1. No category

POSLOVNO POROČILO
2011
Zdravstveni dom PIRAN
Februar 2012
UVOD
Razvoj zavoda in statusno prilagajanje
Konec leta 2010 in praktično predvsem v letu 2011, smo po skoraj trinajstih letih »novodobnega«
snovanja Centralne urgentne službe (CUS) na Obali, prišli do pilotskega projekta. Začel se je na
podlagi enotnega mnenja direktorjev in strokovnih vodji vseh štirih zavodov (treh zdravstvenih
domov in bolnišnice), da je projekt zrel in nujno potreben realizacije. Projekt je seveda podprlo tudi
ministrstvo, ki je z ustanovitvijo uradne projektne komisije zagnalo pilotski projekt kot zgled vsem
bodočim urgentnim centrom v Sloveniji.
V toku izvajanja te dejavnosti na skupni lokaciji v Splošni bolnici Izola, ni manjkalo težav. Večina
njih je bila posledica dejstva, da v projektu z bolnišnico ne sodeluje samo en zdravstveni dom kot
je bilo to v Mariboru in Ljubljani, ampak trije zdravstveni domovi, vsak s svojo značilnostjo.
Dodatno breme razvoju CUS pa je botrovalo dejstvo, da so prevozne urgentne službe razdeljene
med dva zdravstvena doma. PHE enoto organizira ZD Koper, nujne reševalne prevoze pa ZD Izola.
To je prva pomembna dejavnost treh zdravstvenih domov, kjer se je pokazala potrebo po
združevanju služb treh zdravstvenih domov na Obali.
Da bi se izognili večini problemov
razpršenosti dejavnosti, smo predstavniki ZD Izola in ZD Piran pooblastili vodstvo ZD Koper za
enotno predstavljanje skupnih interesov v projektu CUS, v dogovarjanju s predstavniki SB Izola.
Skoraj leto dni smo bolj ali manj uspešno premagovali organizacijske težave in odziv uporabnikov
in financerja (ZZZS) na novo organizacijo dela je bil zelo pozitiven. V novembru 2011 je prišlo do
nerazumne, enostranske in ne dogovorjene spremembe v organizaciji CUS, z nenadno preselitvijo
PHE enote v ZD Koper. Svoje dejanje opravičujejo z neznosnimi prostorskimi razmerami v katerih
so delali, kljub temu, da so bili za vzdrževanje zadolženi sami. Poleg tega je projekt predvideval
selitev dejavnosti v prostore bolnišnice. Kljub protestom ZD Piran, ZD Izola občine Izola in Piran,
vodje projekta iz SB Izola in predstavnika ministrstva še do danes (februar 2012) ni jasno kdaj bo
CUS ponovno na skupni lokaciji.
Na nivoju občine, vidi ZD Piran še vedno svojo vlogo v uveljavljanju načela upravljanjakoordinacije celotne javne zdravstvene mreže.
Razumevanje pojma enotne in tudi strokovno povezane mreže javnega zdravstva na primarnem
nivoju vidimo v tem, da ZD Piran vse aktivnosti in pravila gradi na načelu strokovno organizacijske
enakopravnosti, vseh izvajalcev javne zdravstvene službe. V zadnjih letih smo tudi v občini Piran
nekatere dejavnosti, ki so se že izvajale kot koncesijske ponovno pridobili kot dejavnost
zdravstvenega doma, ali pa so službe prešle v koncesijsko izvajanje. Odločitve glede načina
izvajanja potekajo v dogovoru z Občino Piran v interesu čim kvalitetnejšega in racionalnejšega
delovanja za zavarovance ter občane. V takšni organiziranosti:
ni negativne in nelojalne konkurence delovanja,
omogočen je bolj oseben pristop in večja samo iniciativa ponujanja storitev v bolj všečni
obliki,
lažje se ustvarjajo pozitivni zgledi in bolj so transparentne odgovornosti do lastnega kroga
bolnikov,
boljšo dostopnost do kvalitetne zdravstvene oskrbe,
lažje prilagajanje na nenadne spremembe financiranja, normativov in hitrejše reševanje
kadrovskih problemov.
Ohranjanje zdravstvenega doma vidimo v koordiniranju in enotnem vodenju celotne zdravstvene
mreže, tako z zasebnimi izvajalci kot delavci zaposlenimi v Zdravstvenem domu. Zato se tudi
zasebni izvajalci po enakopravnem in proporcionalnem načelu vključujejo v izvajanje nujne
medicinske pomoči, izobraževanja kadrov kot tudi izvajanja obrambnih priprav in civilne zaščite.
Strokovnost dela in izgradnja sistema kakovosti
Zagotavljanje kakovosti zdravljenja, zdravstvene nege in drugih storitev, izboljševanje ponudbe in
dostopnosti zdravstvenega varstva ter zadovoljstvo uporabnikov je temeljni cilj naše dejavnosti.
Že v letu 2010 smo pričeli s programom izboljšanja kakovosti poslovanja zavoda in pridobivanjem
ISO standarda 9001. Priprava dokumentov je potekala skozi celotno leto 2011. V naslednjem letu
bo ISO standard tudi dejansko zaživel in standardiziral delo v vseh ambulantah. S tem bo
kakovost storitev ter uslug na še višjem nivoju. Na področju slovenske Istre bomo tako drugi javni
zavod, ki bo prejemnik tovrstnega certifikata.
V sklopu priprav dokumentacije in aktivnosti v zvezi s projektom kakovosti za ISO standard, smo
v času ob 1.1.2011 do 31.12.2011 izvedli 26 strokovnih srečanj na katerih smo sprejeli
51 dokumentov splošnega pomena, ki zajemajo:
- delovno pravno dokumentacijo,
- poslovnike (poslovnik kakovosti, poslovnik sveta zavoda), - pravilnike
- organizacijske predpise,
- organizacijska navodila in navodila za delo ter
73 standardnih operativnih postopkov s področja laboratorijskega dela.
Zadovoljstvo zaposlenih in pacientov
Zadovoljstvo zaposlenih je temeljni predpogoj za strokovnost dela, za prijaznost do uporabnikov in
zadovoljstvo uporabnikov. Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo in zadovoljstvo zaposlenih je
predpogoj za dobre rezultate. Zakonodaja ne daje prav veliko možnosti za stimuliranje dobrega
dela, zato jih je treba izkoristiti v čim večji možni meri.
V okviru izdelave dokumentov za ISO standard smo že vpeljali Pravilnik o reševanju pritožb na prvi
zahtevi. S tem pravilnikom se ureja:
- pristojnost in odgovornost reševanja,
- potek reševanja in
- postopek evidentiranja pritožb
Učinkovita izraba sredstev
Temeljne cilje (strokovnost, dostopnost, zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih) je potrebno
zagotavljati v okviru razpoložljivih sredstev in z doseganjem maksimalnih učinkov. Zavod mora
sproti dograjevati in izpopolnjevati sistem načrtovanja in spremljanja stroškov po stroškovnih
mestih in nosilcih. Zato smo v letu 2011 dokončno izpopolnilii sistem spremljanja učinkovitosti po
stroškovnih mestih, kar nam bo osnova za primerjavo z učinkovitostjo v naslednjih letih. Investicije
v opremo morajo temeljiti na analizi potreb in učinkov, na oceni optimalne izkoriščenosti in na
upoštevanju tržnih priložnosti ter racionalne porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
Razvoj in krepitev partnerskih odnosov
Zastavljane cilje bo zavod dosegal z razvojem in krepitvijo partnerskih odnosov z ustanoviteljem
zavoda, drugimi izvajalci (zasebniki s koncesijo) in plačniki zdravstvenih storitev, v korist in
zadovoljstvo uporabnikov.
Potrebne so nadaljnje spremembe. Pred vodstvo to postavlja dodatne zahteve, da poskuša najti in
predstaviti vse prednosti in rizike sprememb in poti do njih. Izpeljemo in uresničimo jih lahko samo
ob podpori občine kot ustanoviteljice in na podlagi doseženega družbenega konsenza.
Strokovni razvoj
V minulem letu smo v našem zavodu nadaljevali z možnostjo opravljanja pripravništev za srednji
kader, tako bosta v letošnjem letu uspešno zaključili pripravništvo dve srednji medicinski sestri.
Skrbimo za stalno izobraževanje zaposlenih v obliki internih izobraževanj, na manjših strokovnih
delavnicah, kot tudi na večjih državnih in mednarodnih kongresih, na katerih so tudi aktivno
sodelovali naši strokovni delavci.
Tako so se v minulem letu zaposleni udeležili naslednjih strokovnih izobraževanj:
Šola o DDV-ju,
Čakalne dobe
Komunikacijske funkije,
Bolniki s sladkorno boleznijo v sodobnem času,
Reševalci v zdravstvu (oskrba dihalne)
Odvajanje od odvisnosti, mednarodni kongres Skopje (aktivno sodelovanje)
Pedposihiatrična sekcija,
Šola za slušne aparate,
Izobraževanje za gluhe in naglušne
Odvzem krvi:zakaj, kdaj, kako,
CINDI delavnice, strokovno izobraževanje
Družinska terapija,
XII Fajdigovi dnevi,
Laktacija novorojenčkov,
Patronaža; od rojstva do smrti, (aktivno sodelovanje)
Mednarodni kongres edukatorjev bolnikov s sladkorno boleznijo Lizbona
Polivalentna osebnost in praktično usposabljanje, (aktivno sodelovanje)
NMP Portotož
Za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev sodelujemo z regijsko bolnišnico v Izoli, Kliničnim
centrom v Ljubljani, Onkološkim inštitutom , Zavodom za zdravstveno varstvo v Kopru in Visoko
šolo za zdravstvo Univerze na Primorskem. S pomočjo te inštitucije uvajamo tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost.
PREDSTAVITEV ZAVODA
Ustanovitelj ZDRAVSTVENEGA DOMA je Občina Piran.
Zdravstveni dom Piran je neprofiten javni zavod, ki predstavlja del mreže javnega zdravstva v
občini.
Zavod v sodelovanju z zasebniki opravlja dejavnost v skladu z
Zakonom o zdravstveni dejavnosti, (Ur.l. RS. Št. 36/04) in
Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS. št. 9/92,
9/96, 29/98, 6/99, 99/0l, 60/02, 126/03, 76/05in 38/06).
13/93,
V Občini Piran še ni sprejeta mreža zdravstvenega varstva, ker bi morala biti predhodno sprejeta
mreža in normativi na državnem nivoju. Zato se v našem zavodu trudimo ohraniti obstoječo
zdravstveno mrežo, ki ima podlago v kriterijih za financiranje zdravstvene dejavnosti v vsako leto
sprejetem dogovoru in področnem dogovoru med partnerji: Ministrstvo za zdravje, Zavod za
zdravstveno varstvo in predstavniki izvajalcev.
Dejavnost opravljamo na 5 lokacijah, skupaj z zasebniki pa predstavlja celotno javno mrežo 8
lokacij na različnih naslovih v Piranu, Portorožu, Luciji, Sečovljah in Strunjanu in od 1.7.2010 tudi v
koprski občini. V ZD Koper imamo že dolga leta tudi 1x tedensko ambulanto Pedopsihiatrične
dejavnosti.
ZD PIRAN
ZASEBNIKI
PIRAN
Medicina dela, prometa in športa
Laboratorij- odvzem
Center za preprečevanje in
zdravljenje odvisnih od drog
2 Amb. splošne/družinske medicine
Ambulanta splošne in družinske med.
2 Zobni ambulanti za odrasle
Zobotehnični laboratorij
Medicina dela, prometa in športa
Šolska zobna ambulanta
PORTOROŽ
LUCIJA
ORL ambulanta (izvaja CKSG Portorož)
Šolska zobna ambulanta
2 Amb. splošne/družinske medicine
Dežurna zobna ambulanta
Sterilizacija
Patronažna dejavnost
Nega na domu
Pedopsihiatrična ambulanta
Dežurna služba in ambulanta za turiste
Diagnostični laboratorij, centralni
Rtg kabinet
Pulmologija
Diabetologija
Zobna ambulanta za odrasle
2 Amb. splošne/družinske medicine
Zobna ambulanta za odrasle
Ambulanta oralne kirurgije
Ortodontska ambulanta
Patronažna dejavno
Internistična ambulanta
Ginekološka ambulanta
Šolska zobna ambulanta
Dispanzer šolske medicine
2 Pediatrična dispanzerja
Pedontološka ambulanta
Zobozdravstvena preventiva
Ambulanta klinične psihologije
SEČOVLJE
Ambulanta splošne in družinske med.
Zobna ambulanta za odrasle
Zobotehnični laboratorij
STRUNJAN
Izpostava pedontološke ambulante
KOPER
ORL ambulanta
1x na teden Pedopsihiatrična amb.
Zaradi moči in tradicije dveh zdravilišč, Terme Portorož in Zdravilišče Strunjan, je vsa fizioterapija
organizirana pri njih.
Zdravstvene dejavnosti Zdravstvenega doma Piran so organizirane v treh sklopih:
1. splošna/družinska medicina z nego in patronažo
2. zobozdravstvena služba
3. specialistične in diagnostične dejavnosti.
Dejavnost 24 urne nujne medicinske pomoči je organizirana v obliki dežurstva ponoči, ob sobotah
in nedeljah.
V toku dneva poteka po Pravilniku o nujni medicinski pomoči po sistemu 1A . To službo pokrivajo
vsi zdravniki splošne/družinske medicine zaposleni v Zdravstvenem domu in koncesionarji v
svojem rednem delovnem času. Zaradi starostne strukture zdravnikov dopolnjujemo ekipo tudi s
pogodbenimi zdravniki iz sosednjih zavodov.
Konec leta 2010 smo pričeli z izvajanjem skupne urgentne službe treh zdravstvenih domov na
lokaciji Splošne bolnišnice Izola (SBI). Namen skupne urgentne službe je bil predvsem strokovno
skrajšanje poti urgentnih primerov (ena obravnava na enem mestu, brez predhodnega obiskovanja
ZD), več strokovnega izobraževanja in profesionalizacija kadra, več kvalitetnejše opreme na enem
mestu in dostopnost laboratorijske in rentgenske diagnostike.
Uprava zavoda opravlja vodstvene organizacijske, strokovno tehnične in administrativne naloge v
zavodu. V njej so zaposleni :
direktor
pomočnik direktorja za zdravstveno nego
trije administrativni delavci za področje kadrovske, planske in knjigovodsko finančne
dejavnosti.
Računovodsko in tehnično vzdrževalno dejavnost nam izvajajo pogodbeni izvajalci.
Imamo tudi informativno-kurirsko službo.
Vodenje in upravljanje:
Organi zavoda so:
svet zavoda
direktor
strokovni vodja
strokovni svet zavoda
Naloge in sestava organov zavoda so podrobneje opredeljene v statutu zavoda.
Osebna izkaznica zavoda
(priloga 1 )
POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V ORGANIZACIJI DELOVANJA IN KADROVSKE
SPREMEMBE V LETU 2011
Celoletno upeljevanje ISO standarda 9001, ki bo v naslednjem letu zaključeno s pridobitvijo
certifikata, učinkovito razvija sistematičnost, strokovnost aktivnosti, nenehno izboljševanje
zdravstvene obravnave ter varnosti pacientov ob upoštevanju šestih načel kakovosti v zdravstvu:
- varnost, uspešnost, pravočasnost, učinkovitost, enakopravnost, osredotočenost na pacienta in
- načelo vodenja kakovosti
Poslanstvo ISO standarda:
Vzpostavljanje in razvijanje kulture nenehnega izboljševanja kakovosti ter varnosti v sistemu
zdravstvenega varstva.
Vizija ISO standarda:
Pacienti, izvajalci, vlada in ostali partnerji se sistematično povezujejo pri profesionalnem vodenju
kakovosti z ustvarjanjem kulture kakovosti ter varnosti.
Varna in visoko kakovostna zdravstvena obravnava vsakega pacienta je prioriteta vsakega
izvajalca zdravstvenih storitev, ne glede na položaj ali poklicno skupino. Zaposleni v zdravstvu
morajo pri vsakodnevnem delu prepoznavati možnosti za izboljševanje kakovosti in varnosti
pacientov v zdravstveni obravnavi, pri tem pa tudi aktivno sodelovati z namenom zagotavljanja
ravni zdravstvene oskrbe, na kateri ne bo prihajalo do nepotrebnih smrti ali škode za zdravje
zaradi napak, izidi zdravstvene obravnave pa bodo skladni s standardi ali najboljšimi praksami.
Kot izvajalec zdravstvenih storitev bomo:
zagotavljali poznavanje in upoštevanje objektivnih dejstev o kakovosti ter varnosti
njihovih storitev;
prepoznavali priložnosti za izboljšave (odprava vzrokov za odklone in razširjanje dobrih
praks) in so nanje ponosni;
razvijali in uvajali nove pristope, ki zmanjšujejo razkorakov med povečevanjem potreb
ter omejenostjo virov
povečevali ugled zaposlenih v sistemu zdravstvenega varstva, ki vidno raste z:
o večjo preglednostjo,
o večjo strokovno odgovornostjo in pristojnostjo,
o odrekanjem monopolu nad področjem svoje dejavnosti in uvajanjem
partnerskega sodelovanja med strokami ter izvajalci,
o partnerskim sodelovanjem, obveščanjem pacientov in drugih
uporabnikov,
o nagrajevanjem glede na rezultate.
Vse to bo pomembno prispevalo ne le k razvoju kakovosti in varnosti sistema zdravstvenega
varstva temveč tudi k splošni kakovosti življenja na področju občine Piran.
Organizacijske spremembe:
Prvič v zgodovini zdravstva občine Piran smo imeli v poletnih mesecih, julij – avgust, organizirano
urgentno službo na način, da je imelo reševalno vozili z dvema tehnikoma ( in zdravnikom po
potrebi) odhodno mesto izpred Zdravstvenega doma v Luciji. To je elementarni del koncepta CUS,
ki predvideva koncentracijo urgentnih služb na enem mestu, na lokaciji bolnice, s »podaljšano
roko« v poletnih mesecih zaradi težav s pretočnostjo prometa. Če ne bi projekt predvideval
izboljšanja kvalitete službe v Občini ko to res nujno potrebujemo, na spremembe sploh ne bi
pristal.
Torej smo v Luciji imeli 2 meseca, vse dni v tednu, 12 ur na dan, organizirano novo dejavnost dveh
tehnikov in zdravnika iz ene od delujočih ambulant (najpogosteje iz ambulante za turiste) kot
urgentno ekipo po modelu 1B sistema urgence, ki so se odzvali na poziv in imeli startno mesto, za
vse urgence, iz Lucije.
Zakaj je sploh potrebna koncentracija urgentnih služb v bolnišnici?
Na lokacijah zdravstvenega doma zdravnik praktično ni uporabljal pri svojem delu druge opreme
kot EKG in defibrilator. Nobena druga diagnostična oprema ali metoda ni bila na razpolago v
nobenem zdravstvenem domu. V bolnišnici lahko zdravnik koristi tako laboratorijske kot
rentgenske storitve in je s tem diagnostika in ocena potrebnosti bolnišnične obravnave lahko
opravljena že pri prvem kontaktu z zdravnikom. To je le najelementarnejši strokovni argument.
Veliko ljudi je že v »prejšnjem sistemu« obšlo zdravnika v ZD in kar brez napotnice in pregleda
dežurnega zdravnika odšlo v bolnišnico. Zaradi tega je kljub morda nekoliko oddaljenem prvem
kontaktu z zdravnikom večina pozdravila in pohvalila nov sistem dela. Pritožb, ki bi se nanašale na
samo spremembo organizacije po začetku novega načina dela, praktično ni bilo.
Ni pa manjkalo notranje-organizacijskih problemov:
1) pogoste selitve in menjavanje ambulant s strani vodstva bolnice
2) premikanje pohištva
3) odvzem reanimacijskega vozička z ostalo opremo, ki je bil predviden kot oprema CUS
4) nezadovoljivi prostori za preselitev PHE v samo bolnišnico
To je deloma botrovalo nenadni preselitvi PHE v Koper, vendar, da se je to zgodilo tiho in hitro brez
razprave in soglasja projektne skupine, je nepojmljivo in nedopustno. Februarja 2012 se še vedno
pogajamo o njihovi vrnitvi v Izolo.
Zaradi novembrske preselitve PHE službe v Koper je prišlo tudi do spora med direktorji obalnih
Zdravstvenih domov, in do različnega tolmačenja dogovorjenega načina pokrivanja stroškov CUS.
Še zadnji dan, 30.6.2011, pred pričetkom delovanja nove ekipe v ZD Piran, me je želel direktor ZD
Koper prepričati, da se nova dejavnost, ki prične delovati naslednji dan v Luciji ne more financirati
»iz sredstev CUS« oz s strani vseh treh zdravstvenih domov, ker bo ta dejavnost potekala preko
dneva. »Združena sredstva CUsa pa naj bi bila sredstve dežurnih (torej nočnih, prazničnih in dela
prostih dni). Na takšno razlago ne bom nikoli pristal, ker je bila ta služba predvidena v projektu
CUS kot njegova podpora
Kadrovske spremembe:
V letu 2011 je na kadrovske področju bilo malo sprememb. S sporazumno odpovedjo nas je
zapustila laborantka, na njeno delovno mesto smo zaposlili novo, izkušeno delavko ustreznega
profila. Zaradi prerazporeditve delavcev smo v pedopsihiatrijo in klinično psihologijo zaposlili novo
delavko z ustrezno izobrazbo. S prenosom dejavnosti pedontologije in zobozdravstvene vzgoje na
koncesionarsko izvajanje, so iz zavoda odšle tudi tri delavke.
V letu 2011 smo ponovno prevzeli v upravljanje zobni rentgenski kabinet, s čimer pa ni prišlo do
kadrovskih sprememb.
Vsi sodelavci zaposleni v poletni urgentni dejavnosti so bili pogodbeni delavci.
1.1.2011 je bilo v zavodu zaposlenih 46 delavcev, 31.12.2010 pa 44 delavcev.
FINANČNO POROČILO ZA LETO 2011
RAČUNOVODSKO POROČILO (priloga 2 )
Prihodki in odhodki za obdobje I-XII. 2010 – tabela
(priloga 3 )
Komentar priložene tabele – priloge 3:
PRIHODKI
Prihodki so v letu 2011 znašali 2.112.736,18€ in so se v primerjavi z letom prej zmanjšali za slabe
3% , glede na plan prihodkov za leto 2011 je to zmanjšanje za 1% večje.
Od tega so prihodki iz naslova tržne dejavnosti znašali 401.420€, kar predstavlja 19%
19,00%
Tržni prihodki
Javni prihodki
81,00%
PRIHODKI IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so se znižali za slabe 4% v primerjavi z
lanskim letom, predvsem zaradi prenosa dejavnosti pedontologije v koncesijsko izvajanje.
Prihodki od prostovoljnega zavarovanja pa so se letos povečali za 0,67%.
PRIHODKI IZ OBVEZNEGA
IN PROSTOVOLJNEGA ZDR.
ZAVAROVANJA
Prost.zav., KVC, Adriatic, Triglav
Obvezno zavarovanje
OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
104.645,48
4,86
103.948,43
4,74
100,67
1.545.807,55
71,85 1.609.774,05
73,37
96,02
Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti smo upoštevali Navodilo Ministrstva
za zdravje za enotno razmejevanje poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za
opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi pridobljenimi iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu. Upoštevali smo tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne
dejavnosti, (Ur.l.RS. št. 109/07), ki določa, da so dohodki pridobitne dejavnosti, tudi dohodki, ki
izhajajo iz sredstev doseženih z nepridobitno dejavnostjo. Glede na navedeno se je delež
prihodkov iz naslova tržne dejavnosti, v primerjavi z letom 2010, povečal in znaša 401.420€
Prihodki za izvajanje javne službe obsegajo prihodke iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
(plačnik ZZZS), prihodke od prostovoljnega zavarovanja, prihodke iz državnega proračuna,
prihodke iz občinskih proračunov in druge prihodke za opravljanje javne službe.
PRIHODKI IZ GOSPODARSTVA IN SAMOPLAČNIKOV
Prihodki iz gospodarstva so se ponovno povečali v primerjavi z lanskim letom za 6,24%. Ker vse
več podjetij ne plačuje direktno nekaterih preventivnih pregledov, predvsem pred nastopom službe,
je del prihodkov medicine dela zajet tudi med prihodki samoplačnikov. Del prihodkov gospodarstva
pa predstavlja tudi prodaja laboratorijskih storitev na trgu in tudi koncesionarjem.
PRIHODKI IZ
GOSPODARSTVA IN
SAMOPLAČNIKOV
Prihodek gospodarstva
Prihodek samoplačniki
OBDOBJE STRUKTURA
I – XII 2011
1
2
161.392,98
7,50
73.646,79
3,42
OBDOBJE STRUK.
I – XII 2010
3
4
151.905,25
6,92
79.941,61
3,64
INDEKS
5
106,24
92,12
PRIHODKI IZ OSNOVNE DEJAVNOSTI
Prihodki iz osnovne dejavnosti so se zmanjšali za 2,48% kar je primerljivo z zmanjšanim
prilivom OZZ. V ostalih kategorijah prihodkov pa je prišlo ponekod do minusa, ponekod do plusa.
PRIHODKI IZ OSNOVNE
DEJAVNOSTI
OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
Prost.zav., KVC, Adriatic, Triglav
104.645,48
4,86
103.948,43
4,74
101,64
Obvezno zavarovanje
1.545.807,55
71,85 1.609.774,05
73,37
96,02
Prihodki laboratorijskih storitev
65.048,10
3,02
54.566,51
2,49
119,20
Prihodek gospodarstva
161.392,98
7,50
151.905,25
6,92
106,24
Prihodek samoplačniki
73.646,79
3,42
79.941,61
3,64
92,12
SKUPAJ (1+2+3+4+5)
1.950,540,90
2.000.135,85
97,52
OSTALI PRIHODKI
Prihodki iz naslova najemnin in pokrivanja skupnih stroškov so se povečali za 8,5 %. V letu 2011
smo sklenili novo najemno pogodbo s koncesionarko za izvajanje pedontološke dejavnosti in
zobozdravstvene preventive in dopolnili najemno pogodbo z ortodontom
Med ostalimi prihodki so se v lanskem letu znižali prihodki obresti zaradi zmanjševanja rezerve
likvidnostnih sredstev, povečali pa smo prihodke donacij.
Izredni prihodki so porasli za 4,77%.
OSTALI PRIHODKI
Prihodki najemnina posl.prostorov
Prihodki sorazmerni delež stroškov
SKUPAJ NAJEMNINE (1+2+3)
Prihodki obresti
Sponzorstva, donacije, odškodnine
SKUPAJ IZREDNI PRIHODKI
OBDOBJE STRUKTU. OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
83.277,24
3,50
76.753,16
3,38
108,50
89.420,76
4,08
89.459,74
3,74
99,95
172.698,00
7,57
166.212,90
7,13
103,90
2.357,46
25.624,60
27.982,06
0,12
0,67
0,79
2.699,06
14.745,13
17.444,18
0,10
0,94
1,04
87,34
173,78
160,40
POSLOVNI ODHODKI IN PORABA MATERIALA
Kot vidimo smo poskušali tudi v letu 2011 racionalnejše poslovati in nam je to tudi uspelo. Stroške
materiala smo zmanjšali kar za dobrih 10% to je kar za trikrat več kot je bilo planirano. Skupno so
znašali 230.739,18 €. Uspelo nam je znižati vse materialne stroške razen laboratorijskih in porabo
Rtg materiala.
Vrednost porabljenega laboratorijskega materiala raste vsako leto, deloma zaradi razvoja
dejavnosti in uvajanja novih storitev, deloma pa zaradi rasti cen tega materiala. V lanskem letu
smo tudi prodali za 20% več laboratorijskih storitev, kar je primerljivo z dvigom stroška za material
POSLOVNI ODHODKI IN
PORABA MATERIALA
Porabljena gotova zdravila
Porabljen sanitetni material
Porabljen zobni material
Porabljen laboratorijski material
Porabljen RTG material
Material za popravila in
vzdrževanje
Porabljena električna energija
Porabljeno gorivo za ogrevanje
Ostali material
SKUPAJ PORABLJENI
MATERIAL
OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
11.732,47
0,55
15.908,56
0,73
73,74
6.410,75
0,30
7.024,50
0,32
91,26
5.242,61
0,24
7.410,05
0,34
70,74
76.084,86
3,60
64.290,99
2,94
118,34
1.977,18
0,09
991,58
0,05
199,39
13.618,71
16.693,80
34.073,55
64.905,25
0,64
0,79
1,61
3,07
33.433,31
17.406,98
35.735,71
74.221,23
1,53
0,80
1,64
3,40
40,73
95,90
95,34
87,44
230.739,18
10,92
256.422,91
11,73
89,98
STORITVE
V lanskem letu smo planirali za 3,8% manjše stroške storitev, kar nam ni uspelo realizirati. Stroški
storitev so se povečali za dobrih 25%. Povečanje laboratorijskih storitev ni tako presenetljivo
predvsem zaradi povečanja laboratorijskih stroškov v okviru projekta CUS, »presenetljivo« pa je
povečanje ostalih storitev (to so računovodske, svetovalne, odvetniške storitve, kotizacije,
specializacije, izobraževanja, varovanje prostorov, poštne, telefonske storitve, odvoz smeti, pranje
perila….). Povečale so se svetovalne storitve, projektne storitve, storitve vzdrževanja medic.
opreme in ostale vzdrževalne storitve (hiša, računalniki in avtomobili).
Kljub vsemu se je zmanjšanje skupnih stroškov za 3,35% zelo približalo planiranemu znižanju vseh
stroškov za 3,6%
STORITVE
Storitve za sprotno vzdrževanje
Zavarovalne premije
Laboratorijske storitve in druge
preiskave
Zdravstvene storitve -privatniki
Ostale storitve
SKUPAJ STORITVE
OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
52.772,04
2,49
50.130,13
2,29
105,27
9.183,19
0,43
13.265,97
0,61
69,22
79.223,56
237.930,61
178.461,47
557.570,87
3,74
11,26
8,44
26,39
58.659,50
233.116,12
88.599,61
443.771,33
2,68
10,67
4,05
20,30
135,05
102,06
201,42
125,64
STROŠKI DELA
Stroški dela so nižji na račun zmanjšanja dejavnosti pedontologije in zobozdravstvene vzgoje in
verjetno tudi zmanjšanje rednega dela oz. nadur v sistemu ambulante za turiste in za čas dežurne
službe.
STROŠKI DELA
Bruto plače
Prispevki delodajalca
Davek na izplačano plačo
Pogodbe o delu
Rregres za letni dopust
Prehrana in prevoz na delo
Ostali stroški dela
KAD
SKUPAJ PLAČE
OBDOBJE
STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2011
I – XII 2010
1
2
3
4
5
976.969,65
46,24 1.026.634,60
46,97
95,16
156.629,45
7,41
163.649,15
7,49
95,71
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
46.649,47
2,20
60.197,37
2,75
77,49
29.929,05
1,41
32.351,00
1,48
92,51
70.938,04
3,35
70.129,81
3,21
101,15
2.598,79
0,12
26.752,84
1,22
9,71
18.707,24
0,88
20.180,43
0,92
92,69
1.302.421,69
61,64 1.399.886,81
64,04
93,03
Skupni odhodki so tako manjši za 3,35% kar je zelo blizu planiranim 3,6% Na ta način smo
ustvarili ponovno pozitivno razliko prihodkov nad odhodki, to je 38.484,78 €
SKUPAJ ODHODKI
RAZLIKA PRIHODKOV NAD
ODHODKI
OBDOBJE
I – XII 2011
1
2.112.736,18
STRUKT.
38.484,78
2
OBDOBJE STRUK. INDEKS
I – XII 2010
3
4
5
2.185.809,10
96,65
8.379,17
459,29
Poročilo o porabi sredstev v okviru programa investicij in investicijsko vzdrževalnih del
za leto 2011 (priloga 4)
Notranji nadzor
V letu 2011 ni bilo predvidenega notranjega nadzora.
24. Februar 2012
DIREKTOR
Matjaž Krajnc dr.med.
PRILOGA 1
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Ime zavoda:
Zdravstveni dom Piran - Poliambulatorio Pirano
Skrajšano ime:
Zdravstveni dom Piran
Sedež:
Cesta solinarjev 1, Lucija, 6320 Portorož
Registrski podatki:
Matična številka:
Register Okrožnega sodišča v Kopru
Registrski vložek 1/03803/00
5733758
ID številka za DDV:
SI32262094
Transakcijski račun:
01290-6030923140 pri UJP KOPER
Direktor zavoda:
Matjaž Krajnc, dr.med. spec.
Strokovni vodja:
Matjaž Krajnc, dr.med. spec.
Telefon:
Telefax:
Centrala (05) 67 73 320
Uprava (05) 67 73 323
(05) 67 73 324
Elektronski naslov:
[email protected]
PRILOGA 2
Računovodsko poročilo od 01.01.2011 do 31.12.2011
Portorož, 15.02.2012
Za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov, smo uporabljali
kontni okvir za določene uporabnike kontnega načrta, ter upoštevali temeljne
računovodske postavke; časovno neomejenost delovanja, splošna pravila o
vrednotenju, nastanek poslovnega dogodka, primerljive, zanesljive, razumljive in
ustrezne informacije ter pošteno predstavitev podatkov.
Za vrednostno izkazovanje izkaza prihodkov in odhodkov, morajo biti pri vzporejanju
prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, upoštevajoč načelo denarnega
toka.
Zavod vrednoti osnovna sredstva po modelu poštene vrednosti.
Računovodsko poročilo vsebuje naslednje priloge:
Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07 in
124/08):
Bilanca stanja (priloga 1)
Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(priloga 1/A)
Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil (priloga 1/B)
Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov (priloga 3)
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka
(priloga 3/A)
Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov (priloga 3/A-1)
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov (priloga 3/A-2)
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga
3/B)
Poslovno leto 2011 smo zaključili s presežkom prihodkov.
- prihodki
2.151.220,96
- odhodki
2.112.736,18
- presežek prihodkov
38.484,78
OSNOVNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE
Analitična razdelitev ustvarjenih prihodkov
Prihodki zdravstvenih storitev, prostovoljnega zavarovanja
Prihodki obveznega zavarovanja ZZZS
Prihodki laboratorijskih storitev
I.-XII. 2011
I.-XII. 2010
104.645,48
103.948,43 100,67
1.545.807,55
1.609.774,05
indeks
96,02
65.048,10
54.566,51 119,20
161.392,98
156.252,82 103,28
Najemnina za poslovne prostore
83.277,24
76.753,16 108,50
Sorazmerni delež iz najemnin
89.420,76
89.459,74
99,95
Prihodki iz naslova samoplačnikov fizičnih oseb-blagajna
73.646,79
79.941,61
92,12
Prihodki iz sponzorstva prejetih odškodnin in donacij
25.624,60
20.792,88 123,23
Prihodki zdravstvenih storitev gospodarstva
Drugi izredni prihodki
0,00
0,01
0,00
2.357,46
2.699,06
87,34
2.151.220,96
2.194.188,27
98,04
I.-XII. 2011
I.-XII. 2010
indeks
1.302.421,69
1.399.886,81
93,03
Stroški porabljenega materiala
230.739,18
256.422,91
89,98
Stroški storitev
557.570,87
443.771,33 125,64
Drugi stroški kot so članarine, takse in registracije
3.450,47
2.975,96 115,94
Odhodki financiranja in izredni odhodki (npr. obresti)
2.414,99
5.677,43
42,53
16.138,98
77.074,66
20,93
2.112.736,18
2.185.809,10
96,65
Prihodki od obresti
- prihodki skupaj
Analitična razdelitev odhodkov poslovanja
Stroški dela
Amortizacija opre. in neopre. O.S. porazdeljenih na konto 462
- odhodki skupaj
TERJATVE IN OBVEZNOSTI
Na dan 31.12.2011 so znašale kratkoročne terjatve do kupcev 44.867,68,
kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta pa 82.827,62
Na dan 31.12.2011 so obveznosti do dobaviteljev znašale 143.090,02
-
Do dobaviteljev v državi 36.236,39
-
Do dobaviteljev občanov 84.386,19
-
Do dobaviteljev za obratna sredstva 22.467,44
Bilančna vsota bilance stanja na dan 31.12.2011 znaša 904.034,83
ZAPOSLENI
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur znaša: 43,44
Število zaposlenih na podlagi dejanskega stanja 44.
V poslovnem in koledarskem letu 2011 smo sporazumno prekinili delovno razmerje z
eno delavko.
Finančne kazalce pripravil:
Samo Šinkovec
l.r.
Direktor:
Matjaž Krajnc dr.med.
l.r.
PRILOGA 3
PRIHODKI IN ODHODKI ZA OBDOBJE
VRSTA PRIHODKOV
1
2
3
4
5
I
1
3
II
Prostovoljno zavarovanje
Obvezno zavarovanje
Prihodki laboratorijskih storitev
Prihodek gospodarstva
Prihodek samoplačniki
SKUPAJ (1+2+3+4+5)
Prihodki najemnina posl.prostorov
Prihodki sorazmerni delež stroškov
SKUPAJ NAJEMNINE (1+2+3)
1
2
III
Prihodki obresti
Izreni prihodki in prejete odškodnine
SKUPAJ IZREDNI PRIHODKI
IV
SKUPAJ PRIHODKI (I+II+III)
I
II
POSLOVNI ODHODKI
Porabljena gotova zdravila
Porabljen sanitetni material
Porabljen zobni material
Porabljen laboratorijski material
Porabljen RTG material
I - XII 2011
OBDOBJE STRUK
I - XII 2011
1
2
104.645,48
4,86
1.545.807,55
71,85
65.048,10
3,02
161.392,98
7,50
73.646,79
3,42
1.950,540,90
83.277,24
3,50
89.420,76
4,08
172.698,00
7,57
2.357,46
25.624,60
27.982,06
0,12
0,67
0,79
2.151.220,96
OBDOBJE
I - XII 2010
STRUK
IND
3
103.948,43
1.609.774,05
54.566,51
151.905,25
79.941,61
2.000.135,85
76.753,16
89.459,74
166.212,90
4
4,74
73,37
2,49
6,92
3,64
3,38
3,74
7,13
5
101,64
96,02
119,20
106,24
92,12
97,52
108,50
99,95
103,90
2.699,06
14.745,13
17.444,18
0,10
0,94
1,04
87,34
173,78
160,40
73,74
91,26
70,74
118,34
199,39
2.183.792,93
Material za popravila in vzdrževanje
Porabljena električna energija
Porabljeno gorivo za ogrevanje
Ostali material
SKUPAJ PORABLJENI MATERIAL
11.732,47
6.410,75
5.242,61
76.084,86
1.977,18
13.618,71
0,55
0,30
0,24
3,60
0,09
0,64
15.908,56
7.024,50
7.410,05
64.290,99
991,58
33.433,31
0,73
0,32
0,34
2,94
0,05
1,53
16.693,80
34.073,55
64.905,25
230.739,18
0,79
1,61
3,07
10,92
17.406,98
35.735,71
74.221,23
256.422,91
0,80
1,64
3,40
11,73
40,73
95,90
95,34
87,44
89,98
Storitve za sprotno vzdrževanje
Zavarovalne premije
Laboratorijske storitve in druge preiskave
Zdravstvene storitve -privatniki
Ostale storitve
SKUPAJ STORITVE
52.722,04
9.183,19
79.223,56
237.930,61
178.511,47
557.570,87
2,49
0,43
3,74
11,26
8,44
26,39
50.130,13
13.265,97
58.659,50
233.116,12
88.599,61
443.771,33
2,29
0,61
2,68
10,67
4,05
20,30
105,17
69,22
135,05
102,06
201,48
125,64
III
AMORTIZACIJA
IV
Bruto plače
Prispevki delodajalca
Davek na izplačano plačo
Pogodbe o delu
Rregres za letni dopust
Prehrana in prevoz na delo
Ostali stroški dela
KAD
SKUPAJ PLAČE
V
Stroški obresti
Ostali stroški-(čaln.prispevki zbornici)
SKUPAJ ODHODKI
RAZLIKA PRIHODKOV NAD
ODHODKI
OBDOBJE STRUK
I - XII 2011
75.988,07
0,04
OBDOBJE STRUK
I - XII 2010
61.515,65
0,03
IND
123,53
976.969,65
156.629,45
0,00
46.649,47
29.929,05
70.938,04
2.598,79
18.707,24
1.302.421,69
46,24
7,41
0,00
2,20
1,41
3,35
0,12
0,88
61,64
1.026.634,60
163.649,15
0,00
60.197,37
32.351,00
70.129,81
26.752,84
20.180,43
1.399.886,81
46,97
7,49
0,00
2,75
1,48
3,21
1,22
0,92
64,04
95,16
95,71
0,00
77,49
92,51
101,15
9,71
92,69
93,03
581,21
5.096,22
0,01
0,23
1.068,52
3.971,56
0,05
0,19
54,39
128,31
2.112.736,18
2.185.809,10
96,65
38.484,78
8.379,17
459,29
PRILOGA 4
POROČILO O PORABI SREDSTEV V OKVIRU PROGRAMA INVESTICIJ IN INVESTICIJSKO
VZDRŽEVALNIH DEL IN PORABA NAJEMNIN V LETU 2011
PORABA SREDSTEV
PLAN
REALIZACIJA
tekoča investicijsko vzdrževalna dela
15.000,00
prenova kotlovnice v Piranu
30.000,00
vzdrževanje ogrevanja
5.000,00
računalništvo(vzdrževanje programske opreme in računalnikov) 20.000,00
računalništvo (nakup opreme)
15.000,00
vzdrževanje medicinske in laboratorijske opreme
10.000,00
nakupi medicinske in opreme ordinacij
10.000,00
vzdrževanje ostale opreme
5.000,00
vpeljava standarda kakovosti ISO 9001:2008
18.000,00
zavarovanja
14.000,00
obnova strehe vzhodnega krila v Luciji
15.000,00
Investicija dvigala v Piranu (v izvedbi)
20.000,00
9.653,81
8.984,87
4.408,17
10.949,19
10.760,49
9.903,25
28.132,02
1.484,62
15.817,66
9.183,19
15.000,00
SKUPAJ
177.000,00
124.277,27
PRIHODKI ZA INVESTICIJE
PLAN
Sredstva najemnin 2011
Sponzorstva in donacije
Lastna sredstva
77.000,00
20.000,00
80.000,00
83.277,24
20.468,20
20.531,83
177.000,00
124.277,27
SKUPAJ
Lucija, 24.02.2012
REALIZACIJA
Matjaž Krajnc, dr.med.
DIREKTOR