopedsko obravnavala predšolske in šolske otroke, ki imajo težave v govoru in jeziku in otroke, s težavami pri branju in pisanju. V vrtcu Ankaran sem izvajala ISGV OPIS POPULACIJE OŠ Koper: Ervin Karaikovič 4.r.2 uri Emin Lelič 8.r. 3 ure Žan Jerman Belina 5.r. 1.ura Andrej Blaževič 9.r. 2 uri Međit Behadini 8.r .1 uro Kristjan Vukelič 8.r .1uro Vaso kaišarevič 5.r .1uro Lea Šmitran 7.r 1.ura Marko Dimitrijevič 4.r.1 uro OŠ HRVATINI – ANKARAN David Toplak 4.r. 2 uri Richard Colja 9.r. 2 uri Erazem Žigon 5.r.1ura Tadej Kozina 9.r.1ura Matija Srebrnič 8.r 1ura. Vrtec Ankaran Jure Mahnič Kozlovič 1.ura V OŠ Marezige sem imela v logopedski obravnavi 30 predšolskih in šolskih otrok, ki imajo težave v govoru in jeziku in otroke , ki imajo težave pri branju in pisanju. OŠ MAREZIGE Nik Apollonio 2.r. 1ura Luka Mamič 2.r. 1ura Anamarija Babič 8.r. 1ura ISGV/ v obravnavi: Kenan Aličič 1 uro Jure Mahne Kozlovič - do odločb ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo sem si organizirala v sodelovanju s sodelavci in glede na dane pogoje. Pri tem smo upoštevali navodila, ki izhajajo iz odločbe. Povsod sem imela primerne pogoje dela, zagotovljene prostore za delo in pripomočke. 61 SODELOVANJE S STARŠI Redno po načrtovanem programu sem se sestajala s starši otrok z dodatno strokovno pomočjo, vabila sem na razgovor starše obravnavanih otrok in večkrat letno sem se udeležila govorilnih ur v OŠ Marezige. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Sodelovanje je potekalo redno in uspešno. Sodelovala sem z vzgojiteljicami v vrtcih , z učiteljicami na razredni in predmetni stopnji, s svetovalnimi službami na terenu in v CKSG, ter z vodstvenimi delavci vseh inštitucij. Redno sem se udeležila aktivov ambulantnih, mobilnih defektologov in občasno logopedskih aktivov. V aktivu AMSRP ustvarjalno sodelujem pri projektu Test baterija poslušanja. IZOBRAŽEVANJE Udeležila sem se izobraževanj, ki so potekala na CKSG v Portorožu in nekaj izobraževanj , ki so jih organizirale druge inštitucije in so zanimive za naše področje: V tem šolskem letu sem se udeleževala srečanj logopedske študijske skupine. Redno sem se udeleževala vseh aktivov AMSRP. Izobraževanj v CKSG: Na poti govora in jezika, 16.11,17.11; Pomoč otrokom z govorno jezikovno motnjo, 9.3; Razvoj hitrega mišljenja( Tanja Rupnik)27.8 Manca Košir 31.8 Predevanja društva Bravo: 11.2; Pogovor s Terezo Žerdin 23.4; de Bonova metoda CORT (Nastja Mulej) , Varstvo pri delu 18.3 Učenje pisanja motorike in argonomije 24.4 Učeča mreža šol in vrtcev 11.6 REALIZACIJA PROGRAMA Za vsakega otroka je bil pripravljen individualiziran program dela, kateri so bili v celoti realizirani. Realizacija ur je bila za vsakega otroka 100%. Realiziran je bil tudi zastavljen program logopedskega dela v OŠ Marezige. OŠ Marezige je individualne govorne vaje je obiskovalo 30 otrok od vrtca do petega razreda. Iz vrtca je obiskovalo vaje 6 otrok. Vaje branja in pisanja pa je obiskovalo 10 otrok od prvega do četrtega razreda. V februarju sem v tretjem razredu devetletke izvedla kontrolni narek za ugotavljanje motenj branja in pisanja . Pri kontrolnem nareku je bilo 16 otrok uspešnih, pri petih sem ponovila individualno narek ter pri 1 opravila diagnosticiranje. V oktobru sem v vrtcu opravila sistematski pregled govora pri petletnih otrocih. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Tudi v prihodnjem šolskem letu bi rada nadaljevala dosedanje delo na istih OŠ, predvsem kot mobilni specialni pedagog( DSP logoped. surdopedagog). Vrnila bom star prenosni računalnik, ki je že dotrajan. V novem šolskem letu bi potrebovala prenosni računalnik. KSENIJA FUNA PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola, ISGV Obseg dela (število ur): 62 7 ur ISGV in 20 ur pouka Vsebine dela (predmeti): Učila sem glavne predmete v NIS-programu: SLJ, MAT, NAR, DRU, DOP IN RU. Realizacija: Zaradi tako različnega predznanja otrok sem veliko časa namenila postavljanju temeljev in ponavljanju za vse tri razrede. S tem smo izgubili možnost, da bi predelali vso zahtevano snov. Težave sem imela tudi, ker mi NIS-program ni bil znan in sem zelo pozno izvedela, da ga bom poučevala. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Bila sem na Dnevu defektologov, ko smo prejeli priznanje za glasilo. DRUŠTVO BRAVO: 3. 12. (Meta Bizjak v LJ), 7. 2. (CoRT v LJ), 11. 3. (Kavklerjeva v CKSG P.), 23. 4. Bravo Pogovori 1, 22. 5. Nastja v CKSG P., predavanje dr. Pola iz Belgije (5.-6. 4.) Supervizija: 17.10., 27. 11., 1. 2., 8. 3., 8. 4. Mreže na BRDU: 8. in 9. 11., 9. 1., 15. 3., 17. 5. Mreže v CKSG: 26. 10., 2. 1., 5. 2., 12. 3., 3. 4. Predavanja o možganih (Sinapsa): 11. 3. Sama sem predavala o branju za starše mojih učencev: 19. 3. Seminar od Malčka do Vseznalčka: 19.-20. 4. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): 14. 5. sem aktivu šole predstavila GOOF, dokument, ki bo pomagal pri pripravi IP-jev in poročil za otroke. Dokument sem zelo dolgo pripravljala. Nanj sem zelo ponosna. Delo s študentkami me je je zelo veselilo. Dve študentki (Sara in Živa) sta imeli v mojem razredu tudi hospitacije, kasneje pa nastop za potrebe študija. Živa je z januarjem začela enkrat tedensko brezplačno pomagati v razredu, kasneje dvakrat tedensko. Pridružila se ji je še študentka Mojca. Bili sta v veliko oporo meni in učencem. V času napovedane daljše bolniške odsotnosti sodelavke Vesne sem pripravila učne vsebine za nadomeščanja. Na koncu šolskega leta sem ocenjevala nekatere njene razrede. Napisala sem nekaj člankov, o katerih sem te že obvestila. Pisala sem šolsko kroniko in zapisnike šolskih aktivov. Svetovala sem različnim sodelavcem, kako pomagati učencem pri učenju. Sodelovala sem pri NPZ-jih. Sodelovala sem pri Talentih za katedrom. Fotografirala sem številne dogodke tekom šolskega leta. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Z Gordano sva lepo sodelovali. Dobro se dopolnjujeva in si pomagava. Zato si zelo želim, da sodelujeva tudi naprej, saj sva veliko vložili v učenje strategij za učence. Tudi starši so bili zelo zadovoljni z njenim delom. Kombinacija v razredu je precej naporna. Če bo le mogoče, prosim za kakšno uro pomoči z njene strani, ker ne vem, koliko bosta lahko pomagali študentki. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: S prej naštetimi dejavnostmi sem že vse naštela. Učiti NIS je velik izziv. Bilo je naporno iskati različne strategije, kako jim približati kakšno abstraktno snov. Lepo je bilo sodelovati z vso ekipo sodelavcev na razredni stopnji. Pomagali smo si in si bili v oporo. Talenti nasploh pa so bili nepozabna izkušnja! V vseh pogledih. Če se bom še česa spomnila, ti sporočim. 63 MATEJA GAČNIK PODROČJE DELA Občina Piran; vrtec Mornarček Piran (centralna enota Piran in enota Barčica), OŠ Portorož (podružnična šola OŠ Cirila Kosmača Piran). Ambulanta za osebe s težavami z govorno fluentnostjo; osebe s celotnega terena, ki ga pokriva CKSG . Delo v skupinah predšolska skupina za otroke z zelo velikim odstopanjem na govorno-jezikovnem področju, predšolska skupina za otroke s pomembnim odstopanjem na govorno-jezikovnem področju, mlajša skupina za otroke z motnjo fluentnosti, srednja skupina za otroke z motnjo fluentnosti, starejša skupina za mladostnike z motnjo fluentnosti. OPIS POPULACIJE OPIS CELOTNE OBRAVNAVANE POPULACIJE Graf 1: Opis celotne populacije po patologiji Kot je razvidno iz grafa 1, je bilo 66 % obravnavanih oseb vključenih v terapijo zaradi motnje fluentnosti. Sledi skupina oseb z odstopanji na jezikovnem področju, nato skupina oseb z motnjami na področju izreke. Delež oseb, v obravnavi zaradi motenj branja in/ali pisanja ter artikulacijsko-fonološke motnje je enak, najmanj oseb pa je bilo v obravnavi zaradi dispraksije. V nadaljevanju je obravnavana populacija zaradi smiselnosti analize in interpretacije natančneje predstavljena glede na vrsto ambulantne obravnave (ali je bila obravnavana v sklopu storitev za Piransko občino, v sklopu skupin za GJM ali pa v sklopu ambulante za motnjo fluentnosti). 4% 2%4% 17% dispraksija 7% MBP jezik artikulacija 66% fluentnost artikulacija/fonologija OPSI POPULACIJE OTROK OBČINE PIRAN (VRTCA MORNARČEK, OŠ PORTOROŽ) OPIS OTROK VRTCA MORNARČEK, VKLJUČENIH V LOGOPEDSKO OBRAVNAVO1 Logopedski triažni pregledi so se izvajali na posamezni enoti vrtca. Pregledani so bili otroci, kronološke starosti 4,11–5,03. V izjemnih primerih kasneje (zaradi odsotnosti otroka). Vsi otroci so bili pregledani z novim 1 Zaradi preglednosti sem pri analizi nekatere patologije združevala. 64 testom, PLP-5. Graf 2: Rezultati triažnih pregledov glede na skupni rezultat odstopanje 47% bp 53% Graf 2 prikazuje rezultate na triažnih pregledih. Pregledanih je bilo 32 otrok, tako da zaradi števila ni moč posploševati, vseeno pa je vidno naraščanje otrok, pri katerih se na triažnem pregledu opazi odstopanje in potrebujejo nadaljnje logopedsko obravnavo (bodisi dodaten pregled, spremljanje, svetovanje ali terapijo). Nakazani trend je bil opazen tudi pri raziskavi, ki smo jo izvajali s testom PLP-5. Graf 3: Prikaz patoloških rezultatov triažnih pregledov glede na področje odstopanja FLUENTNOST EKSPRESIJA 10% 25% ARTIKULACIJA/ FONOLOGIJA/ RESONANCA 55% RAZUMEVANJE 10% Graf 3 podrobneje prikazuje rezultate otrok, ki so na testu izražali odstopanje. Prikazuje področja, na katerih je bilo odstopanje opaziti. Razvidno je, da je bilo največ odstopanj na področjih artikulacije in/ali fonologije in/ali resonance. Sledi področje jezikovne ekspresije in nato odstopanje na področju fluentnosti ter jezikovnega razumevanja. Zanimivo je pogledati tudi rezultate po področjih, na katerih je bilo opaženo odstopanje (graf 4–6). Graf 4: Rezultati triažnih pregledov na podtestu za področje artikulacije/fonologije in/ali resonance odstopanje 31% bp 69% Graf 4 prikazuje rezultate pregledanih petletnikov na področju artikulacije/fonoligije/resonance. 31% 65 pregledanih otrok je imelo odstopanje na tem področju. Graf 5: Rezultati triažnih pregledov na podtestih za področje jezikovne ekspresije odstopanje 14% bp 86% Pri 14 % otrok (graf 5) je bilo odkrito odstopanje na enem ali več področji jezikovne ekspresije (dolžini povedi, razumljivosti govora, smiselnosti povedi, jasnosti podajanja verbalnih misli, slovnične zmožnosti). Graf 6: Rezultati triažnih pregledov na podtestih za področje govorno-jezikovnega razumevanja odstopanje 5% bp 95% Iz grafa 6 je razvidno, da je 6, 5 % otrok izkazovalo odstopanje na področju govorno-jezikovnega razumevanja. Graf 7: Rezultati triažnih pregledov na podtestih za področje fluentnosti odstopanje 5% bp 95% Graf 7 prikazuje rezultate na področju govorne fluentnosti. Pri 5 % otrok je bil prisoten nefluentni govor. Zgoraj prikazani rezultati (graf 3-6) so zelo podobni rezultatom, ki smo jih dobile na raziskavi testa PLP-5. Tudi ostale kolegice, s katerimi sem se o tem pogovarjala (sodelavke in logopedinje, ki delajo v drugih regijah) 66 opažajo porast patologije v tej starostni skupini. Že ob pogledu na rezultate raziskave PLP-5 me je to dejstvo presenetilo. Zanimivo bi bilo opaženi trend raziskati. Ali res patologija narašča ali je morda dejansko sprememba vezana na razvoj in različnost novih generacij, ki se odraža tudi na govoru in jeziku? Poleg otrok, ki so prišli v obravnavo po triažnih pregledih so se izvajali tudi pregledi otrok na pobudo staršev in vzgojiteljev. Nekateri otroci pa so z obravnavo nadaljevali (vanjo so bili vključeni v prejšnjem šolskem letu). Zato je razlika med odstopanji, odkritimi po triažnih pregledih in odstopanji celotne skupine otrok (v tej skupini so tudi otroci, pregledani v nižji starosti na pobudo staršev in otroci, ki so s terapijo nadaljevali), vključene v logopedsko obravnavo. Graf 7 prikazuje celotno skupino obravnavanih otrok. Graf 8: Prikaz obravnavanih otrok vrtca Mornarček glede na patologijo 24% ekspresivna jezikovna motnja 23% Artikulacijska / fonološka motnja 53% fluentnost Tabela 1: Prikaz populacije otrok vrtca Mornarček po številu, patologiji in stanju obravnave patologija ekspresivna jezikovna motnja artikulacijska / fonološka motnja fluentnost stanje aktivna terapije zaključena Skupaj % zaključenih terapij 4 0 4 0% 2 7 9 78% 2 2 4 50% Skupaj 8 9 17 53% Iz tabele 1 je razvidno, da se trajanje obravnav razlikuje glede na naravo govorno-jezikovne motnje, zaradi katere je oseba v obravnavi. Težje motnje (ekspresivne jezikovne motnje) terajajo obravnavo daljši čas. V tej starostni skupini je v skupini motenj fluentnosti prisotnih veliko razvojnih motenj fluentnosti, ki v velikem odstotku izzvenijo. Vsi otroci so bili obravnavani v ambulanti na CKSG (zaradi bližine šole, vrtcev, v vrtcih je potekala kombinirana obravnava – delno v vrtcu, delno na CKSG). OPIS POPULACIJE UČENCEV OŠ PORTOROŽ, VKLJUČENIH V LOGOPEDSKO OBRAVNAVO Letos je bilo v podružnici OŠ Piran (OŠ Portorož) vključenih 39 otrok, od 1. do 4. razreda. Redno je bilo obravnavanih 6 otrok. Graf 9: Prikaz deleža obravnavanih učencev OŠ Portorož glede na govorno-jezikovno motnjo 67 artikulacija 33% MBP 67% Iz letne statistike je razvidno, da so bili 4 otroci obravnavani zaradi MBP, tekom leta je eden izmed njih dobil odločbo o usmerjanju in bil naprej voden pod DSP. Dva sta v letošnjem šolskem letu z obravnavo zaključila. 3 otroci (2 redno, 1 občasno) pa so bili obravnavani zaradi motenj izgovorjave. Eden je zaključil s terapijo. OPIS POPULACIJE OSEB, VKLJUČENIH V AMBULANTO ZA MOTNJE FLUENTNOSTI 2 V letošnjem šolskem letu je 5 oseb, ki so se obrnile po pomoč v ambulanto za motnje fluentnosti prevzela logopedinja Tea Blažič, ki je sodelovala tudi v skupinski obliki vaj. Ponovno je bilo opaziti naraščanje oseb, vključenih v ambulanto za motnje fluentnosti (v šol. letu 2008/2009 je bilo obravnavanih 28 oseb, v šol. letu 2009/2010 je bilo obravnavanih 38 oseb, v šolskem letu 2010/2011 58 oseb, v šolskem letu 2012/2013 65, v šolskem letu 2012/2013 pa 69 oseb). Občinska pripadnost obiskovalcev ambulante je razvidna iz grafa 10. Graf 10: Zastopanost uporabnikov ambulante za motnje fluentnosti po občini bivanja Ohranil se je velik delež predšolskih otrok, ki je bil opazen že v prejšnjem šolskem letu. To kaže na skrajševanje čas med pojavitvijo simptomov in prvim obiskom v ambulanti. Nakazani trend zgodnejše obravnave nakazuje delovanje v skladu z logopedskimi svetovnimi trendi in priporočili vodilnih organizacij (Svetovne zdravstvene organizacije, CPLOL-a …). Delež zastopanosti posameznih starostnih skupin (graf 11) je podoben deležu lanskega leta (v lanskem letu je bilo obravnavnih 42 % predšolskih otrok, 49 % šolskih otrok in 9 % odraslih). 2 Zaradi pregleda celotne ambulante za motnje fluentnosti sem v statistiko vključila tudi 5 oseb, ki jih je obravnavala logopedinja Tea Blažič 68 Postojna 3% Loška dolina 1% Sežana 10% Nova Gorica 6% Ljubljana 4% Ajdovščina 3% Piran 20% Divača 3% Ilirska Bistrica 7% Hrpelje-Kozina 3% Koper 32% Brda Komen 2% 1% Izola 3% Kobarid 2% Graf 11: Zastopanost uporabnikov ambulante za motnje fluentnosti po starostni skupini šolski 45% odrasli 10% predšolski 45% Tabela 2: Prikaz obravnavanih oseb z motnjo fluentnosti po starostni skupini in stanju obravnave starostna skupina Skupaj predšolski šolski odrasli stanje aktivna 13 11 3 27 terapije zaključena 17 18 2 37 Skupaj 30 29 5 64 % zaključenih terapij 57% 62% 40% 59% Tabela 2 prikazuje odstotek zaključenih terapij glede na starostno skupino. V predšolskem in šolskem obdobju je podoben odstotek oseb, ki so z obravnavo zaključil. V odraslem obdobju pa je opazna razlika. Obravnave v tem obdobju dalj časa trajajo. OPIS POPULACIJE, VKLJUČENE V SKUPINSKO OBRAVNAVO PREDŠOLSKIH OTROK V letošnjem šolskem letu sva s kolegico Nadiro Silajdžić sodelovali pri izvajanju skupinskih vaj v dveh predšolskih skupinah otrok s pomembnim odstopanjem na jezikovnem področju. Po predhodnem pregledu 69 otrok sva s kolegico otroke razvrstili v dve skupini, pri razvrščanju sva imeli za kriterij stanje govornojezikovnega razvoja. Vaje so potekale enkrat tedensko, ob petkih. Trajanje vaj je bilo 2 šolski uri za vsako skupino. V Skupino otrok s pomembnimi odstopanji na govorno-jezikovnem področju je bilo vključenih 10 otrok (graf 11). Od tega 2 deklici in 8 dečkov. Graf 11: Udeleženci predšolske skupine GJM po občini bivanja Ilirska Bistrica 20% Pivka 10% Izola 10% Koper 50% Piran 10% 7 otrok z vajami nadaljuje tudi v naslednjem letu. Po izkušnji letošnjega leta, ko sva imeli številčno precej obsežne skupine, se v primeru večjega priliva otrok nagibava k temu, da se oblikujejo 3 skupine. Zaradi težavnosti dela predvsem v mlajši skupini ni dobro številčno preseči meje 5 otrok. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI ORGANIZACIJA DELA OŠ PORTOROŽ IN VRTEC MORNARČEK V začetku šolskega leta 2012/2013 sem po pridobitvi podatkov o populaciji na posamezni enoti vrtca delo organizirala tako, da sem enkrat mesečno v vrtcih sproti pregledovala petletne otroke. Po pregledu so bili isti dan starši obveščeni o rezultatih. Pri otrocih z odstopanji pa so bili starši povabljeni na sestanek. V šoli sem hospitirala v prvem razredu, poleg tega sem v sodelovanju z učiteljico izvedla presejalni test U.R.S.O.-1. V februarju 2012 sem na OŠ Portorož izvedla tudi narek za odkrivanje težav pri branju in pisanju. Pregledala sem otroke tretjega in na pobudo učiteljice tudi učence drugega razreda. To pomeni, da so bili letos pregledani vsi otroci prve triade. Na podlagi pregleda sem nato učiteljicam svetovala. SKUPINSKE OBLIKE DELA Tekom celotnega šolskega leta so se poleg individualnih oblik dela izvajale tudi skupinske oblike dela, in sicer 5 skupin: V sodelovanju z logopedinjo Nadiro Silajdžić sem vodila 2 skupini: skupina predšolskih otrok z večjim odstopanjem na govorno-jezikovnem področju (enkrat tedensko 2 šolski uri), Skupina predšolskih otrok z manjšim odstopanjem na govorno-jezikovnem področju (enkrat tedensko 2 šolski uri). V sodelovanju z logopedinjo Teo Blažič sem vodila 3 skupine za otroke z motnjami fluentnosti: skupina za mlajše otroke z jecljanjem, 7-8 let starih (vključenih so bili 6 otroci), skupina za otroke, stare 9–12 let (vključeni so bili 4 otroci), v starejšo skupino mladostnikov z govorno motnjo jecljanja so bili vključeni 4 mladostniki z motnjo fluentnosti. Skupinsko delo je bilo ugodno sprejeto s strani uporabnikov, izkazalo se je za učinkovito obliko dela, pri 70 katerem je možno dati poudarek na vidikih, ki jih je pri individualnem delu težko vključevati (skupinska situacija poleg ostalega omogoča tudi možnost prenosa naučenih tehnik v realnejšo situacijo, s tem je narejen korak bliže transferu v vsakdanje življenje). Pacienti so se v skupinskem delu dobro počutili in menim, da je za celostno obravnavo oseb s tovrstnimi težavami skupinsko delo zelo pomembno. V naslednjem šolskem letu bi bilo po mojem mnenju dobro nadaljevati s skupinskimi oblikami terapije. Ker se je pojavilo tudi nekaj novih odraslih pacientov bi bilo dobro začeti tudi s skupinsko obravnavo odraslih oseb. Za zelo pozitivno se je v skupinah predšolski otrok izkazale vzporedne skupine staršev, ki jih je vodila psihologinja Tanja Filipčič Mrak. Menim, da bi bilo dobro drugo leto s sodelovanjem nadaljevati. Zaradi pestrosti in številčnosti skupine GJM (upoštevajoč nove prihode) menim, da bi bilo v drugem letu smotrno oblikovati 3 skupine GJM. AMBULANTA ZA MOTNJE FLUENTNOSTI Osebe, ki so bile napotene v ambulanto za motnje fluenosti sem sprejemala jaz. Nato sem nekaj oseb usmerila kolegici Tei Blažič, ki se želi usmeriti in bolje spoznati področje dela z osebami z motnjo fluentnosti. Nadaljevala sem s »paketnim« naročanjem. Po tem sistemu naročanja sem v predšolske otroke razvrščala glede na nujnost, jih umestila v paket spremljanja ali direktne terapije. Šolskih otroci in odrasli so bili razvrščani glede na fazo terapije – intenzivno, fazo stabilizacije oziroma transfera ali spremljanja. Glede na fazo terapije je naročanje potekalo po različnih »paketih«). S tem sem imela možnost uvedbe vseh tehnik (tudi tistih, ki zahtevajo redno naročanje). Ustvarila se je sicer čakalna vrsta za ne-nujne primere, ki pa je bila povsem sprejemljive dolžine (nekaj tednov). Najpogosteje je šlo za predšolske otroke, ki so bili vključeni v indirektno terapijo, ki traja 12 tednov in v kateri se dela prvih šest tednov s starši, drugih šest pa preko tedenskih stikov, ki niso v ambulanti (meili, telefon …) in se je do nastopa direktne terapije, v kolikor je bila sploh potrebna, termin že sprostil. DELOVNI POGOJI Delovni pogoji v ambulanti so zelo ustrezni, saj je ambulanta opremljena z vsemi pripomočki, ki jih potrebujem pri svojem delu. Ambulantno delo omogoča zelo fleksibilen urnik, ki je zame zelo dobrodošel in pomembna prednost. Sprotno izobraževanje je v naši stroki zelo pomembno. Le tako smo namreč lahko v stiku z novostmi. Glede tega sem imela do sedaj vedno velik posluh in to nedvomno prispeva h kvaliteti mojega dela. Sodelovanje z drugimi strokovnjaki in inštitucijami je prav tako zelo pomembno za naše delo. Omogoča nam hkrati aktivno spreminjanje in izboljševanje našega dela, ter spremljanje in poznavanje načinov, ki jih uporabljajo naši kolegi in s tem učinkovitejše iskanje rešitev in možnosti znotraj naših specifik. Tudi tovrstne aktivnosti so mi omogočene in zato sem hvaležna. Po terenu pa so bili pogoji delno primerni. V vrtcih preglede izvajam, kjer je prostor (večinoma po knjižnicah in zbornicah). Velikokrat se sliši hrup iz sosednjih igralnic in je zelo težko opraviti pregled (predvsem natančen pregled artikulacijskega in fonološkega razvoja). SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je potekalo sprotno. Pri otrocih, vključenih v ambulantno obravnavo so bili starši med obravnavami prisotni. Prav tako pri večini predšolskih otrok, kjer se je obravnava odvijala kombinirano (terensko – ambulantno). Starši otrok OŠ Portorož pa so bili večkrat vabljeni na vaje oz. govorilne ure, imeli so tudi možnost vsakokratnega obiska vaj, kar so nekateri izkoristili. 71 Organiziranih je bilo tudi nekaj predavanj oz. delavnic za starše. KJE (ustanova) KAJ (predavanje, delavnica) NASLOV DATUM OŠ Portorož predavanje in delavnica Opismenjevanje 11. 2. 2013 OŠ Portorož delavnica Disleksija 27. 5. 2013 SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI IN INŠTITUCIJAMI SODELOVANJE V PROJEKTNIH AKTIVNOSTIH ZNOTRAJ CKSG Na nivoju našega Centra sem sodelovala pri izvedbi naslednjih projektov: raziskava z instrumentom U. R. S. O. 1 (raziskava zaključena), tabela težavnosti motenj (v zaključni fazi), baza podatkov (potrebni so 2 popravki – uvedba poenotenih diagnoz, možnost več aktivnih obravnav pri različnih logopedih, umestitev novega testa PLP-5). Projektno delo je bilo usmerjeno predvsem na poenotenju diagnoz. Pripravljen je predlog. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (IZVEN CKSG) IN INŠTITUCIJAMU Aktivno sem sodelovala v: Sekciji za motnje fluentnosti (sodelovala sem v projektu poenotenja tekstov, ki se uporabljajo pri diagnostiki SSI-4, sodelovala sem v projektu oblikovanja terminološkega slovarja, ki je v teku in v projektu filmov za ozaveščanje javnosti o motnji jecljanja, prav tako v teku), Komisiji za preventivo (zaključili smo s pripravo presejalnega logopedskega testa za petletnike PLP-5), Delovni skupini za oblikovanje prenove spletne strani DlogS (zaključili smo s projektom), Delovni skupini za vzdrževanje spletne strani DlogS (sodelujem pri upravljanju spletne strani DlogS), Izvršnem odboru Društva logopedov Slovenije, Odboru za mednarodno sodelovanje DlogS, uredniškem odboru biltena Komunikacija (v letošnjem šolskem letu so izšle 3 številke biltena), delovni skupini za prenovo šifranta logopedskih storitev, Pef Koper pri izvajanju prakse in programa na študijskih programih inkluzivne pedagogike, Pef pri izvajanju prakse in študijskega programa na programu Specialne in rehabilitacijske pedagogike smeri SURDO-LOGO (Pef Ljubljana). Sodelovala sem tudi z zavodom RS za šolstvo (pri programu 47. Seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje Šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji), z OŠ Dobrovo, z organiziranjem delavnic in predavanj (8. in 15. 11. 2012 delavnica Govorno-jezikovne motnje, 7. 3. 2013 delavnica Branje in pisanje). SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVNJU ŠTUDENTOV IN PRIPRAVNIC Oblikovala sem programe kroženja in hospitacij za 6 kolegic, ki so v letošnjem šolskem letu dalj časa prisostvovale delu logopedinj CKSG Portorož: Št. KRAJ OBLIKA (predavanje, seminar…) CKSG hospitacije CILJNA SKUPINA NASLOV 1 Lidija Križnar – kroženje Hospitacije v celo leto, 3 tedni in potem vse logopedinje pripravnice okviru kroženja srede do maja 2013 72 DATUM 2 CKSG hospitacije Salopek Pulko – kroženje hospitacije v 15.10.–19.4. 2013 logopedinje pripravnice okviru kroženja 3 CKSG hospitacije Nikol Križmančič praksa – Študentska praksa 13. 5.–24. 5. 2013 4 CKSG Hospitacije Anja Onuk – praksa Študentska praksa 13. 5.–24. 5. 2013 5 CKSG Hospitacije Alma Lea Ojsteršek Študentska Slapšak – praksa praksa 13. 5.–24. 5. 2013 6 CKSG hospitacije Ana Kavčič – praksa 20. 5.–24. 5. 2013 Študentska praksa Poleg hospitacij sem bila somentorica kolegici Tei Blažič pri diplomski nalogi. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI IN INŠTITUCIJAMI IZVEN SLOVENIJE Sodelovala sem tudi z drugimi strokovnjaki in inštitucijami izven Slovenije; kot delegatka CPLOL v komisiji za profesionalno prakso, sodelovala sem z dr. Martine Vanryckeghem (University of Central Florida, USA University of Gent, Belgium ) in dr. Gene Bruttenom (Southern Illinois University, USA). SODELOVANJE PRI SEMINARJIH IN DELAVNICAH ZA STROKOVNE DELAVCE Bila sem soizvajalka seminarjev po katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev: • 28.–29. 8. 2012 Delo z osebami z motnjo jecljanja (Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić in Dušanka Kosmač), • 16.–17. 11. 2012 Na poti govoru in jeziku (Ada Mahne, Danijela Srpan, Mateja Gačnik, Jožica Sever), • Delo z gluhimi in naglušnimi otroki (Mojca Ferlež, Jožica Sever, Mateja Gačnik in Nadira Sijaldžić), V sodelovanju z Mirjam Štok sem pripravila delavnice in predavanja za sodelavce – predstavitev testnega materiala na skupnem aktivu (21. 5. 2013). AKTIVNO SODELOVANJE NA KOGRESIH IN STROKOVNIH SREČANJIH S prispevkom sem sodelovala: na Izobraževalnih dnevih SRP (9. 4. 2013, predavanje Preventivni logopedski pregled 5-letnega otroka PLP5), na Evropskem dnevu logopedije v Mariboru (6. 3. 2013). SODELOVANJE Z MEDIJI V povezavi Z mednarodnim dnevom ozaveščanja o jecljanju sem napisala dva prispevka v Komunikaciji. Na radiu Koper sem izvedla intervju z Janjo Lešnik, z novinarko Matejo Brežan sem posnela tudi krajše informativno obvestilo, ki se je predvajalo na radiu Koper. Oblikovala sem obvestilo za FB župana občine Piran. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih) 73 zap. št. Naslov izobraževanja datum trajanje kraj 1 Procesiranje govora in jezika, dr. Ilias Papathanasiou 29.9.2012 8 ur URI-SOČA 2 Evropski dan logopedije MB 6.3.2013 2 uri Maribor 3 Varstvo pri delu 18.3.2013 2 uri CKSG 4 ABA (MB) 14.-16 2013 3 dni CSGM 5 Razvoj kritičnega mišljenja (Tanja Rupnik Vec) 27.8.2013 3 ure CKSG 6 XIX. Izobraževalni dnevi SRP 9.-10. 4. 3 dni Portorož 7 Feuestein Tactile 11.13.12.2012 3 dni Trst 8 e-zbornica 2.1.2013 1 ura CKSG 9 Michael Palin Center - Primary School Children - 21.-23. realising their potential 2013 3 dni London 10 Supervizija 1,5 ur CSKG 16.10.2013 .3. 3. REALIZACIJA PROGRAMA Program je bil v glavnem realiziran. Zmanjkovalo mi je časa predvsem za redno prisotnost na vrtcih po terenu in kombiniranje obravnav vrtec-ambulanta, vendar sem to veliko lažje pokrivala kot lansko leto. Trenutno razmerje med terenom in ambulanto je zelo ugodno. Razlogi za odstopanja v realizaciji so naslednji: Z novim presejalnim testom petletnih otrok se za pregled porabi bistveno več časa (naš test je omogočal hkratni pregled treh otrok, ki je trajal 15 minut, sedanji pa traja za vsakega otroka približno 30 minut). Ocenjujem, da kljub daljšem lasu novi test prinaša bolj ustrezni pregled nad pomembnejšimi področji (naš prejšnji je bil namreč neuravnoteženo usmerjen – precej v prediktorje za MPB, ničesar pa specifičnega za oceno razumevanja. Zaradi tega sem kljub prisotnosti na vrtcu veliko več časa porabila za presejalne preglede in seveda razgovore z vzgojiteljicami. Nekajkratne odsotnosti zaradi sestankov sem težko nadomestila. V večini primerov sem odsotnosti nadomestila, ni pa se vedno izšlo. V letošnjem šolskem letu je bilo zelo veliko hospitacij (v okviru kroženja in študentskih praks). Hospitacije zahtevajo tudi delo z osebami, ki opazujejo potek obravnave, zato je na dan hospitacij težje realizirati enako število obravnav. Kombinacija dejavnikov je povzročila, da so bili otroci pregledani v vrtcu in redko tudi obravnavani, vendar so obravnave praviloma potekale v ambulanti na CKSG. Nimam občutka, da bi omenjeno odstopanje škodovali kvaliteti in strokovnosti opravljenega dela. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Menim, da je delo za osebe z motnjo fluentnosti z logopedskega vidika zastavljeno ustrezno. Kombinacija individualne in skupinske terapije se je vsekakor izkazala za zelo dobro. Pogrešam pa multidisciplinarnost, ki je pri tovrstnih govornih težavah zelo pomembna. 74 Letos sem dobila pomoč kolegice Tee Blažič. Pomoč je bila zelo pozitivna, saj je omogočila ustreznejše načrtovanje skupinskih terapij oseb z motnjo fluentnosti. Delo v ambulanti za motnje fluentnosti je pridobilo na kvaliteti. Ambulanta je vedno bolj znana in vedno pogosteje so vanjo napoteni težji primeri s strani logopedinj iz Stare Gore, zdravstvenih domov … Dobivamo tudi prošnje po superviziji in pomoči pri logopedski obravnavi, s strani logopedinj, ki ne prihajajo iz našega Centra. Menim, da je to zelo pozitivno saj razumem cilj strokovnega centra tudi v nudenju pomoči in podpore nespecializiranim logopedinjam pri težjih primerih. Skladno s poenotenjem diagnostike na nivoju Sekcije za fluentnost sva poenotili diagnostične postopke, ki jih koristiva v ambulanti CKSG. Poenoteni so testi, pa tudi nekateri materiali (npr. teksti pri SSI-4). To omogoča večjo primerljivost rezultatov. V bodoče načrtujem še nadaljnji razvoj, predvsem v smeri poenotenja določenih postopkov zbiranja podatkov. To bo omogočilo večjo preglednost nad spremljanjem trajanja in učinkovitosti različnih oblik terapije. Tekom šolskega leta se je izvedlo kar nekaj projektov, v okviru centra in širše (raziskava U. R. S. O. - 1, priprava materiala za poenoteno pisanje patologij, priprava materiala za stopnje težavnosti motenj, oblikovali smo prvi logopedski bilten, prenovo spletne strani DlogS, v teku je oblikovanje terminološkega slovarja za področje fluentnosti, v teku je priprava materiala za ozaveščanje javnosti o motnji jecljanja, poenotili smo materiale, ki se koristijo pri oceni fluentnosti branja po testu SSI-4, oblikovali smo presejalni test SSI-4, v teku je priprava sprememb šifranta logopedskih storitev …). Nekatere projekte bi posebej poudarila. Oblikovanje prvega biltena se je izkazalo za zelo dobro. Uspelo nam je natisniti 3 številke (celoten letnik). Bilten je med logopedi lepo sprejet in zadovoljna sem z izhodiščnim nivojem člankov. Članki so raznovrstni in s tem smo ohranili naš primarni cilj – povezovanje in razvoje stroke. Nismo si želeli le znanstvene revije, v katero bi pisali redki posamezniki. V letošnjem šolskem letu sem sodelovala v uredniškem odboru in v biltenu objavila 4 članke: V prvi številki 2 članka: Prisluhni sporočilu, ne načinu govora in Število netekočih trenutkov + trajanje trenutkov netekočnosti ≠ težavnost motnje jecljanja V tretji številki 2 članka: Nova spletna stran in Upoštevanje dejavnikov tveganja za razvoj jecljanja ob pojavu zgodnjega zatikanja. Sodelovanje v biltenu me veseli, zdi se mi zelo pozitivno in z njim nameravam nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Tudi kolegice sem skušala navdušiti in eno spodbudila k pisanju prispevka, ki je bil objavljen. Zaključil se je zelo pomemben projekt, priprava preventivnega logopedskega pregleda 5-letnega otrok (v nadaljevanju PLP-5), prvega avtorskega slovenskega testa na področju logopedije. Trije Centri nam bodo omogočili tiskanje in izobraževanje in s tem osnovni pogoj, da lahko test zaživi in postane uporabno orodje za logopede. Ker je logopedov Sloveniji malo so tovrstni projekti finančno breme, ne zaslužek, zato smo hvaležne ustanovam, ki nas podpirajo ves čas nastajanja materiala. V naslednjem šolskem letu z logopedinjo, ki bo izvajala izobraževanja v CSGM (Nives Skamlič) načrtujeva oblikovanje poenotenega programa izobraževanja za izvajanje testa PLP-5. Poleg tega načrtujeva nadaljevanje z delom in pridobivanje norm za izvajanje testa PLP-5. Najprej za otroke s slovenskim maternim jezikom, v nadaljevanju pa morda tudi za dvojezične ali večjezične otroke. Sodelovanje v posameznih delovnih skupinah za izvedbo omenjenih projektov je bilo zelo delovno in pozitivno. Menim, da je bilo tovrstno delo dobro sprejeto s strani večine članic našega aktiva. V letošnjem šolskem letu sem zaključila z mandatom vodje aktive in vodenje predala kolegici Adi Mahne. Zanimalo bi me nadaljevati s projektnim delom, glede na situacijo ne na nivoju celotnega skupina. Morda v ožji skupini ali pa v projektih sodelovanja z drugimi ustanovami. 75 Škoda pa bi bilo, da dosedanje projekte aktivnosti propadejo in se ne izvedejo do konca. Na nivoju centra menim, da je bistvenega pomena usposobiti bazo podatkov. V predhodnih poglavjih sem opisala potrebne modifikacije. Ves material je že pripravljen, potrebno pa ga je umestiti v program (preprogramirati bazo). Baza bi omogočila tudi izboljšanje letne statistike. V trenutni statistiki pogrešam predvsem vsebinsko ozadje (statistika, narejena na način ki sem ga uporabljam pri tem poročilu je zame in za moje potrebe spremljanja lastnega dela s strokovnega vidika veliko bolj pregledna in nudi dragocene dodatne informacije). Rezultati triažnih pregledov (opisani v poglavju 2.2) kažejo na potrebo po natančnejši raziskavi govornojezikovnega razvoja. Tovrstna raziskava bi terjala vključitev vseh regij in vključitev večjega števila logopedov, bi me pa zelo zanimala. Zavedam se, da je sama ali le v okviru matične ustanove ne bi bila sposobna realizirati, morda pa bi se lahko prijavil kak obsežnejši projekt. Ob zaključku PLP-5 projekta (pripravi izobraževanj in izvedbi le-teh) bi rada nadaljevala z delom na testnem materialu. Razmišljala sem o testu za diagnostiko področij jezika. Morda natančnejšemu testu, za eno ali več področij jezika, ki bi bil uporaben v večjem starostnem razponu (npr. 2-7 let). Povabljena sem bila v strokovni odbor za logopedski kongres, ki se bo odvijal leta 2014. Nameravam sprejeti povabilo in sodelovati. Zaradi narave mojega dela (delam s težjo patologijo) se je v letošnjem letu pojavil velik problem pri beleženju storitev. Storitve za obravnavo motenj fluentnosti so namenjene le kliničnim logopedom in imam velike težave s pisanjem dokumentacije. V kolikor se držim strokovnih okvirov in pišem storitve, ki jih dejansko izvajam in ki jih lahko vsebinsko opredelim v kartonu, sem v prekršku. Če se želim držati šifer za storitve, ki jih glede na izobrazbo lahko pišem, pa pišem v karton nestrokovne stvari ali pa vodim dvojno dokumentacijo. Šifre, ki jih lahko uporabim se ne skladajo z diagnozo, kar je strokovno zelo sporno. Po sistemu, ki je sedaj v veljavi moja izobrazba ne ustreza delu, ki ga opravljam. Če bi želela delati strokovno in zakonsko po predpisih, bi morala obravnavati le razvojne motnje fluentnosti. S tem bi cca 60% oseb ostalo brez obravnave. Za nemoteno delo bi si želela pridobiti naziv kliničnega logopeda. Zavedam se, da sem šele na začetku svoje poklicne poti in da je pred mano še veliko let dela. Skrbi me kaj bo z »mojo« ambulanto, saj je dolgoročno gledalo to ena izmed patologij, ki jo bodo lahko opravljali le klinični logopedi. V tem šolskem letu sem bila članica številnih strokovnih skupin. Aktivno sodelovanje v teh skupinah zahteva kar nekaj poti in časa (sestanki so potekali tudi med delovnim časom). Tovrstno sodelovanje podpiram, prepričana sem da je v dobro stroke in Centra. Omogoča nastajanje novega materiala in poenotenja postopkov dela, spremljanje novosti in strokovno rast. Tudi letos sem imela pri tem veliko podporo delodajalca, za kar sem hvaležna. Omogočeno mi je bilo sodelovanje pri sestankih in tudi organiziranje sestankov na CKSG. Potrudila sem se, da sem manjkajoče ure v čim večji meri nadomestila. Veliko večino aktivnosti sem opravljala izven delovnega časa. V kolikor mi bo naprej nudena podpora, bom tudi jaz poskrbela da še naprej svoj del pošteno in odgovorno opravim (nadoknadim delo v čim večji meri in kar se da opravljam v privatnem času). LARA GOBBI PODROČJE DELA Delam v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom v občinah Koper, Izola in Piran. OPIS POPULACIJE Logopati, ki sem jih obravnavala, so bili stari od 3 let naprej. 76 Prevladovale so predvsem dislalije in motnje branja in pisanja. ORGANIZACIJA DELA Delo je bilo organizirano v dopoldanskem času. Obravnava je potekala v prostorih, ki so mi bili nakazani na vsakem vrtcu in šoli. Otroke sem obravnavala enkrat tedensko. DELOVNI POGOJI Vsi prostori, ki so mi bili določeni so bili primerni za delo. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Redno sem sodelovala z učitelji, vzgojitelji in vodstvi vrtcev in šol, kjer sem delala. S psihologinjami in socijalnimi delavkami sem imela redne stike, kakor s specijalisti “Centra za korekcijo skuha in govora” iz Portoroža. IZOBRAŽEVANJE Udeležila sem se študijskimi skupinami, aktivov in izobraževanj v CKSG-ju. KJE (ustanova)? CSG Maribor Avditorij cksg KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, posvet, kongres)? seminar, kongres…) predavanje Disleksija - problemi in 8 ur rešitve v razredu e-zbornica REALIZACIJA PROGRAMA Program, ki sem na začetku leta oddala posamezni šoli in vrtcu, sem skušala dosledno izvajati: po triaži na vrtcih in šolah, sem začela individualno delo z otroki. ANDREJA GRLJ PODROČJE DELA Delam kot mobilna učiteljica za dodatno strokovno pomoč. V letošnjem šolskem letu sem dodatno strokovno pomoč nudila v naslednjih vzgojno izobraževalnih institucijah: OŠ Elvire Vatovec Prade OŠ Dušana Bordona Koper Vrtec Semedela - enota Rozmanova Vrtec Koper - enota Kekec OPIS POPULACIJE Delala sem z otroki, ki jim je bila z odločbo o usmeritvi dodeljena dodatna strokovna pomoč defektologa. Usmerjeni so bili kot učenci z govorno jezikovno motnjo ali kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Moje pomoči so bili deležni naslednji otroci: OŠ Prade: Andraž Tuljak Marko Turk Sarah Lović Klara Kodelja 6.r 6.r 8.r 8.r 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 77 Matija De Faveri Ema Kodelja Evan Apollonio Šejla Gerzič 4.r 4.r 7.r 7.r OŠ Dušana Bordona Koper Denis Stojanović 7.r Matevž Rojac 6..r Ana Gutnik 5.r Vrtec Koper Metka Novak 1 ura Vrtec Semedela Amel Hamzagić Matevž Gutman 2 uri 1 ura 3 ure 2 uri 1 ura 2 uri 2 uri 2 uri 3 ure Skupaj v obravnavi 14 otrok. Semptembra gre en predšolski otrok v šolo, sicer pa vsi nadaljujeo šolanje. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo sem si organizirala v sodelovanju s sodelavci in glede na dane pogoje. Dobri pogoji so na OŠ Prade – prostor za delo, na razpolago je osnovni material (pisala, papir,..), računalnik, možnost fotokopiranja. Na OŠ Dušana Bordona imam na razpolago le prostor za delo, možnost fotokopiranja . V vrtcu delo poteka v eni izmed prostih igralnic oz. v posebnem prostoru. Samo prostor ni dovolj za dobro, kakovostno in konkretno delo z otrokom. Za predšolsko obdobje veliko materiala (različne igre) prinesem od doma. V šoli pa sem s konkretnim materialom bolj slabo založena. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) S starši sem redno sodelovala –najmanj trikrat letno (predstavitev programa, spremljanje programa oz. delna evalvacija in končna evalvacija dela). Po potrebi sem imela tudi pogovorne ure oz. telefonske pogovore. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) Redno sem sodelovala z učitelji in šolsko svetovalno službo v ustanovah, kjer izvajam dodatno strokovno pomoč. Sodelovala sem na sestankih razširjenega strokovnega tima. Predavanj ali delavnic za strokovne delavce nisem imela. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) Udeležila sem se predavanj društva Bravo in treh strokovnih izobraževanj . KJE (ustanova)? ZSSM Ljubljana CKSG CSG Maribor KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: seminar, posvet, kongres)? seminar Seminar za vzgojitelje slepih, slabovidnih Predavanje društva Bravo Učne težave pri mat. seminar Uvod v ABA terapijo 78 TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, kongres…) 4.10,5.10. 11.2. 14.3. – 16.3. Društvo Bravo Lj CKSG CKSG seminar Učne težave 5.4., 6.4. Predavanje društva Bravo Orodja za razmišljanje Mreže učečih. 22.5. 11.6. REALIZACIJA PROGRAMA Program dela je potekal po načrtovanem programu. Realizacija dela je 93%. Kolikor se je dalo, sem manjkajoče ure nadomestila tako, da sem nekoliko prilagodila urnik dela. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Pohvale vsem ustvarjalcem predstave. Poleg dela in delovnih aktivov, je bilo kar nekaj sproščenih in kulturno obarvanih druženj. Takoj po novoletnih počitnicah se mi ne zdi primeren termin za izobraževanja. Predlagam delo po aktivih in nato nekaj več časa za prosto druženje. Naš zavod zelo dobro posluje (pohvale vodstvu) in s ponosom prihajam v »matično hišo«. Zaposleni, ki svoje delo opravljamo na terenu, se včasih počutimo v podrejenem položaju, saj se naši pogoji dela skoraj ne posodabljajo. Menim, da je za nami uspešno leto in upam, da se bo tako nadaljevalo. NIKA HRIBERNIK PODROČJE DELA V šol .letu 2012/13 sem logopedsko dejavnost izvajala v občini Piran in sicer: V OŠ Lucija 3x tedensko V OŠ Sečovlje 1x tedensko V vrtcu Sečovlje 1x tedensko V vrtcu Lucija 1uro tedensko (DSP) Podružnično šolo oz. vrtec v Sv. Petru ( OŠ Sečovlje ) sem obiskovala 1x na 14. dni OPIS POPULACIJE V logopedsko obravnavo so bili vključeni učenci od prvega do devetega razreda devetletke v obeh šolah ter otroci, ki so vključeni v vrtec Sečovlje oz. podružnično enoto OŠ Sečovlje - vrtec v Sv. Petru. V vrtcu Lucija sem obravnavala enega otroka z DSP eno uro na teden. ORGANIZACIJA DELA IN DELOVNI POGOJI Logopedsko delo sem organizirala tako, da je bil urnik dela zastavljen in prilagojen šolam, podružničnim šolam in vrtcu v Sečovljah in Sv. Petru glede na število in vrsto logopedskih obravnav oz. motenj. Otroke s posebnimi potrebami sem obravnavala v OŠ Lucija in vrtcu Lucija, v dogovoru s ŠSS, starši ter razredniki. Otroke sem obravnavala v rednem delovnem času po zastavljenih urnikih. Delovni pogoji so bili v vseh šolah in vrtcu Sečovlje ustrezni. SODELOVANJE S STARŠI, UČITELJI ŠSS… Po triažnih pregledih in opravljeni diagnostiki sem tako kot vsako šol. leto v vseh šolah ter v vrtcu Sečovlje, pisno vabila na razgovore vse starše otrok, pri katerih sem opazila govorna odstopanja ali težave v branju in pisanju. Večina staršev se je vabilom odzvala in z njimi sem bila v rednih stikih tudi med šol.letom. Komunikacija je potekala preko individualnih razgovorov, preko pisnega ali telefonskega obveščanja, 79 govorilnih ur ter predavanj. Pri kompleksnejših težavah-motnjah sem sodelovala oz. organizirala timske razgovore v sodelovanju ŠSS, starši, učitelji, vzgojiteljicami in zunanjimi strokovnimi sodelavci. Redno sem svetovala z učiteljem in vzgojiteljicam v individualnih razgovorih ter sodelovala v timskih skupinah kjer smo skupaj reševali težave in usklajevali delo. Odlično sem sodelovala z vsemi šolskimi svetovalnimi delavkami v OŠ Lucija in OŠ Sečovlje ter s sodelavkami (CKSG Portorož), ki so nudile pomoč otrokom s posebnimi potrebami v teh šolah. Med šolskim letom sem omogočila opazovanje logopedskega dela praktikantkam v šolah in študentkam logopedije, ki so opravljale hospitacije v CKSG Portorož. 1x mesečno sem prihajala na logopedske aktive, v študijske skupine logopedov in skupne aktive v Center za korekcijo sluha in govora Portorož. Sodelovala sem pri sestavljanju testa URSO in pri posodobitvi Bralnih listov v okviru aktiva oz. študijske skupine logopedov v CKSG. Udeleževala sem se timskih sestankov za otroke s posebnimi potrebami v vseh šolah (občasno tudi v popoldanskem času) ter v vrtcu Lucija. Otroke, ki so dopolnili pet let v šol. letu 2012/13 sem triažno pregledala v vrtcu Sečovlje in podružnični enoti Sv. Peter. Pregledala sem tudi mlajše otroke, ki so imeli zdravnikov delovni nalog za logopeda ali jih je na pregled usmerila pedagoginja oz. vzgojiteljica ali pa so pregled želeli starši. PREDAVANJA ZA STARŠE: KJE (ustanova) KAJ (predavanje, delavnica) NASLOV OŠ Lucija Predavanje in delavnica Pomoč otroku pri branju in pisanju (2.raz.) SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) KJE (ustanova)? KAJ (predavanje, delavnica….)? KOMU JE BILO NAMENJENO? NASLOV: V tem šolskem letu nisem imela predavanj, delavnic ali predstavitev za druge strokovnjake , nudila sem le hospitacije praktikantkam v šolah ( OŠ Lucija in OŠ Sečovlje) in študentkam logopedije. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) KJE (ustanova)? Portorož Portorož Žirovnica Maribor Koper KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: seminar, posvet, kongres)? seminar jecljanje Predavanje Košir Manca, Čačinovič Gabi: Motivacijski pogovori seminar Dr. Fred Donaldson: Izvirna igra Dan logopedov Govor,jezik,branje,pisanje seminar Plesno ustvarjanje 80 TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, kongres…) Dvodnevni 20 ur 8 ur Koper predavanje Portorož seminar Društvo Bravo: Pogovor s 2 uri Terezo Žerdin Mreže učečih se šol in vrtcev 3,5 ur REALIZACIJA PROGRAMA Predvideni program za šol. leto 2012/13 sem v vseh šolah in v vrtcu realizirala v celoti. Otroci so prihajali v obravnavo 1x tedensko ali 1x na 14 dni v obeh šolah in podružnični šoli oz. vrtcu OŠ Sečovlje v Sv.Petru. Sistematski pregled petletnikov sem opravila v vrtcu Sečovlje in podatke na komisiji za sprejem šol. novincev posredovala zdravnici. MNENJA,PREDLOGI… Logopedsko delo je bilo na obeh šolah in v vrtcih dobro organizirano, usklajeno in uspešno, kar bi želela ohraniti tudi v naslednjem šolskem letu. IVONA HRVATIN PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola: OPB Obseg dela (število ur): 13 ur (I. polletje) 12 ur (II. polletje) Vsebine dela (predmeti): OPB, pomoč v razredu (RU – 5. razred, DOP – 4. razred; pomoč pri kosilu – 1./2./3. NIS) Realizacija: Program dela je bil realiziran. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA – Tanja Rupnik Vec: CKSG Portorož, 27. 8. 2012 KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK: CKSG Portorož, 18. 10. 2012 UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI – Marko Krota: CKSG Portorož, 18. 10. 2012 NA POTI GOVORU IN JEZIKU: CKSG Portorož, 16. in 17. 11. 2012 PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, 2. 1. 2013 MREŽE2 – SODELOVANJE S STARŠI: CKSG Portorož, 15. 2., 12. 3., 3. 4. 2013 POMOČ OTROKOM Z MOTNJO BRANJA IN PISANJA: CKSG Portorož – 9. 3. 2013 USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18. 3. 2013 UČENJE PISANJA – GRAFOMOTORIKA IN ERGONOMIJA PISANJA – Kristjan Lipičnik, dr. med., Ana Burjek: OŠ KOPER, 24. 4. 2013 DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): sodelovanje pri gledališkem krožku pomoč pri gledaliških predstavah Super žurka na super drevesu in Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: 81 Menim, da bi bilo dobrodošlo organizirati strokovno predavanje za starše o pomenu pestre in zdrave prehrane za otrokov optimalen razvoj in o vplivu te na otrokovo počutje in funkcioniranje. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V šolskem letu 2012 / 2013 sem vodila OPB v oddelku 4. in 5. razreda. V oddelek OPB je bilo vključenih 9 otrok, od tega štirje učenci 4. razreda (trije dečki in ena deklica) in pet učencev 5. razreda (štirje dečki in ena deklica). Vsebino dela OPB je sestavljalo čim bolj samostojno učenje (pisanje domačih nalog, utrjevanje učne snovi, reševanje dodatnih nalog), ustvarjalno preživljanje časa (izdelava izdelkov iz različnih materialov, risanje, krašenje prostora, interesne dejavnosti (gledališki krožek, EKO krožek, pravljični krožek in športni krožek) ter sprostitvena dejavnost (igre na prostem, v telovadnici, sprehodi, družabne in didaktične igre). Skrbeli smo za osebno higieno in urejenost prostora ter igralnega kotička. Potek podaljšanega bivanja sem prilagajala dnevnemu počutju in potrebam učencev. Veliko smo se pogovarjali o spoštovanju drug drugega, dobrih medsebojnih odnosih, nesoglasja med učenci smo reševali sproti. Izpostavila bi primernost »OVI« prostora, saj sem imela možnost skupino med pisanjem domače naloge razdeliti. Skozi vse šolsko leto je učenka 9. razreda v sklopu programa MEPI v času OPB v našem oddelku opravljala prostovoljno delo v obliki učne pomoči mlajšim učencem. Sodelovanje je bilo zelo prijetno in je pripomoglo k tkanju novih prijateljstev med učenci nižje in višje stopnje. Veliko sem sodelovala z razredničarkami (tematika dobrih odnosov v razredu in usklajevanje poteka OPB glede na obravnavano učno snov). Sodelovala sem tudi z ostalimi učitelji podaljšanega bivanja glede organizacije sprostitvenih dejavnosti ter s svetovalno delavko in ostalimi strokovnimi delavci Centra. Udeleževala sem se govorilnih ur s starši. S posameznimi starši je sodelovanje potekalo zelo redno in intenzivno tudi izven govorilnih ur (pisna e-sporočila in telefonski ter dodatni osebni pogovori s sodelovanjem razredničarke). MAJA HRVATIN GORJANC PODROČJE DELA: Logopedsko dejavnost sem izvajala na naslednjih šolah in vrtcih: OŠ Antona Žnideršiča Il. Bistrica - 1x tedensko (vsak torek 8.00-14.30); OŠ Dragotina Ketteja Il. Bistrica – 1x tedensko (vsak petek 8.00-14.30); Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica – 1,5 x tedensko (vsak sreda 8.00-14.00 in vsak drugi ponedeljek 8.1514.00 ter vsak drugi ponedeljek 13.30-14.00 – takšen urnik od novembra 2012); OŠ Toneta Tomšiča in pripadajoči vrtec v Knežaku – 1. teden: četrtek 8.00-14.00 in 2. teden: četrtek 12.3014.00; OŠ Podgora in pripadajoči vrtec v Kuteževem – vsak drugi ponedeljek 7.15-13.15 in vsak ponedeljek 7.158.00 ; OŠ Jelšane in v pripadajoči vrtec – vsak drugi četrtek 8.00-12.00; OŠ Rudija Mahniča Brkinca in pripadajoči vrtec na Pregarjah – izvedla sem sistematski pregled govora pri predšolskih otrocih, na logopedske vaje pa je 1 predšolski otrok prihajal v Ilirsko Bistrico. OPIS POPULACIJE Predšolski pacienti – največ je bilo petletnih otrok. Obravnavala sem tudi nekaj mlajših. Obravnavala sem predšolske otroke, ki so bili vpisani v vrtec Jožefe Maslo v Il. Bistrici, v vrtci pri OŠ v Jelšanah, Knežaku, Kuteževem (obravnava je potekala v omenjenih vrtcih). Obravnavala sem tudi 8 otrok (7 redno, pri 1 svetovanje), ki so bili vpisani v zasebni vrtec Antonina v Il. Bistrici. Te otroke so vozili na vaje starši. 4 predšolski logopati pa niso bili nikjer vključeni v vrtec (na vaje so jih vozili starši). Vse te otroke sem vpisala v obrazec za statistiko pod »zunanji«. Šolarji - v logopedsko obravnavo so bili vključeni predvsem učenci 1. in 2. razredov, nekaj tudi starejših. Na OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je bilo v redno logopedsko obravnavo vključenih tudi 5 učencev OŠ s prilagojenim programom. 1 od teh učencev z GJM bo v naslednjem šolskem letu nadaljeval s šolanjem v 82 CIRUS Vipava. Največ je otrok z govorno jezikovnimi motnjami je imelo težave pri artikulaciji določenih glasov, nekaj s težavami na področju jezika, glasu, nekaj primerov jecljanja, nekaj predšolskih otrok je bilo v logopedski obravnavi zaradi zakasnelega razvoja govora. Odraslih pacientov nisem imela v logopedski obravnavi. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Predšolski otroci: Pregledala sem otroke z dopolnjenimi 5 leti (sistematski pregled govora pri 5-letnikih) in sicer letnik 2007 rojenih do konca koledarskega leta in otroke, rojene do konca junija 2008, ki so obiskovali vrtec. Starše sem seznanila z rezultati pregleda govora. Nekaj otrok, ki ne obiskujejo vrtcev, kjer izvajam logopedsko obravnavo, so na sistematski pregled govora 5-letnih otrok pripeljali starši. Nekaterim staršem otrok z govorno-jezikovnimi motnjami sem svetovala, kako naj ravnajo v zvezi z motnjo, nekatere sem vključila v redno logopedsko obravnavo v otrokovem vrtcu (razen v vrtcu pri OŠ na Pregarjah – 1 predšolskega otroka je vozila mama na logopedske vaje v Ilirsko Bistrico). Na mlajše predšolske otroke s težavami na področju govorno jezikovne komunikacije me opozorijo njihovi starši, vzgojiteljice, včasih jih napoti lečeči pediater oz. pediater iz razvojne ambulante. Po potrebi sem tudi te otroke vključila v logopedsko obravnavo oziroma staršem svetovala, kako naj ravnajo v zvezi z motnjo. Dodatno strokovno pomoč logopeda sem nudila 2 predšolskima otrokoma (vrtec Jožefe Maslo v Ilirski Bistrici – po 1 ura tedensko). 2 predšolska otroka sta obiskovala skupino za GJM v CKSG v Portorožu. Šolski otroci: V 1. razredih OŠ na področji občine Ilirska Bistrica sem pregledala govor tistih otrok, ki so bili v predšolskem obdobju vključeni v logopedsko obravnavo in terapije še niso zaključili, pa tudi tiste pri katerih sem pri sistematskem pregledu govora 5-letnih otrok odkrila manjša odstopanja v govoru, pa niso bili v logopedski obravnavi ter tiste, ki še niso bili pregledani. Pri starejših šolarjih sem pregledala govor tistih otrok, ki so bili v lanskem šolskem letu vključeni v logopedsko obravnavo in je še niso zaključili. Otroke z GJM sem vključila v redno logopedsko obravnavo na njihovih šolah (razen na OŠ na Pregarjah). Učenci 3. razredov devetletne OŠ ( OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Podgora Kuteževo) so pisali preizkusni narek za odkrivanje motenj v branju in pisanju. Ta narek so izvedle njihove učiteljice med poukom. Dodatno strokovno pomoč logopeda sem nudila 6 šolarjem: na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici: 1 učencu 2. razreda -1 ura tedensko; na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici: 3 učenci (2., 4. in 5. razred) – po 1 ura tedensko; OŠ v Toneta Tomšiča v Knežaku: 1 učenca (2. razred) – 1 ura tedensko; OŠ Podgora v Kuteževem: 1 učenec 8. razreda – 1 ura tedensko; Na vseh OŠ s pripadajočimi vrtci na področju občine Ilirska Bistrica ter v Vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica sem delala v kabinetih. V začetku šolskega leta sem se glede urnika uskladila še z drugimi defektologi, učitelji, ki izvajajo svoje obravnave v istih prostorih kot jaz. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) KJE (ustanova) KAJ (predavanje, delavnica) NASLOV / / / SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) 83 KJE (ustanova)? KAJ (predavanje, delavnica….)? KOMU JE BILO NAMENJENO? NASLOV: OŠ Knežak hospitacije 1 študentka predšolske vzgoje IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) KJE (ustanova)? Avditorij, 31.8.2012 Ljubljana, 28.9.2012 (Dan SRP) CKSG, 2.1.2013 CKSG, 2.1.2013 CKSG, 9.3.2013 CKSG, 18.3.2012 21.5.2013 CKSG, 11.6.2012 KAJ (predavanje, NASLOV: delavnica, seminar, posvet, kongres)? predavanje Motivacijski pogovori TRAJANJE samo za kongres…) 8 predavanje Komunikacija (Viljem Ščuka) 1,5 predavanje delavnice seminar predavanje e-zbornica (Bojan Tuta) Mreže 2 (Sodelovanje s starši) Pomoč otroku z MBP Usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu Printbox, PLP5, URSO1 Mreženje(PolonaPeček) 1 1 8 1,5 predstavitev predavanje (vpišeš seminar, REALIZACIJA PROGRAMA Program za šolsko leto 2012/13 sem realizirala skoraj v celoti. Razen, da testnega nareka za odkrivanje MBP niso pisali v učenci 3. razreda na OŠ v Knežaku in na OŠ na Pregarjah. Prijavila sem se na seminar »Nadomestna komunikacija 1. In 2. del v CIRIUS Kamnik. Seminar pa ni bil izveden zaradi premajhnega števila prijav. Še vedno sem vodja ŠS Logopedi JZ Slovenije. Letos smo izvedli 1 srečanje ŠS. (obisk g. Francija Kolenca, pregledovanje Bralnih listov pred ponatisom). Sodelovala sem tudi v strokovni skupini za izdelavo kriterijev za MBP. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI V naslednjem šolskem letu si bom poskušala teren tako urediti, da bi bila lahko več v vrtcu Jožefe Maslo v Il. Bistrici – v naslednjem šolskem letu bom imela tam poleg vseh ostalih logopatov še 3 ure DSP. Poklicali so me tudi iz zasebnega vrtca Antonina v Il. Bistrici glede logopedskih obravnav v njihovem vrtcu. O tem sem se pogovorila z ravnateljem. Odgovoril mi je, da naj otroci tega vrtca, ki potrebujejo logopedsko obravnavo, obiskujejo logopedske vaje ambulantno, da jih pripeljejo starši (kot so jih tudi letos). 84 ROK JERMAN PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola – razrednik 9. razreda Obseg dela (število ur): 27 Vsebine dela (predmeti): ZGO, GEO, PB, DOP, RU DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - dežurstvo med odmori za malico ob ponedeljkih in petkih - organizator in spremljevalec na dnevih dejavnosti - udeležba na aktivih, roditeljskih sestankih, govorilnih urah, timskih sestankih in strokovnih skupinah - spremljevalec otrok v šoli v naravi v Peci - s Sergejem vodil športni krožek PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: E asistent. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Čudoviti otroci v razredu, čudovito leto. Učenci so lepo napredovali. Delovali smo kot pravi razred. Opazilo se je delo in pomoč svetovalne službe (Tanja in Morena). Vesel Tiborjevega odhoda v Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljano. IRIS KODRIČ PODROČJE DELA: V tem šolskem letu sem opravljala mobilno surdopedagoško in logopedsko službo v ŠEMPETRU, NOVI GORICI, DESKLAH, BILJAH, MIRNU, GRGARJU, DOBRAVLJAH, DORNBERKU, SELU in BRANIKU. Obiskovala sem šest VVO, pet OŠ in dve SŠ. OPIS POPULACIJE: V obravnavi sem imela 20 otrok, od teh je šest obiskovalo vrtec, deset osnovno šolo in štirje srednjo šolo. Štirje otroci so gluhi in vsi uporabljajo polžev vsadek, pet je naglušnih, deset jih ima govorno jezikovne težave, en pa lažjo motnjo v duševnem razvoju. ORGANIZACIJA DELA: Štirinajst otrok je potrebovalo 1 uro dodatne strokovne pomoči, šest otrok pa 2 uri dodatne strokovne pomoči tedensko. Na OŠ in SŠ Šempeter, sem se vozila 3x tedensko, na OŠ Dornberk 2x tedensko, na vse ostale institucije pa sem prihajala 1x tedensko. DELOVNI POGOJI: V vseh ustanovah so mi nudili ustrezne pogoje za delo. SODELOVANJE S STARŠI: Redno smo se dobivali na timskih sestankih, običajno na prvi predstavitvi IP, vmesni evalvaciji IP in ob zaključku šol.l., ko smo pregledali realizirane cilje in zastavili smernice za delo v naslednjem šol.letu. Starši pa so me lahko poklicali tudi po telefonu in smo se tako hitreje dogovorili oz. rešili probleme. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI: Redno sem sodelovala z vzgojiteljicami, razredničarkami, posameznimi predmetnimi učitelji in šolskimi svetovalnimi službami integriranih otrok. Na OŠ Dobravlje sem predstavila učiteljskemu zboru predmetne stopnje naglušnega učenca, prilagoditve pri delu z naglušnimi otroki in konkretne napotke za delo. 85 IZOBRAŽEVANJE: V tem šolskem letu sem se redno udeleževala aktivov AMSRP in skupnih aktivov ter strokovnih predavanj, ki so bila organizirana v okviru teh aktivov. Udeležila sem se seminarja na CKSG Portorož Na poti govoru in jeziku. Na seminarju CKSG Delo z gluhimi in naglušnimi otroki sva imeli s sodelavko predavanje in delavnico. Na OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Nova Gorica sem sodelovala pri izvedbi tematske konference Gluh, naglušen in otrok s PV v razredu. REALIZACIJA PROGRAMA: Zastavljene cilje in načrte sem dosegla. Letos sem obravnavala tri dijake v zaključnih letnikih. Pri dveh sem sodelovala pri sestavi prilagoditev za poklicno maturo (RIC) in enemu za zaključni izpit. En devetošolec, ki je gluh je opravljal NPZ. Sodelovala sem pri izbiri prilagoditev, pripravah na NPZ in samem pisanju NPZ (slo.j.). Sodelovala sem v surdo sekciji Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. V tem šolskem letu sem bila vodja aktiva AMSRP. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI: Opažam upad otrok, ki so gluhi/naglušni, v porastu pa je število otrok z različnimi GJM. Menim, da je bilo moje delavno področje v tem šolskem letu zelo razgibano, glede na število lokacij, ki sem jih obiskovala, število otrok, ki sem jih obravnavala in sam starostni razpon (od triletnika do štiriindvajsetletnika) pa do samega načina in vsebine dela dodatne strokovne pomoči. PETER KOKOTEC PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola in DSP na terenu Obseg dela (število ur): Šola: 4,5 ur DSP: 21,5 ur Vsebine dela (predmeti): Glasbena vzgoja na CKSG in dodatna strokovna pomoč na Srednji tehniški šoli v Kopru. Realizacija: V letošnjem letu sem učne načrte pri glasbeni vzgoji sestavil tako, da sem obravnaval res samo bistvene vsebine. Na ta način sem v vseh oddelkih realiziral večino zastavljenih ciljev. Nekatere glasbene vsebine bom vključil v učne načrte za naslednje šolsko leto. Pri dodatni strokovni pomoči je bila skupna realizacija ur 93 %. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Razvoj kritičnega mišljenja – Tanja Rupnik Vec, CKSG Portorož, 27. 8. Motivacijski pogovori – Manca Košir, Gabi Čačnovič, Avditorij Portorož, 31. 8. Predstavitev slušnih aparatov Beltone – Nika Brajdih, Peter Stantič, CKSG Portorož, 6. 11. Predstavitev E – zbornice, Bojan Tuta, CKSG Portorož, 2. 1. Mreže 2 – Sodelovanje s starši, Terezija Valentin, Tomaž Mikeln, CKSG Portorož, 2. 1. Usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, Valter Ogrizek, CKSG Portorož, 18. 3. Uvod v mreže učečih se šol, Polona Peček, CKSG Portorož, 11. 6. Supervizija, Barbara Gogala 86 PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Delo v šoli (GVZ) in na terenu mi v takšnem obseg ustreza. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Ne cksg-ju sem imel za delo kar dobre pogoje. Ker je bila učilnica namenjena tudi likovnemu in tehničnemu pouku, sem občasno potreboval nekaj več časa za urejanje učilnice, preden sem lahko pričenjal s poukom. Ker pa idealnih rešitev sploh ni, sem se situaciji prilagodil in prihajal nekaj minut prej v službo in se brez velike nejevolje pripravljal na pouk. Pri GVZ-ju je bilo tudi nekaj gneče v razredu. Težko se je bilo posvečati vsakemu posamezniku. Posebno takrat, ko govorimo o ustvarjalnem igranju na male ritmične inštrumente. Tokrat sem individualne obravnave izvajal le na Srednji tehniški šoli v Kopru. Tu so pogoji daleč od idealnih. Še vedno nimam svojega prostora. Med letom so me selili iz prostora v prostor. »Izgubil« sem pisarno, za katero mi sicer ni prav veliko žal in »pristal« v ogromni učilnici in kemijskem kabinetu. Direktor Aplikativne kineziologije si je pač zaželel še en prostor v katerem bo lahko sestankoval. Smešno je to, da študentje kineziologije še vedno občasno potrebujejo učilnico, v kateri izvajam ind. obravnave. In tako se zopet selim. Lahko bi pa rekel, da na tehniški šoli vedno bolje sodelujem z vodstvom šole in učitelji. Ker sem prepuščen samemu sebi, sem tako tudi sam začel gojiti odnose s tistimi delavci šole, ki mi omogočajo boljše pogoje dela. To, da pa nimam svojega prostora ... težko prebavim. NADJA KOKOTEC PODROČJE DELA Moje področje dela zajema srednji soli: Srednja tehniška šola Koper Srednja zdravstvena šola Izola OPIS POPULACIJE Na obeh šolah sem obravnavala 6 dijakov z govorno jezikovnimi motnjami, 2 pa sta imela težave s sluhom. Z enim sem poleg dodatne strokovne pomoči opravljala še individualni slušni in govorni trening, eno uro tedensko. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo je potekalo pet dni tedensko. Prostor za delo je bil na Srednji tehniški šoli v začetku šolskega leta primeren. Šola je nato prostor oddala gostujoči višji šoli. Od takrat delam v prostem razredu, kar je pogosto utrudljivo, saj prostor ni stalen, zamenjati ga moram vsako uro ali ga odstopiti, če ga redni profesorji potrebujejo. Na Srednji zdravstveni šoli, kjer imam 3 ure dodatne strokovne pomoči, delam v knjižnici, ki je v jutranjih urah skoraj vedno prazna in je primerna za delo. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) S starši sem imela govorilne ure, veliko več pa sem z njimi komunicirala po telefonu. REALIZACIJA PROGRAMA Program je bil realiziran. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Tudi v tem šolskem letu sem sodelovala v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. 87 DUŠANKA KOSMAČ Če besede pridejo iz srca bodo v srce vstopile. Če pa pridejo z jezika, ne bodo prišle dlje od ušes. Al Suhrawandi Vsak dan uporabimo, zgolj človeškemu bitju dani dar – BESEDO, s katero izražamo občutke, čutenja in misli. JAZ-TEBI. Toda besede so veliko več, kot sredstvo sporazumevanja. Besede v sebi nosijo in odražajo energijo namena in namere, ki jo ne moremo prikriti, saj jo zavestno opredelimo pred izgovorom besede. V stiku z namero postanejo besede mogočno orodje - gibalo spremembe, ki preobrazi in oblikuje lastno življenje in življenja drugih. Ambulantna logopedska dejavnost odrasle populacije Uspeh logopedske obravnave je odvisen od zgodnje detekcije oškodovanosti, od lokacije, obsega in časa nastanka poškodbe, od timske in procesne diagnostične obravnave, ter časovno kontinuiranega poteka z metodološko celostnim pristopom. Delo z odraslo populacijo zahteva: teoretično poznavanje specifičnosti govorne patologije kot posledice bolezenskih procesov oziroma poškodbe centralnega živčnega sistema in/ali ostalih organskih struktur, ki oblikujejo glasovno-govorne zmogljivosti, poznavanje vpliva multikavzalnosti, ki se manifestira poleg motenj na področju verbalno-glasovne komunikacije, pogosto tudi kot motenost v kognitivnem in konativnem doživljanju v obliki spremenjene samopodobe, vedenjskih in funkcionalno emocionalnih težav, pripravo individualnega rehabilitacijskega programa, ki vključuje multidisciplinarni pristop in timsko delo. Timski pristop zajema analizo motnje in motenosti s specifičnega strokovnega vidika posameznih strokovnih profilov kar omogoča vpogled v celotno dinamiko motnje. Sodelovanje s strokovnjaki (foniater, nevrolog, fizioterapevt, delavni terapevt, klinični psiholog, psihoterapevt, socialni delavec) v procesu diferencialne diagnostike, prognostičnega uvida skozi konzultacije in evaluacijo posameznih faz v terapevtskem programu omogočajo postopno ali sočasno vključevanje in izvajanje terapevtskih postopkov. razumevanje psihodinamike in intrapsihičnih procesov, ki se izražajo skozi terapevtski proces svetovanje in vodenje družinskih članov ali partnerja obravnavane osebe poznavanje in učenje komunikacijskih veščin obvladovanje maneverskega polja delovanja pri vzpostavljanju in ohranjanju motivacijsko ugodne čustvene klime pomembne za terapevtski odnos Posebej poudarjam uporabo psiholoških sredstev to je suportivnih psihoterapevtskih tehnik: - vodeni razgovor ob prepoznavanju, ozaveščanju in interpretaciji miselnih, čustvenih vzorcev in posledično vedenjskih manifestacij, - krepitvi in spodbujanju pozitivnih – močnih področij, - uporabi metod sproščanja – sprostitvenih tehnik (progresivna mišična relaksacija po Jacobsonu, vizualizacija, interakcijske igre, razgibalne vaje) s ciljem vzpostaviti in vzdrževati duševno ravnovesje Utemeljitev uporabe psihoterapevtskih tehnik v logopedskem tretmanu odrasle populacije z odklonom na področju VGK pojasnjujem: Že poudarjeno je govorni funkcionalni sistem izjemno kompleksen in tako odvisen od intaktnega in 88 usklajenega delovanja kortikalnih in subkortikalnih struktur. Lokalizirane poškodbe ali bolezni centralnega živčnega sistema ne povzročajo le specifičnih izpadov komponent govornega sistema, ampak tudi specifično prizadetost drugih funkcionalnih sistemov, kar lahko predstavlja tudi psihogeni konflikt za posameznika. Psihoterapevtski pristop dopolnjuje logopedsko dejavnost pri: - obravnavi oseb po CVI, glede na posledično psihofizično stanje pacienta in njegove sposobnosti stika z realiteto nastalih sprememb na področju psihosocialnega vedenja osebnosti v emocionalni in intelektualni sferi. - terapiji oseb z odklonom na področju fonacije, glede na zmanjšano zmožnost sporazumevanja, kar povzroča pri pacientu prizadetost, napetost in nesproščenost, ki posledično negativno vpliva na tehniko nastave in oblikovanja glasu. Tako se je pri obravnavah oseb z mišično-tenzijsko disfonijo izkazala učinkovita vedenjsko-kognitivna psihoterapija, v kateri se pacient nauči relaksacijske tehnike progresivne mišične relaksacije.. Pogosto sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju glasovne motnje tudi psihogeni dejavniki -stres, anksioznost, tesnoba, depresija, nevroza v tem primeru se paciente usmerja k uspešnejšim načinom reševanja problemov in s tem aktivnejši vlogi v spopadanju s stresom. Pri obravnavah glasovnih motenj, ki kažejo simptomatiko konverzivne motnje, pa je potreben globlji psihoanalitični pristop, saj je potrebno odkriti konflikt, kot vzročno posledični dejavnik nastanka motnje. Kompleksen in dolgotrajen proces rehabilitacije ne temelji le na analizi ohranjenih in prizadetih struktur govornega sistema, ampak tudi z upoštevanjem premorbidne osebnostne strukture ter opazovanjem aktualnega čustvenega doživljanja in odzivanja osebe skozi potek obravnave. To pomeni obravnavo posamezne funkcije v kontekstu celotnega funkcioniranja pri posamezniku. Logoped kot osebnost izgrajuje odnos, ki daje pacientu občutek človeške vrednosti, razumevanja in spoštovanja. Medosebni odnos logoped – pacient naj vzbuja občutek zaupanja, varnosti in sproščenosti. Zato je poleg strokovno profesionalne usposobljenosti pomemben osebni, odnosni pristop logopeda do obravnavane osebe. Dobrega terapevta nedvomno odlikujejo naslednje pomembne osebnostne lastnosti: empatija (sposobnost vživljanja – včutenja) nepokroviteljska čustvena toplina spoštovanje občutljivost za usklajenost verbalne in neverbalne sporočilnosti - fleksibilnost v usklajevanju in prilagajanju terapevtskega pristopa skozi tretman Logopedska dejavnost ne zajema samo obravnavo patologije govornega sporazumevanja, ampak človeka kot celovito osebnost v tistih strukturah in funkcijah, ki so najvidnejši elementi stika človeka z okoljem. Ohranjenost le-teh je osnovni pogoj uspešnega psihosocialnega vedenja. Po programu zdravstvenega varstva habilitacije in rehabilitacije oseb z motnjami na področju verbalno – glasovne komunikacije so obravnavane osebe bile, glede na vrsto in stopnjo odklona, razvrščena v IV. oziroma III. kategorijo, ki časovno obsega 45 do 60 minutno trajanje logopedske seanse za posameznika. POTEK DELA Področje dela Logopedsko delo je v šolskem letu 2012/13 potekalo na dveh lokacijah. 89 SEŽANA Logopedska ambulanta za odraslo populacijo Naslov: Logopedska ambulanta Kosovelova 5 6210 SEŽANA PORTOROŽ Logopedska ambulanta za odraslo populacijo Naslov: Center za korekcijo sluha in govora Sončna pot 14a 6320 PORTOROŽ Vsebina dela Ambulantna logopedska dejavnost je zajela predšolsko, šolsko in odraslo populacijo od 18. leta dalje z odklonom na področju verbalno-glasovne komunikacije s centralno, periferno in/ali funkcionalno oškodovanostjo na: - področju fonacije - področju fluentnosti - področju jezika - področju artikulacije Oblika dela Ambulantna logopedska dejavnost Direktna logopedska terapija Strokovno sodelovanje s strokovnimi delavci zunaj ustanove: - napotitev obravnavane osebe k specialistu ustrezne specialnosti – klinični psiholog, psihiater – psihoterapevt, nevrolog, foniater, otorinoralingolog, ortoped, alergolog… za: dodatno diferencialno diagnostiko- diagnoza, mnenje, prognozo, terapijo, konzultacijo, timsko sodelovanje - logopedska poročila (diagnoza, izvid, mnenje) za: osebnega zdravnika, zdravniško komisijo, predstavitev IK - strokovna srečanja s strokovnimi delavci v ustanovi: delovni terapevt, fizioterapevt, psiholog, konzultacijo, timsko sodelovanje Administrativne storitve - zapis logopedskih storitev v tekočem mesecu - letno poročilo - letni program dela - vodenje logopedske kartoteke Metodologija dela Logopedsko delo sem realizirala: posredno neposredno Neposredno delo je obsegalo: - diagnostiko govorno - jezikovno ovrednotenje z logopedsko - diagnostičnimi postopki - logopedsko terapijo v ambulanti korekcija govorno-jezikovnih odklonov z individualnim prilagajanjem rehabilitacijskega programa logopedskega 90 tretmana pri izboru ustreznih metod in tehnik dela s ciljem razvijanja in doseganja sposobnosti optimalne govorno-jezikovne komunikacije kontrolni pregledi logopedsko svetovanje logopedsko delo na terenu: sodelovanje v procesu vključevanja obravnavane osebe v delovno okolje, izdelava, spremljanje in analiza delovnega programa v družinskem okolju. Posredno delo se je odvijalo skozi: sodelovanje s strokovnimi sodelavci v ustanovi, sodelovanje v timu in konzultacija z zunanjimi strokovnimi sodelavci, specifično – govorno svetovanje svojcem oziroma spremljevalcem, kontinuirano osveščanje ožjega in širšega okolja o govorni vzgoji, hospitacije študentov in strokovnjakov drugih strok, vodenje logopedske dokumentacije, zbiranje in obdelavo statističnih podatkov, izbor in izdelavo individualno prilagojenega didaktičnega materiala, permanentno izobraževanje in samoizobraževanje, vključevanje v razvojno in raziskovalno delo. Opis populacije – glej priložene tabele s poimenskim seznamom AMBULANTA POPULACIJA ŠT. OSEB ŠT. OBRAVNAV odrasli 41 448 otroci 12 91 odrasli 46 528 otroci 16 119 PORTOROŽ SEŽANA Skupaj obravnavanih 115 oseb, 87 odraslih in 28 otrok. Število vseh obravnav je bilo 1186. DELOVNI POGOJI Lokacija in prostorski pogoji Neposredno delo z osebami - logopati in fonopati je potekalo: - 2x tedensko - logopedska ambulanta CKSG Portorož. - 3x tedensko - logopedska ambulanta Sežana. Prostorski pogoji v logopedski ambulanti CKSG Portorož – logopedska dejavnost se odvija v traktu ORL ambulantne dejavnosti z avdiološko službo in še dveh lodopedskih ambulantah. Delovni pogoji omogočajo opravljanje logopedskega dela za odraslo populacijo. 91 Prostorski pogoji v logopedski ambulanti Sežana ne ustrezajo naravi dela in starostni strukturi obravnavanih oseb, saj v istem prostoru poteka dvakrat tedensko tudi lodopedska dejavnost za predšolsko in šolsko populacijo, ki jo izvajata kolegici. Prostor je premajhen in neprimeren za opravljanje dela populacije različnih starostnih obdobij, za shranjevanje didaktičnega materiala in daje »videz prenatrpanosti«. Ponovno bi izpostavila dejavnike, ki ustvarjajo nezadovoljstvo pri uporabnikih logopedskih storitev: ambulanta je težko dostopna za osebe v invalidskem vozičku oziroma s težjo mobilno oškodovanostjo, ker je dostop omogočen samo po stopnicah ambulanta nima sanitarnih prostorov za paciente klimatski pogoji v poletnem času so nevzdržni, saj prostor ni klimatiziran in okna nimajo senčil čakalnica je predprostor, ki ne omogoča diskretnosti obravnavanim pacientom tekom obravnave, ker ni zvočne izolacije med čakalnico in ambulantnim prostorom. Tehnična opremljenost V rehabilitacijskem tretmanu sem uporabljala individualno prilagojen didaktičen material oziroma pripomočke, ki sem jih izdelala in oblikovala sama. SODELOVANJE Sodelovanje z zunanjimi sodelavci Logopedsko diagnostično delo, izdelava individualnega načrta rehabilitacijskega programa in vključitev v rehabilitacijski proces zahteva tako interdisciplinarni kot tudi multidisciplinarni pristop, ki je pomemben in nujen. Medsebojno sodelovanje je potekalo v obliki: konsultacije v primeru kompleksnejše govorne patologije, kjer je bila potrebna dodatna diferencialno medicinska diagnostika posameznih specialistov posredovanja povratnih informacij – izvidov in mnenj specialistov pri odkrivanju etiologije in patalogije odklona posredovanja informacij lečečemu zdravniku o poteku in terapevtskih učinkih rehabilitacijskega programa, ustnega in/ali pisnega posredovanja podatkov o diagnostičnih ocenah, prognostičnih mnenjih in korektivnih postopkih ustreznim strokovnjakom. Sodelovanje s spremljevalci (zakonski partner, svojec) obravnavanih oseb Vsako odstopanje od povprečja govorno-jezikovnih sposobnosti okolja, pomeni odklon, ki predstavlja nastanek motenj tudi na področju socializacije. V primeru težje govorne patologije so zato vabljeni in neposredno vključeni tudi svojci: - pri izvajanju korektivnih postopkov v domačem okolju, - z anamnestičnimi podatki sodelujejo pri iskanju vzročnih dejavnikov nastanka odklona in jasneje opredeljujejo problem na področju govorne patologije, - pripomorejo k uspešnejšemu rehabilitacijskemu učinku, kakor tudi pozitivnejši naravnanosti bolnika do sebe. Sodelovanje z matično ustanovo CKSG Portorož Delujem v: Aktivu logopedov CKSG Študijski skupini Logopedi Vseh se nisem udeležila iz objektivnih razlogov (bolezen). Aktiv logopedov načrtuje svoje delo z letnim programom, ki je v tem šolskem letu vključeval: - udeležbo na predavanjih zunanjih strokovnih sodelavcev - predavanja članic aktiva oziroma poročanja s predavanj ali seminarjev - razreševanje tekoče problematike s področja organizacije logopedskega dela in strokovnih vprašanj. 92 IZOBRAŽEVANJE-STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE DATUM NASLOV - TEMA 28., 29.8. 2012 2., 3.2. 2013 Terapevtski pristopi- delavnica sprostitvene tehmike z osebami z motnjo jecljanja Joj, moj glas seminar 16.2. 2013 Joj, moj glas seminar 8 23.2. 2013 Joj, moj glas seminar 8 22., 23.3. 2013 šol.l. 2012/13 Joj, moj glas seminar 16 Rehabilitacijski glasovne terapije šol. l. Glasovna terapija 2012/13 OBLIKA program izobraževanje ŠT. UR 3 CILJNA SKUPINA 16 Pedagoški kader, Institut za svetovalni delavci celostno rast osebnosti Škofja Loka vzgojitelji, VVO svetovalni delavci Ilrska Bistrica vzgojitelji, VVO svetovalni delavci Ilrska Bistrica Pedagoški kader, CKSG svetovalni delavci Portorož Pedagoški logopedi kader, CKSG Portorož 24 x Nadira Silajdžić 60 min hospitacije, nastopi 13x pripravnice logopedinje, študentke PF – smer logo. somentorica Katarina Križan – diplomske naloge, absolventka PF članica komisije pri Ljubljana, zagovoru dipl. naloge smer logopedija šol. l. Holistični pristop v terapiji 2012/13 MTD-rehabilitacijski program za osebe z odklonom na področju fonacije po Kosmačevi šol. l. Uporaba lutke za somentorica 2012/13 spodbujanje govornega naloge razvoja dipl. KRAJ CKSG Portorož CKSG Portorož, Sežana CKSG Portorož, Sežana, Ljubljana Sara Grebenc št. 3. Sežana letnika PF Ljubljana, smer Predšolska vzgoja PREDLOGI, MISLI , MNENJE Predlogi: Incidenca pojava govorne patologije na področju fonacije pri odraslih kot tudi mlajši populaciji in potreba po vključitvi v logopedski tretman narašča. Tudi za šolsko leto 2013/14 predlagam: načrtno in sistematično planiranje organizacije in izvajanja logopedske dejavnosti za odraslo populacijo na področju obalno – kraške regije ureditev delovnih pogojev v ambulanti za odraslo populacijo Sežana nabava in izdelava ustreznega didaktičnega materiala za posamezno vrsto motenosti na področju verbalno – glasovne komunikacije 93 sistematično izobraževanje kadra za delo z odraslo populacijo – log. Nadira (v šolskem letu 2012/13 potekalo 1x tedensko ob ponedeljkih v časovnem obsegu 45-60 minut) Tedenska časovna obremenitev v Logopedski ambulanti za odraslo populacijo na lokaciji CKSG Portorož in Sežana je v šolskem letu 2012/13 bila 32 ur in 30 minut rednega neposrednega dela s pacienti. Časovni obseg individualne logopedske obravnave pacienta je bil v trajanju 30-45 minut ali daljši z delom na terenu. Ponovno poudarjam, potrebo po fizičnem povečanju logopedsko usposobljenega strokovnega kadra in glede na kompleksno prizadetost obravnavanih oseb nujnost sodelovanja s strokovnimi kadri s področja fizioterapije, delovne terapije, klinične psihologije, psihiatrije, fiziatrije, foniatrije in s strokovnjaki s socialnega področja. Zahvala Zahvaljujem se ravnatelju mag. Marku Strle za prisluh in podporo pri izpostavljanju strokovnih potreb s ciljem doseganja kvalitetnega profesionalnega delovanja na področju logopedskega dela z odraslo populacijo s specifiko obravnavanih oseb z odklonom fonacije. Tudi v tem šolskem letu sem imela podporo pri izvajanju humanitarne dejavnosti v obliki zbiranja potrebščin in denarnih sredstev kot pomoč družinam v stiski, ki sem jo tekom šolskega leta uresničevala in izpeljala s projektom Človek – sočloveku. Obenem se zahvaljujem vsem kolegom in kolegicam kolektiva, kakor tudi moji družini. Ob zaključku poročila želim podati osebno doživljanje fenomena glasu v terapevtskem procesu, ko nisem in nočem biti zgolj profesionalka, temveč in predvsem človek. Glas – zvok stvaritve človeškega bitja. Zaradi žive, življenjske ustvarjalne moči glasu smo zmožni osupljivih sprememb v svojem razmišljanju, čustvovanju, ustvarjanju in oblikovanju. Glas kot zvočni instrument razodetja lahko postane sebi lastna ustvarjalna sila, ki osvobaja in spreminja življenje. Z glasom izpričujem JAZ SEM in TI SI in s tem mojo – tvojo integriteto in individualnost v svetu. Tako vzajemni zven moči glasu postane sredstvo razodetja, ki odraža resnico odnosa, ki ga živiva. MIRJAM KOŠIR PODROČJE DELA V letošnjem šolskem letu sem delovala na celotnem področju občine Pivka in sicer: - na OŠ Pivka in obeh podružničnih šolah (Šmihel in Zagorje) - v enoti vrtca Pivka, V občini Postojna pa sem pokrivala: - OŠPP pri OŠ M. Vilharja Postojna, - podružnično šolo Planina pri Rakeku in enoto Vrtca Postojna v Planini pri Rakeku. Izvajala sem tudi DSP za deset otrok in sicer na začetku šolskega leta 13 ur, za eneo učenko sem izvajala DSP le do konca oktobra, tako da sem od novembra naprej izvajala 12 ur DSP na različnih lokacijah. 94 OPIS POPULACIJE Populacija je bila predvsem predšolska in osnovno- šolska. V letošnjem šolskem letu se je na OŠPP zelo povečalo število otrok, predvsem mlajših. Obravnavo je potrebovalo kar 14 učencev zato sem imela velike težave z rednimi obravnavami. Otroci so bili večinoma obravnavani na 14 dni, kar pa je za to populacijo premalo. Pojavlja se tudi več predšolskih otrok z nerazvitim ali slabše razumljivim govorom. DSP sem izvajala z enim predšolskim in devetimii šolskimi otroci. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo je bilo organizirano v dopoldanskem času. Urnik sem prilagodila ostalim strokovnim delavkam na šolah, kjer delujem, da sem imela primeren prostor. Na OŠ Pivka bi za nemoteno delo nujno potrebovala prostor ko sem prisotna na šoli, saj sem se večkrat selila, kar pa ni primerno za same obravnave, prenašanje dokumentacije... SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) V letošnjem šolskem letu sem pripravila predavanj za starše četrtih razredov na OŠ Pivka in sicer o disleksiji. Predstavila sem se tudi na uvodnem sestanku staršev predšolskih otrok in jih seznanila z načinom pregleda govora petletnikov. S starši sem redno in dobro sodelovala, na moje vabilo so se vsi udeležili uvodnih razgovorov pred pričetkom govornih vaj za otroke, ki so imeli govorne težave. Seznanila sem jih z načinom in potekom vaj. Redno sem s starši sodelovala tudi med šolskim letom, po potrebi. Dosegljiva sem tudi po telefonu, s telefonsko številko so seznanjeni. SODELOVANJE Z DRUG IMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) Redno sem sodelovala s strokovnimi delavci, učitelji in vodstvi šol na katerih delujem. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) KJE (ustanova)? KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: seminar, posvet, kongres)? Avditorij Portorož Predavanje- manca Košir in Motivacijski pogovori Gabi Čačinovič Vugrinčič Dan SRP Ljubljana Predavanje- dr. Vilijem Komunikacija Ščuka Varuh človekovih supervizija pravic CKSG Portorož Seminar. Jožica Sever in Pomoč otroku z MBP Mojca ferlež Hotel Slovenija Izobraževalni dnevi SRP Zgodnja intervencija Portorož OŠ Antona Predavanje, delavnica Učenje pisanja Globočnika grafomotorika in ergonomija Postojna pisanja TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, kongres…) 31.8.2012 29.9. 2012 Vsak prvi četrtek mesecu 9.3. 2013- 8 ur v 9.-10.4. 2013 7.5. 2013- 2 uri Redno sem se udeleževala mesečni aktivov logopedinj v matični ustanovi CKSG Portorož. Ravno tako sem se udeležila tudi vzporednih aktivov in vseh treh srečanj študijske skupine Logopedi JZ Slovenije, ki so ravno tako potekali v CKSG Portorož 95 Redno sem se udeleževala tudi sej upravnega odbora Društva SRP, ki so potekale v Ljubljani. REALIZACIJA PROGRAMA Menim, da je bil program v glavnem realiziran. V letošnjem šolskem letu nisem izvedla nareka za odkrivanje MBP, saj jih nebi mogla vključiti v obravnavo. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Večjih pripomb nimam. Glede na to, da bom tudi v prihodnjem šolskem letu izvajala predvidoma 12 ur DSP, se bom trudila, da bodo obravnavani tudi vsi otroci, ki imajo govorno jezikovne težave. Razmišljam tudi o skupinskem delu z otroci z MBP. MARKO KROTA PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola Obseg dela (število ur): 25,5 ur Vsebine dela (predmeti): Učitelj matematike, računalništva, fizike, kemije, skrb za IKT opremo Realizacija: V vseh razredih je bila učna snov pri matematiki 100 % realizirana, čeprav v vseh razredih ni bilo izvedenih 100 % ur. V kombiniranih oddelkih je bila predelana vsa snov, a le naloge z minimalnimi standardi. Nekoliko slabše so bile izvedene le ure OLV. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Razvoj kritičnega mišljenja – Tanja Rupnik Vec: (CKSG Portorož, 27. 8. 2012) Supervizija pod vodstvom Barbare Gogala (CKSG Portorož, potekalo celo šolsko leto) Motivacijski pogovori – Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič (Avditorij Portorož, 31. 8. 2012) Mreže 2 – Sodelovanje s starši – Terezija Valentin, Tomaž Mikeln, … (CKSG Portorož, potekalo celo šolsko leto) Tečaj za MEPI mentorja (September, 2012) Usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu – Valter Ogrizek (CKSG Portorož, 18. 3. 2013) Predstavitev e-zbornice – Bojan Tuta (CKSG Portorož, 2. 1. 2013) Vodenje izobraževanja e-tabla (CKSG Portorož, 18. 10. 2012) Kako uporabiti zeleni obroč, rdeči kij, rumeni trak: Mateja Gačnik, Marko Krota, Janja Urbanc, Peter Kokotec (CKSG Portorož, 18. 10. 2012) Kako uspešneje reševati matematične besedne probleme - dr. Marija Kavkler in dr. Milena Košak Babuder (CKSG Portorož, 11. 2. 2013) DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Sodelovanje pri MEPI (Okrasitev šole ob novem letu) Somentor pri kolesarskem krožku Priprava valete Priprava GOOF v elektronski obliki, ko ga je Ksenija Funa sestavila. Dokler študentka Tea Omahen ni prevzela ur slovenščine sem z njeno pomočjo izvajal ure matematike, saj mi je kot prostovoljka pomagala pri poučevanju kombiniranega razreda. 96 Sodelovanje pri NPZ-jih. Nabava in popravilo računalnikov na Centru PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V naslednjem šolskem letu bi želel ostati na sedanjem delovnem mestu na CKSG. Glede na povečano število oddelkov in na dejstvo, da mi bo en predmet odpadel, bi želel, da je to kemija. Želel bi tudi nadaljevati nadaljevati somentorstvo pri kolesarskem izpitu, saj sva z Barbaro Labor Omerzo dobro sodelovala. Ko sem potreboval pomoč pri vzgojnem delu z učenci, sem se obrnil na Tanjo Filipčič Mrak, zato bi z njo lažje izvajal tudi ure OLV. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V letošnjem šolskem letu sem bil razrednik 7. in 8. razreda ter opravljal delo učitelja matematike, fizike, kemije in računalništva. Sodeloval sem pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov (novoletni MEPI), udeleževal sem se supervizijske skupine, vodil učence pri pripravi valete. Kot somentor sem sodeloval pri izpeljavi kolesarskega izpita. BARBARA LABOR OMERZO PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola. Obseg dela (število ur): 26 ur Vsebine dela (predmeti): ITALIJANŠČINA- od 5.- 9. razreda, ANGLEŠČINA- od 5.-9. razreda, RAZREDNIŠTVO-6./7. razred , PROMETNA VZGOJA Realizacija: Pri angleščini so bile realizirane vse vsebine. Pri italijanščini ravno tako. Razredne ure so potekale vsak teden po 30 minut. Dopolnilni pouk je potekal ob četrtkih. Vsak drugi teden ga je vodila psihologinja Tanja Filipčič Mrak in je izvajala program OLV. Prometna vzgoja je bila v celoti realizirana. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Razvoj kritičnega mišljenja (avgust), Motivacijski pogovori (avgust), Izobraževanje za šolski parlament (september 2x), Kako uporabiti zeleni obroč, rdeči kij in rumeni trak (oktober), e-tabla (oktober), Meta Eržen Bizjak (december), predstavitev e-zbornice (januar), Evropska vas (marec), Usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu (marec), Izobraževanje ELI (april), MREŽE (okt.,jan.,marec,april), Supervizijska srečanja (okt.,nov.,dec.,jan.,feb.,mar.,junij), izobraževanja na Fakulteti za humanistične študij Koper (okt.,jan.), Predavanja na strokovni ekskurziji (junij),Obisk študijskih skupin za italijanščino (3-krat letno). DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Skupaj s sodelavcem Tomažem sem organizirala šolo v naravi. Vodila sem otroški parlament na šoli ter pomagala pri organizaciji občinskega otroškega parlamenta. Izvedla sem projekt Evropska vas. Sodelovala sem pri organizaciji kulturnih dni na šoli. Skupaj s sodelavcem Markom sem izvedla prometno vzgojo za pridobitev kolesarskega izpita. 97 PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Želela bi opravljati delo razrednika, in sicer želela bi nadaljevati z mojimi dosedanjimi učenci. Rada bi nadaljevala s poučevanjem italijanskega ter angleškega jezika. Velikega pomena sta imela tudi dva projektaEvropska vas ter Otroški parlament, kjer sem lahko pri odločanju in organizaciji imela lahko večjo vlogo. Tudi organizacija šole v naravi bo v naslednjem letu izziv, saj bom sodelovala z drugo ekipo in bi si želela stanje še izboljšati, čeprav menim, da je bila letošnja zelo dobro izpeljana. Želim si, da bi s sodelavcem Markom nadaljevala pri izvedbi kolesarskega krožka, saj skupaj dobro sodelujeva in so bili rezultati zelo dobri, odziv učencev ravno tako. Že leta sodelujem s psihologinjo Tanjo Filipčič Mrak pri izvedbi dopolnilnega pouka in to bi želela tudi v naslednjem letu, saj smo bili dobra ekipa. V naslednjem letu načrtujem povezavo z Osnovno šolo z italijanskim jezikom iz Izole. Rada bi izpostavila pomen sestave urnika. Predlagala bi, da so sproščujoči predmeti, tisti, ki zasedajo zadnje ure pouka, saj je zelo težko nadaljevati z učenjem, če sta pred tem dve blok uri telovadbe. K temu dodam tudi željo, da bi nadomeščanja pokrivali vsi učitelji, tako na razredni kot predmetni stopnji, kjer je potrebno. Včasih je pri 26 urah pouka, potrebna tudi kakšna prosta ura. Pri tem bi pohvalila Moreno, ki je včasih imela pri tem težko nalogo. Predlagala bi, da se naši učenci večkrat lahko redno srečujejo na individualnih pogovorih s psihologinjo, saj sem mnenja, da so ti pogovori zelo uspešni. Pozitivno so k delu v razredu pripomogle študentke, s katerimi smo si delo lahko razdelili in s tem otrokom ponudili več individualne pomoči. V veliko pomoč mi je bila Tea Omahen, tudi ko je opravljala delo učitelja slovenščine, saj mi je v času prostih ur večkrat priskočila na pomoč med urami italijanščine in angleščine. Rada bi sodelovala v projektih, kjer lahko direktno sodelujem z učenci in jim lahko pomagam v konkretnih življenjskih situacijah- npr.,priprava hrane, prostovoljstvo, sodelovanje z drugimi šolami. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Bila sem razrednik 6. ter 7. razredu. Poučevala sem italijanski in angleški jezik. Sodelovala sem pri organizaciji kulturnih dni ter v že poprej naštetih projektih. Redno sem se izobraževala na področju italijanistike, tako na fakulteti kot preko študijske skupine. Delo sem skušala opraviti čim bolj vestno. Potrudila sem se, da so bile ure zanimive in raznovrstne. Pri razrednih urah sem skušala učencem prisluhniti in jih ustrezno usmeriti na reševanje problemov. Kot razrednik sem sledila vodilu, da mora razred začutiti skupno sodelovanje in pripadnost. Dokumentacijo sem pisala sproti. 98 VESNA LEŠNIK PODROČJE DELA (šola, DSP …) šola Obseg dela (število ur): Slovenščina 14 ur Komunikacija 4 ure Državljanska in domovinska vzgoja in etika 2 uri Gledališki klub 2 uri Vsebine dela (predmeti): Slovenščina Državljanska in domovinska vzgoja ter etika Komunikacija Gledališki klub Realizacija: V šolskem letu 2012/2013 so bile realizirane skoraj vse zadane vsebine. Nekaj enot pri pouku slovenskega jezika, ki niso bile obravnavane v 6., 7. in 8. Razredu, se prenese v začetek prihodnjega leta. Pri izbirnem predmetu Gledališki klub je prišlo zaradi moje daljše odsotnosti do nekaterih prilagoditev. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Razvoj kritičnega mišljenja: Tanja Rupnik Vec: CKSG Portorož, 27. 8. Kako uporabiti zeleni obroč, rdeči kij in rumeni trak: Mateja Gačnik, Marko Krota, Janja Urbanc …, CKSG Portorož, 18. 10. Predstavitev e-zbornice: Bojan Tuta, CKSG Portorož, 2. 1. Mreže 2 – Sodelovanje s starši: Terezija Valentin, Tomaž Mikeln …,: CKSG Portorož, 26. 10., 2. 1., Supervizija: Darja Matičetova, november 2012 do marec 2013 Predavanje društva Brav: Meta Bizjak, Ljubljana 3. 12. Most sporazumevanja: Društvo Taka Tuka in JSKD RS, Ljubljana 13. In 14. december Kulturni bazar: Ljubljana, 12. 3. Delo z gluhimi in naglušnimi otroki: CKSG Portorož, 29. In 30. 11. Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja: CKSG Portorož, 9. 3. Izobraževanje za e-tablo: Marko Krota, CKSG Portorož, 18. 10. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Bralna značka. Bila sem mentorica bralne značke za učence predmetne stopnje. Talenti za katedrom. Vključena v projekt, ki ga zaradi bolniškega staža nisem zaključila. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V prihajajočem šolskem letu bi si želela, da bi prišlo še do večje aplikativnosti metode gledališke pedagogike. Preko organizacije kulturnih dni in drugih sorodnih aktivnosti, bi želela učencem še bolj približati kulturo. Predlagam obisk vsaj dveh, raje treh, gledaliških predstav na leto. Predlagam ogled, spoznavanje vseh možnih kulturnih ustanov, s pomočjo tega bi bilo mogoče pri učencih ozavestiti pomembne vrednote, ki se za tem skrivajo. Knjižnica. Z dodatnimi aktivnostmi in vzpodbudami narediti učencem ta prostor domač. Da bi se samostojno ustavljali v njem, se počutili sproščeno in utrdili vrednoto o vrednosti branja. 99 POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V šolskem letu 2012/2013 sem na predmetni stopnji poučevala slovenščino, državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, gledališki klub in komunikacijo. Delo je potekalo tekoče, prilagajala sem se potrebam, ki so jih izkazovali učenci. Delo je potekalo v pozitivnem okolju, kar je pripomoglo k zadovoljivim rezultatom. Imela sem priložnost dodatnega izobraževanja, ki sem ga poskušala čimbolj izkoristiti. Nekatera pridobljena znanja sem že uspešno uporabila pri poučevanju (gledališka pedagogika, e-tabla …). Bila sem mentorica bralne značke na predmetni stopnji. Bralno značko so opravili štiri učenci, želim si povečati število zainteresiranih. Preko govorilnih ur sem uspešno sodelovala s starši. Sodelovala sem pri šolskem glasilu. Ker je okolje v katerem delam, zelo vzpodbudno, razumevajoče in pripravljeno na sodelovanje, mi je uspelo leto uspešno zaključiti LJUDMILA LIKAR Področje dela: S Centrom za korekcijo sluha in govora Portorož sem sodelovala tudi v šolskem letu 2012/13. Izvajala sem logopedsko in avdio pedagoško delo. Obravnava je potekala v ambulanti Centra, v Centru starejših občanov v Luciji, v VDC v Luciji in obravnava na domu. Opis populacije: Obravnavana populacija zajema odrasle gluhe, naglušne osebe in osebe z govorno jezikovno motnjo. Obravnavani v šolskem letu 2012/2013: Zap.št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 18. 9. 10. 11. 12. 13. Ime Peter Urška Miranda Pavel Stanislav Marčelo Mateja Dejan Jurij Marija Ivan Regina Rudolf Priimek Petovar Mermolja Gregorič Umer Močnik Karlovič Mahnič Korošec Švagelj Ivetac Štader Janežič Lapornik Leto rojstva 1972 1986 1933 1936 1957 1966 1973 1973 1972 1928 1941 1940 1931 diagnoza gluhota gluhota afazija afazija afazija gluhota gluhota disfazija/ nagluš LDP/naglušnost afazija afazija afazija afazija Kraj obravnave CKSG CKSG CKSG CKSG CKSG VDC Lucija VDC Lucija VDC Lucija VDC Lucija CSO Lucija CSO Lucija CSO Lucija Na domu Organizacija dela in delovni pogoji: Delo sem izvajala ob torkih in sredah dopoldan in ob četrtkih popoldan. Ob torkih sem izvajala delo v delavnicah pod posebnimi pogoji v Luciji, kamor je redno prihajal Karlovič Marčelo, ki je vključen v enoto v Divači. Varovance iz Kopra zaradi finančnih težav ne vozijo več.. Ob sredah dopoldan sem obravnavala paciente v Centru starejših občanov v Luciji in pacienta na domu v Portorožu, Cvetna pot 23. V četrtek popoldan sem izvajala logopedsko obravnavo v ambulanti Centra. Urnik svojega dela sem prilagajala uporabnikom, da so lahko nemoteno obiskovali še druge aktivnosti, ki tudi pripomorejo k 100 hitrejši rehabilitaciji ( telovadba in fizioterapija v CSO). Ambulanta v Centru je ustrezno opremljena. Pri svojem delu sem uporabljala novo aparaturo. Občasne težave z računalnikom ali z dostopom do interneta so odpravljene. Na terenu imam zadovoljive pogoje dela. Sodelovanje : Sodelovala sem s starši odraslih gluhih, s pacienti in njihovimi svojci. Sodelovanje je bilo uspešno. Sodelovanje z drugimi strokovnjaki: Sodelovala sem z ORL ambulanto dr. Matjaža Krajnca, Društvom gluhih, naglušnih, z zdravniki svojih pacientov še posebej z dr. Lakovič - Bossman Karmen , z glavno sestro v Centru starejših občanov v Luciji, z logopedinjami v CKSG in z ravnateljem Centra Portorož. Izobraževanje: Strokovnih izobraževanj se nisem udeleževala. Veliko svojega časa sem posvetila pripravam na obravnavo in prebiranju nove strokovne literature. Realizacija programa: Program za šolsko leto 2012/13 je bil začrtan zelo okvirno. V začetku sem imela v obravnavi paciente, ki so nadaljevali terapijo iz lanskega leta, nekaj jih je zaradi objektivnih razlogov prenehalo obiskovati vaje, sprejela sem tudi nekaj novih. Novi primeri so zame še vedno izziv in sem z delom in uspehi zadovoljna. Zadovoljni so tudi pacienti. Gluhi, ki jih je sicer težko pridobiti, redno prihajajo in ugotavljajo, da je njihovo ustno in pisno sporočanje bogatejše in da je njihova komunikacija v vsakdanjem življenju boljša. Delo sem po dogovoru s pacienti zaključila junija in ga bom nadaljevala septembra. Pacienti želijo nadaljevati sodelovanje z mano. Pripombe, mnenja, predlogi: Sodelovanja s Centrom sem vesela in v naslednjem šolskem letu si želim, da bi se nadaljevalo. IRENA LUŠINA PODROČJA DELA V letošnjem šolskem letu sem dodatno strokovno pomoč nudila šolskim in srednješolskim otrokom in sicer : šolskim v OŠ Gračišče v OŠ Livade v OŠ Marezige srednješolskim - v Srednji ekonomski in poslovni šoli Koper v Srednji pomorski šoli Portorož OPIS POPULACIJE Delala sem z otroki, ki jim je bila z odločbo o usmeritvi dodeljena dodatna strokovna pomoč defektologa. Usmerjeni so bili kot otroci z več motnjami, učenci z govorno-jezikovno motnjo ali kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, eden je bil usmerjen kot dolgotrajno bolan . Mobilno sem obravnavala 10 učencev osnovne šole in 13 dijakov srednje šole. 101 OŠ GRAČIŠČE Bohar Klemen Rota Anja Bržan Tadej Šav Aljaž Ražman Aljaž Perič Kristina Đido Alan OŠ MAREZIGE Soldatič Benjamin OŠ LIVADE Sichich Matej Čermelj – Papež Enej SEPŠ KOPER Rožman Žiga Miličevič Siniša Raifi Aurora Salovski Admir Yusuf Muhammed SPŠ PORTOROŽ Lovrič-Petrič Aleks Aguši Čazim Batič Kristijan Korenika Kevin Caf Patrik Čermelj Patrik Šabič Alen 9 razred 4 razred 9 razred 6 razred 3 razred 7 razred 7 razred 6 razred 7 razred 7 razred 1et 2at 1t 1t 1t 1et 1et 1et 1et 1pt 1pt 1 pt 1 uro 1 uro 1 uro 1 uro 2 uri 1 uro 1 uro 2 uri 2 uri 1 uro 1 uro 1 uro 1 uro 2 uri 3 ure 1 uro 2 uri 2 uri 1 uro 1 uro 1 uro 2 uri Na srednjih šolah so prihajale odločbe postopoma tokom šolskega leta, tako da sem delala na koncu že v skupinah po 2 – 3 dijake. Od septembra do novembra sem izvajala tudi ISGV na OŠ Gračišče za učence Lavrinovič Marsel, Mašalin Teo, Ražman Matej in Đido Alen, slednji je dobil odločbo, z ostalimi pa sem prenehala delati zaradi povečanega števila ur DSP. ORGANIZACIJA DELA IN DELOVNI POGOJI Delo sem si organizirala v sodelovanju s sodelavci in glede na dane pogoje. Pri tem smo upoštevali navodila , ki izhajajo iz odločbe in celotni spekter pomoči učencu. Povsod sem imela dobre pogoje dela, zagotovljene prostore za delo in nujne delovne pripomočke. Po dnevih se je moj urnik spreminjal. REALIZACIJA PROGRAMA Za vsakega otroka smo naredili individualizirani program dela. Le- ti so bili v glavnem realizirani. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Sodelovanje je potekalo konstantno in zvečine uspešno. Najtesneje sem sodelovala z razredniki in svetovalnimi delavci na šolah ter z vodstvenimi delavci vseh institucij. Redno sem se udeležila aktivov ambulantnih in mobilnih defektologov, ki so potekali enkrat mesečno na našem centru . IZOBRAŽEVANJE IN DRUGO STROKOVNO UDEJSTVOVANJE Sodelovala sem na predstavitvah IP staršem, na govorilnih urah, pedagoških konferencah in seminarjih organiziranih potom CKSG. MNENJA, ŽELJE, PREDLOGI V prihodnjem šolskem letu bi želela delati intenzivno z dijaki SEPŠ Koper in dijaki SPŠ Portorož, kjer se je število odločb v letošnjem šolskem letu zelo povečalo, pričakuje se še najmanj 3 odločbe za dijake, ki je že v 102 postopku. Delala bi še naprej z učenci v OŠ Gračišče, saj je z ozirom na dolgoletno delo tam, delo lepo utečeno z delavci šole. Žal mi je, da moram odkloniti učence na OŠ Livade in OŠ Marezige, toda število ur DSP je z ozirom na mojo 20 urno obvezo preveliko. ADA MAHNE PODROČJE DELA: občina Sežana Vrtec Sežana (Enote: Sežana, Lehte, Lokev, Povir, Dutovlje, Tomaj) V občini Sežana je področje dela s predšolsko populacijo vrtec Sežana z enotami: Sežana – »Jožeta Pahorja«, Sežana – Lehte, Povir, Lokev, Dutovlje in Tomaj oz. delo s predšolskimi otroki, ki so ob sistematskem pregledu govora pri starosti pet let ali prej, če gre za večja odstopanja na govornem jezikovnem področju, diagnosticirani kot otroci z motnjo na področju govora in jezika. Možnost vključitve v logopedsko obravnavo ali svetovanje staršem so imeli tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca (zunanji). OPIS POPULACIJE Večina logopatov letnika 2007 je bila vključena v obravnavo zaradi artikulacijskih in artikulacijsko-fonoloških motenj. 4 otroci so potrebovali še delo na korekciji specifičnih motenj v GJK. 19 otrok, mlajših od pet let, pa je potrebovalo svetovanje staršem zaradi zakasnelega razvoja GJK, kontrolno spremljanje rizičnega razvoja GJK ali terapijo zaradi kompleksnejših GJM v povezavi z drugimi motnjami. Od tega ima 6 otrok ali motnjo v duševnem razvoju ali težje motnje pozornosti in vedenja (eden izmed njih obiskuje RO vrtca). Vsi obiskujejo RA ali pa so v postopku diferencialne diagnostike (sum na avtizem, ADHD). Za enoti Sežana in Lehte je potekala tudi DSP logopeda. Odločbo komisije za usmerjanje je imelo 6 otrok, vsak po eno uro DSP logopeda tedensko. Starši otrok, pri katerih so se pojavile motnje v ritmu in tempu govora ali hripavost, so prišli na svetovanje v zvezi z motnjo. Nekatere otroke z motnjo fluentnosti sem napotila v ambulanto za jecljanje v CKSG Portorož. Staršem otrok z izrazito motnjo grafomotorike ali z neizdeferencirano stranskostjo sem nudila svetovanje ali jih napotila na dodatno svetovanje k defektologinji ali delovni terapevtki. Možnost svetovanja staršemin obravnav so imeli tudi predšolski otroci, ki ne obiskujejo vrtca (zunanji). ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Logopate iz enote Sežana sem obravnavala v prostoru enote. V letošnjem šolskem letu sem imela zelo dobre pogoje za delo, najboljše odkar delujem v vrtcu Sežana. Na voljo imam dva povezana prostora, večjega, ki je namenjen tudi delovni terapiji in fizioterapiji in manjšega za logopedijo. Večji prostor omogoča delo na tleh ali za terapevtsko mizo, manjši prostor pa logopedsko delo za otroke, ki lahko sedijo za mizo. Manjši prostor je opremljen z računalnikom in internetom. Tako sem lahko vse mlajše otroke oz. otroke z kompleksnejšimi motnjami obravnavala na blazinah ali za terapevtsko mizo in v spremstvu staršev. Logopedska ambulanta v Sežani je povsem neprimerna za takšne obravnave. Otroci so bili v skladu s časovnimi možnostmi, številom, naravo motnje in izkazanim interesom staršev, obravnavani na štirinajst dni ali mesečno. Zaradi prevelikega števila otrok, ki potrebujejo obravnavo, sem le redke lahko obravnavala tedensko. Tudi v letošnjem šolskem letu je potrebovalo logopedsko obravnavo veliko število otrok, večina že pred petim letom starosti. Obravnavala sem jih v dopoldanskem času; nekatere posameznike sem po predhodnem dogovoru s starši in vzgojiteljicami jemala iz skupine, večina pa jih je bila obravnavana ambulantno, v prisotnosti staršev. Otroke iz enote Lehte sem obravnavala v spremstvu staršev v logopedski ambulanti, na voljo pa sem imela tudi prostor specialne pedagoginje v enoti. Za logopedske potrebe sem prihajala v enoto enkrat mesečno, za 103 DSP enkrat tedensko po eno uro. Iz enot Povir in Lokev so bili otroci ob sistematskem pregledu govora pregledani v enotah na terenu ali v spremstvu staršev v logopedski ambulanti Sežana, kjer so imeli tudi obravnave. Otroci iz enote Dutovlje so bili v spremstvu staršev vabljeni na sistematski pregled v OŠ Dutovlje, otroke iz Enote Tomaj pa sem v prisotnosti staršev pregledala v domači enoti. Za obe enoti so obravnave potekale v logopedski ambulanti v Sežani. Obravnavani so bili na štirinajst dni ali enkrat mesečno, odvisno od narave motnje in zasedenosti terminov. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je potekalo za vse enote vrtca. Če so starši otroke vozili na obravnavo v logopedsko ambulanto v Sežani, v enoto Sežana ali Lehte (velja za enote: Sežana, Lehte, Lokev, Povir, Dutovlje, Tomaj), je sodelovanje potekalo ob vsakem srečanju. V prisotnosti staršev so potekali tudi sistematski pregledi, zato so bile tudi informacije sprotne. S starši, ki so vajam prisostvovali občasno, je potekala komunikacija tudi telefonsko in preko otrokovega zvezka za vaje. Vsi starši obravnavanih otrok imajo na voljo mojo osebno telefonsko številko. Sodelovanje s starši: diagnosticiranje, seznanitev s problemom, svetovanje, možnost vključitve v obravnavo in drugo, se lahko prične s sistematskim pregledom govora, ko otrok dopolni pet let. Če gre za večja odstopanja na področju govora in jezika pa že prej, večinoma okoli tretjega leta starosti. Na diagnosticiranje in svetovanje so v logopedsko ambulanto in vrtec prihajali tudi starši mlajših otrok in starši otrok, ki še niso vpisani v vrtec. Vse otroke, ki še niso vključeni v redno obravnavo, spremljam kontrolno in svetovalno. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Sodelovanje je potekalo: - z vodstvom Vrtca Sežana (seznami otrok, urnik dela, prostor), - s psihologinjo in defektologinjo Vrtca (interna strokovna skupina; skupni pristop pri težjih primerih, timsko delo, pisanje poročil o otroku za RA , komisijo za usmerjanje in druge strokovnjake h katerim je otrok napoten, evalvacije), - z vzgojiteljicami obravnavanih otrok (s soglasjem staršev seznanitev z motnjo in svetovanje, sprotni dogovori glede na časovne in druge potrebe), - s pediatrinjo ZD Sežana - s CKSG Portorož (ambulanta za motnje ritma in tempa govora), - z defektologinjo razvojnega oddelka vrtca Sežana, - z delovno terapevtko in fizioterapevtko RA v Kopru, ki delujeta tudi v enoti Sežana, - z dr. Marto Semič iz razvojne ambulante v Kopru, - z defektologinjo in logopedinjo Anjo Štrekelj (predaja dela ob prehodu otrok v 1. razred OŠ). KJE (ustanova)? CKSG Portorož KAJ (predavanje, KOMU JE BILO NASLOV: delavnica….)? NAMENJENO? Predavanje Udeležencem seminarja Na poti govora in jezika (Govorne motnje in vzpodbude) IZOBRAŽEVANJE KJE (ustanova)? Avditorij Portorož KAJ (predavanje, NASLOV TRAJANJE delavnica, seminar, posvet, kongres)? predavanje Predavanja ob začetku šolskega leta (M, 2 uri Košir, G. Č. Vogrinčič) 104 CKSG Portorož predavanje 3 ure Razvoj kritičnega mišljenja Vrtec Sežana predavanje Gledališče Koper predavanje Koper (OŠ) predavanje Center za sluh in seminar govor Maribor CKSG Portorož predavanje 4 ure A. Rebula: Kako graditi zaupen odnos med otrokom in starši, M. Tušak: Spodbujanje gibanja v predšolskem obdobju Pogovor s Terezo Žerdin 2 uri Učenje pisanja – grafomotorika in ergonomija 2 uri pisana Disleksija – problemi in rešitve v razredu 8 ur e-zbornica 2 uri sodelovala sem z matično ustanovo CKSG Portorož udeležila sem se aktivov logopedinj CKSG Portorož in aktivnosti, ki jih je aktiv organiziral (projekt U.R.S.O.) udeležila sem se dela ŠS REALIZACIJA PROGRAMA z ravnateljico Vrtca sem se dogovorila za urnik dela in prostor k logopedskim vajam so bili vključeni vsi otroci letnika 2007, ki so vaje potrebovali in so starši zanje izkazali interes v obravnave ali kontrolno spremljanje in svetovanje staršem so bili vključeni otroci mlajši od pet, ki so izkazovali večja odstopanja na področju GJK in drugih področjih otroke pri katerih je bil ugotovljen odstop na področju fonacije (dlje časa trajajoča hripavost), sem napotila k pediatru za mnenje o ORL obravnavi, staršem otrok z motnjo fluentnosti govora sem nudila svetovanje ali napotitev v ambulanto za jecljanje v CKSG Portorož opravljala sem svetovalno delo za starše, diagnostične in kontrolne preglede za otroke, ki jih še nisem vključila v redno obravnavo, ker je bilo zanjo še prezgodaj ali pa je pričakovana spontana korekcija motnje; v nasprotnem primeru bodo vključeni v obravnavo v naslednjem šolskem letu veliko večino otrok sem obravnavala v spremstvu staršev sodelovala sem z vzgojiteljicami, katerih otroke sem imela v obravnavi zelo uspešno sem sodelovala sem s psihologinjo in mobilno defektologinjo Vrtca Sežana (interna strokovna skupina za zgodnje odkrivanje razvojnih motenj, timski pristop pri kompleksnejših motnjah, obiski na terenu po enotah vrtca in v jaslih) sodelovala sem z defektologinjo razvojnega oddelka pri obravnavi ali kontrolnem spremljanju otrok oddelka sodelovala sem z delovno terapevtko in fizioterapevtko RA Koper, ki enkrat tedensko deluje v enoti Sežana sem članica tima za pripravo in spremljanje IP realizirala sem plan DSP sem članica interne strokovne skupine za diagnosticiranje in obravnavo otrok, svetovanje staršem in strokovnim delavkam vrtca opravila sem sistematski pregled govora v prisotnosti staršev za vse otroke rojene od julija do decembra 2007 in za večino otrok rojenih od januarja do aprila 2008 udeležila sem se aktivov logopedinj CKSG Portorož in aktivnosti, ki jih je aktiv organiziral udeležila sem se ŠS pri mojem delu so hospitirale študentke smeri: zgodnje učenje, inkluzivna pedagogika, edukacijske vede, študentka logopedije MNENJA IN PREDLOGI 105 Moje delo temelji na preventivi in zgodnjih obravnavah, zato imam v logopedsko diagnostiko, kontrolna spremljanja, svetovanja in obravnave vključenih veliko število predšolskih otrok. Letošnji pogoji dela so se zelo izboljšali s prostoroma, ki sta na voljo v enoti Sežana. Nudita mi zelo dobre pogoje za obravnavo otrok z več motnjami oz. otrok mlajših od pet let (dovolj velik prostor za delo z otrokom na tleh ali za terapevtsko mizo in v prisotnosti staršev). Upam, da bosta prostora na voljo tudi v naslednjem šolskem letu. Logopedska ambulanta v Sežani je premajhna in ne ustreza pogojem za obravnavo težjih primerov oz. mlajših otrok. Prostor zgleda zelo skromno, ne le po velikosti, ampak tudi glede na to, da v današnjem času nima računalnika z internetno povezavo in tiskalnikom. Prisotnost logopeda v vrtcu je, poleg ambulantnih obravnav, bistvenega pomena za pretok informacij in hitro ukrepanje v smislu zgodnjega diagnosticiranja in pomoči otrokom, staršem in strokovnim delavkam (interna strokovna skupina, timsko delo, izmenjava informacij in svetovanje vzgojiteljicam v zvezi z otrokovo motnjo). Načrtujem, da bodo logopati iz enot Sežana in Lehte tudi v naslednjem šolskem letu obravnavani v teh enotah ali v logopedski ambulanti (lahko izmenično). Logopati iz enot Povir, Lokev, Dutovlje in Tomaj bodo obravnavani izključno v logopedski ambulanti v Sežani. Pri obravnavah v logopedski ambulanti v Sežani imajo starši vseh enot vrtca možnost dogovora za dopoldanski ali popoldanski čas obravnav. DSP bo nudena kot doslej, v posamezni enoti, kjer je otrok. PODROČJE DELA: občina Komen Vrtec Sežana: Enoti: Komen, Štanjel Področje dela sta enoti Komen in Štanjel oz. predšolski otroci, ki obiskujejo enoti in so ob sistematskem pregledu govora pri starosti pet let ali prej, če gre za težje motnje, evidentirani zaradi motenj na področju govora in jezika. OPIS POPULACIJE Vsi otroci enot Komen in Štanjel so bili k logopedskim vajam vključenih zaradi artikulacijskih in težjih artikulacijsko-fonoloških motenj. En otrok je dobival DSP logopeda. Opravljeni so bili sistematski pregledi govora vseh otrok letnika 2007 in za večino otrok rojenih do aprila 2008. Za nekatere otroke, mlajše od pet let, je bilo na željo staršev ali po napotitvi pediatra, opravljeno diagnosticiranje, svetovanje in spremljanje rizičnega GJ razvoja. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI OŠ A. Š. Stjenka Komen nudi svoja prostora in tako dobre delovne pogoje tudi za obravnave vrtčevskih otrok (sistematski pregledi govora otrok v spremstvu staršev, DSP). Obravnave otrok iz enot Komen in Štanjel pa so večinoma potekale v spremstvu staršev v logopedski ambulanti v Sežani. Z organizacijo in delovnimi pogoji nisem imela težav. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je potekalo za obe enoti vrtca, saj so bili otroci obravnavani ambulantno ob prisotnosti staršev. Sodelovanje s starši: diagnosticiranje, seznanitev s problemom, svetovanje, možnost vključitve v obravnavo, se prične s sistematskim pregledom govora, ko otrok dopolni pet let ali prej, če gre za razvojne zaostanke, kompleksnejše motnje ali rizični razvoj na področju govora in jezika. Vsi starši obravnavanih otrok imajo mojo osebno telefonsko številko. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Sodelovanje je potekalo: 106 - z ravnateljico OŠ v Komnu in vodstvom vrtca Sežana: za enoti Komen, Štanjel (seznami otrok, urnik dela, prostor, uporaba knjižnice in pisarniškega materiala šole), - s psihologinjo in defektologinjo Vrtca (interna strokovna skupina; skupni pristop pri težjih primerih, konzultacije), - z vzgojiteljicami obravnavanih otrok (s soglasjem staršev seznanitev z motnjo in svetovanje), - s pediatrinjo ZD Sežana, - s CKSG Portorož (ambulanta za jecljanje), - z delovno terapevtko in fizioterapevtko RA Koper, - z dr. Marto Semič iz RA Koper. REALIZACIJA PROGRAMA z OŠ v Komnu oz. Podružnico Štanjel in Vrtcem Sežana sem se dogovorila za urnik dela in prostor starši so bili pri vajah vedno prisotni, ker so potekale ambulantno v logopedskim vajam so bili vključeni vsi otroci, ki so jih potrebovali in so starši zanjo izkazali interes opravljala sem svetovalno delo za starše in kontrolne preglede za otroke, ki jih še nisem vključila v redno obravnavo, ker je bilo zanjo še prezgodaj ali pa je pričakovana spontana korekcija motnje; v nasprotnem primeru bodo vključeni v obravnavo v naslednjem šolskem letu realizirala sem plan DSP sodelovala sem z vzgojiteljicami, katerih otroke sem imela v obravnavi sodelovala sem v interni strokovni skupini vrtca (skupni pristop s psihologinjo in defektologinjo pri diagnosticiranju in obravnavi otrok z več motnjami) sodelovala sem z delovno terapevtko RA Koper sodelovala sem s fizioterapevtko RA Koper sodelovala sem z dr. Marto Semič Marsič iz RA v Kopru opravila sem sistematske preglede govora ob prisotnosti staršev za vse otroke rojene od septembra do decembra 2007 ter začela s sistematskimi pregledi govora pri otrocih, rojenih leta 2008 (s pregledi bom nadaljevala septembra 2013); pri otrocih z odstopanji na področju govora in grafomotorike sem opravila svetovanje in se dogovorila za obravnavo v naslednjem šolskem letu udeležila sem se aktivov logopedinj CKSG Portorož in aktivnosti, ki jih je aktiv organiziral udeležila sem se dela ŠS pri mojem delu so hospitirale študentke smeri: zgodnje učenje, inkluzivna pedagogika, edukacijske vede, študentka logopedije PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Pri logopedski obravnavi predšolskih otrok z odstopanji na področju GJK je zelo pomembno sodelovanje s starši. Velika večina staršev je za sodelovanje pokazala primeren interes. Ob vsakem obisku je bilo staršem nudeno svetovanje in navodila za delo doma. Tako so otroci že v predšolskem obdobju opravili temeljne vaje, ki so potrebne za korekcijo artikulacijsko fonoloških motenj, otroci več motnjami, kasnitvami ali rizičnim razvojem GJK pa so pravočasno vključeni v diagnosticiranje, spremljanje, obravnavo, napotitev k drugim strokovnjakom ali na usmerjanje. Organizacija dela je omogočala, da so redno, občasno ali kontrolno v logopedsko obravnavo vključeni vsi logopati letnika 2007 in tisti mlajši, ki so obravnavo nujno potrebovali. V šolskem letu 2013-14 bo delo organizirano podobno kot je bilo v letošnjem šolskem letu. PODROČJE DELA Občina Komen OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen Podružnica Štanjel Področje dela sta omenjeni šoli oz. učenci, ki potrebujejo pomoč logopeda zaradi težav na govorno jezikovnem področju. 107 Delo je potekalo na obeh šolah. OPIS POPULACIJE Na OŠ v Komnu in podružnični šoli v Štanjelu je bil opravljen kontrolni pregled govora pri vseh učencih, ki govornih vaj niso uspešno zaključili v lanskem šolskem letu. Pregledani so bili tudi tisti, ki h govornim vajam še niso bili vključeni, a so bili ob sistematskem pregledu govora otrok starih pet let vodeni za kontrolni pregled in eventuelno vključitev v obravnavo v času obiskovanja prvega razreda. V tem šolskem letu je bilo vključenih v logopedsko obravnavo 7 učencev; 3 na OŠ v Komnu, 4 na Podružnici Štanjel. K vajam so prihajali zaradi artikulacijsko-fonoloških motenj. Trije učenci so imeli DSP logopeda (2 v Komnu, 1 v Štanjelu). ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Za opravljanje logopedske dejavnosti je na centralni in na podružnični šoli zelo dobro poskrbljeno. Zagotovljena imam ustrezna in stalna prostora. V tem šolskem letu so mi prostor centralne OŠ opremili z novim pohištvom. Prostor je opremljen tudi z računalnikom in internetom. Na obeh šolah so mi na razpolago še knjižnica, fotokopirni stroj in pisarniški material. Organizacija dela je odvisna od sodelovanja med vodstvom šole, strokovnimi delavkami šole in logopedinjo. Kot vedno doslej, je potekalo kontinuirano in uspešno. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je potekalo občasno po predhodnem dogovoru (z vabilom na govorilno uro, telefonsko, na njihovo pobudo). Ker je večina staršev že prisostvovala govornim vajam v predšolskem obdobju, so z njimi seznanjeni in vedo, kako vaditi doma. Tako ni več nujno, da so pri vajah redno prisotni. Z delom so seznanjeni tudi preko vaj in navodil v zvezku. Za učence z DSP je potekalo sodelovanje s starši v okviru evalvacij IP. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Pri logopedskem delu v OŠ v Komnu in Štanjelu je potekalo sodelovanje: - z ravnateljico OŠ v Komnu (urnik dela, prostor, izmenjava mnenj, obveščanje o delu), - s šolsko pedagoginjo, inkluzivno pedagoginjo in psihologinjo (skupni pristop pri težjih primerih; interna strokovna skupina), - z učiteljicami-razredničarkami obravnavanih otrok (s soglasjem staršev seznanitev z motnjo in svetovanje, dogovor o času obravnave), - s pediatrinjo ZD Sežana. REALIZACIJA PROGRAMA z ravnateljico OŠ v Komnu in Podružnice Štanjel sem se dogovorila za urnik dela redno sem sodelovala z ravnateljico in šolsko pedagoginjo k logopedskim vajam so bili redno vključeni vsi učenci, ki so jih potrebovali in sem za obravnavo dobila soglasja staršev oz. so starši pokazali interes za obravnavo opravila sem kontrolne preglede za otroke, ki jih v lanskem šolskem letu nisem vključila v obravnavo, ker je bilo pričakovati spontano korekcijo motnje; tisti, ki motnje niso korigirali, so bili vključeni v obravnavo realizirala sem plan DSP starši so po potrebi in interesu prisostvovali govornim vajam po predhodnem dogovoru so se starši oglasili na razgovor oz. bili prisotni pri govornih vajah dopoldan na centralni oz. podružnični šoli ali pa so se naročili v popoldanskem času v logopedsko ambulanto v Sežani sodelovala sem z učiteljicami-razredničarkami obravnavanih učencev sem članica interne strokovne skupine za diagnosticiranje in obravnavo otrok, svetovanje staršem in strokovnim delavkam šole udeležila sem se dela ŠS 108 sodelovala sem z matično ustanovo CKSG Portorož (ambulanta za jecljanje) udeležila sem se aktivov logopedinj CKSG Portorož in sodelovala pri aktivnostih, ki jih je organiziral pri mojem delu so hospitirale študentke smeri: zgodnje učenje, inkluzivna pedagogika, edukacijske vede, študentka logopedije PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Logopedsko delo je skozi vse šolsko leto potekalo kontinuirano in uspešno v smislu dela na področju GJM in sodelovanja s šolo ter starši. Tudi v naslednjem šolskem letu bom prisotna na centralni in podružnični šoli. Na obeh šolah bom prisotna v istem dnevu od šest do sedem ur. MIHELA MEDVED PODROČJE DELA V letošnjem šolskem letu sem delala kot: a) mobilna defektologinja (surdopedagoginja – logopedinja) – 19 ur na teden, (v vrtcih: Postojna, Mavrica Izola, v osnovnih šolah: Lucija, D. Bordona Koper, Prestranek, M. Vilharja – podruž. Hruševje). b) individualna slušno govorna terapevtka – 6 ur na teden (v Centru, v OŠ Lucija, v OŠ Prestranek in v vrtcu Izola do januarja). Občasno sem izvajala ISGV z novimi malčki z izgubo sluha, ki potrebujejo samo spremljanje. S starši pa pogovore ter nasvete za delo doma. Občasno sem z dvema učencema izvajala LPAD, z enim dečkom pa dokaj redno vaje »From emphaty to action in Identify the emotions«. OPIS POPULACIJE Petnajst otrok sem redno obravnavala celo šolsko leto, 6 otrok pa enkrat mesečno, občasno ali določeno obdobje: SPOL DSP NAGLUŠNI, GLUHI VRTEC DEKLICE ŠOLA ISGV NAGLUŠNI, GLUHI GJM VRTEC 2 1 (od12. 02.2013) 2 SKUPAJ 3 5 GJM ŠOLA VRTEC 1 1 (od17. 12.2012) 1 1(od17.01.2013) 2 obč. 1 (do 12.2.2013)1(do30.11.2012) 2 -1/m 2+2+2 1+2 3 DEČKI SKUPAJ 2 ŠOLA VRTEC ŠOLA 1 1 1 1 1 15 + 6 ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Pogoji dela za izvajanje DSP so v glavnem primerni, če seveda odmislim bolj ali manj naporne vožnje po terenu. V letošnjem letu sem pokrivala 10 različnih šol ali vrtcev na teden. Organizacija dela, tako urnika in prostora, je že utečena ter usklajena med vsemi sodelavci, predvsem pa z drugimi izvajalci dodatne strokovne. 109 SODELOVANJE S STARŠI S starši sem dobro in z večino redno sodelovala, predvsem osebno, občasno pa tudi po telefonu. Nekateri starši, predvsem predšolskih otrok, so se odzvali vabilu in so prisostvovali uri DSP, tako smo se lažje in bolje pogovorili kaj in kako naj z otrokom vadijo doma. Pri ISGV predšolskih otrok so bili starši praviloma vedno prisotni. Pogovarjali smo se o napredku otroka, kaj in kako naj vadijo doma, da bo napredek še večji, na kaj naj bodo pozorni ... S starši malčkov smo veliko časa namenili tudi različnim vprašanjem, ki so jih bremenili, pogovorom, spoznavanju naglušnosti, redni uporabi slušnih aparatov, razvoju poslušanja in govora … Posojala sem jim tudi strokovno literaturo, CD-je ... SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Vse leto sem redno in uspešno sodelovala z vzgojiteljicami, pomočnicami vzgojiteljic, učiteljicami ter učitelji in drugimi člani strokovnega tima. Ravno tako tudi s strokovnimi delavci iz drugih ustanov in Centra ter z vodstvi vrtcev in šol. Sem članica strokovnih timov za pripravo in spremljanje individualiziranih programov kjer smo za vsakega otroka izdelali individualizirani program in ga na koncu šolskega leta tudi ovrednotili, nekatere pa tudi med šolskim letom. V OŠ Lucija sem članica aktiva izvajalk DSP, kjer smo se srečale 2 krat, na začetku in na koncu šolskega leta. Občasno sodelujem tudi s kolegicami iz obeh sorodnih zavodov in ORL klinike. Sem članica komisije za usmerjanje OPP v našem Centru. Kot zunanji član občasno sodelujem tudi v postojnski komisiji za usmerjanje OPP. Sodelujem tudi v inovacijskem projektu z naslovom »Baterija testov poslušanja«, ki ga vodi Nataša Škrinjar. Sodelovala sem še: KJE (ustanova) kdaj? CKSG Portorož, - 30.11.2012 in KAJ (predavanje, delavnica….)? Prikaz dela z gluhimi: ISGV –hospitacija delavnica CKSG Portorož Predavanje z delavnico od 19.04.do 20.03.2013 KOMU JE BILO NASLOV: NAMENJENO? Udeležencem seminarja Delo z gluhimi naglušnimi Udeležencem seminarja Od malčka vseznalčka in do IZOBRAŽEVANJE Redno sem se udeleževala aktivov AMSRP, znotraj katerega aktivno deluje tim za polžev vsadek, ki ga vodim. V tem šolskem letu smo realizirali predstavitev novega podjetja s področja slušnih aparatov iz Nove Gorice »Beltone«. Udeležila sem se: KJE ? CKSG Portorož KAJ ? NASLOV: Predavanje z delavnico dr.Tanje Rupnik Razvoj kritičnega mišljenja Vec Portorož Avditorij Predavanje dr. Mance Košir in dr. Gabi Čačinovič Hotel Slon, ORL kongres Novosti s področja polževih Ljubljana vsadkov CKSG Portorož Predstavitev Beltone slušnih aparatov Slušni aparati CKSG Portorož Predavanje g. Bojana Tute Spletna učilnica 110 TRAJANJE: 27.08.2012 31.08.2012 06.10.2012 06.11.2012 02.01.2013 CKSG Portorož CKSG Portorož Pogovor z g. Borisom Pahorjem Predstavitev mrež z delavnico ga. Mreže učečih se šol in vrtcev Polona Peček 08.03.2013 11.06.2013 REALIZACIJA PROGRAMA Zastavljeni program je v glavnem realiziran. Na mobilni sem dosegla 99,2% realizacijo. Vsi otroci so uspešni in napredujejo. Posebej bi rada pohvalila Viktorijo Horvat, ki še vedno dosega in presega pričakovane rezultate in napreduje v 6. razred z odličnim uspehom. Kljub napredku, trije otroci v jeseni ne bodo šli v prvi razred zato, ker še niso dovolj zreli in pripravljeni na ta odgovorni korak, pa tudi njihovi starši ne. Tudi njihov pasivni in aktivni besedni zaklad še ni dovolj bogat, da bi lahko uspešno spremljali pouk. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Za ambulanto si še vedno želim (novo) leseno nizko mizico s tremi stolčki, saj so ti dotrajani in razmajani. NATAŠA METLIKA PODROČJE DELA (šola, DSP …) DSP sem izvajala na Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana. V obravnavi sem imela 17 učencev od tretjega do osmega razreda. Skupno sem opravila 27 ur tedensko. Preglednica otrok, vrsta in število ur na OŠ Srečka Kosovela Sežana UČENEC 1 Učenka 3.r 2 Učenka 3.r 3 Učenec 3.r 4 Učenec 5.r 5 Učenec 5.r 6 Učenka 5.r 7 Učenka 5.r 8 Učenec 5.r 9 Učenec 5.r 10 Učenka 6.r 11 Učenka 6.r 12 Učenka 7.r 13 Učenec 7.r 14 Učenec 7.r 15 Učenec 7.r 16 Učenka 8.r 17 Učenec 8.r SKUPAJ: 27 ur DSP URE 1 ura DSP 1 ura DSP 2 uri DSP 1 ura DSP 2 uri DSP 2 uri DSP 1 ura DSP 2 uri DSP 4 ure DSP 1 ura DSP 2 uri DSP 2 uri DSP 1 ura DSP 2 uri DSP 1 ura DSP 1 ura DSP 1 ura DSP Vsebine dela (predmeti): Pri učencih z učnimi težavami – primanjkljaji na posameznih področjih učenja, sem razvijala njihova šibka in krepila močna področja. Veliko učencev z učnimi težavami odklanja »klasičen« način učenja, zato sem se poslužila veliko iger za uspešno učenje - zlasti matematičnih veščin; s pomočjo Montessori kroga, puzzlov, 111 kooperativnih kart, spomina in drugih smo urili poštevanko, sekvenčno štetje, seštevanje in odštevanje. Učenec sedmega in učenka osmega razreda sta kljub intenzivni dodatni strokovni pomoči imela na koncu popravni izpit. Učenka je fiziko naredila v prvem roku, učenec pa angleščine ni naredil. Učenka tretjega razreda ponavlja razred. Vsi ostali učenci, ki so bili v obravnavi, so dosegli minimalne standarde znanja in napredujejo v višji razred. Oblika dela je bila individualna, izven razreda. Na šoli sem sodelovala z učitelji in šolsko svetovalno službo. Z učitelji smo delo usklajevali sproti in na koncu šolskega leta evalvirali napredek posameznega učenca v individualnih pogovorih in na timskem sestanku skupaj s starši. Sodelovanje s starši je bilo kontinuirano. Vabljeni so bili na govorilne ure in timske sestanke, slišali smo se po telefonu. Za vsakega učenca vodim dokumentacijo in dnevnik dela. No koncu šolskega leta sem podala poročilo in mnenje o otroku, ki ga shranjuje svetovalna služba. Realizacija: Na področju dodatne strokovne pomoči sem na šoli opravila vse predvidene ure za tekoče šolsko leto; 101% realizacija ur. Čeprav so nekateri učenci manjkali zaradi naravoslovnih, tehniških, kulturnih, športnih dni ali bolezni, smo ure nadomeščali. Nadomeščanje je bilo mogoče izključno zaradi izvajanja ur samo na eni šoli in sem lahko podaljšala delavnik po pouku. Le pri eni deklici nisva nadomestili ene šolske ure. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): V letošnjem šolskem letu sem se udeležila: seminarjev za e – kompetentnega učitelja Sodelovanje v spletnem učnem okolju (6. – 21. 11. 2012) Izgrajevanje temeljnih e-kompetenc učiteljev razrednega pouka (4. – 17. 12. 2012) Od ideje do e- gradiva (4.3. – 4.4.2013) Sodelovalno delo v spletniku (Blogu) (7. – 28. 5. 2013) Z IKT do bolj kakovostnega pouka naravoslovja (26. 8. 2013) predavanja in srečanja Društva Bravo na obali Uspešnejše reševanje matematičnih besednih nalog, CKSG Portorož (11.2.2013) Bravo pogovor s Terezo Žerdin (23.4.2013) seminar v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož J. Sever in M. Ferlež: Pomoč pri učenju branja in pisanja, 9. 8. 2013 seminar, ki ga organizira Stabilo: Učenje pisanja- grafomotorika in ergonomija pisanja (24.4.2013 - Dr. K. Lipičnik) V okviru Konferenc učiteljskega zbora OŠ Sežana (ki sem se jih redno udeleževala), sem v letošnjem šolskem letu poslušala predavanje defektologinje A. Eislt: Gibalna oviranost Študijske skupine logopedov, kjer sem poslušala zanimivo temo in predstavitev instrumentarija U.R.S.O.1, ki so ga v sklopu inovacijskega projekta izdelale sodelavke našega centra. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): 112 Sem članica delovne skupine aktiva AMRSP, ki smo zadolžene za zbiranje in izdelavo uporabnih didaktičnih materialov in pripomočkov za matematiko. Vse pripomočke izdelujemo na računalnik, tako da jih lahko preprosto posredujemo ostalim kolegicam. Delovno gradivo izmenjujemo preko spletnega oblaka. V letošnjem šolskem letu sem opravila izpit iz Varnosti in zdravja pri delu ter zdravstveni pregled. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Za naslednje šolsko leto predvidevam nadaljevanje izvajanja ur DSP na OŠ Sežana in nadaljevanje ter zaključek izdelave didaktičnega materiala iz matematike v okviru aktiva AMRSP. TOMAŽ MIKELN PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola, predmetni pouk Projekt POŠ – Popestrimo šolo Obseg dela (število ur): 10 ur / tedensko (45 %) 753 ur v letu 2012/13 (55 %) Vsebine dela (predmeti): Športna vzgoja – 5., 6., 7., 8. in 9. razred Mala glasbena šola; Rastem, torej sem - življenje s športom; Rastem, torej sem – drugim in sebi; Tabori; Korak za korakom; Lahko gremo tudi po svoje Realizacija: Po programu v vseh oddelkih Program se izvaja do 30. avgusta – ločeno poročilo ob koncu šolskega leta IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Supervizija Mreža šol 2 – Sodelovanje s starši Izobraževanje na področju MEPI – Mednarodno priznanje za mlade DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Vodenje programa MEPI v šoli Koordiniranje UNESCO aktivnosti PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Športna vzgoja: Nakup nekaterih rekvizitov (žoge, obroči, popravilo blazin); ureditev plezalne stene (novi oprimki, blazina) POŠ: Z aktivnostmi moramo pričeti takoj ob začetku šolskega leta – v septembru. Tabore bomo načrtovali v vseh počitnicah (sedaj je večina taborov v poletnih mesecih). Aktivnost Mala glasbena šola bomo preoblikovali iz učenja glasbila v spoznavanje glasbe. MEPI: Nadaljevanje s programom in vključitev novih učencev v MEPI skupino. UNESCO: Predlagam, da koordinator za UNESCO postane nekdo drug – nekdo, ki se bo lahko temu projektu bolj posvetil. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: 113 Pouk športne vzgoje je potekal po ustaljenem urniku in brez posebnosti. Načrtovani program smo izvedli, učenci so osnovna znanja pridobili. Želeli bi si bolje urejenega zunanjega športnega igrišča – predvsem podlaga na šolskem košarkarskem igrišču je za igro zelo neprimerna. Poročilo projekta POŠ sledi ob koncu šolskega leta. SERGEJ MIJATOVIČ PODROČJE DELA (šola, DSP …) ŠOLA, DSP Obseg dela (število ur): 24 Vsebine dela (predmeti): Športna vzgoja , PB DSP, Spremstvo NIS Realizacija: Ure v vseh segmentih so bile realizirane po učnem načrtu. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ, RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc…: CKSG Portorož, 18. 10 PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, 2. 1. MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI – Terezija Valentin, Tomaž Mikeln: CKSG Portorož, 2. 1. USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18. 3. MEPI – Neda Kajfež: Beli Križ, 20. In 21. 9. DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI - ? :CKSG Portorož, 29. In 30. 11. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Ob četrtkih sva z učiteljem Rokom Jermanom vodila športni krožek. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Delo je potekalo po načrtih in nemoteno. Pri športni vzgoji sem pogrešal nekaj rekvizitov, katerih seznam še pošljem. AMELIJA MOZETIČ HUSSU V šolskem letu 2012/13 sem do novembra svoje delo opravljala na devetih ustanovah, od novembra dalje pa le na osmih ustanovah severne in južne Primorske, redno mesečno sem svoje obveznosti opravljala tudi na matični ustanovi CKSG v Portorožu. Od aprila 2013 do konca šolskega leta sem uporabljala izključno službeni avto BMW DM 51. Delala sem na naslednjih področjih: Individualne slušne in govorne vaje po delovnem nalogu zdravnika sem izvajala samo do odločbe (29.11.2012) 1 uro za Eneja Dodiča v prostorih OŠ Obrov in 1 uro za Špelo Mikol v OŠ Hrpelje 1 uro celo šolsko leto. 114 ISGV z odraslo gluho pacientko Julijano Jejčič sem izvajala občasno po dogovoru s pacientko in opravljene beležila kot razmejitvene ure. Tako kot že tri leta doslej sem se dogovorila za prostor na SŠ v Ajdovščini, ker je to najbolj ekonomično in najmanj obremeni organizacijo dela. Decembra 2012 sem zaradi govorno jezikovnih težav na ISGV sprejela tudi dečka Tiana Čopiča, ki obiskuje 1.razred na OŠ Otlica. Obravnavo sem izvajala v kabinetu za individualno delo na OŠ Otlica. Dodatna strokovna pomoč 4 ure OŠ A. Žnideršiča Ilirska Bistrica: Nuša Baša (3), Tim Tomažič (1 od oktobra dalje) 1 uraOŠ Podgrad.: Luka Butinar (1) 2 uri OŠ Hrpelje: Rebeka Šiškovič (1). Yaroslav Panasenko (1 samo do prešolanja) 11 ur OŠ Sežana: Povh Gašper (1), Andrej Dragan (1), Maja Čolić (1), Fiona Colugnato (1), Melisa Tirić (2), Edin Mušić (2), Aleks Zalar, od oktobra dalje še Ademrulah Makić (1), Matija Lavrenčić (1) 1 uraSŠ Sežana: Mojca Jazbec (1) 1 ura SŠ Ajdovščina: Nina Bergant (1) 1 ura OŠ Otlica: Aleš Krapež (1) 1 ura VVO Sežana: Blaž Čuk Logopedija 1 uro tedensko v VVO Materija sem izvajala samo do novembra, ko je to uro prevzela logopedinja Barbara Rot. Sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci Pri svojem delu sem sodelovala z razredniki otrok, s šolskimi svetovalnimi službami in s starši obravnavanih otrok. Zaradi teamskega pristopa pri izdelavi individualiziranih programov sem sodelovala z vsemi strokovnimi delavci, ki se z otrokom ukvarjajo. Profesionalno usposabljanje in razvoj: 27. oktobra 2011 sem se udeležila sestanka glavnega odbora združenja FEAPDA 29.10. 2012 sem aktivno sodelovala na tematski konferenci Gluh, naglušen učenec v razredu za OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici. Svoje znanje in izkušnje sem posredovala učiteljem in vzgojiteljem na seminarju Delo z gluhimi in naglušnimi otroki 29.11.2013. 13.12.2012 sem se udeležila prvega in edinega srečanja študijske skupine Mobilni specialni pedagogi za gluhe in naglušne otroke. Samoiniciativno in samoplačniško sem opravila 40 urni začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika v organizaciji Društva gluhih in naglušnih Koper (od 4.marca do 10.junija 2013). 9. in 10.aprila 2013 sem se v Portorožu udeležila Izobra ževalnih dnevov DSRP Slovenije 11.5. 2013 sem se udeležila predavanja Mreže učečih se šol in vrtcev (3 ure). Sodelovala sem v delovni skupini aktiva AMSRP: Baterija testov poslušanja Dodatne obveznosti: kot defektolog sem član komisije za usmerjanje pri CKSG Portorož in sem se v zvezi s tem udeleževala potrebnih obveznosti. Kot član Glavnega odbora Društva specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Komisije za razvoj področja pri tem društvu sem opravljala sprejete zadolžitve. Kot predsednica upravnega odbora Surdo sekcije pri Društvu specialno rehabilitacijskih pedagogov Slovenije sem opravljala svojo funkcijo. Kot predstavnica Slovenije v glavnem odboru evropskega združenja FEAPDA sem opravljala svojo funkcijo z direktno udeležbo na sestankih kot tudi dopisno preko elektronske pošte. Do kongresa FEAPDA 2013 opravljam funkcijo vodje strokovnega odbora. 115 V tem šolskem letu mi ni uspelo opraviti nobene od preostalih študijskih obveznosti podiplomskega študija na Pedagoški univerzi v Ljubljani. IVANA OBRADOVIĆ PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola Obseg dela (število ur): 24,5 ur pouka Vsebine dela (predmeti): Poučevala sem vse predmete v 1., 2. in 3. razredu z enakovrednim in nižjim izobrazbenim standardom. Realizacija: Zaradi različnega predznanja otrok in njihove specifike v 1. in 2. razredu nismo predelali vso zahtevano snov pri slovenščini. V 3. razredu smo predelali vso predvideno snov in sta otroka usvojila temeljne standarde znanj. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Razvoj kritičnega mišljenja – Tanja Rupnik Kako uporabiti zeleni obroč, rdeči kij in rumeni trak – Mateja Gačnik, Janja Urbanc Predstavitev e-zbornice – Bojan Tuta Mreže 2 – Sodelovanje s starši – Terezija Valentina, Tomaž Mikeln Usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu – Valter Ogrizek Supervizija – Darija Pomoč osebam z motnjo jecljanja – Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja – Jožica Sever Joj, moj glas – Dušanka DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): V letošnjem letu sem večino interesnih dejavnosti v svojem razredu organizirala samostojno in izpeljala s pomočjo dveh spremljevalk. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: O predlogu za naslednje leto sva se že velikokrat pogovarjala. Kot sem že povedala, menim, da bi bilo dobro, da naslednje leto razred prevzame drugi učitelj zaradi nastalih težav z določenimi starši. Moja osebna želja kot ti je že znano je mobilna služba. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Letošnje leto je bilo zame zelo posebno. Ena nova izkušnja in velika odgovornost. Velik izziv zame je bil kako podati snov, uskladiti tri razrede in zelo različna predznanja otrok. Kot sem že povedala sem snov tretjega razreda predelala v celoti. V prvem in drugem razredu je ostalo za obdelati nekoliko črk. Usvajanje glasov in pisanje je potekalo zelo počasi, tako da je to diktiralo tempo dela. Veliko sem sodelovala s starši in smo se menili o skupnih metodah dela, kako se postopki ne bi razlikovali v šoli in doma. 116 GORDANA PANIČ PODROČJE DELA (šola, DSP …) ŠOLA – OPB: 3.r.,4./5./6. NIS Pouk: 5./6. NIS Pomoč pri pouku: 1. NIS, 3./4.r., 4./5./6. NIS Obseg dela (število ur): PB 14,4 ur Pouk 7 ur Vsebine dela (predmeti): Vodenje OPB 3., 4./5./6. NIS , pouk predmeta GOSPODINJSTVO 5./6. NIS, pomoč v 1. NIS, 3./4. r.- DOP, 4./5./6. NIS - DOP Realizacija: Pri vodenju OPB, sem naloge iz LDN uspešno realizirala. Izvajanje pouka predmeta GOSPODINJSTVO v 5./6. NIS je bilo realizirano po učnem načrtu. Pomoč pri pouku v 1. NIS, 3./4. r., 4./5./6. NIS, sem po navodilih in potrebah učiteljev, aktivno izvajala. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA – Tanja Rupnik Vec: CKSG Portorož, 27. 8. - MOTIVACIJSKI POGOVORI – Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič: Avditorij Portorož, 31. 8. - MREŽE 2 - SODELOVANJE S STARŠI – K. Funa, T. Mikeln, A. Cerkvenik, A. Strmčnik: CKSG Portorož, 26. 10., 5. 2., 12. 3., 3. 4. - VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18. 3. - SUPERVIZIJA – Barbara Gogala: CKSG Portorož, 17. 10., 27. 11., 8. 3., 8. 4. DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - Sodelovanje v projektu Ekošole - Vodenje EKO-krožka - Sodelovanje pri izvedbi zimske šole v naravi (Peca) - Sodelovanje v projektu MEPI - Sodelovanje pri izvedbi in organizaciji dnevov dejavnosti - Sodelovanje pri gledališki predstavi »Mala čarovnica« (izdelava kostumov za otroke) PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: V naslednjem šolskem letu, želim delati na enakih ali podobnih področjih dela. Predlagam poglobljeno in organizirano sodelovanje oddelkov PB (program skupnih dejavnosti). POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Dela in naloge, zastavljene v LDN, sem uspešno realizirala. Pri vodenju OPB sem, zaradi pestre sestave oddelka, na začetku šolskega leta, imela nekaj težav z organizacijo dela. Po posvetovanju z razredniki in ob pomoči soc. delavke, mi je uspelo delo organizirati tako, da sem lahko zagotavljala kvalitetno izvedbo vseh elementov PB. Pouk predmeta Gospodinjstvo sem izvajala po učnem načrtu in letni pripravi. Učenci so uspešno osvojili večino temeljnih in minimalnih standardov znanja. Pri izvedbi pomoči pri pouku sem z učitelji dobro sodelovala, ter ustvarila pristen in konstruktiven odnos z učenci v vseh razredih. S starši sem redno sodelovala na govorilnih urah in roditeljskih sestankih. Pri oblikovanju i evalvacijah IP sem se udeleževala sestankov 117 strokovnih skupin. Na šolskih aktivih in drugih oblikah srečevanja s sodelavci sem dejavno sodelovala. Delo na drugih področjih (projekti, delavnice, dnevi dejavnosti, krožki, šola v naravi, predstava) mi je, ob uspešni izvedbi, prinašalo veliko veselja. Menim, da so te oblike dela izjemno pomembne za ustvarjanje pozitivnih i učinkovitih odnosov ,med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Za priložnost za sodelovanje, se zahvaljujem vsem sodelavcem in ravnatelju. IRMA PLEVNIK PODROČJE DELA Moje delovno področje se je v letošnjem šolskem letu spremenilo. Obsegalo je območje OŠ Antona Globočnika Postojna s podružnicama Bukovje in Studeno, Vrtec Postojna in predšolske otroke iz Postojne in okolice, ki niso vključeni v vrtec. OŠ Prestranek s pripadajočim vrtcem je v tem šol. letu prevzela logopedinja Tina Ivetac. Otroke iz podružnične OŠ in vrtca Planina je obravnavala kolegica Mirjam Košir. V obravnavi sem imela še nekaj šolskih in predšolskih logopatov iz občin Vrhnika, Logatec in Ljubljana. OPIS POPULACIJE Logopati, ki sem jih obravnavala so bili stari od dveh do triinšestdeset let. Prevladovale so motnje artikulacije, govorno jezikovne motnje, motnje branja in pisanja, govor otrok z izgubo sluha, zapoznel govorni razvoj, govor odrasle osebe po možganski kapi in kombinirane motnje. Obravnavala sem štiri usmerjene osnovnošolske otroke z govorno jezikovnimi težavami in tri predšolske, ki jim je komisija za usmerjanje dodelila vsakemu uro tedensko dodatne strokovne pomoči. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo je potekalo kontinuirano iz prejšnjega šolskega leta. Organizirano je bilo predvsem dopoldanskem času, ob ponedeljkih na štirinajst dni pa popoldne. Dva in pol dni tedensko so vaje potekale v prostoru na OŠ Antona Globočnika Postojna in ravno toliko v prostorih vrtca. Logopati so bili najpogosteje obravnavani tedensko oziroma na štirinajst dni. V obeh enotah vrtca Postojna so vaje potekale v primerno opremljenih prostorih. Na OŠ A. Globočnika je delo nemoteno potekalo v logopedskem kabinetu. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je tudi letos dobro potekalo. Pred vključitvijo otroka v obravnavo sem vsakega osebno spoznala. Med letom smo imeli še več osebnih stikov. Veliko sodelovanja se je odvijalo tudi preko telefona. Pri ambulantnih obravnavah so bili starši vedno prisotni. Veliko staršev potrebuje le enkratne nasvete ali usmeritve (predvsem zaradi vse pogostejšega pojava fiziološkega jecljanja pri predšolski populaciji). Vedno več jih je tako poiskalo pot do logopeda. Redno pa sem sodelovala s starši usmerjenih otrok. Bili so prisotni na timskih sestankih kot člani individualiziranih programov dela. Takega sodelovanja si želim še naprej. KJE (ustanova) KAJ (predavanje, delavnica) Vrtec Postojna september 2012 predavanje OŠ A. G. Postojna Junij 2013 NASLOV Sistematski pregledi petletnikov Individualni razgovori s starši in učitelji Nareki za ugotavljanje MBP SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Redno sem sodelovala z vzgojitelji, učitelji, svetovalnimi delavci ter vodstvom vrtca in šole, kjer sem delala. V vrtcu Postojna sem timsko delala s psihologinjo Polonco Benčič, na OŠ A. Globočnika Postojna z 118 defektologinjo Mojco Simičak ter inkluzivno pedagoginjo Tino Bizjak, psihologinjama Martino Kuzman in Tino Šorc ter s socialno pedagoginjo Anito Čelhar. Sodelovala sem s pediatrinjami Zdravstvenega doma Postojna dr. Bernardo Krajnik Valentič (tudi članico komisije za usmerjanje), dr. Vesno Bartoniček Brgić in dr. Mirjam Grmek. Sodelovala sem z dr. Matjažem Kranjcem, otorinolaringologom iz Portoroža. Redno sem sodelovala s članicama senata komisije za usmerjanje v Postojni, psihologinjo Hedviko Turk in defektologinjo Alenko Fatur. Sodelovala sem z vodstvom matične ustanove, s kolegicami logopedinjami iz CKSG Portorož, ter s surdopedagoginjo Mihelo Medved in Janjo Urbanc s katerima obravnavamo otroke z usmeritvijo. V okviru aktiva in študijske skupine sem bila v skupini za posodobitev Bralnih listov ter v skupini za pripravo Kriterijev za ugotavljanje stopnje govorno jezikovnih težav. Tudi v tem letu sem sodelovala s svetovalno službo OŠ Miroslava Vilharja, saj se na šolo vpisujejo mnogi logopati, ki jih obravnavam v predšolskem obdobju. V tem šolskem letu sem opravljala naloge predsednice nadzornega odbora Dlogs (društvo logopedov Slovenije ) ter aktivno sodelovala kot članica Izvršnega odbora Sožitja v domačem kraju. Kot članica komisije za usmerjanje KP 1 sem se redno udeleževala razširjenih senatov. IZOBRAŽEVANJE Udeležila sem se vseh aktivov logopedinj, študijskih skupin in skupnih aktivov. KJE (ustanova)? CKSG Portorož, 27. avgust 2012 2012 Avditorij Portorož, 31.avgust 2012 UZRI Soča Ljubljana, 29. september 2012 CKSG Portorož, 2. januar 2013 Center za sluh in govor Maribor, 6. marec 2013 Center za sluh in govor Maribor KAJ (predavanje, NASLOV: TRAJANJE (vpišeš delavnica, seminar, samo za seminar, posvet, kongres)? kongres…) predavanje dr. Tanja Rupnik Vec Razvoj kritičnega mišljenja predavanje dr. Manca Košir in dr. Gabi Čečinovič Vogrinčič predavanje dr. Iliasa Papathanasioua Procesiranje govora in jezika Bojan Tuta e-zbornica Evropski dan logopedije (govor, jezik, branje, pisanje) predavanje predavanje seminar Zavod RS za šolstvo seminar Ljubljana OŠ Antona Globočnika Strokovni Postojna, maj 2013 učitelje CKSG Portorož, 11. junij 2013 2013 delavnica seminar Nives Skamlič Disleksija – problemi in rešitve v razredu Razvoj jezikovnih in matematičnih veščin po metodi Montessori za Stabilo, Vesper d.o.o. Učenje pisanja – grafomotorika in ergonomija pisanja mag. Polona Peček Mreže učečih se šol in vrtcev 119 9. marec 2013 8 ur 5. in 6. april 2013 16 ur 7. maj 2013 2 uri Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, 26. junij 2013 Center za sluh in govor Maribor, 27. junij 2013 Strokovna ekskurzija s Maja Markovič predavanjem Senzorna integracija Strokovna ekskurzija z Ajda Gazvoda ogledom in predavanjem Avtizem REALIZACIJA PROGRAMA Program zastavljen v začetku šolskega leta sem v celoti realizirala. Dosegala sem plan zdravstvenih storitev. Redno sem pregledovala petletnike. Plan ur pri osebah z DSP sem razen pri eni deklici, ki je bila pogosto odsotna, realizirala. Avgusta bom tri dni delala v vrtcu CKSG Portorož. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Tudi to šolsko leto je bilo delavno in pestro, a dokaj uspešno. Veliko dela imam na predšolskem področju, saj prihaja v vrtec več otrok. Mnogi imajo kombinirane motnje in je zelo pomembna zgodnja obravnava. Tudi pediatri in starši vedno pogosteje poiščejo pomoč logopeda. Narašča število otrok z odločbami. V pomoč mi je bila kolegica, ki je prevzela šolo in vrtec v Prestranku. S kolegicami logopedinjami iz aktiva se redno srečujemo in si izmenjujemo izkušnje ter rešujemo probleme. Pri tem nam stoji ob strani ravnatelj Centra, ki vse aktive povezuje v dober kolektiv. V celoti sem z delom zadovoljna, kar je odraz zglednega sodelovanja s starši, vzgojitelji, učitelji, svetovalnimi delavci, defektologi in vodstvi vrtca in šole kjer izvajam terapijo. V naslednjem šolskem letu predvidevam delo v približno enakem obsegu in istem terenu. TINA PRIBAC PODROČJE DELA , POPULACIJA(vrtec, šola, DSP …) ŠOLA: / DSP: OŠ LUCIJA: Žan Matija Šuligoj: 2 uri Val Celestina: 3 ure Nejc Dajčman: 3 ure Denis Vidmar: 2 uri Kristijan Angelovski: 3 ure Aleks Erjavec: 2 uri Matej Pincin: 1 ura OŠ PIRAN: Erika Brečko: 2 uri VRTEC LUCIJA: Nik Kožar: 2 uri VRTEC LUCIJA, enota Ježek: Lukas Macinič: 3 ure VRTEC BARČICA PORTOROŽ: Alesia Barborič: 2 uri Obseg dela: ŠOLA: / DSP: 25 UR/na teden 120 SKUPAJ: 25 UR/na teden Na Centru za korekcijo sluha in govora sem bila zaposlena kot mobilni učitelj in sem na terenu izvajala dodatno strokovno pomoč na osnovnih šolah in vrtcih. V šolskem letu 2012/2013 sem nadomeščala Tamaro Petrović, zaradi odhoda na porodniško. Na terenu sem se zelo dobro znašla. Delo je potekalo tako, kot sem ga načrtovala. Učenci so bili z mojim načinom dela zadovoljni in uspešni. Med letom sem se vsakemu prilagodila, glede na njegove potrebe, okoliščine. Tudi sodelovanje s strokovnim timom in starši je bilo uspešno. Realizacija je pri vseh otrocih ustrezna. Pri nekaterih ni popolne realizacije, zaradi odsotnosti otrok (bolezen, šola v naravi). Izračun realizacije je priložen v obrazcu. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …) V šolskem letu 2012/2013 sem se udeležila naslednjih izobraževanj: 1. Socialno učenje 2. Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja. 3. Na poti govoru in jeziku. 4. Nemirni otroci v šoli POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Dodatno strokovno pomoč sem opravljala na terenu in sicer na OŠ Piran, OŠ Lucija, vrtcu Morje, vrtcu Ježek in v vrtcu Barčica v Portorožu. Delovni pogoji so bili odlični, na vseh ustanovah, saj sem imela vedno prostor na razpolago, kjer sem lahko z učenci lahko učinkovito delala. Pomoč sem nudila enajstim otrokom. Na začetku šolskega leta sem za vsakega otroka posebej nastavila individualiziran program. Cilji individualiziranega programa so zajemali razvijanje tistih posebnosti posameznika, ki so mu otežili celosten razvoj ter področja učnih spretnosti. Pri pripravi individualiziranega programa sem se posvetovala tudi z ostalimi člani strokovnega tima. V programu sem določila tudi prilagoditve. Učne pripomočke sem z otroki izdelovala sproti in po potrebi. Največje zadovoljstvo sem začutila, ko so učenci postali bolj samozavestni in uspešni, zaradi določenih metod, strategij in pripomočkov, ki sem jih ponudila. Veliko truda sem vložila v razvijanje pozitivne samopodobe, socialnih spretnosti, organizaciji in načrtovanju domačega dela. Pri vseh je opazen velik napredek, predvsem sem ponosna na uspeh pri dečku z motnjo avtističnega spektra, ki so mu določeni elementi zelo pripomogli k boljšemu funkcioniranju v razredu. Zelo sem vesela, da smo s strokovnim timom uspeli izpeljati preusmeritev dveh učencev v drug, veliko bolj primeren program glede na njune primanjkljaje. Veliko sem sodelovala s starši in s člani strokovnega tima, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Z začetkom šolskega leta sem si zastavila pomemben cilj, in sicer, da bi opravila diplomo, kar mi žal ni uspelo. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Z delom, ki sem ga opravljala v šolskem letu 2012/2013 sem zelo zadovoljna. Delo sem opravljala v skladu s pripravljenimi individualiziranimi programi. Tekom leta sem se veliko naučila in spoznala različne metode in strategije za odpravljanje primanjkljajev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami. Zelo bi bila vesela, če bi lahko z delom na terenu nadaljevala, saj bi svoje znanje še bolj izpopolnila in poglobila. Nadaljevanje na enakem delovnem mestu, bi mi omogočilo tudi možnost hitreje dokončati diplomsko nalogo. HELENA REPIČ Področja dela: 121 avdiometrija; logopedija; zdravstvo; dodatna strokovna pomoč; izobraževanje. Avdiometrija Program je bil realiziran. (poslan predhodno) Logopedija Neposredno delo s pacienti sem izvajala v Bolnišnici za podaljšano nego v Sežani. V obravnavi sem imela izključno odrasle paciente po cerebrovaskularne insultu, poškodbi glave, možganski krvavitvi. V obravnavi sem imela 32 pacientov. Od tega 18 moških in 14 žensk. Pacienti so bili obravnavani tedensko. Število obravnav je bilo odvisno od trajanja ležalne dobe v bolnišnici in je bilo od 1x do12x in v povprečju 4-5 obravnav. Samo 5 pacientov je nadaljevalo z logopedsko obravnavo, 3 v URI Soča in 2 v CKSG Portorož. Iz občin Obalno-kraške regije sem obravnavala 15 pacientov, ostali pa so bili iz Ljubljane in okoliških občin. Na področju neposrednega dela s pacienti sem opravljala še naslednje aktivnosti: sodelovala sem s svojci pacientov (v smislu osveščanja in možnostih pomoči pacientu); sodelovala sem z zdravstvenim osebjem: zdravniki, fizioterapevti, delavnima terapevtkama in negovalnim osebjem v bolnišnici. Zelo sem vesela aktivnega sodelovanja z delavnima terapevtkama in fizioterapevti v bolnišnici Sežana in zdravniki. pisala sem logopedska poročila za paciente, ki so šli v druge ustanove (Inštitut za rehabilitacijo v Ljubljani, domove starejših občanov…); in obračun logopedskih storitev; pripravljala sem delovne liste in didaktični material za delo z odraslimi pacienti. Imam željo in voljo, da bi na tem področju naredila še marsikaj, a sem vedno v stiski s časom in naredim le kar je nujno; pripravila sem logopedsko poročilo za bolnišnico Sežana ob zaključku koledarskega leta; samoizobraževala sem se predvsem na področju afazij in drugih motenj, ki so posledica poškodb glave. Druga dela s področja logopedije: z vodjo aktiva sva oblikovali predlog za razporeditev logopedinj po terenu glede na financiranje in kader; pripravila sem poročilo o logopedskem delu v letu 2011-2012 za vse občine obalno-kraške regije; pripravila sem program o logopedskem delu v letu 2012-2013 za občine; pripravila obrazce za statistični del logopedskega poročila ob koncu šolskega leta; udeležila sem se aktivov logopedinj Centra in srečanj študijske skupine. Zdravstvo: pripravila sem seznam delavcev, ki so razporejeni na posamezno zdravstveno področje in njihov delež za pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje; prijavila sem nove delavce, ki so razporejeni na področje zdravstva Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije; pripravila statistično poročilo Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije za leto 2012; pripravila letni plan zdravstvenih storitev po posameznih profilih; pripravila plan realizacije zdravstvenih storitev za posamezne delavce vodila mesečno evidenco opravljenih zdravstvenih storitev glede na plan in glede na profil izvajalcev; v sodelovanju z Matejo Gačnik sem pripravila prošnjo in obrazložitev za priznanje uporabe šifre kliničnega logopeda za obravnavo jecljanja; obveščala izvajalce zdravstvenih storitev z novostmi s področja zdravstva. Dodatna strokovna pomoč: pripravila sem predloge za razdelitev ur DSP posameznim izvajalcem; 122 vodila sem evidenco ur DSP po izvajalcih, ustanovah, vrsti pomoči, plačnikih (kar mi je vzelo veliko časa, saj se število ur med letom veliko spreminja) in pripravljala sezname za potrebe različnih evidenc in statistik; redno sem pregledovala seznam Dopolnjevalcev in preverjala usklajenost z dejansko izvajanimi urami; v začetku šolskega leta sem pripravila dogovore o odstopu ur za posamezne izvajalce po osnovnih šolah in jih ob spremembah med letom dopolnjevala z aneksi; pripravila sporazume o odstopu ur DSP za posamezne izvajalce po srednjih šolah; preverjala možnosti prevzema novih ur DSP in odgovarjala na zaprosila ustanov za zagotavljanje pogojev in prevzem novih ur DSP; za vse ustanove, kjer izvajamo DSP, sem pripravila obrazec za plan ur DSP za naslednje šolsko leto glede na profil; pripravila povratno informacijo o prevzemu ur DSP posameznim ustanovam; pripravila sem obrazce za končno poročilo o opravljenih urah DSP posameznim izvajalcem; pripravila zbirno poročilo vseh ur DSP, ki so jih izvajali delavci CKSG Portorož. Zaradi številnih sprememb v številu ur pri posameznikih, sem imela na tem področju zelo veliko dela, ki ga je bilo pogosto potrebno opraviti takoj in zato sem veliko tega dela opravila doma. Izobraževanje Organizacija, koordinacija izobraževanj organizirala in koordinirala sem, vse spodaj navedene seminarje in tematski konferenci, vključno z oblikovno pripravo gradiva; Naslov seminarja datum izvedbe število trajanje izvajalci udeležencev v urah Delo z osebami z 28. in 29. 18 motnjo jecljanja 8. 2013 16 Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić, Dušanka Kosmač Delo z gluhimi in 29., 30. 13 naglušnimi otroki 11. 2012 16 Marko Strle, Tanja Filipčič Mrak, Iris Kodrič, Nataša štrekelj, Amelija Mozetič Hussu, Mateja Gačnik, Mihela Medved, Ivica Bučar Jejčič, Nadira Silajdžić, Mojca Ferlež, Jožica Sever Na poti govoru in 16.,17. jeziku 11.2013 34 16 Danijela Srpan, Ada Mahne, Mateja Gačnik, Nadira Silajdžić, Jožica Sever 22.,23. 3. 16 2013 16 Dušanka Kosmač 8 Jožica Sever, Mojca Ferlež 16 Ivica Bučar Jejčič, Mihela Medved, Sonja Hrabar Joj, moj glas Pomoč otrokom z 9.3.2013 GJM Od malčka vseznalčka 33 do 19., 20. 4. 17 2013 Koordinirala in pripravila sem vso dokumentacijo MZŠŠ za tematski konferenci z naslovom Gluh, naglušen in 123 otrok s polževim vsadkom v razredu. ki sta bili izvedeni na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici in na OŠ Frana Erjavca v Novi Gorici. pripravila sem statistično poročilo o izpeljanih seminarjih v preteklem šolskem letu za Urad za statistiko; pripravila sem zahtevno dokumentacijo za prijavo posodobitvenih programov na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za šolsko leto 2013-2014. Prijavili smo pet programov, od katerih naj bi dva izpeljali dvakrat.. Obvestila o potrditvi in sprejetju predlaganih seminarjev in višini sofinanciranja še nismo prejeli, čeprav je bilo v razpisni dokumentaciji navedeno, da bomo obveščeni do 12. junija 2013. Pripravila sem ponudbo za tematsko konferenco Gluh, naglušen in otrok s polževim vsadkom v razredu za OŠ Šempas. Za vrtec Nova gorica pa program TK z naslovom Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu. Udeležba na izobraževanjih KJE? Avditorij Portorož KAJ? NASLOV: predavanje Motivacijski pogovori (Manca Košir, Gabo Čačinović) TRAJANJE 5 Ljubljana predavanje Procesiranje jezika in govora (Ilias Papathanasious 8 Ljubljana predavanje Komunikacija (Viljem Ščuka) 2 CKSG Portorož CKSG Portorož predavanje Kako uspešneje reševati probleme(Marija Kavkler) predavanje Varnost pri delu CKSG Portorož predavanje Razvoj kritičnega mišljenja 3 Gledališče Koper Predavanje Pogovor s Terezo Žerdin 1,5 matematične besedilne 2 Srednja tehniška šola predavanje Sklop predavanj Društva Sinapsa v tednu možganov Koper Ljubljana, 24.11.2013 seminar Varnost in prva pomoč v šoli Ljubljana, 5., 6.4.2013 seminar 2 3 8 Razvoj jezikovnih in matematičnih veščin po metodi 16 Montessori Drugo sodelovala sem v strokovni skupini Centra, ki se je letos sestala le 1x; 2x sem se udeležila aktiva AMSRP; udeležila sem se aktivov logopedinj in študijske skupine, ki je bila sklicana le 1x;la finančno poslovanje DlogS za leto 2012 in napisala s Sem članica nadzornega odbora Dlog Slovenje in v tej vlogi sem pregledala finančno poslovanje DlogS za leto 2012 in v sodelovanju z ostalima članicama smo oblikovale poročilo za leto 2012. Mnenja in predlogi V prihodnjem šolskem letu si želim, da bi nadaljevala delo na istih področjih. Področje dela je široko, pestro, raznovrstno in v določenih obdobjih preobsežno. Upam, da bo v prihodnjem šolskem letu nekoliko bolje, saj bom večino dela v zvezi z organizacijo, načrtovanjem in dogovore s šolami v zvezi z avdiometrijo prepustila medicinski sestri in bo delo na področju avdiometrije razdeljeno tako kot je bilo do odhoda medicinske sestre v pokoj. Upam, da medicinska sestra ostane in mi ne bo potrebno uvajati nove. Želela bi si tudi poslušati predavanja, ki bodo organizirana v okviru specialističnega študija klinične logopedije. 124 Menim, da bi mi predavanja prinesla največ koristi na strokovnem področju logopedije. Ker pa mi ni znana cena tečaja in ne vem, če si jo bom finančno lahko privoščila sem se pripravljena odpovedati vsem drugim izobraževanjem v naslednjem šolskem letu v zameno, da bi mi Center pokril del stroškov kotizacije. Želim si in tudi nujno potrebno se mi zdi, da bi se v času počitnic odpravile vse pomanjkljivosti v bazi podatkov, da bi se realizirale vse pripombe, pomanjkljivosti, ki so vzrok, da baze podatkov tudi v tem šolskem letu nismo vsi uporabljali in še vedno ne more biti osnova za pridobivanje statističnih podatkov. Na svojem področju sem jo dosledno uporabljala in so vneseni podatki za vse otroke, pri katerih je bil opravljen sistematski pregled sluha. Vpisani so podatki za vse odrasle, ki sem jih imela v logopedski obravnavi. Upam, da moj čas ne bo vržen proč in bo baza 1.9.2013 dopolnjena, popravljena in ne bo vzroka, da je ne bi uporabljali. Predlagam tudi, da bi dopolnili spletno stran Centra z informacijami s področja logopedije in ostalih zdravstvenih dejavnosti. (predlog pošljem naknadno, ko ga uskladim še z ostalimi izvajalci zdravstvenega programa). V prihodnjem letu si želim tudi več neposrednega sodelovanja z vodstvom, več pogovora v smislu odkritega in neposrednega reševanja organizacijskih in strokovnih problemov. Sama z dosedanjim sodelovanjem nisem zadovoljna in menim, da komunikacija preko el. pošte ni dovolj. Začela bom razmišljati o možnostih, da se umaknem na delovno področje, kjer bo moje delovanje bolj odvisno od dobrega sodelovanja in dogovarjanja s pacienti in drugimi strokovnimi delavci. BARBARA ROT PODROČJE DELA - Vrtec Sežana, enota Hrpelje - Vrtec Sežana, enota Materija - OŠ Elvire Vatovec Prade - OŠ Dekani - OŠ Hrpelje - OŠ Podgrad - Vrtec Dekani - Vrtec Rižana - Vrtec Podgrad OPIS POPULACIJE - otroci z zaostankom v govornem razvoju - otroci in učenci z motnjami artikulacije - otroci in učenci s fonološkimi motnjami - učenci s težavami na področju branja in pisanja - otroci in učenci s kombiniranimi motnjami ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI - OŠ Hrpelje Obravnave so potekale vsak ponedeljek med 8:45 in 12:30 uro. Delovni pogoji so ustrezni. - OŠ Elvire Vatovec Prade Obravnave so potekale vsak četrtek med 7:30 in 13:30 uro. Delovni pogoji so ustrezni. - OŠ Dekani Obravnave so bile ob torkih od 9:35 do 13:30 in v sredo od 8:00 do 13:30. Delovni pogoji so ustrezni. - OŠ Podgrad in vrtec Podgrad 125 Obravnave so bile vsak drugi petek od 7:30 do 13:30. Delovni pogoji so ustrezni. - Vrtec Sežana, enota Hrpelje Obravnave so potekale vsak drugi petek med 8:00 in 12:00 uro. Obravnave so v garderobi. - Vrtec Materija Obravnave so bile ob ponedeljkih med 7:30 in 8:40 uro. Prostor je v zbornici. - Vrtec Rižana in vrtec Dekani Obravnave so bile ob torkih med 8:00 in 9:30, ter ena ura DSP v vrtcu Rižana ob sredah med 7:00 in 7:45. Delo poteka v zbornici na obeh enotah. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) S starši sem sodelovala individualno, po potrebi, prav tako so imeli na razpolago mojo telefonsko številko in elektronski naslov. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) KJE KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: (ustanova)? seminar, posvet, kongres)? CKSG seminar Pomoč otroku z motnjo branja in pisanja CKSG seminar Joj, moj glas! CKSG predavanje Pogovor s Terezo Žerdin (Bravo pogovori) REALIZACIJA PROGRAMA Program je bil izveden po planu. TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, kongres…) 9.3.2013 22 in 23.3.2013 23.4.2013 JOŽICA SEVER PODROČJE DELA DSP:Mattia Reja presola-1 uro; Noemi Poberaj Montrone 4.r.– 1 uro; Žan Vincent Bozič 5.r.-1 uro; Pilar Ferran 6.r.-1 uro; Brina Vene Fojan 6.r.-2 uri; Gaia Grbec 6 r.-2 uri; Erik Norbedo 7.r.-1 uro; Leo Kocjančič 9.r.3 ure Roy Selman 1. Letnik. 2- uri; Luca Novel 1.letnik.- 1uro; Izak Marušič 2.l.-1 uro; David Antić 3. l.-2uri; Luka šolaja 2. l.-1ura Logopedija: 2 uri tedensko za odrasle v občini Koper, izvedeno na domu pacientk.. ISGV: 2 uri tedensko s skupino predšolskih GLN na CKSG.4 ure tedensko izvedeno v ambulanti prostora O.Š. P.P.V.V. enote Bertoki za italijansko skupnost v občini Koper. OPIS POPULACIJE V letošnjem šolskem letu sem delala z otroki, učenci in dijaki s pretežno govorno-jezikovnimi motnjami. Od manj zahtevnih do bolj kompliciranih ( fonološke, fonološko-artikulacijske, MBP, dizleksija in zakasneli govorni razvoj, motnje custvovanja in pozornosti ter motnjami sluha). Otroci z zakasnelim govornim razvojem in motnjami sluha so bili stari od tri do šest let, učenci/dijaki z MBP oz. dizleksijo so bili stari od osem do 17 let. Obravnavala se tudi govor odraslih oseb po možganski kapi. Dodatno strokovno pomoč sem izvajala pri trinajstih usmerjenih otrocih/ucencih /dijakih z govorno jezikovnimi težavami oz. motnjami sluha. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Organizacija je bila najbolj odvisna od mene same. Tako sem se lažje prilagajala potrebam učencev in zahtevam profesorjev. Prostorski pogoji dela so v večini ustanov komaj zadovoljivi za izvajanje DSP in 126 neprimerni za logopedske obravnave. Kot dogovorjeno v lanskem šol. letu z ravnateljem Oš z italijanskim poučnim jezikom v občini Koper sem imela v uporabo prostor v enoti Bertoki 1x tedensko oz. po potrebi.V ti enoti so tako prostorski kot materialni pogoji dela ustrezni. Pogoji v enotah vrtca Delfino Blu enota Semedela niso ustrezni, tam ni pogojev. Vendar sem kljub temu obravnave izvajala v Bertokih SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) S starši otrok, ki so usmerjeni smo se redno srečevali in skupno načrtovali delo z njihovim otrokom in občasno preverjali uspesnost izvajanja in smiselnost prilagoditev. Skladni smo bili, da je taka oblika sodelovanja zelo uspešna. Starši otrok, ki so prihajali na ISGV niso bili vedno prisotni, vendar glede na starost otrok (najstniki) se je izkazalo kot bolj ucinkovito. Mlajše učence so starši sledili in tudi sami opazili vecji napredek ob sodelovanju. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) KJE (ustanova)? P.P.V.V. KAJ (predavanje, KOMU JE delavnica….)? NAMENJENO? predavanje uciteljem CKSG Delavnica (Na poti govora in Strokovnim delavcem jezika) Predavanja/delavnice Strokovnim delavcem CKSG BILO NASLOV: Prilagoditve pri preverjanju znanja usmerjenih otrok. Ritmicne in glasbene stimulacije Pomoc otroku pri MBP IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) KJE (ustanova)? KAJ (predavanje, NASLOV: TRAJANJE (vpišeš delavnica, seminar, samo za seminar, posvet, kongres)? kongres…) CKSG seminar JOJ, MOJ GLAS 2 dni URI-SOCA seminar PROCESIRANJE GOVORA IN 8 ur JEZIKA predavanje VARNOST IN PRVA POMOC V SOLI IZUM seminar PECS 2 dni Slovensko drustvo za seminar NEMIRNI OTROCI V SOLI 2 dni dusevno zdravje otrok in mladostnikov AVDITORIJ predavanje »Manca Košir« CKSG seminar E-ZBORNICA CRESCI seminar FEUERSTEIN-TACTILE 4 dni BRAVO-Pef LJ seminar Strategije pomoči in podpore pri 2 dni učenju učencem z disleksijo ter uspešnejše psihosocialnofunkcioniranje REALIZACIJA PROGRAMA DSP: Pretežni del je bilo delo na terenu, kot izvajalec DSP na OŠ z italijanskim poučnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio in na SŠ z italijanskim poučnim jezikom Pietro Coppo. 127 Mattia Reja -; 94,28% Noemi Poberaj Montrone– 97,14%; Žan Vincent Bozič – 100%; Pilar Ferran-92,86%; Brina Vene Fojan-104,28%; Gaia Grbec-130,56%; Erik Norbedo-105,71%; Leo Kocjančič -97,06%; Roy Selman- 90,32%; Luca Novel-60,71%; Izak Marušič-100%; David Antić-114,28%; Luka šolaja 108,57% Skupina GNO-97,14% Isgv: skozi leto sem imela v obravnavi 4 oz 5 otrok, ki so prihajali v ambulanto Bertoki in dve odrasli osebi po kapi na njihovem domu. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Večkrat ugotovim, da znam....vendar takoj potem tudi koliko se še moram naučiti. Hvala za vse možnosti in priložnosti. Kako lepo je biti poseben! Nikoli nam ne more biti dolgčas ;-) Izjemno izjemen primer ta CKSG!!! Ksenjine besede talentom zelo dobro opišejo celoten kolektiv. Veliko zaslug gre ravno tebi, ki soustvarjaš pristnost. NADIRA SILAJDŽIČ PODROČJE DELA CKSG PORTOROŽ Obravnava: zavodskih otrok odraslih zunanjih (naročenih) otrok skupinska obravnava otrok z GJM DSP VRTEC SEMEDELA ENOTE ROZMANOVA, MARKOVEC, SLAVNIK, PRISOJE SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA (nevrološki oddelek) OPIS POPULACIJE CKSG PORTOROŽ Učenci OŠ CKSG Portorož Letos sem 10-tim učencem na Centru nudila individualno logopedsko obravnavo. Menim, da bi 9 otrok potrebovalo logopedsko obravnavo (nekateri tudi 2x tedensko po 30 min.) v naslednjem šolskem letu. Obravnava odraslih 128 Vse odrasle, ki so bili napoteni na CKSG po možganski kapi in so potrebovali pomoč logopeda sem sprejela in vključila v obravnavo. Čakalna doba je trajala največ 7 dni. Obravnave so potekale 1x tedensko. Tekom leta se je število pacientov spreminjalo. Obravnavanih je bilo 5 pacientov štirje na Centru in eden na domu. Eden pacient bo potreboval logopedsko obravnavo tudi v naslednjem šolskem letu . Obravnava zunanjih (naročenih) otrok Letos sem sprejela 3 predšolske otroke, ki so potrebovali ambulantno logopedsko obravnavo ob prisotnosti staršev. V naslednjem šolskem letu bodo vključeni v logopedsko obravnavo v vrtcu, katerega obiskujejo. Skupinska obravnava V letošnjem šolskem letu sva z logopedinjo Matejo Gačnik v Centru vodili 2 skupini otrok starih 3-6 let s težjo GJM. Število otrok vključenih v skupine se je med letom spreminjalo. Ob koncu šolskega leta je bilo 6 otrok vključenih v skupino starejših otrok in 4 otroci v bili vključeni v skupino mlajših otrok. Starši otrok niso bili prisotni pri obravnavah, zato sva jih sproti obveščali o dejavnostih, ki sva jih z otroki počeli, jim posredovali material za delo doma ter jim dajali navodila in nasvete. Sodelovali sva s psihologinjo Tanjo Filipčič Mrak, ki je pripravila in izvedla nekaj predavanj za starše. VRTEC SEMEDELA enote Rozmanova, Markovec, Slavnik in Prisoje Od vodstva vrtca sem pridobila podatke o populaciji v posamezni enoti vrtca, nato sem planirala triažne preglede govorno-jezikovnega razvoja petletnih otrok. Pregledani so bili tudi otroci, ki so bili v lanskem letu deležni logopedske obravnave. Zaradi nazornejšega prikaza števila pregledanih in obravnavanih otrok, so podatki predstavljeni v spodnji tabeli. ENOTA ŠT. PREGLEDANIH ŠT. OTROK OBRAVNAVA ŠT. ZAKLJUČENIH NADALJUJE OTROK Z GJM redno občasno Rozmanova 78 26 20 6 9 17 Prisoje 43 9 6 3 4 5 Slavnik 5 2 0 1 0 1 Markovec 78 28 17 11 10 17 ORGANIZACIJA DELA Delo je potekalo po zastavljenem programu v okviru urnika. DELOVNI POGOJI Ambulanta na Centru v kateri potekajo ISGV otrok in odraslih izpolnjuje vse kriterije, ki jih zahteva individualna obravnava. Glede prostorov na terenu, sem se dogovarjala z vodstvom vrtca Semedela in jih v zaključnem poročilu obvestila o ustreznosti le teh. Delo je potekalo nemoteno. 129 SODELOVANJE S STARŠI V letošnjem šolskem letu so bili starši po potrebi vabljeni na individualne govorilne ure. Za določene informacije so lahko poklicali na tel. št. CKSG Portorož. V letošnjem šol. letu sem za starše vrtčevskih otrok starih 2-4 leta v enoti Rozmanova dne 27. 3. 2013 pripravila in izvedla predavanje na temo ¨Razvoj govora, jezika in grafomotorike¨ DSP Dodatno strokovno pomoč logopeda sem nudila trem otrokom vključenim v Vrtec Semedela, po eno uro na teden. DSP je potekala redno in ob dogovorjenih terminih. Udeležila sem se timskih sestankov strokovne skupine za DSP. IZOBRAŽEVANJA Udeležba : KRAJ, PREDAVANJE,DELAVNICA, SEMINAR, NASLOV: TRAJANJE DATUM POSVET, Portorož Izobraževalni dnevi SRP Zgodnje odkrivanje in obravnava 2 dni 9. - 10. 4. oseb s posebnimi potrebami 2013 CKSG Predavanje Razvoj kritičnega mišljenja 3 ure Portorož 27.8.2012 Kot izvajalka sem skupaj s kolegico Matejo Gačnik načrtovala izvedbo seminarja, ki ga je organiziral naš Center pod naslovom ¨ Pot govora in jezika ¨ vendar iz osebnih razlogov seminarja nisem mogla realizirati zato ga je kolegica Mateja Gačnik izvedla sama. Sodelovala sem pri izvedbi seminarja ¨ Delo z gluhimi in naglušnimi¨, delo v skupini. Udeležba na: aktivih logopedinj CKSG Portorož, skupnih aktivih, ki jih organizira Center, študijskih skupinah. Pri logopedinji Dušanki Kosmač sem nadaljevala s programom »Izobraževanje na področju motenj fonacije«. Sodelovala pri hospitacijah študentk in pripravnic na našem centru. Spremljala sem strokovno literaturo in pripravljala didaktični material. Vodila sem zapisnik aktiva logopedinj. REALIZACIJA PROGRAMA Program dela, ki sem ga sestavila na začetku šolskega leta je bil realiziran. DANIJELA SRPAN 1. PODROČJE DELA Moje delovno področje ostaja nespremenjeno. Obsegalo je območje OŠ MIROSLAVA VILHARJA POSTOJNA s podružnico HRUŠEVJE. V obravnavi sem imela tudi nekaj šolskih in predšolskih logopatov iz občine 130 Logatec. Dodatno strokovno pomoč sem nudila deklici in dečku v Hruševju. 2. OPIS POPULACIJE Logopati, ki sem jih obravnavala so bili stari od pet do štirinajst let. Prevladovale so motnje artikulacije, govorno jezikovne motnje, motnje branja in pisanja, zapoznel govorni razvoj in govor otrok s kombiniranimi motnjami. Obravnavala sem pet usmerjenih osnovnošolskih otrok z govorno jezikovnimi težavami v okviru dodatne strokovne pomoči ( šest ur tedensko). 3. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo je potekalo kontinuirano iz prejšnjega šolskega leta. Organizirano je bilo predvsem v dopoldanskem času, ob sredah vsakih štirinajst dni pa tudi popoldne. Vaje so potekale v prostoru na OŠ Miroslava Vilharja Postojna. Logopati so bili obravnavani večinoma na štirinajst dni, nekaj logopatov, ki je imelo večje težave na področju govora pa enkrat tedensko, nekaj otrok, ki so potrebovali le še malo spodbud za avtomatizacijo korigirane artikulacije, pa le občasno ( enkrat mesečno). 4. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši je tudi letos potekalo zadovoljivo. Pred vključitvijo otroka v obravnavo sem vsakega osebno spoznala. Med letom smo imeli še več osebnih stikov. Veliko sodelovanja se je odvijalo tudi preko telefona. Pri ambulantnih obravnavah (ob sredah popoldne) so bili starši vedno prisotni.. Redno pa sem sodelovala s starši usmerjenih otrok. Bili so prisotni na timskih sestankih kot člani individualiziranih programov dela. Takega sodelovanja si želim še naprej. V mesecu maju smo s tretješolci pisali narek za odkrivanje MBP . nareke sem popravila in starše pisno obvestila o rezultatih nareka in jim napisala priporočila za delo do septembra, ko bojo otroci ponovno pregledani in če bo potrebno tudi vključeni v obravnavo. KJE (ustanova) KAJ (predavanje, NASLOV delavnica) OŠ Miroslava Vilharja Govorilne ure za Informacije o pregledu govora otrok in seznanitev z Postojna starše načinom logopedskega dela na šoli 5. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Redno sem sodelovala z vzgojitelji, učitelji, svetovalnimi delavci ter vodstvi vrtcev in šol, kjer sem delala. Redno sem sodelovala s članicami senata komisije za usmerjanje v Postojni, psihologinjo Hedviko Turk in defektologinjo Alenko Fatur in logopedinjo Irmo Plevnik.. Sodelovala sem z vodstvom matične ustanove, s kolegicami logopedinjami iz CKSG Portorož, posebno z logopedinjo Irmo Plevnik, ki mi je predala v obravnavo otroke iz vrtca Postojna, ter Mirjam Košir, ki sem ji predala otroke, ki so spremenili program šolanja, tako iz OŠ M. Vilharja kot iz področja ZD Cerknica. KJE (ustanova)? ZD Cerknica 4x KAJ (predavanje, KOMU JE BILO NAMENJENO? delavnica….)? Predavanje v šoli za Bodočim staršem starše CKSG Portorož Predavanje, Izobraževanje 131 po katalogu, NASLOV: Razvoj govora in jezika Otrok. igra in igračke namenjeno Na poti 3.2.2012 delavnica vzgojiteljem, učiteljem, specialnim pedagogom, govoru defektologom, logopedom,… jeziku in 6. IZOBRAŽEVANJE Udeležila sem se vseh aktivov logopedinj, skupnih aktivov in srečanj študijskih skupin. Podatki o izobraževanju zap. št. Naslov izobraževanja datum trajanje kraj Srpan Danijela 1 Procesiranje govora in jezika, dr.Iliasa Papathanasioua. Evropski dan logopedije MB: Govor, jezik, branje, pisanje Kako učiti učence misliti kritično. Razvoj kritičnega mišljenja (Tanja Rupnik Vec) Disleksija – problemi in rešitve v razredu. (Nives Skamlič) Avditorij - predavanje ob začetku šol. Leta (Manca Košir, Gabi Čačinovič) e-zbornica (Bojan Tuta) Mreže učečih se šol in vrtcev (Polona Peček) Senzorna integracija (Maja Markovič) Avtizem (Ajda Gazvoda) 29.9.2012 8 ur URI-SOČA x 6.3.2013 2 uri Maribor x 27.8.2013 3 ure CKSG x 9.3.2013 8 ur CSGM x 31.9.2012 2 uri Aditorij Portorož x 2.1.2013 21.5.2013 26.6.2013 27.6.2013 1 ura 3 ure 1 ura 1 ura CKSG Portorož CKSG Portorož ZGNL Ljubljana CSGM 2 3 4 5 6 7. 7. 8. x 7. REALIZACIJA PROGRAMA Program zastavljen v začetku šolskega leta sem v celoti realizirala. Dosegala sem plan zdravstvenih storitev. Plan ur pri osebah z DSP sem realizirala skoraj v celoti., vkljub temu, da je bil en deček dalj časa odsoten. 8. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Tudi to šolsko leto je bilo dokaj naporno. Mnogi imajo kombinirane motnje in je zelo pomembna zgodnja obravnava. Tudi pediatri in starši vedno pogosteje poiščejo pomoč logopeda. Posebno veliko je povpraševanje po logopedskih storitvah iz občine Logatec, kjer nimajo svojega logopeda in mi je zelo žal, ker jih moram večkrat odkloniti. Narašča tudi število otrok z odločbami. Tudi te smo morali večkrat odkloniti. V celoti sem z delom zadovoljna, kar je odraz zglednega sodelovanja z vzgojitelji, učitelji, svetovalnimi delavci, defektologi in vodstvom šole, kjer izvajam terapijo. Veliko mi pomeni tudi odlično sodelovanje s kolegicami v aktivu in študijski skupini ter seveda tudi z ostalimi sodelavkami in sodelavci ter vodstvom CKSG-ja. Zelo bi si želela nekaj novih didaktičnih pripomočkov, slikanic, igračk ipd. Za nami je ponovno aktivno in razgibano leto. ANA STRMČNIK PODROČJE DELA (šola, DSP …) projektni oddelek za predšolske otroke s posebnimi potrebami z MAS 132 Obseg dela (število ur): 30 ur na teden Vsebine dela (predmeti): Delo v predšolskem oddelku MAS sem izvajala v okviru načrtovanega letnega delovnega načrta. Pri tem sem poskušala upoštevati individualne sposobnosti in potrebe otrok, cilje načrtovane z individualiziranimi programi dela. Skozi celo leto sem sodelovala s člani strokovni skupin, s starši otrok in sodelavkami predšolskih oddelkov. Realizacija: Tako kot v preteklem šolskem letu, je delo v oddelku potekalo skupinsko in individualno. S prihodom še tretjega dečka v oddelek je bilo možnosti za individualno delo manj. Večino zastavljenih ciljev letnega delovnega načrta smo realizirali, nekaj vsebin smo spremenili med šolskim letom. Ob evalvaciji individualiziranega programa smo cilje za posameznega otroka tudi dopolnili. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): Mreže učečih se šol, Sodelovanje s starši Na poti govora in jezika, CKSG Portorož, november 2013 Novi možni pristopi za delo z otroki in odraslimi s SUT, društvo BRAVO, Ljubljana, december 2012 Pomoč otroku z MBP, CKSG Portorož, marec 2013 Uvod v ABA terapijo, Center za sluh in govor MB, marec 2013 Feuerstein, junij 2013, Pariz DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): supervizija Mreže 2 – Mreže učečih se šol: Sodelovanje s starši (članica razvojnega tima PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: povezovanje s strokovnimi delavci predšolskih oddelkov zavoda v LJ in centra v MB načrtovanje skupnih govorilnih ur za starše predšolskih otrok (strokovna skupina v sestavi strokovnih delavk vrtca in svetovalne službe) oblikovanje skupine na centru za področje dela otrok z avtizmom (načrtovanje dela, posebnosti…) skupna izvedba nekaterih dejavnosti z nižjimi razredi z NIS (športne, gibalne, plesne) POROČILO O OPRAVLJENEM DELU V tem šolskem letu sva s strokovno sodelavko v oddelku nadaljevali z lani začrtanim delom. V oddelku smo se še bolj sistematično lotili strukturiranega poučevanja. Nadgradili smo sistem uporabe urnikov za otroke, vsi otroci so prešli na simbolni nivo, ob koncu šolskega leta tudi deček, ki se je v oddelek vključil v tem šolskem letu. V igralnici smo »vzpostavili« kotičke (pravljični kotiček oz. kotiček za dramatizacijo, kjer izvajamo jutranje druženje z otroki, kotiček za igro s kockami in skupna srečanja otrok, kotiček za likovno in glasbeno ustvarjanje,kotiček za individualno delo, kotiček dom), s strokovno sodelavko sva namreč večji poudarek namenili igri in razvijanju socialnih spretnosti otrok. V okviru letnega delovnega načrta, kjer smo vsebine načrtovali in izbirali na podlagi letnega časa, sem pripravila nekaj novih zgodbic, ki sem jih priredila glede na sposobnosti in posebnosti otrok. Kot član razvojnega tima Mreže 2 sem sodelovala pri pripravi in izvedbi srečanj strokovnih delavcev šole in vrtca za pripravo akcijskega načrta na temo Sodelovanje s starši. Redno sem se udeleževala aktivov šole. Do prihoda strokovne sodelavke v RO, sem skupaj z ostalimi sodelavkami pokrivala tudi popoldanske prevoze 133 otok domov (spremstvo na prevozu) V oddelku so nas v tem šolskem letu obiskale tudi študentke. Dvema študentkama Pedagoške fakultete v Ljubljani smer Edukacijske vede sem predstavila učno uro (hospitacije), trem študentkam Inkluzivne pedagogike jutranji kotiček v oddelku, še dvema študentkama igro predšolskega otroka z avtizmom. Strokovni sodelavki v oddelku, ki zaključuje diplomsko delo na Filozofski fakulteti, sem z nasveti in možnostjo opazovanja nudila pomoč pri opazovanju otroške igre otroka z avtizmom (priprava njenega diplomskega dela z naslovom Igra avtističnega otroka). Vzpostavili smo sodelovanje z učiteljico 1. razreda, kjer smo se z obema predšolskima oddelkoma enkrat tedensko udeleževali glasbeno – plesnih dejavnosti (petje in ples ob spremljavi na kitaro). Redno je potekalo tudi sodelovanje s starši. Organizirali smo dva roditeljska sestanka, srečanja strokovnih skupin za posameznega otroka, hospitacije za očeta dečka Jana M.. S starši dečka Jana M. sem izvedla več ločenih pogovornih ur (z vsakim staršem posebej), na katerih je bila večkrat prisotna tudi svetovalna služba. Na srečanje strokovne skupine ob evalvaciji IP za Jana M. smo povabili tudi Center za socialno delo Koper. Udeležila sem se Multidisciplinarnega tima na CSD Koper za dečka Jana M. Je pa bilo letos sodelovanje s starši enega dečka še posebej zahtevno, v veliko oporo in pomoč mi je bilo intenzivno sodelovanje s psihologinjo in svetovalno delavko centra. NATAŠA ŠKRINJAR PODROČJE DELA V šolskem letu 2012/2013 sem nudila dodatno strokovno pomoč učencem in dijakom na naslednjih lokacijah: - OŠ Frana Erjavca, Nova Gorica ( 7 učencev ), - podružnična OŠ na Ledinah, Nova Gorica (2 učenca), - OŠ Šempas ( ena učenka), - podružnična šola v Črničah ( 4.učenci), - OŠ Kanal ( 2 učenca), - Srednja ekonomska šola, Nova Gorica ( ena dijakinja), - Srednja zdravstvena šola, Nova Gorica ( en dijak), - vrtec Ciciban, Nova Gorica ( en otrok). Na mesec sem prevozila cca 700 kilometrov. OPIS POPULACIJE Dodatno strokovno pomoč sem nudila 16. učencem, od tega je šest učencev z izgubo sluha, ostali pa z govorno jezikovno motnjo in 2. dijakoma z izgubo sluha, ter enemu predšolskemu otroku z zakasnelim govornim razvojem. Skupaj sem torej imela v obravnavi 19 osebkov, kar je naneslo 25 ur na teden. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Oblikovanje urnika na začetku šolskega leta predstavlja vedno večji napor, saj imajo na določenih šolah zelo veliko ur dodatne strokovne pomoči in je velik problem zagotovitev stalnega in ustreznega prostora. Kar nekaj obravnavanih otrok pa ima veliko število ur, ki jih izvajajo ali mobilni specialni pedagogi ali učitelji in tudi to predstavlja problem, kako in kdaj, naj se vsi pri otroku zvrstimo. Po začetnih težavah pa potem delo steče, tako sem imela na OŠ Šempas kabinet za DSP z računalnikom, na OŠ Kanal kabinet za DSP, na OŠ Frana Erjavca kabinet učiteljev za podaljšano bivanje- neprimerno, ker je to njihov kabinet in so učiteljice večkrat prišle po kakšno stvar tudi med uro, na podružnični šoli v Črničah je delo potekalo v manjši knjižnici ali v računalniški učilnici, na srednji šoli imam kabinet za DSP z računalnikom, ustrezen prostor mi je bil zagotovljen na OŠ Ledine in v vrtcu Ciciban. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice,….) 134 Sodelovanje s starši je potekalo redno, običajno trikrat med šolskim letom: začetna predstavitev individualnega programa dela z učencem, evalvacija med šolskim letom, ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in končna evalvacija. Z nekaterimi starši sem se večkrat sestala. Ob aktualnih, izrednih dogodkih oziroma problematiki, ki zahteva takojšnje informiranje, pa se pogovorimo tudi po telefonu. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice,….) Redno poteka sodelovanje z učitelji in svetovalno službo po šolah, ki jih obiskujem, občasno, po potrebi s Centrom za socialno delo, z Ambulanto za motnje v razvoju v Novi Gorici, s Staro goro. Kot članica sekcije MSRPS, sem se udeleževala sestankov v Ljubljani. Skupaj z Iris Kodrič sodelujeva tudi na izobraževanju za učitelje in vzgojitelje, ki poteka v našem Centru, Naglušni otrok v OŠ, z delavnico. KJE (ustanova)? OŠ v Ilirski Bistrici OŠ Frana Erjavca KAJ (predavanje, delavnica….)? KOMU JE BILO NAMENJENO? Predavanje, delavnica učiteljem in svetovalni službi Delavnica v okviru projekta, ki učencem poteka na šoli-Sprejemanje drugačnosti OŠ Frana Predavanja, delavnica Učiteljem in Erjavca svetovalni službi NASLOV: Gluh,naglušen in otrok s PV v razredu-tematska konferenca Gluhota in naglušnost Gluh,naglušen in otrok s PV v razredu-tematska konferenca IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih…) Udeležila sem se vseh predavanj, ki so bili organizirani v našem Centru v okviru skupnih aktivov in Mreže učečih se šol. Udeležila sem se predavanja Inovacijski projekti na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. REALIZACIJA PROGRAMA Individualna pomoč je izostala zaradi odsotnosti učencev, bodisi zaradi bolezni ali pa zaradi šolskih dejavnosti ( izleti, predstave, šole v naravi, tečaj plavanja, športni dnevi…) Potrudila sem se, da sem ure, ko učenca ni bilo, nadomestila, ko je bilo to mogoče. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Želela bi si, da se dela, naloge, vloga, pričakovanja do mobilnega učitelja poenotijo in zaživijo tudi v praksi, na vseh terenih enako. Še vedno se namreč dogaja, da so pričakovanja ravnateljev na različnih šolah različna. TAMARA ŠTEFANČIČ PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola Obseg dela (število ur): Podaljšano bivanje: 21 ur Spremljevalka gibalno oviranemu otroku: 11 ur Vsebine dela (predmeti): V tem šolskem letu sem bila zaposlena kot učitelj podaljšanega bivanja v 1., 2. in 3. NIS ter kot spremljevalka 135 gibalno oviranemu otroku v 3.NIS. Realizacija: Tekom šolskega leta sem sodelovala pri vseh dejavnostih, ki so se dogajale na šoli. Sodelovala sem pri izvedbi pustnih delavnic ter eno tudi sama izpeljala. Udeležila sem se tudi strokovnih izobraževanj na šoli in izven nje ter šolskih aktivov. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): *KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc, CKSG Portorož, 18.10.2012 *UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI – Marko Krota, CKSG Portorož, 18.10.2012 *DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROKI – različni predavatelji, CKSG Portorož, 29. in 30. 11.2012 *NOVI MOŽNI PRISTOPI ZA DELO Z OTROKI IN ODRASLIMI S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI – Meta Bizjak Eržen, Društvo Bravo Ljubljana, 3.12.2012 *PREDSTAVITEV E-ŠOLSTVO-e-zbornica – Bojan Tuta, CKSG Portorož, 2.1.2013 *POMOČ OTROKOM Z MOTNJO BRANJA IN PISANJA – Sever Jožica, Ferlež Mojca, CKSG Portorož, 9.3.2013 *USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek, CKSG Portorož, 18.3.2013 *OD MALČKA DO VSEZNALČKA – različni predavatelji, CKSG Portorož, 19. in 20.4.2013 *MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI, CKSG Portorož, 26.10., 5.2., 12.3., 3.4.2013 DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Po potrebi sem pomagala pri izpeljavi pravljičnega krožka. Sodelovala sem pri izvedbi pustnih delavnic. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Želela bi nadaljevati delo z letošnjim oddelkom podaljšanega bivanja, saj smo dosegli veliko zastavljenih ciljev, predvsem na področju prehranjevanja pri eni deklici. Tudi kot spremljevalka sem vzpostavila pozitiven odnos z učencem, zato bi rada nadaljevala v tej smeri tudi na tem področju. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V tem šolskem letu sem bila zaposlena kot učitelj v oddelku podaljšanega bivanja ter kot spremljevalka gibalno oviranemu otroku. Kot spremljevalka sem poizkušala učenca navajati na čimvečjo samostojnost, seveda v okviru njegovih zmožnostih ter na dejstvo, da prošnja za pomoč ni nekaj slabega/hudega. Med podaljšanim bivanjem sem največ časa namenila pravilnemu prehranjevanju in uživanju v hranjenju ter širjenju jedilnika. Veliko smo se tudi igrali družabne skupinske igre, saj se nekateri otroci na začetku niso znali vključiti v igro/skupino. Pisali smo domače naloge ter utrjevali učno snov. Izvajali smo vaje za razvoj tako fine kot tudi grobe motorike. MIRJAM ŠTOK PODROČJE DELA CKSG PORTOROŽ- VRTEC SEMEDELA – razvojni oddelek CKSG PORTOROŽ – predšolski oddelek MAS, 1. razred – 2 otroka 136 CKSG PORTOROŽ – ambulanta za zunanje predšolske in šolske otroke OŠ ANTON UKMAR – šolski otroci OŠ ANTON UKMAR – DSP logopedski – 3 otroci POPULACIJA Predšolski in šolski otroci vključeni v CKSG Portorož imajo nerazvit govor, govor oseb s primanjkljaji v duševnem razvoju, zakasnel govorni razvoj, motnje komunikacije. Enako je z otroki izven, ki so obravnavani ambulantno. Šolski otroci(OŠ Anton Ukmar) imajo motnje artikulacije ter motnje branja in pisanja. ORGANIZACIJA IN POGOJI DELA Delala sem po urniku in programu oddanem v CKSG Portorož. V septembru in oktobru mesecu sem opravila kontrolne preglede otrok, ki so že bili vključeni v logopedsko obravnavo. Na OŠ Anton Ukmar sem v prvih razredih opravila sistematski pregled spretnosti potrebnih za opismenjevanje. V dogovoru s starši in učiteljicami, sem pripravila urnik obravnav. Predšolske in šolske otroke s težjimi govornimi motnjami sem obravnavala v ambulantni obliki, v dopoldanskem in popoldanskem času, v spremstvu staršev. Šolske otroke sem obravnavala na šoli, v dopoldanskem času, po urniku dogovorjenem s starši in učitelji. Staršem otrok, katerih nisem vključila v obravnavo, sem dala ustna in pisna navodila za delo in govorne spodbude doma. V februarju mesecu 2103 so otroci 3jih razredov (OŠ AU) pisali narek za sistematsko odkrivanje otrok z MBP. Po nareku sem organizirala govorilne ure (20. 3. 2013), kjer so se starši lahko seznanili o rezultatih nareka. Novo odkrite otroke z MBP, sem v dogovoru s starši, učitelji in svetovalno službo, vključila v logopedsko obravnavo. Na dodatno diagnosticiranje v CKSG Portorož sem napotila 4 šolske otoke. Za 1 sem predlagala usmerjanje, za 3 otroke pa prilagoditve. Pogoji dela CKSG PORTOROŽ – zelo dobri OŠ ANTON UKMAR – primerni na matični šoli, manj primerni na Ukmarčku (1. razredi) SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje je potekalo tekoče, v individualni obliki in organiziranih govorilnih urah. Starše sem obveščala o napredovanju ali težavah ter jim svetovala za delo doma. KJE (ustanova) KAJ (predavanje, delavnica) NASLOV OŠ ANTON UKMAR predavanje Branje in pisanje SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNIMI DELAVCI Strokovne delavce, učitelje in vzgojiteljice sem individualno ali na timih obveščala o napredovanju otrok ali svetovala glede dela. Problematiko smo reševali s skupnim dogovarjanjem in obveščanjem. Enako sem sodelovala s strokovnimi delavci CKSG Portorož in na timskih sestankih za usmerjene otroke in otroke vključene v CKSG. Prisotna sem bila na aktivih, študijskih skupinah logopedinj in skupnih aktivih. V okviru DLOG-sa sem član Komisije za preventivo in Skupine za avtizem. V CKSG sem član delovne skupine za 137 pripravo kriterijev in skupine za pripravo U.R.S.O 1. Med šolskim letom imam na hospitacijah študente, ki so na praksi ali kroženju. Na OŠ Prade sodelujem v skupini otrok z DSP, ki jo vodi Darja Trobec. KJE (ustanova)? ZGNL-LJ CSG – MB, ZGNL-LJ CKSG Portorož CKSG Portorož KAJ (predavanje, delavnica….)? delovni sestanki delovni sestanki Predavanje predavanje KOMU JE BILO NASLOV: NAMENJENO? Skupina za preventivo PLP 5 (priprava testa) Skupina za avtizem Ocena komunikacije-vprašalnik za starše(priprava testa) Študijska skupina AMSRP, U.R.S.O 1 sodelavci CKSG Sodelavci CKSG U. R. S. O 1 IZOBRAŽEVANJE KJE (ustanova)? SOČA - LJ CSG - MB CKSG CKSG CKSG Avditorij Portorož KAJ (predavanje, delavnica, NASLOV: seminar, posvet, kongres)? delavnica Procesiranje govora in jezika seminar ABA delavnica Mreže učečih se šol in predavanje vrtcev 1,2 delavnica Razvoj kritičnega mišljenja predavanje E-zbornica Motivacijski pogovori TRAJANJE (vpišeš samo za seminar, kongres…) 1 dan 3 dni REALIZACIJA PROGRAMA Nisem organizirala skupine za zgodnjo obravnavo otrok z več motnjami v razvoju. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI Potrebujem nov računalnik. Obstoječi ne odpira vseh programov, se ustavlja, ne dela. DARJA TROBEC PODROČJE DELA Logopedsko dejavnost sem izvajala na naslednjih šolah in vrtcih: OŠ in vrtec Šmarje - 1x tedensko (vsak ponedeljek ); OŠ Sv. Anton – 1x tedensko (vsak torek); OŠ Elvire Vatovec Prade – 1x tedensko (vsako sredo DSP in ob četrtkih popoldan skupina za DSP); OŠ Dušana Bordona Semedela – 2x tedensko četrtek in petek in ob četrtkih popoldan skupina za DSP); OPIS POPULACIJE Predšolski pacienti – obravnavala sem petletne otroke in nekaj leto mlajših. Otroke z motnjami sem odkrila na sistematskem pregledu petletnih otrok oz. so jih pripeljali na vaje starši sami ali pa jih je napotil pediater). Šolarji - v logopedsko obravnavo je bilo vključenih največ šolarjev (predvsem učenci 1. in 2. Triade -9-letke, nekaj je tudi starejših). Otroci so imeli težave pri artikulaciji določenih glasov, nekaj s težavami na področju jezika, branja in pisanja, 138 nekaj primerov jecljanja in glasovnih motenj, selektivni mutizem, nekaj predšolskih otrok je bilo v logopedski obravnavi zaradi govora v razvoju. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Predšolski otroci: Pregledala sem otroke z dopolnjenimi 5 leti (sistematski pregled govora pri 5-letnikih) in sicer letnik 2007 rojenih do konca leta in otroke, rojene do konca julija 2008, ki so obiskovali vrtec Šmarje. Starše sem seznanila z rezultati pregleda govora. Nekaterim staršem otrok z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) sem svetovala, kako naj ravnajo v zvezi z motnjo (te bom kasneje ponovno pregledala), nekatere sem vključila v redno logopedsko obravnavo v vrtcu. Na mlajše otroke s težavami na področju govorno jezikovne komunikacije me opozorijo njihovi starši, vzgojiteljice, včasih jih napoti otroški zdravnik (po sistematskem pregledu 3 letnih otrok ). Po potrebi sem tudi te otroke vključila v logopedsko obravnavo, oziroma staršem svetovala, kako naj ravnajo v zvezi z motnjo. Šolski otroci: V 1. razredih 9-letne OŠ na vseh OŠ ( Šmarje, Sv.Anton in Dušana Bordona sem pregledala govor vseh otrok) Pri starejših šolarjih sem pregledala govor tistih otrok, ki so bili v lanskem šolskem letu vključeni v logopedsko obravnavo in je še niso zaključili. Otroke z GJM sem s soglasjem staršev vključila v redno logopedsko obravnavo na njihovih šolah. Učenci 3. razredov devetletne OŠ ( OŠ Sv. Anton, OŠ Šmarje, OŠ Dušana Bordona Semedela ) so pisali testni narek za odkrivanje MBP. Ta narek so izvedle njihove učiteljice med poukom. Nekateri starši so me poklicali po telefonu ali so se udeležili govorilnih ur, da sem jih seznanila z rezultatom nareka njihovega otroka. Za starše otrok pri katerih sem odkrila disleksijo sem izvedla delavnico s predstavitvijo dislektičnih težav in navodil - Kako pomagamo otroku s težavami pri branju in pisanju. Skupinsko dodatno strokovno pomoč logopeda sem nudila 27 šolarjem (12 učencev na Dušana Bordona in 15 učencev na E. V. Prade). Skupino sem izvajala enkrat tedensko dve šolski uri skupaj v popoldanskem času na OŠ Dušana Bordona in OŠ Prade. V septembru se bosta prešolali v CKSG dve deklici. Ena iz OŠ Dušana Bordona in ena iz OŠ Elvire Vatovec Prade. Na OŠ Šmarje, na OŠ Dušana Bordona in OŠ Prade sem delala v kabinetih, na OŠ Sv. Anton v manjšem prostoru, katerega uporabljajo vsi za vse ( računalniki, zemljevidi učni pripomočki,fotokopiranje, garderoba učiteljic…) otroke prvega razreda sem obravnavala na hodniku zadružnega doma, kjer so imeli učilnico ali sem jih šla iskat in imela obravnavo v stari šoli, po končani obravnavi sem otroke spremila v zadružni dom v njihovo učilnico. Pri svojem delu sem občasno uporabljala kasetofon in prenosni računalnik. SODELOVANJE S STARŠI S starši otrok sem dobro sodelovala (razgovor, preko zvezka za logopedske vaje, telefonski klic oziroma informacije, strokovne skupine oziroma evalvacije za otroke z DSP in delavnice…). Preden sem otroka z GJM vključila v logopedsko obravnavo, sem jih navadno povabila na razgovor oziroma so me poklicali po telefonu. Za vsako obravnavo sem od staršev pridobila soglasje. Delavnice ,ki sem jih izvedla za starše in otroke : Igre za razgibavanje govoril ( vrtec Šmarje ) Krog prijateljev – Lahko se tudi igramo ( OŠ D. Bordona,OŠ E.V. Prade) Predstavitev in analiza testnega nareka za učitelje tretjih razredov ( OŠ E.V. Prade, OŠ D. Bordona, OŠ Šmarje ) Novembra smo izvedli delavnico GIBANJE Z DOTIKOM z zunanjim sodelavcem osteopatom Tušek Juretom. 139 Delavnica je bila dobro obiskana, zanimiva, vsi so bili veseli in zadovoljni. Decembra GLASBENA TERAPIJA z zunanjo sodelavko glasbeno terapevtko Claudio Knoll. Vsi prisotni smo bili navdušeni. Božično novoletni prazniki -Krog prijateljev – Lahko se tudi igramo ( OŠ D. Bordona,OŠ E.V. Prade ) v sodelovanju s starši smo si pripravili praznovanje in voščila. Maja – zaključek naših srečanj – glasbeno ritmična delavnica – SLOVENSKI ŠOPEK v sodelovanju otrok in staršev ( Darja, Joca , Mirjam, učitelj glasbe Sandi, vodstvo šole …) SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI Sodelovala sem z vzgojiteljicami, učiteljicami, ravnatelji vrtcev in OŠ, strokovnimi delavci na šolah v občini Koper, s specialnimi pedagoginjami, defektologinjami na OŠ in v vrtcu v Šmarjah, z zdravniki pediatri. Sodelovala sem tudi v strokovnih skupinah pri izdelavi individualiziranih programov za otroke, ki jim je komisija za usmerjanje dodelila dodatno strokovno pomoč logopeda, ter pri evalvaciji teh IP. Po potrebi sem sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki. Na OŠ E.V. Prade in na OŠ D. Bordona sem bila v maju, član komisije pri nacionalnem preverjanju znanja za učence devetih in šestih razredov. Sodelovala sem z matično ustanovo v Portorožu, s svojimi kolegicami CKSG v Portorožu, s socialno delavko, psihologinjo CKSG ter s članicami študijske skupine Logopedi JZ Slovenije. Logopedinje CKSG v Portorožu smo se srečevale na rednih mesečnih sestankih aktiva logopedinj. Pri izvajanju skupinske DSP sem letos sodelovala s priznano glasbeno terapevtko Claudio Knoll, osteopatom Tušek Juretom, ušitelji glasbe in športne vzgoje na OŠ Prade in OŠ d.Bordon. REALIZACIJA PROGRAMA Program za šolsko leto 2012 / 2013 sem realizirala v celoti. PRIPOMBE, MNENJA, PREDLOGI V tem šolskem letu sem glede na veliko število otrok z DSP, porabila zelo veliko časa za, dogovore z učitelji, starši, svetovalno službo, vodstvom šol in tudi z otroki samimi. Za skupinsko obravnavo, je potrebno opraviti veliko usklajevanj, tehnične organizacije in dogovorov, da delo nemoteno teče. Oviro in težave smo imeli s prostorom v katerem naj bi izvajali program. Na OŠ D. Bordona smo bili vsakič v drugi učilnici, to je otroke begalo in dodatno vznemirjalo. Zaradi neustreznih pogojev smo morali program prilagajati in nismo uspeli izvesti vaj, ki so za te otroke nujno potrebne. Potrebovali bi ustrezno velik prostor – večja učilnica, blazine, žogice, obroče, vrvice, rute, male instrumente, mizice, stole, plastelin …… ) Vsemu navkljub so se otroci dobro ujeli in ustrezno sodelovali. POROČILO O SKUPINSKI OBLIKI DELA NA OSNOVNI ŠOLI DUŠANA BORDONA ZA ŠOLSKO LETO 2012 - 2013 Na osnovni šoli Dušana Bordona je v šolskem letu 2012/2013 potekala skupinska oblika dela v obliki delavnic za učence te šole. V skupino je bilo vključenih 14 otrok. 10 otrok je bilo vključenih na podlagi odločbe o DSP. Nekaj otrok je bilo v skupino vključenih, ker je bil za njih uveden postopek pridobivanja DSP, nekaj pa se jih je pridružilo na pobudo ŠSS in razrednikov. Vključeni so bili učenci iz tretjih in četrtih razredov. Učenci predmetne stopnje so bili vključeni v skupino na OŠ Prade. Večina otrok je na skupino prihajala redno, za delo so bili dobro motivirani. Realizirali smo 35 ur . Z delom smo začeli oktobra 2012 in zaključili maja 2013. Na šoli smo se sestajali enkrat tedensko ob četrtkih peto in šesto uro. Otroci so bili večkrat utrujeni, nemirni in posamezniki tudi lačni ( čas pred kosilom ). Zaradi tega sva vedno vključevali vaje umirjanja in poslušanja umirjene glasbe. Otroci so to zelo dobro sprejeli in jim 140 je ustrezalo. Oviro in težave smo imeli s prostorom v katerem naj bi izvajali program. Vsakič smo bili v drugi učilnici, to je otroke begalo in dodatno vznemirjalo. Zaradi neustreznih pogojev sva morali program prilagajati in nisva uspeli izvesti vaj, ki so za te otroke nujno potrebne. Potrebovali bi ustrezno velik prostor – večja učilnica ali balkon nad telovadnico, blazine, žogice, obroče, vrvice, rute, male instrumente, mizice, stole, plastelin …… ) Vsemu navkljub so se otroci dobro ujeli in ustrezno sodelovali. Po programu smo izvajali vaje za: razvijanje govorni jezikovnih spretnosti in komunikacije, pridobivanje pozitivnih izkušenj učenja in pozitivnih informacij o sebi, vaje za razvijanje jezikovne ter pisne komunikacije, bralne spretnosti, ter širjenje besedišča, razvijanje kreativnosti, samozavesti ter samostojnosti, učili smo se poslušanja in pogovarjanja, izvajali smo vaje za vizualno in slušno pozornost, vaje za imitiranje in dotik, spoznavali smo konkretne zveze za oblikovanje konceptov. Uporabljali smo individualno obliko dela, delo v dvojicah, četverkah in predvsem skupinsko obliko. Vsak posameznik je v skupini dobro sodeloval in skupina se je dobro odzivala na zastavljeni program. Oblikovalo se je pozitivno jedro v skupini, tako, da so bili dobro sprejeti tudi šibkejši otroci. Učenci so si med seboj pomagali in bili dovolj strpni, predvsem pa so bili zelo delavni in motivirani za vse aktivnosti, ki smo jih izvajali. Skupina je bila ob koncu šolskega leta zelo motivirana tudi za razne tekmovalne igre. Pokazala je veliko navdušenja nad vsakim posameznikom, ki je premagal morebitno težavo ali mu je uspelo napredovati pri danih aktivnostih. Otroci so to obliko dela dobro sprejemali, dobro so sodelovali, veliko so se naučili tudi drug od drugega, se spoznavali, učili se dobrih medsebojnih odnosov. Povedali so, da jim skupina veliko pomeni, da so radi prihajali, ker smo se igrali, družili in se tudi veliko gibali ( razne gibalne in tekmovalne igre, vaje orientacije,vaje za dotik in sproščanje ob glasbi, igre z baloni…). Sodelovali smo tudi s skupino učencev in s starši iz osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Imeli smo štiri skupna srečanja na delavnicah : Novembra smo izvedli delavnico GIBANJE Z DOTIKOM z zunanjim sodelavcem osteopatom Tušek Juretom. Delavnica je bila dobro obiskana, zanimiva, vsi so bili veseli in zadovoljni. Decembra GLASBENA TERAPIJA z zunanjo sodelavko glasbeno terapevtko Claudio Knoll. Vsi prisotni smo bili navdušeni. Božično novoletni prazniki v sodelovanju s starši smo si pripravili praznovanje in voščila. Maja – zaključek naših srečanj – glasbeno ritmična delavnica – SLOVENSKI ŠOPEK v sodelovanju otrok in staršev ( Darja, Joca , Mirjam, učitelj glasbe Sandi, vodstvo šole …) Otrokom so bila ta srečanja všeč in so vsi z zadovoljstvom sodelovali. Ta srečanja in sodelovanje so se otrokom vtisnila v spomin, kot prijetna in prijazna doživetja. Tudi v naslednjih srečanjih po delavnicah so imeli otroci veliko vprašanj in o teh temah smo veliko govorili. S starši smo sodelovale v obliki individualnih razgovorov in delavnic. Starši so se za napredek otrok zanimali. Večina staršev se je udeležila tudi delavnic za starše in otroke . Starši so na delavnicah bili motivirani in so dobro sodelovali, podali so pozitivno povratno informacijo o tej obliki dela. Izrazili so željo, da bi taka srečanja 141 še večkrat imeli. Staršem je bilo še posebej všeč, da so bili zbrani starši članov skupine in so lahko z nami in med seboj delili mnenja in izkušnje. Starši, učitelji, svetovalna služba in vodstvo šole so nas pri tem delu in organiziranih aktivnostih podpirali. Osnovni šoli Dušana Bordona se zahvaljujemo za zaupanje in za vso pomoč pri izvedbi programa. Program sva izvajali: Darja Trobec – logopedinja Jožica Rupnik – dipl. soc. delavka POROČILO O SKUPINSKI OBLIKI DELA NA OSNOVNI ŠOLI ELVIRE VATOVEC PRADE ZA ŠOLSKO LETO 2012 - 2013 Na osnovni šoli Elvire Vatovec Prade je v šolskem letu 2012/2013 potekala skupinska oblika dela v obliki delavnic za učence te šole. V skupino je bilo vključenih 20 otrok. 12 otrok je bilo vključeno na podlagi odločbe o DSP. Nekaj otrok je bilo v skupino vključenih, ker je bil za njih uveden postopek pridobivanja DSP, nekaj pa se jih je pridružilo na pobudo ŠSS in razrednikov. Vključeni so bili učenci iz petih, šestih, sedmih, osmih in devetih razredov. Večina otrok je na skupino prihajala redno, za delo so bili dobro motivirani. Realizirali smo 35 ur . Z delom smo začeli oktobra 2012 in zaključili v začetku maja 2013. Na šoli Elvire Vatovec Prade smo se sestajali enkrat tedensko ob četrtkih popoldan . Sestajali smo se v tehnični učilnici in v telovadnici. Kljub manj ustreznim prostorom smo uspeli program realizirati v celoti. Otroci so se ne glede na starostni razpon dobro ujeli in lepo sodelovali. Po programu smo izvajali vaje za: razvijanje govorni jezikovnih spretnosti in komunikacije, pridobivanje pozitivnih izkušenj učenja in pozitivnih informacij o sebi, vaje za razvijanje jezikovne ter pisne komunikacije, bralne spretnosti, ter širjenje besedišča, razvijanje kreativnosti, samozavesti ter samostojnosti, učili smo se poslušanja in pogovarjanja, izvajali smo vaje za vizualno in slušno pozornost, vaje za imitiranje in dotik, spoznavali smo konkretne zveze za oblikovanje konceptov. Uporabljali smo individualno obliko dela, delo v dvojicah, četverkah in predvsem skupinsko obliko. Vsak posameznik je v skupini dobro sodeloval in skupina se je dobro odzivala na zastavljeni program. Oblikovalo se je pozitivno jedro v skupini, tako, da so bili dobro sprejeti tudi šibkejši otroci. Člani skupine so pokazali veliko zaupanja in tolerantnega odnosa drug do drugega. Učenci so si med seboj veliko pomagali in bili dovolj strpni, predvsem pa so bili zelo delavni in motivirani za vse aktivnosti, ki smo jih izvajali. Učenci višjih razredov so kljub naši dodatni spodbudi in motivaciji pogosto manjkali. Niso imeli želje po sodelovanju in sprejemanju odgovornosti. Skupina je bila ob koncu šolskega leta zelo motivirana tudi za razne tekmovalne igre. Pokazala je veliko navdušenja nad vsakim posameznikom, ki je premagal morebitno težavo ali mu je uspelo napredovati pri danih aktivnostih. Večjih težav pri izvedbi zastavljenega programa nismo imeli. Otroci so to obliko dela dobro sprejemali, dobro so sodelovali, veliko so se naučili tudi drug od drugega, se spoznavali, učili se dobrih medsebojnih odnosov. Povedali so, da jim skupina veliko pomeni, da so radi prihajali, ker smo se igrali, družili 142 in se tudi veliko gibali ( razne gibalne in tekmovalne igre, vaje orientacije,vaje za dotik in sproščanje ob glasbi, igre z baloni…). Sodelovali smo tudi s skupino učencev in s starši iz osnovne šole Dušana Bordona Semedela. Imeli smo štiri skupna srečanja na delavnicah : Novembra smo izvedli delavnico GIBANJE Z DOTIKOM z zunanjim sodelavcem osteopatom Tušek Juretom. Delavnica je bila dobro obiskana, zanimiva, vsi so bili veseli in zadovoljni. Decembra GLASBENA TERAPIJA z zunanjo sodelavko glasbeno terapevtko Claudio Knoll. Vsi prisotni smo bili navdušeni. Božično novoletni prazniki v sodelovanju s starši smo si pripravili praznovanje in voščila. Maja – zaključek naših srečanj – glasbeno ritmična delavnica – SLOVENSKI ŠOPEK v sodelovanju otrok in staršev ( Darja, Joca , Mirjam, učitelj glasbe Sandi, vodstvo šole …) Otrokom so bila ta srečanja všeč in so vsi z zadovoljstvom sodelovali. Ta srečanja in sodelovanje so se otrokom vtisnila v spomin, kot prijetna in prijazna doživetja. Tudi v naslednjih srečanjih po delavnicah so imeli otroci veliko vprašanj in o teh temah smo veliko govorili. Skozi vse leto je z nami z veseljem sodelovala in nam pomagala logopedinja Mirjam Štok. S starši smo sodelovale v obliki individualnih razgovorov in delavnic. Starši so se za napredek otrok zanimali. Večina staršev se je udeležila tudi delavnic za starše in otroke . Starši so na delavnicah bili motivirani in so dobro sodelovali, podali so pozitivno povratno informacijo o tej obliki dela. Izrazili so željo, da bi taka srečanja še večkrat imeli. Staršem je bilo še posebej všeč, da so bili zbrani starši članov skupine in so lahko z nami in med seboj delili mnenja in izkušnje. Otroci ,pa si želijo delavnic brez staršev. Starši, učitelji, svetovalna služba in vodstvo šole so nas pri tem delu in organiziranih aktivnostih podpirali. Program sva izvajali: Darja Trobec – logopedinja Jožica Rupnik – dipl. soc. delavka Osnovni šoli Elvire Vatovec Prade se zahvaljujemo za zaupanje in za vso pomoč pri izvedbi programa. ALEKSANDRA TURK HASKIČ PODROČJE DELA Mobilna obravnava otrok in učencev Mobilno obravnavo otrok in učencev sem izvajala kot defektolog- logoped na naslednjih osnovnih šolah: OŠ z italijanskim učnim jezikom Diego e Vincenzo de Castro Piran s podružnicama Lucija in Sečovlje OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri v Izoli OŠ Elvira Vatovec Prade Vrtec Izola Dodatno strokovno pomoč defektolog –logoped sem izvajala na razredni in predmetni stopnji. Individualni slušni in govorni trening ISGV sem izvajala v Cksg v Portorožu ambulantno : za enega predšolska otroka z lažjo izgubo sluha na OŠ Sečovlje za naglušnega učenca osmega razreda 143 na OŠ Elvira Vatovec za učenca osmega razreda z brano napisovalnimi težavami na ital OŠ Dante Alighieri do pridobitve odločbe za dečka z brano napisovalnimi težavami na ital. OŠ Diego e Vincenzo de Castro za dečka z MAS OPIS POPULACIJE Otroci in učenci, ki jim je bila z odločbo o usmeritvi dodeljena dodatna strokovna pomoč logopeda ali defektologa, imajo pretežno težave na govorno jezikovnem področju, izražanju, komunikacijskih veščinah in učenju, pri enem otroku je potrjena diagnoza avtizem. Otroci in učenec, ki obiskujejo ISGV imajo težave s sluhom ( gluhost in naglušnost ). V šolskem letu 2012/2013 sem imela v obravnavi: 1. IVO FURLAN SFARČIČ, OŠ Dante Alighieri, Izola, 2 uri , od aprila naprej 4 ure 2. VOEN HVALA, SE Dante Alighieri, Izola, 1 ura 3. DEIZY MAMIČ, SE Antonio e Vincenzo de Castro, Piran, 2 uri 4. DENIS KARAJKOVIČ, SE Antonio e Vincenzo de Castro, Piran, 2 uri 5. KARIN SKUTELJ, SE Antonio e Vincenzo de Castro, Piran, 2 uri 6. ENIS IDRIZOSKI, SE Antonio e Vincenzo de Castro, Piran, 1 uro 7. DŽAN KUMER, SE Antonio e Vincenzo de Castro, Piran, 1 uro 8. Več učencev iz 1., 2., in 3. razreda na podružnični šoli Antonio e Vincenzo de Castro Lucija iz fonda 0,5 na oddelek, 2,5 ure 9. TOMI PEJOVIČ, OŠ Elvira Vatovec Prade, 2 uri 10. GAJŠAK TEO, OŠ Elvira Vatovec Prade, 1 ura 11. LUKA STEPAN, OŠ Elvira Vatovec Prade, 1 ura 12. HRNIČ Patrik, OŠ Elvira Vatovec, 2 uri 13. ADRIJEL PUGELJ de VERA, ISGV, 1 ura 14. MATIJA GORELA, ISGV, 1 ura 15. ALEX SMOTLAK, ISGV, 1 ura 16. VOEN HVALA, ISGV, 1 ura 17. PEJOVIČ TOMI, ISGV, 1 ura Med šolskim letom je prišlo do sprememb tako glede obravnavanih otrok kot ur dodatne strokovne pomoči. ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Organizacija dela in delovni pogoji na terenu so bili dobri. SODELOVANJE S STARŠI (predavanja, delavnice) S starši sem v letošnjem šolskem letu redno sodelovala na timskih sestankih in govorilnih urah. SODELOVANJE Z DRUGIMI STROKOVNJAKI (predavanja, delavnice za strokovnjake v CKSG in drugih ustanovah, aktivu in študijski skupini) Sem članica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. IZOBRAŽEVANJE (udeležba na predavanjih, seminarjih, kongresih) Poleg Aktiva AMRZS sem se udeležila: Uvod v metodo ABA, Maribor 2013 LPAD Basic, Pariz, 2013 JANJA URBANC 144 PODROČJE DELA Delo je usmerjen v delo z otroki, ki imajo dodatno strokovno pomoč. Izvajala sem tudi individualne slušne in govorne vaje. V letošnjem šolskem letu sem dodatno strokovno pomoč nudila v naslednjih vzgojno izobraževalnih institucijah: OŠ KOPER Kocjančič Katarina - 2 ure ( februarja deklica odšla v CKSG) Bužan Loti – 2 ure Abdulaji Mert – 2 uro Vukelič Kristjan – 1 uro OŠ HRPELJE Šiškovič Rebeka – 1 uri Mikol Špela – 2 uri ( do usmeritve, delo po delavnem nalogu ) OŠ OBROV Dodič Srečko - 2 uri Dodič Enej – 2 uri VRTEC SEMEDELA - enota PRISOJE Jure Buhač – 2 ure Adriel Pugelj de Vera – 3 ure VRTEC VANGANEL Kocjanči Drejc – 1 uro Gal Mihič Radivo - 1 VRTEC MATERIJA Južnič Denis -- po delavnem nalogu VRTEC POSTOJNA Nared Timon – 1 uro DSP , 1 uro ISGV OŠ VILHAR POSTOJNA Debevc Zoja – 1 uro OŠ GLOBOČNIK POSTOJNA Korlat Sara - ISGV Korlat Lara - ISGV 145 OPIS POPULACIJE Svoje strokovno delo sem opravljala s predšolskimi in šolskimi otroki. Razpon starosti otrok je bil od 2 let , pa do 14 let. Po določenih urah, ki so bile razporejene skozi cel teden, sem izvajala korekcijo. Za vsakega otroka je bil na osnovi predhodnih ugotovitev narejen individualiziran program dela. Delala sem na področju: grafomotorike, miselni koncentraciji, pozornosti, vizualno- motorični koordinaciji ter odpravljala govorno – jezikovne težave in slušne motnje. Posluževala sem se različnih tehnik, metod in strategij dela ter odziv otroka nanje. Vsako srečanje, spremljanje in delo z otroki sem skrbno beležila v njihovih mapah ORGANIZACIJA IN DELOVNI POGOJI Delo sem si organizirala v sodelovanju s sodelavci in glede na dane pogoje. Delavne prostore sem imela le delno primerne, delila sem si jih s sodelavci. To pa otežuje začetno oblikovanje urnika in razgibanega terena dela. DELO S STARŠI, UČITELJI, VZGOJITELJI Sodelovala sem s starši, učiteljicami in vzgojiteljicami. Imela sem razgovore, svetovanje in pomoč pri delu. Sodelovanje s starši je bilo sprotno ob oblikovanju, sprejemanju in evalvacijah individualiziranih programov. Pri težji problematiki na OŠ OBROV smo se večkrat sestali tudi v širšem timu. Povezovala sem se z drugimi strokovnimi delavci iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, s svetovalnimi delavkami šol in vrtcev. . STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Udeležila sem se krajših predavanj in se strokovno usposabljala skozi celo šolsko leto. Redno sem prisostvovala na aktivih AMSRP in na skupnih strokovnih zborih. v aktivu ustvarjalno sodelujem pri projektu »Baterija testov poslušanja ». Udeležila sem se naslednjih izobraževanj: RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLENJA PREDAVANJE MANCE KOŠIR POGOVOR S BORISOM PAHORJEM VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU POGOVOR S TEREZIJO ŽERDIN UČENJE IN PISANJA, GRAFOMOTORIKA IN ERGONOMIJA PISANJA MREŽA UČEČIH SE ŠOL IN VRTCEV REALIZACIJA PROGRAMA Zastavljen program dela na začetku šolskega leta je v celoti realiziran. Strokovno delo je vključevalo izdelava IP programa za vsakega otroka, vodenje, zapisovanje in urejanje dokumentacije. Individualna poročila o izvajanju dodatne strokovne pomoči so razvidni iz evalvacij individualiziranih programov. Evidenca in izračun realizacije za posamezne otroke je razvidna iz njihove dokumentacije. Kot predsednica sveta sem letos imela tudi več sestankov. Ocenjujem, da je delo v danih pogojih realizirano in odgovorno opravljeno. LEA VALENČIČ GRK PODROČJE DELA (šola, DSP …) ŠOLA Obseg dela (število ur): ŠOLA (22 ur) Vsebine dela (predmeti): druga učiteljica v 1. razredu (10 ur) + dopolnilni pouk v 1. razredu (2 uri) pomoč v kombiniranem oddelku 3./4. EIS (2 uri) angleščina v 4. EIS (2 uri) italijanščina v kombiniranem oddelku 3./4. EIS + 1. EIS (2 uri) glasbena vzgoja v kombiniranem oddelku 3./4. EIS (2 uri) glasbena vzgoja v kombiniranem oddelku 4./5./6. NIS (2 uri) Realizacija: Za vsakega izmed predmetov, ki sem jih poučevala v tem šolskem letu, je bil izdela letni načrt, ki sem se ga med letom držala. Pri vseh predmetih je bilo realiziranih število načrtovanih ur pouka. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, 2.1.2013 - MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI - CKSG Portorož, 26.10.2012, 5.2.2013, 22.3.2013, 3.4.2013 - USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18.3. - SUPERVIZIJA – Darja Matičetova: CKSG Portorož, 7.11.2012, 28.11.2012, 25.1.2013, 20.3.2013, 24.4.2013, 31.5.2013 - UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI – Marko Krota: CKSG Portorož, 18.10.2012 - KAKO UPORABLJATI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc: CKSG Portorož, 18.10.2012 - POMOČ OTROKOM Z MOTNJO BRANJA IN PISANJA – Jožica Sever, Mojca Ferlež: CKSG Portorož, 9.3.2013 - OD MALČKA DO VSEZNALČKA; CKSG Portorož, 19. in 20.4.2013 DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): - Redno sem se udeleževala šolskih in vzporednih aktivov - Izvajala sem interesno dejavnost angleščine za učence 4./5./6. NIS - Udeleževala sem se izobraževanj, ki so se izvajala na CKSG Portorož - Spremljala sem učence na dnevih dejavnosti - Sodelovala sem v predstavi Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Za naslednje šolsko leto bi si želela ostati v 1. razredu kot drugi učitelj oziroma nadaljevati delo z učenci, ki so letos obiskovali 1. NIS in bodo drugo šolsko leto drugošolci. Skupaj smo dosegli veliko zastavljenih ciljev, ki bi jih rada z njimi še nadgradila in še v nadaljnje spremljala njihov napredek. Zelo rada pa bi še naprej poučevala učence drugih razredov, katere sem v letošnjem šolskem letu poučevala angleščino, italijanščino in glasbeni pouk. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: V tem šolskem letu sem bila zaposlena kot drugi strokovni delavec v 1. razredu. Pomagala sem učiteljici Tereziji Valentin pri izvajanju učnih ur. Veliko sva delali s pomočjo konkretnih ponazoril in didaktičnih pripomočkov, saj sva le na tak način učencem na najenostavnejši način prikazali učno snov. Veliko sva uporabljali računalniške predstavitve, ki so bile tako učencem kot njihovim staršem v veliko pomoč pri ponavljanju in utrjevanju snovi doma. Pri urah dopolnilnega pouka pa sem z učenci utrjevala predvsem učno snov matematike in slovenščine. Velik poudarek sem dala predvsem na fino motoriko, ki jo imajo učenci prvega razreda še zelo slabo razvito. Na tem področju je bil pri nekaterih učencih viden velik 147 napredek v primerjavi z začetkom šolskega leta. S slednjimi učenci smo veliko delali na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju in pomoči (pri pouku, med igro, na igrišču,…). V 3./4. EIS sem dve uri tedensko izvajala pomoč v kombiniranem oddelku. V začetku šolskega leta sta bili ti dve uri namenjeni matematiki v 3. razredu, v drugi polovici leta pa sem ti dve uri namenila spoznavanju okolja v 3. razredu. Učenci 3. razreda so pri urah zelo lepo sodelovali in usvajali novo učno snov. Z učiteljico Anjo Cerkvenik sva se tedensko dogovarjali o izvajanju teh dveh ur glede na potrebe učencev. V 3./4. EIS sem izvajala ure glasbene vzgoje in italijanščine. Pri slednjih predmetih smo z učenci predelali vso načrtovano snov v letnem načrtu. V 4. EIS sem izvajala angleščino dve uri tedensko. Delo v tem razredu je potekalo brez večjih težav. Z učenci smo predelali večino učne snovi predvidene v letnem načrtu. V 4./5./6. NIS sem izvajala ure glasbene vzgoje. Pri glasbeni vzgoji smo z učenci predelali vso učno snov predvideno v letnem načrtu. TEREZIJA VALENTIN PODROČJE DELA (šola, DSP …) Šola: razredničarka 1. NIS. ISGV: 3 ure (Jaka Sevšek, Matija Srdoč in Eva Del Giusto). Jutranje varstvo. Obseg dela (število ur): 20+razredna ura 3 ure ISGV 2,5 ure jutranjega varstva Vsebine dela (predmeti): Slovenščina, matematika, spoznavanje okolja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, socialno učenje, razredna ura. Izvajanje ISGV. Realizacija: SLJ 98,6%, MAT 98,6%, LVZ 97,1%, GVZ 98,6%, SPO 100,1%, ŠVZ 98,1%SU 100% ISGV: Matija Srdoč 33 ur, Jaka Sevšek 31 ur, Eva Del Giusto 26 ur. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): - RAZVOJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA – Tanja Rupnik Vec: CKSG Portorož, 27.8 - MOTIVACIJSKI POGOVORI – Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič: Avditorij Portorož, 31.8. - KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc… : CKSG Portorož, 18.10. - UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI; Marko Krota, CKSG Portorož, 18.10. - PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, 2.1. - MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI – Šola za ravnatelje (Tatjana Ažman): 20. in 21. 9., 8. in 9.11. - USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG Portorož, 18.3. - Uvod v ABA terapijo- CSG Maribor, 14.-16.3. - SUPERVIZIJA – Darja Matičetova: CKSG Portorož DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): 148 - izvajanje delavnic v okviru MREŽE 2 - sodelovanje v skupini za pripravo Koncepta dela za otroke z MAS v OŠ (skupno s kolegi iz Ljubljane in Maribora) - priprava in izvedba delavnice Mala šola kretanja na Unesco taboru v Grižah (skupno z Vesno Žerjal in Radojko Jerman): 11. 10. 2012 - izvedba predavanja na temo avtizem za vrtec Sečovlje: 26. 11. 2012 - sodelovanje v gledališki skupini Talenti za katedrom - izvedla nekaj razrednih ur za 5. razred (Prepoznavanje čustev, predstavitev Aspergerjevega sindroma) - izvedla nekaj ur komunikacije za 3./4. razred (Prepoznavanje čustev) PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: - izvedba več izobraževanj (lahko v manjših sklopih) na temo avtizem zlasti za aktiv šole - priprava seznama priporočene oz. obvezne literature za branje za učitelje, ki delajo z avtisti POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Razredništvo 1. NIS V letošnjem letu sem pri pouku poskušala otrokom nuditi čim več izkustvenega učenja, preko različnih senzornih kanalov. Veliko poudarka je bilo na ustvarjanju skupine in spodbujanju medsebojnih interakcij in komunikacije tako med otroki kot med otroki in učitelji. Tekom leta smo se tudi občasno družili z učenci 1. razreda sosednje šole (razredničarka Irena Žerjal) ter proti koncu leta izpeljali dan dejavnosti na OŠ Lucija in z njimi tudi odšli po poti Rdeče Kapice na Unec. Večkrat smo tudi odšli na obisk v razvojni oddelek in tam skupaj prepevali ob kitari. ISGV Pri individualnem delu z Jakom in Matijo sem prepletala tako skupinsko delo (razredne ure, kjer smo vsi skupaj prepoznavali čustva ob Feuerstein materialih ter spoznali značilnosti Aspergerjevega sindroma), delo v paru (socialne zgodbe) ter individualno delo (IE 1 – urejanje pik, orientacija v prostoru, analitična percepcija, preprečevanje nasilja). Oba sta ure individualnih obravnav zelo rada obiskovala in lepo sodelovala. Pri Evi sem se odločila za delo v oddelku in zato sem se vključevala k uram dopolnilnega pouka. Osnovni cilj dela je bil vzpostavljanje čim več kvalitetnih interakcij in ustreznih oblik komunikacije. Eva potrebuje veliko dela na tem področju, saj so njeni napredki majhni in počasni. V naslednjem šolskem letu bi bilo dobro, če bi lahko imela kako uro več ISGV. VESNA ŽERJAL PODROČJE DELA (šola, DSP …) Razvojni oddelek 149 Obseg dela (število ur): 25 ur na teden Vsebine dela (predmeti): Pri svojem delu v razvojnem oddelku sem se opirala na letni delovni načrt, upoštevala sem cilje individualiziranih programov posameznega otroka, upoštevajoč otrokove posebne potrebe. Realizacija: Načrtovane dejavnosti (LDN) so bile v glavnem izpeljane. Pri končni evalvaciji individualiziranih programov je bilo ugotovljeno, da otroci z dosedanjim načinom dela napredujejo. S starši otrok sem vzpostavila dober odnos. Da bi jih še bolj vključila v dogajanje v oddelku sem starše povabila k aktivnem sodelovanju ( predstavitev Son Rise programa na roditeljskem sestanku, pomoč pri izvedbi delavnice in zaključnega piknika ter skupen obisk ustanov, kamor se načrtuje nadaljnjo vključitev otroka). Starši so bili zadovoljni in bili mnenja, da bi se lahko med letom še kdaj tako družili. IZOBRAŽEVANJA (seminarji, mentorske mreže šol …): IZOBRAŽEVALNI DNEVI SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE ( Portorož) DELAVNICE ZA STARŠE OTROK Z AVTIZMOM PO PROGRAMU SON RISE ( 4 krat v Ljubljani) KAKO UPORABITI ZELENI OBROČ, RDEČI KIJ IN RUMENI TRAK – Mateja Gačnik, Janja Urbanc… : CKSG UČNO DELO NA INTERAKTIVNI TABLI; Marko Krota, CKSG Portorož PREDSTAVITEV e-zbornice – Bojan Tuta: CKSG Portorož, MREŽE 2 – SODELOVANJE S STARŠI – udeležba na delavnicah organiziranih s strani razvojnega tima, CKSG Portorož USPOSABLJANJE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU – Valter Ogrizek: CKSG SUPERVIZIJA – Darja Matičetova: CKSG Portorož DRUGO (interesne dejavnosti, krožki, projekti …): Predstavila sem Delo s starši na skupini mreže učečih se šol 2 z Ano Strmčnik sva pripravili tudi članek na to temo. S Terezijo Valentin sva izvedli predavanje Avtizem kako naprej? (OŠ Sečovlje). V oktobru sva se s Terezijo Valentin priključili OŠ Griže Pletemo niti mreže s prijazno besedo z delavnico Mala šola kretanja. PREDLOGI ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO: Ker so se metode in načini dela, ki sem se jih posluževala v tem šolskem letu izkazali kot zelo uspešni, bi rada nadaljevala s svojim delom v razvojnem oddelku še v nadaljnje. Otrokom sem iskreno, potrpežljivo in nesebično pomagala in jih usmerjala. V naslednjem šolskem letu bo vključen tudi otrok, ki je naglušen in bom svoje dosedanje izkušnje lahko uporabila pri svojem delu. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU: Za menoj je šolsko leto neposrednega dela v razvojnem oddelku. Nova strokovna znanja, delovne izkušnje, drugačni pristopi pri delu so mi dodaten dokaz, da se lahko z malimi koraki in potrpežljivostjo pride do zastavljenih ciljev. Pri tem so mi vsekakor pomagale spodaj naštete dosedanje izkušnje in specifična izobraževanja. Dosedanje izkušnje na področju predšolskega dela: Sovodenje skupine integriranih predšolskih otrok z več motnjami v razvoju 150 Sovodenje skupine integriranih gluhih, naglušnih in govorno motenih otrok Sovodenje skupine in projekt Zgodnja intervencija za otroke z Downovim sindromom Vodenje projektnega predšolskega oddelka za otroke z MAS Specifična izobraževanje, vezana na delo s predšolskimi otroki: Funkcionalno učenje Taktilna integracija Še vedno je bil vzpostavljen iskren, neposreden delovni tim: Ana Strmčnik, Sara Čadež, Nataša Barut Požar in jaz. Skupaj smo načrtovale, iskale ideje. Pozitivna energija med nami je pripomogla k reševanju težav na katere smo naletele ob neposrednem delu z otroki. Skupaj smo načrtovale, iskale nove ideje, se med seboj spodbujale v situacijah, ki so pripomogle k rešitvam. Zame je zelo pomembno, da vzpostavim dober odnos s starši. Letos so se vsi starši aktivno vključili v delo vrtca. Postali so bolj odprti, veliko so komunicirali med seboj. Bili so zadovoljni. Preko celega šolskega leta sem obiskovala Supervizijo. Želim si, da bi bilo tudi novo šolsko leto tako ustvarjalno in uspešno. 151
© Copyright 2024