Izhodi iz recesije
www.perutnina.com U V O D N I âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, APRIL 2010, Številka 1 K Izhodi iz recesije O bdobje, ko smo priãakovali gospodarski odboj iz razmer v katere so ves svet pahnile v nepriãakovano recesijo odloãitve finanãnih špekulantov na nekem drugem kontinentu, je že zdavnaj mimo. Odboja pa ni in ni. Vsaj tistega, ki bi pognal kolesje ustvarjanja novih vrednosti v obsegih za katere so bile vzpostavljene osnove na osnovi priãakovanj nadaljnjega razvoja. Namesto tega pa smo priãa novim, sicer drugaãnim zaostritvam položajev v nacionalnih ekonomijah, tokrat v prostoru EU. Grški primer je bližje, kot Grãija sama, zato do njega preprosto ne moremo biti indiferentni. Še posebej ne zato, ker je geografski prostor med Slovenijo in Grãijo osrednji geografski prostor strateških interesov Perutnine Ptuj. Tukaj imamo vse (vkljuãno z domicilnim prostorom kar štiri) samostojne hãerinske poslovne sisteme z vertikalno organiziranimi reprodukcijskimi verigami. Gre torej za prostor, ki predstavlja tradicionalno in naravno tržno okolje Perutnine Ptuj. V njem smo vztrajali in ustvarjali v ãasih, ko ga je zajela vojna, na njem vztrajamo in ustvarjamo v ãasu, ko si prizadeva preseãi razvojne zaostanke in na njem bomo vztrajali tudi po njegovi zakljuãeni sinhronizaciji s prostorom in sistemom EU. âeprav jasno razvojno izhodišãe, smo se tudi z njim ukvarjali na tradicionalni letni poslovni konferenci Perutnine Ptuj. Sicer v trženjsko internacionalizacijo usmerjena Perutnina Ptuj, si mora v svojem naravnem okolju, ko smo poleg Slovenije vodilni perutninski sistem še v BiH in v Srbiji; na Hrvaškem pa drugi, nenehno prizadevati za obstanek na tej poziciji. To nam je doslej uspevalo zaradi izjemno dobrega poznavanja tega prostora in z nadpovpreãno investicijsko aktivnostjo. Umešãali smo jo v kombinaciji akvizicijskih aktivnosti, s katerimi smo zagotavljali našo rast s prevzemi nekaterih podjetij in novih naložb, ki so utrjevale tako osnovni program priprave hrane na osnovi perutninskega mesa, kakor tudi nekatere druge strateške poslovne funkcije. e-mail: [email protected] V tem okolju ustvarjamo glavnino naših konsolidiranih prihodkov, ki za minulo poslovno leto, kljub izjemno zapletenim gospodarskim razmeram presegajo 236 milijonov evrov. To nas uvršãa med pomembne poslovne skupine v širšem okolju, ne samo v živilskopredelovalni branži. Zaradi tega je naša odgovornost do okolja v katerem poslujemo in v katerem delujejo naše odvisne družbe, še toliko veãja. Tudi iz lokacij, kjer imajo svoje vertikalne verige vspostavljene naše hãerinske družbe, smo zaãeli osvajati pomembna izvozna tržišãa. To nas utrjuje v strategiji internacionalizacije, vendar pa hkrati nalaga optimiranje vseh resursov na mednarodni ravni. Prav spodbujanje tega je bila rdeãa nit letošnjega letnega sreãanja širšega managementa Skupine Perutnina Ptuj. Ozrli smo se k spodbujanju neizkorišãenih notranjih in zunanjih potencialov. Teh je kljub širšim gospodarskim razmeram še veliko. Nekaj nam jih nenehno odkrivajo naši organizacijski premiki (med najpomembnejše v zadnjem ãasu lahko uvrstimo implementacijo informacijskega sistema SAP), nekaj pa jih omogoãajo tržne razmere in popularnost ter zaupanje v perutninsko meso in živila, ki jih pripravljamo v naših centrih. Vsakokrat po standardizaciji in naãelih kakovosti, varnosti in sledljivosti. In prav to je recept in temelj prihodnosti Perutnine Ptuj. Za njegovo optimiranje smo se pred kratkim podali še na pot optimiranja organizacijske strukture. Z njo bomo spravili v življenje nekatere rešitve, za katere smo sicer vedeli, da morajo priti na vrsto prej ali slej. Zdaj je nastopila prava priložnost za njihovo uresniãitev, saj bodo predstavljale temelj za naslednje razvojno obdobje. Seveda bo tudi razprava o posameznih rešitvah živahna. Tako je paã vedno, kadar posežemo v ustaljene vzorce podjetniškega organiziranja in osebnega obnašanja. Toda spremembe še vedno ostajajo gibalo razvoja! Dr. Roman Glaser Podelitev cerifikatov ISO in HACCP v Perutnina Ptuj Breza Veã na stani 6 ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNIC A Delovno srečanje regijskih GZ v Ptujski kleti Certificiranje standardov IFS in BRC Global Standard for Food Safety e-mail: [email protected] e-mail: [email protected] S prodorom evropskih in svetovnih trgovskih verig v Slovenijo, so se prenesle tudi njihove zahteve do slovenskih proizvajalcev živil. V sklopu rednih delovnih sreãanj je Štajerska gospodarska zbornica 18. marca organizirala kolegij direktorjev samostojnih regionalnih in obmoãnih gospodarskih zbornic. Sreãanja so se udeležili: mag. Aleksandra Podgornik iz Štajerske gospodarske zbornice, Robert Grah iz Pomurske gospodarske zbornice, Franci Kotnik iz Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, Tomaž Može iz Primorske gospodarske zbornice, Tatjana Kupnik iz Obmoãne gospodarske zbornice Koroške, Jadranka Švarc iz Obmoãne zbornice Gorenjske, Darko Gorišek iz Obmoãne zbornice Posavje, Marta Turk iz Obmoãne zbornice Ljubljana, Mirjam Božiã iz obmoãne zbornice za severno Primorsko, Samo Hribar Miliã generalni direktor GZS, direktorica projektov pri GZS Ariana Grobelnik, predsednik Štajerske gospodarske zbornice dr. Roman Glaser in predsednik GZS Zdenko Pavãek. Namen rednih delovnih sreãanj je medsebojno informiranje, povezovanje in iskanje skupnih sinergij. Na željo udeležencev sreãanja so gostitelji organizirali vodeni ogled ptujske kleti, predstavili aktualno problematiko v branži in svoje naãrte nastopa na domaãem in tujih trgih. Kljuãne zahteve obeh standardov, so vezane na implementacijo sistema HACCP po Codex Alimentariusu, zagotavljanje pravil dobre poslovne in dobre higienske prakse, dokumentiranega sistema vodenja kakovosti in obvladovanja standardov okolja, procesov in osebja. Ponosni smo, da smo ponovno pridobili potrdila o ustreznosti ali certifikate kakovosti, kar predstavlja na eni strani izjemno priznanje, na drugi strani pa obvezo za nadaljevanje transparentnega in strokovnega dela. Kaj dosežemo z uvajanjem standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti? Vkljuãitev standardov in njihovo dosledno izvajanje omogoãa podjetju svetovno konkurenãnost. Namen standardov je zagotavljati sposobnost proizvajalca živilskih proizvodov, da izpolnjuje kriterije kakovosti in varnosti živil. Tako kot v prejšnjih letih, je bila tudi letos s strani neodvisne institucije, izvedena presoja ustreznosti. Certificiranje po IFS (International food standard), je bilo izvedeno v Perutnini Ptuj d.d. in PP MI Zalog d.o.o., po BRC standardu pa v Perutnini Ptuj d.d.. Kakovost vseh procesov, medãloveških odnosov, odnosov do okolja in tržnih odnosov, je zgradila prepoznavnost današnje Skupine Perutnina Ptuj. Tako z uvedbo mednarodnih standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti ter pridobitvijo ustreznih certifikatov, potrjujemo tudi našo lastno filozofijo kakovosti! LETNI RAZGOVORI UPRAVE Pregled doseženega skozi optiko krize Tokrat so razgovori potekali med 5. februarjem in 4. marcem 2010, na lokacijah Ptuj - Čakovec - Srbac - Šimanovci - Zagreb. e-mail: [email protected] T ematsko izhodišãe razgovorov so bili v zaãetku leta 2009 sprejeti Ukrepi za obvladovanje poslovanja Skupine Perutnina Ptuj, ki so v veljavi tudi v tekoãem letu. Prav tako so rdeãa nit našega skupnega delovanja »Go for 10«, kratkoroãni in dolgoroãni cilji, ki se naj permanentno potrjujejo s kakovostjo, varnostjo, sledljivostjo, izgledom, servisi, odnosom do okolja in živali, stroški, razmerji med ceno in vrednostjo, uãinkovitostjo in inovativnostjo ter dinamiãnost. Uprava je evidentirala nekaj bistvenih skupnih znaãilnosti: • Še vedno nam primanjkuje veã homogenosti, kljub veãkratnim apelom, da moramo veã ustvarjati skupaj. • O pomembnih dogodkih v Skupini PP, je potrebno medsebojno informiranje, s prenašanjem dobre prakse v reciproãni smeri. • Skupno ustvarjanje primerne klime, katera bo omogoãala realizacijo najboljših idej, ne glede s katerega konca prihajajo. • Potrebni so novi prijemi za optimalno organizacijo, katere bo verificirala letošnja strateška konferenca Skupine PP. • Lastna maloprodaja je naš posebni potencial in pozitivne izkušnje moramo implementirati v vseh okoljih, kjer delujemo. • Krucialna naloga je zmanjšanje stroškov v primarni proizvodnji. • Nujno se je prilagajati potrebam in posebnostim razliãnih trgov. • Pri upravljanju stroškov na vseh nivojih moramo biti skrajno racionalni. • Uvedba SAP informacijskega sistema nima druge alternative, zato uprava zahteva in priãakuje resniãno odgovorno ravnanje vseh nosilcev. IZHODI IZ RECESIJE Deveta strateška konferenca Skupine Perutnina Ptuj Deveto leto zapored smo organizirali strateško konferenco, na kateri so najodgovornejši sodelavci, analitično ocenili aktualne razmere in dogajanja v vseh okoljih, kjer delujejo podjetja Skupine Perutnina Ptuj. e-mail: [email protected] S trateško konferenco smo z namenom poimenovali IZHODI IZ RECESIJE, da skupaj preverimo realizacijo naših lansko leto sprejetih proti-kriznih ukrepov na nivoju Skupine PP in kot smiselno dopolnilo opravljenih letnih razgovorov uprave. V izhodišãu smo konferenco razdelili na poslovno konferenco (od januarja do polovice marca) in na strateško, ki je potekala 20. marca na Ptuju v GH Primus. Odgovorni nosilec vsakega podroãja je izbral team svojih sodelavcev, pri ãemer je upošteval njihove organizacijske funkcije in zadolžitve. Sledila je priprava operacionalizacije predlogov za optimizacijo poslovanja ter doloãitev smernic izvajanja poslovnih funkcij. Rezultate dela za posamezni steber so sproti posredovali upravi. Program strateške konference, na kateri je sodelovalo 106 udeležencev, je potekal v treh delih. Vsebinski koncept poslovne konference je vkljuãeval: • realizacijo strateškega naãrta 2010/2011, • optimiranje uresniãevanja poslovnih funkcij na horizontalni in vertikalni ravni, • spodbujanje neizkorišãenih potencialov. Potekala je v štirih samostojnih sklopih, ki hkrati predstavljajo nosilne stebre poslovnih aktivnosti Skupine PP: • Proizvodnja in kmetijstvo (odgovorni nosilec mag. Predrag Šegoviã, Brigita Vindiš Zelenko, Franc Veršiã in Ernest Sokiã). • Prodaja, marketing in nabava (odgovorni nosilec mag. David Visenjak, Vesna Vidrih in Slavko Ficko). • Dopolnilne dejavnosti (odgovorni nosilec dr. Bojan Pahor, mag. Alojz Erlaã, Igor Simoniã in Dušan Ris). • Skupne službe (odgovorna nosilka mag. Sonja Žibrat in Milan Tetiãkoviã). V prvem plenarnem delu imenovanem »Predstavitev razvojnih energij Skupine PP, izoblikovanih na poslovni konferenci«, so odgovorni nosilci s sodelavci, poroãali o svojih primerjalnih analizah, ugotovitvah in rešitvah. Po vsaki zakljuãeni prezentaciji pa je bila odprta opcija za razprave. »Znaãilnosti družbenih, marketinških in trženjskih sprememb na ciljnih trgih«, je bilo predavanje v drugem delu konference, ki ga je podal gost predavatelj Zelen Batagelj, iz podjetja Valicon, ki je specializirani raziskovalec za trge JV Evrope. S tem smo dosegli osnovni namen, da v neposredni razpravi, primerjamo njegove ugotovitve z našo vsakodnevno prakso v teh okoljih, kjer smo aktivno prisotni s povezanimi podjetji znotraj Skupine PP. »Razvojne usmeritve 2010-2012« so v povzetku tretjega dela konference, podali ãlanica in ãlana uprave Nada Krajnc, Tone âeh in Milan âuš. Tradicionalno pa je konferenco zakljuãil predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser, z njemu lastno strnitvijo vsebine v devetih toãkah sklepov, ki bodo posredovani vsem enotam, za takojšnji priãetek aktivnosti. REGISTRIRANO PODJETJE V MAKEDONIJI Perutnina Ptuj DOOEL e-mail: [email protected] I zhajajoã iz strateških razvojnih naãrtov Skupine PP v regiji jugovzhodne Evrope, smo storili korak naprej v razvoju trženja naših izdelkov v Makedoniji. Potrebe so narekovale, da tudi na tem tržišãu ustanovimo lastno povezano podjetje. Tako je bila 22.marca 2010, skladno s sklepi uprave in nadzornega sveta PP, ustanovljena nova ãlanica Skupine PP - Perutnina Ptuj dooel, s sedežem v Skopju. S krepitvijo položaja Skupine PP v regiji Zahodnega Balkana, uvajanjem domicilnih proizvodenj v BiH in Srbiji, je odloãitev za izvedbo reorganizacije v nastopanju Perutnine Ptuj tudi na makedonskem trgu, logiãen korak k naãrtovanim ciljem, postati vodilni ponudnik pišãanãjega mesa in izdelkov v jugovzhodni Evropi. Lastno hãerinsko podjetje pomeni razširitev dejanskega vplivnega podroãja Perutnine Ptuj na tradicionalno lojalnem, a glede potenciala ne dovolj izkorišãenem makedonskem trgu. Pomembno je tudi iz vidika odnosov s trgovci, še posebej s kljuãnimi kupci v regiji. ! PROJEKT PP SAP Nov informacijski sistem je v dnevni rabi Tokrat smo se v uredništvu odločili povabiti najodgovornejše nosilce PP SAP, da bralcem Perutninarja predstavijo lastne premisleke, kako so vpeti v implementacijo novega informacijskega sistema. PP SAP deluje zaenkrat samo v podjetjih PP v Sloveniji, jeseni in prihodnje leto pa bo zaživel še v naših povezanih podjetjih na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. e-mail: [email protected] Povabilu so se prijazno odzvali Tone âeh - ãlan uprave za ekonomiko in finance, Brigita Vindiš Zelenko - direktorica tovarne krmil, mag. Tanja Senãar Šmigoc - vodja predelave, mag.Sonja Žibrat - vodja raãunovodstva, mag. David Visenjak - pomoãnik direktorja prodaje in Milan Tetiãkoviã - vodja informatike. Brigita Vindiš Zelenko direktorica tovarne krmil »V projekt sem vkljuãena od samega zaãetka kot del vodstva projekta, ki sega v jesen 2008. V zaãetni fazi sem veliko sodelovala pri izdelavi Blue print-a za podroãje QM, kasneje pa zaradi drugih zadolžitev predala QM modul moji namestnici. Samo spoznavanje SAP-a v zaãetni fazi je bilo kot nekaj nenavadnega, še posebej v QM modulu, saj do sedaj ta modul ni bil informacijsko podprt. Odpirale so se nove možnosti in novi izzivi pred našo skupino, kako pravilno pa tudi smiselno oblikovati zahteve na vseh nivojih proizvodnje. V informacijsko podporo smo vkljuãili delno tudi podroãje obvladovanja okolja, predvsem pokrivanje embalažnine in rabe virov. Sam modul namreã pokriva podroãje kontrole kakovosti, ravnanja z okoljem, mikrobiološko in kemijsko analitiko. Zaradi odliãnega sodelovanja vseh odgovornih smo delo zakljuãili pravoãasno in uspešno, v samem procesu pa igramo pomembno vlogo, saj brez sprostitve proizvodov izhod ni mogoã. Pot se je nadaljevala v PP modulu za podroãje krmil, kjer je deloval prav tako odliãen tim, poln delovne vneme z jasnim ciljem, vpeljati vse zahteve SAP v sam proces proizvodnje krmil. Uspeh je bil zagotovljen že pred samim prehodom v živo, saj smo odgovorni natanãno poznali zahteve in jih tudi obvladovali. " V ãasu vpeljevanja SAP v procese se je veãkrat pokazala potreba po timskem delu, ki ga same skupine niso zmogle, zato je moja vloga bila povezovanje zaposlenih in svetovalcev. Vãasih je bilo potrebna samo spodbudna beseda, preudarna odloãitev in zadeve so se zaãele ponovno premikati v pravo smer. Najtežje so bile odloãitve pred zastavljenim rokom ali prehod v živo DA ali NE. Kot oseba, ki spoštujem zastavljene roke, mi je bila verjetno najtežja odloãitev, da v živo nismo bili sposobni 31.11.2009. Odloãitev je bila premišljena, podprta z argumenti in verjamem, da je bila prava. Pa je prišel tudi termin, kjer smo se nepreklicno odloãili, da prehod bo – 1.2.2010. Bilo je obdobje adrenalina, stresa, napenjanje zadnje celice, da podjetje posluje naprej v novem informacijskem sistemu in da ob prehodu ne povzroãamo prevelikega kaosa. Vendar na vseh segmentih vse le ni steklo kot smo si vsi želeli. Kljuãnega pomena je bila proizvodnja osnovnega programa in prodaja le tega v skladu z naroãili. Tukaj se je odvijala moja kljuãna vloga – upravljanje krizne situacije. Nemalo noãi in dni smo skupaj s kljuãno ekipo prebedeli in iskali rešitve, da premagamo odstopanja. Potrebno je bilo sprejemati hitre in prave odloãitve, ki so vodile k izboljšanju stanja. Pred našimi oãmi se je odvijal edini cilj: naroãeno blago pripraviti pravoãasno, skladno z naroãilom in ustrezno dokumentacijsko podprto. Veliko smo že naredili, še kar nekaj pa je pred nami. Vsak dan ugotavljamo, da smo zrelejši, da obvladujemo programe, znamo koristiti informacije, ki so zapisane in s takšnim naãinom dela odpravljamo odstopanja, ki so v naši moãi. Spoznanje, da nam SAP zagotavlja sledljivost, transparentnost, hitre informacije, je za marsikoga še kar nesprejemljivo dejstvo. Ko bomo povsem obvladali zapise, bomo spoznali koristnost odloãitev za ta korak, ki je edini pravilni pri zagotavljanju enakih ali istih podatkov v celotni Skupini Perutnine«. Mag. Sonja Žibrat vodja raãunovodstva Prehod na nov informacijski sitem ni enostaven in kratkotrajen proces. Sistem je zgrajen modularno in Perutnina Ptuj je edino podjetje v Sloveniji, ki se je odloãilo, da uvede v produkcijski sistem vse module naenkrat, kar zahtevnost samega projekta bistveno poveãa. Zaposleni v podjetju že od samega zaãetka nismo dvomili, da bi bili eni izmed tistih, ki projekta ne bi uspešno zakljuãili, ãeprav se morda nismo zavedali, da je pred nami res tako velika preizkušnja. Od prvega dne smo resno »zagrizli« v projekt, ki nam je bil zaupan in pognali kolesa z velikim tempom. V vsakem modulu so bili definirani kljuãni uporabniki in sodelavci v projektu. Projekt uvedbe je trajal veã kot leto in pol. Leto in pol se sicer sliši dolgo, pa vendar je ãas prehitro tekel in ni nam uspevalo tako kot bi si želeli. Pogosto se s SAP svetovalci nismo razumeli, niso nam bile vedno všeã rešitve, ki so nam jih ponujali, posamezni procesi v prvi fazi niso bili pokriti oziroma so bili pokriti slabše kot smo priãakovali. Veliko je bilo novega tako za nas, kot za svetovalce na strani SAP. Nismo popustili, oboji smo vlagali maksimalne napore, da smo se prebijali skozi poslovne procese, dan za dnem, mesec za mesecem smo »živeli« za SAP in se zavedali, da projekt mora uspeti. Prepriãana sem, da si nihãe od nas ni predstavljal kako težki bodo dnevi in noãi po prehodu v živo. Nihãe ni priãakoval, da ne bo težav, pa tudi tega ne, da jih bo tako veliko in da bodo tako zahtevne. Dan za dnem, noã za noãjo smo z skupnimi moãmi poskušali delovati v smeri, da naši kupci ne bi obãutili težav, s katerimi smo se spopadali. Tudi na ostalih podroãjih nam ni uspevalo, Mag. Tanja Šmigoc Senčar vodja predelave »Ko mi je bilo zaupano vodenje proizvodnega modula v okviru projekta PP SAP, sem vedela, da bo projekt zelo zahteven. Verjetno pa si nihãe od nas, ki smo od vsega zaãetka sodelovali v projektu, takrat ni predstavljal, koliko osebnih naporov in vsesplošnega angažiranja bo projekt zahteval od nas. Prav gotovo tako obsežnega in zahtevnega projekta v Perutnini Ptuj še ni bilo. Uvesti novi informacijski sistem v vse faze naše proizvodnje in poslovanja nasploh prav gotovo ni bilo lahko in enostavno delo. V projektu so v proizvodnem modulu od vsega zaãetka sodelovali: Boštjan Kostanjevec, ki je bil zadolžen za procese v proizvodnji krmil, Jurij Urbanec, ki je pokrival proizvodnjo v MI Zalog, Borut Damiš, zadolžen za procese v perutninski klavnici, Lidija Godec, zadolžena za proizvodnjo v Ptujski kleti, Jurij Petroviã zadolžen za procese v kmetijstvu in govedoreji, Robert Vidoviã zadolžen za procese v TPJ, sama pa sem poleg vodenja proizvodnega modula pokrivala še procese v predelavi. Kasneje so se naši skupini pridružili še Mirko Kekec, Gorazd Kaube, Mirko Maroh, Bogdan Kmetec ter obãasno še številni drugi sodelavci. Kot IT podpora sta sodelovala še Goran Galun in Matjaž Murko, v zadnji fazi projekta in v prvem mesecu zagona pa je izredno pomembno delo na projektu opravil tudi Branislav Tosiã. Delo na projektu je bilo izrazito timsko, saj so se procesi, ki smo jih morali definirati in na novo osvojiti, med posameznimi moduli velikokrat prekrivali in dopolnjevali. Testiranja procesov, ki smo jih izvajali pred prehodom v živo, seveda niso mogla biti dejanska simulacija vseh situacij, ki so se pojavile kasneje s prehodom v živo. Zavedali smo se, da prehod v živo ne bo lahek, pripraviti se je bilo potrebno na delovanje procesov na povsem drugaãen naãin, kot smo ga bili vajeni do tedaj. Zato smo v testiranje in usposabljanje vkljuãili ãim širši krog sodelavcev, da bi procese obvladali v ãim veãji meri. Prvi tedni uvajanja novega informacijskega sistema v našo proizvodnjo so od vseh neposredno odgovornih sodelavcev zahtevali izredne napore in voljo, da projekt zaživi v realnih pogojih poslovanja. Sedaj, po dveh mesecih poslovanja v SAP-u osebno menim, da smo dobili orodje, ki bo pripomoglo k boljšemu delu in kvalitetnejšim odloãitvam. Delo na projektu seveda ni zakljuãeno, procese je potrebno še optimirati in odpraviti še nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale po prehodu v živo in ki jih ni bilo mogoãe predvideti v naprej. Res pa je, da nam bo SAP, kot orodje za boljše in lažje odloãanje koristil šele takrat, ko ga bomo dobro spoznali in ga tudi znali uporabljati na vseh vodstvenih nivojih v podjetju. Za to pa je potreben ãas in osebno prepriãanje, da takšno orodje tudi zares potrebujemo. Na koncu bi želela poudariti še nekaj: nobena pohvala, niti nobena nagrada za delo na projektu ne more nadomestiti dejanskih naporov, odrekanj v osebnem življenju, volje in želje po uspehu vsakega posameznega ãlana, ki je v projektu aktivno sodeloval in s svojim strokovnim delom pripomogel, da je tako kompleksen projekt zaživel v tako kratkem ãasu. In to nesporno dokazuje, da Perutnina Ptuj ima izjemne ljudi«. kot smo si želeli. Pa vendar lahko v tem trenutku zakljuãimo, da smo stabilizirali precej procesov, da veliko poslovnih procesov obvladamo, da pa ne smemo zanemariti, da nas ãaka še ogromno odprtih podroãij, ki jih bo potrebno v ãim krajšem ãasu zakljuãiti, pa tudi precej procesov optimizirati. Modula raãunovodstvo in kontroling sta osrednji informacijski dejavnosti, kjer se vsi poslovni dogodki zbirajo, obdelujejo in kjer se pokaže vpliv celotnega poslovanja na poslovni rezultat podjetja. Z novim informacijskim sistemom smo dobili v roke dobro orodje za pripravo kvalitetnih informacij, ki jih potrebujemo uporabniki pri svojem delu za lažje, hitrejše in kvalitetnejše odloãanje, kako ga bomo znali in uspeli izkoristiti je seveda odvisno od vseh nas. Osnova za generiranje vseh informacij in nato poslediãno odloãitev so kvalitetni podatki in tem je potrebno posvetiti posebno pozornost. Prvi mesec delovanja (in še vsaj nekaj naslednjih) sistema je seveda obdobje, ko se vsi sodelavci v celotni verigi dela še vedno uãimo. Vsak dan se nauãimo kaj novega, odpravimo kakšno motnjo v sistemu in se veselimo vsakega drobnega koraka naprej. Žal je potrebno vãasih narediti tudi en korak nazaj, da nam kasneje uspe narediti tri korake naprej… Potrebno je poudariti, da se je za podjetje in uporabnike sistema, po prehodu na živo poslovanje, uvedba šele zaãela in da je verjetno, da bo faza stabiliziranja delovanja in doba prehoda na normalno poslovanje razmeroma dolga. Kljuãni dejavniki, ki so vplivali na uspeh uvajanja so bili podpora vodstva, predanost bodoãih uporabnikov, primerni viri, dovolj ãasa za šolanje uporabnikov, pravilno prenovljeni poslovni procesi in sposobnost upravljanja sprememb. Poleg tehniãnega vidika uvajanja, nismo smeli pozabiti tudi na psihološki vidik, saj imajo spremembe tudi velik vpliv na zaposlene, ki so se bili prisiljeni uãiti in spremeniti ustaljene naãine dela. Ob koncu bi se želela vsem sodelavcem v projektu iskreno zahvaliti za dosedanje požrtvovalno delo in izredno konstruktivno in timsko delo. Bili ste enkratni, predani in zavzeti sodelavci, ki znate, zmorete in hoãete. Brez vseh vas in brez vsakega od vas nam ne bi uspelo. Skupaj smo bili moãnejši in to je edini kljuã do uspeha. Tone Čeh Mag. David Visenjak »Projekt uvedbe integriranega informacijskega sistema za celotno skupino PP je ena od strateških usmeritev, ki je bila dolgoroãno naãrtovana in veãkrat zapisana v zakljuãkih naših strateških konferenc. Z uvedbo SAP v vseh družbah skupine PP si bomo zagotovili poenoten in strateško naravnan dolgoroãni koncept sodobnega spremljanja poslovanja in nadzora nad zahtevnimi procesi v celotni skupini PP, po enotnih in primerljivih standardih, ki veljajo tudi v razvitih svetovnih gospodarstvih. Pri uvajanju informacijske podpore SAP, smo se v vodstvu PP odloãili, da kljub doloãenim rizikom, zaradi velikega obsega, pristopimo k uvedbi kompleksne rešitve in uvedemo vse module, ki jih nudi SAP soãasno, kar je izjemno poveãalo zahtevnost izvedbe samega projekta. K tej odloãitvi nas je vodilo dejstvo, da so naši poslovni procesi tako medsebojno moãno povezani in prepleteni, da jih moramo obravnavati kot celoto. Kot vedno doslej smo zaupali znanju, sposobnostim, izkušnjam in predanosti ter želji po uspehu naših sodelavk in sodelavcev, in jim pri projektu tudi pomagali dnevno reševati nastale težave. »Projekt uvedbe novega informacijskega sistema SAP v Skupini PP je za PC Prodajo predstavljal izziv. Že na samem zaãetku uvedbe projekta je bilo zaznati, da bo vloga naših sodelavcev v projektu kljuãnega pomena. Razlog za to je v obsegu in zahtevnosti procesov, ki jih kot služba v Skupini PP pokrivamo. Naša naloga je bila, da pokrijejo dva modula v sklopu informacijskega sistema. Prodajni modul z zunanjo trgovino (SDZT) in skladišãni modul (WM). Za vodenje posameznih modulov sta bila imenovana kljuãna uporabnika (KU). KU za prodajo in zunanjo trgovino g. Gianfranco Zelenko in KU za skladišãno poslovanje g. Stanko Korošec. Za pomoã KU-jema je Uprava podjetja imenovala tim sodelavcev, ki so bili skrbno izbrani tako, da so s svojim poznavanjem procesov in svojim znanjem pokrili delovanje celotne Perutnine Ptuj d.d. in vseh njenih hãerinskih podjetij v Sloveniji. Obema moduloma so bili s strani podjetja S&T imenovani tudi svetovalci za pomoã pri razvoju in implementaciji informacijskega sistema. âlan uprave za ekonomiko in finance Uvajanje projekta je tako za vodstvo družbe, kot za vodstvo projekta ter vse kljuãne uporabnike in strokovne sodelavce velik preizkus in izziv. Uprava družbe je med veã ponudniki izbrala najugodnejšega to je bila družba S&T iz Ljubljane , ki je skupaj s švicarsko firmo Softproviding ponudila najprimernejšo rešitev za potrebe spremljanja poslovnih procesov v celotni skupini PP. Poleg navedenih družb je za podroãje maloprodaje vkljuãeno podjetje Infoart iz Hrvaške in za potrebe ambulantne prodaje podjetje Adopta. Da smo uspeli s februarjem tega leta po letu in pol trdega dela vpeljati PPSAP v vse družbe Skupine v Sloveniji, gre velika zasluga in zahvala tako vodstvu projekta na ãelu z Milanom Tetiãkoviãem in Brigito Vindiš , iz strani PP, kot tudi Igorju Kavãiãu, ki je bil odgovoren za vodenje projekta iz strani S&T. Prav tako je potrebno s tega mesta pohvaliti prizadevno delo vseh kljuãnih uporabnikov, in vseh v projekt vkljuãenih sodelavcev , ki so vložili veliko svojega znanja, truda , vsakodnevnih odrekanj in požrtvovalnost ter vse svoje izkušnje nesebiãno predali uspešni izvedbi projekta. Res iskrena hvala vsem, ki ste se poenotili s projektom, ga vzeli za svojega in uživate ko se korak, po korak približujemo zadanemu cilju. V sodelovanju s projektnim svetom, v katerem sta bili vkljuãeni upravi obeh družb, tako PP kot S&T ter oba predsednika Dr. Roman Glaser in Robert Trnovec, nam je uspelo, da smo se korak po korak po terminskem planu prebijali do cilja. Moram priznati, da sem kot sponzor projekta in odgovoren za projekt s strani uprave, navdušen nad dejstvom, da je konãno v podjetju pri našem delu zaživelo timsko delo, saj nas je projekt PPSAP k temu dobesedno prisilil. Tako velik proces kot je integrirana informatika Skupine PP zahteva maksimalno sodelovanje vseh vodstvenih in strokovnih nosilcev, saj so vsi deli skupine prisiljeni delovati kot enovita celota. Do konca celovitega delovanja projekta nas tako v vodstvu projekta, kot tudi s strani vseh udeležencev na projektu ãaka še veliko trdega dela. Najveã pozornosti bo v naslednjih mesecih potrebno posvetiti pripravi kvalitetnega kontrolinga, ki bo služil kot pomoã pri preudarnem odloãanju na vseh nivojih vodenja in upravljanja naših procesov in družb. Prenova informacijskega sistema v skupini PP ne pomeni samo posodobitve informatike, temveã pristop k celoviti prenovi organizacije in spremljanja poslovnih procesov, pri ãemer bo potrebno marsikje tudi drugaãno razmišljanje naših najodgovornejših sodelavcev. Naš cilj je, da z uvedbo nove informacijske podpore prispevamo k zagotavljanju pravih, hitrih in zanesljivih informacij in tako prispevamo k poveãanju ekonomike poslovanja, kar pomeni, da nam morajo dobre in pravoãasne informacije, ki jih bomo pridobili z novim informacijskim sistemom dati veã, kot nas bo dodatno stala nova informacijska podpora. V drugem delu leta 2010 priãnemo z implementacijo projekta v naše hãerinske družbe v tujini, da bi lahko sledili zastavljenemu terminskemu planu. Še preden bomo pristopili k takozvanim rol autom, SAP v hãerinske družbe, pa je potrebna temeljita reorganizacija hãerinskih družb v smislu racionalizacije poslovanja, trženja, zaposlenosti in organizacije režijskih služb, da bi lahko z uvedbo SAP dosegli optimalne uãinke. Pri prenosu projekta SAP v naše hãerinske družbe, bomo lahko v veliki meri koristili pozitivne izkušnje, ki smo si jih pridobili na pri uvajanju SAP v matiãni družbi. Zato bomo to delo v glavnem opravili z našimi strokovnimi kadri, z minimalno pomoãjo in svetovanjem zunanjih svetovalcev. Prepriãan sem, da imamo v naši hiši veliko znanja, izkušenj, trdne volje in sposobnosti, da zastavljene cilje na tem projektu v celoti realiziramo. Tako bomo postali tudi na podroãju informacijske podpore primerljivi s podobnimi velikimi uspešnimi korporacijami svetovnega ranga. Za doseženo do danes pa vsem velika Hvala in pogumno do konãnega cilja«. Milan Tetičkovič vodja informatike »Pred nekaj dnevi sem dobil obisk poslovnega partnerja, ki ga zaradi uvajanja SAP že dolgo nisem videl. Prvo vprašanje je bilo, kako nam gre s SAP-jem, naslednje pa, ãe bi se zdaj odloãali ali bi se spet odloãili za SAP. Sem se zamislil. Delali smo leto in pol na projektu , ki je pretresel podjetje do temeljev. Spreminjali smo vse, od informacijskega sistema, naãina dela, medsebojne komunikacije, timskega dela, se v tem ãasu nauãili uãinkovito uporabljati tudi druge prednosti informatiziranega delovnega mesta. Bila je revolucija na delovnem mestu, delovni ãas, hm, delovnega ãasa ni bilo, življenje je bilo namenjeno SAP-ju. Pri ãlanih projektne ekipe smo sprožili osebno krizo. Kriza pa je dobra, ker se sprožijo nagoni preživetja, ki omogoãijo prilagajanje novo nastali situaciji. Ali je res bilo to potrebno? Bi lahko z obstojeãim sistemom naredili enako? Dvomim. SAP je bil potreben, in je potreben, ker mora pretresti obstojeã naãin dela, uvesti nove naãine dela. Brez tega ne bo napredka. Perutnina se veãa in širi. Pravila, ki so veljala za organizacijo, ki je bila na enem dvorišãu, ne morejo veljati za korporacijo, podjetje, ki deluje v veã državah. Notranja organiziranost temu ni sledila in pojavila se je kriza v delovanju sistema. Imeli smo lokalne veljake, ki so branili svoj naãin dela, imeli so svoje naãine obraãuna in so bili po definiciji neprimerljivi z drugimi. Potrebne so radikalne spremembe. SAP jih prinaša. Najpomembnejša sprememba bo uvedba kontrolinga, ki bo omogoãil budžetiranje in spremljanje odmikov na mestu, kjer nastanejo. Še vedno pa se nismo lotili optimiranja procesov, poenotenja in dokumentiranja. Ali bi lahko kaj naredili drugaãe? Mogoãe, naš projekt je bil izjemno velik celo za SAP svet, ki je vajen velikih projektov. Uvajali smo celoten SAP v vsa podjetja v Sloveniji. Zelo zahteven podvig. Kalkulacije priprave projekta pri takem obsegu niso veã na podlagi izkušenj, so že pomoãnik direktorja prodaje V sklopu skupine SD-ZT smo zajeli celoten proces prodaje, ki vsebuje spremljanje kupca in vseh informacij o kupcu, matiãne podatke kupca, pogodbe s kupci in druge dogovore ali sporazume, kreditni management kupca, cenovne pogoje ter druge prodajne aktivnosti, sprejem naroãanja blaga, izhodno dobavo blaga, izdajo dobavnice in fakture, vse postopke vezane na zunanjo trgovino in poroãanje. Rezultat prej naštetega mora predstavljati med drugim tudi dobro osnovo za poslovno poroãanje ali tako imenovan business intelligence (BI). Zaradi zahtevnosti procesa prodaje in posebnosti trga smo se odloãili, da bomo nekatere procese znotraj prodaje podprli z dodatnimi vmesniki, ki niso del standardnega informacijskega sistema SAP. Trenutno v novem informacijskem sistemu deluje vmesnik za elektronsko naroãanja ali RIP, vmesnik za podporo ambulantni prodaji (ADOPTA), vmesnik za proces prodaje v naših prodajalnah (INFOART), sklop vmesnikov za podporo zunanjetrgovinski prodaji (Intrastat – statistika blagovne menjave znotraj EU, EUL – enotna upravna listina, knjigovodski vpisi – carinjenje v podjetju, CMR – mednarodni cestni promet blaga). V zaãetku projekta so imenovane ekipe pripravile podroben popis vseh procesov v podjetju in njegovih hãerinskih družbah. Na osnovi tega popisa so svetovalci napisali poslovni naãrt (BBP – business blueprint). Sledilo je obdobje prenosa procesov v SAP in izobraževanje timov. Prenos procesov v SAP je bil najzahtevnejši del projekta. Zelo hitro se je pokazalo, da je Perutnina Ptuj zelo veliko podjetje. To se vidi v razliãnosti poslovnih procesov in obãutljivosti dejavnosti s katero se ukvarjamo. Da je bilo mogoãe upoštevati vse te dejavnike in razliãnost, je zahtevalo od celotnih ekip veliko prilagodljivost in pripravljenost, da poišãejo takšne rešitve, ki bodo zadovoljile vse uporabnike informacijskega sistema. Sam SAP je sicer zelo zaprt informacijski sistem, vendar je njegova prednost v tem, da nudi zajem vseh procesov na enem mestu in na skupni osnovi. Ne glede na dejavnost, sedež posameznega podjetja in jezikovne prepreke. Ta prednost nudi odgovornim v podjetjih, da lahko spremljajo svoje poslovanje z istega zornega kota in pod enakimi pogoji. Vse to pa je osnova za hitre in najboljše odloãitve, ki so znaãilne samo za najboljša podjetja. Sedaj je za nami prvih nekaj tednov implementacije SAP-a v vseh podjetjih v Sloveniji. Pri prehodu v živo smo v prvih dneh naleteli na kar nekaj nepriãakovanih ovir, ki jih je bilo potrebno nemudoma odpraviti. Nauãili smo se komunicirati med seboj in reševati krizne situacije. Dejstvo je, da se bomo s težavami sreãevali še kar nekaj ãasa. Za vse nas in celotno ekipo sodelavcev pa je najpomembnejše to, da je podjetje izdajalo blago in oskrbovalo svoje kupce…z manjšimi zamudami, a redno. Z uvedbo informacijskega sistema SAP v naših družbah v Sloveniji so naši timi opravili šele prvo nalogo, ki jim je bila dodeljena. V nadaljevanju projekta, bodo KU s pomoãjo svojih timov prenesli informacijski sistem tudi v hãerinska podjetja s sedežem izven Slovenije. Po mojem mišljenju predstavlja ta proces še veãji izziv, kot je bil uvedba informacijskega sistema v Sloveniji. âaka nas sooãenje ne samo z novimi pogledi na naše procese, temveã tudi ’’spopad’’ z razlikami na podroãju zakonodaje. Vendar je naš cilj jasen. Informacijski sistem ostaja enovit in kot tak mora nuditi osnovo za konsolidacijo med vsemi podjetji znotraj skupine Perutnina Ptuj. Želel bi se zahvaliti vsem sodelavcem tima SD-ZT in WM, ki so prvo zadano nalogo projekta opravili uspešno in z veliko požrtvovalnostjo. Vemo, da naloge ni bilo mogoãe opraviti drugaãe, kot da so zraven svojega rednega dela dodatno opravili še potrebna dela v procesu uvajanja SAP. Velikokrat je to pomenilo premagovanje samega sebe, saj je bilo delo potrebno dokonãati ne glede na uro in dan. âeprav vsi procesi še ne teãejo optimalno, lahko zakljuãim, da je bil proces implementacije SAP v PC Prodaja uspešen in da nam je vsem skupaj uspelo«. v domeni ugibanja. Hitro se preceni zmožnost ljudi, da obvladajo toliko novih informacij v tako kratkem ãasu. Prepriãan sem, da bi potrebovali veã ãasa, kot smo ga ocenili na zaãetku. Veã pozornosti bi posvetili podpori prodaje, ki je bila z obstojeãim sistemom najbolje pokrita, popolnoma optimirana. Prodaja je bila tako dobro pokrita, da so bila v informacijski sistem prenesena skoraj vsa operativna opravila in je bilo potrebno zelo malo dejanskega dela na podatkih. To je pri SAP udarilo nazaj, ker v prodaji ni kadra, ki bi delal s SAP procesi. In ker so bili obstojeãi procesi informatizirani, tudi ni bilo dovolj operativnega procesnega znanja. âe bi imeli še eno priložnost, bi pravoãasno poskrbeli za kader v prodaji. Vprašujejo me tudi, ãe je bilo potrebno zamenjati proizvodni informacijski sistem, ker bi ga lahko povezali s SAP. To je bilo neizbežno. Smo ga poskušali že prej sami uskladiti in povezati v eno celoto, pa nam ni uspelo, ni bilo dovolj moãi argumentov, druge moãi pa za to spremembo nismo imeli. Pomembno je, da so matiãni podatki enotni, tudi za proizvodnjo. Za zakljuãek pa še odgovor na zelo umestno vprašanje. âe je SAP res tako dober, kot pravijo, zakaj ga nismo enostavno kupili in zaãeli uporabljati, kot kupimo urejevalnik besedila in že lahko pišemo. SAP se namesti z vnaprej nastavljenimi procesi, ki so jih pripravili svetovno uveljavljeni SAP svetovalci na podlagi izkušenj pri vpeljavi v drugih podjetjih iste industrije. To pomeni, da so osnovini SAP procesi nadgrajeni s specifiko industrije in temu reãejo najboljše prakse »Best practice«. âe bi nekdo ustanovil novo podjetje, ki še ne bi imelo razvitih svojih naãinov dela, bi jim to ustrezalo, bi lahko to uporabljali. Ko pa se SAP vpeljuje v podjetje s takšno tradicijo, kot jo ima Perutnina, pa so ti procesi lahko le osnova za razvoj podjetju prilagojenih procesov. Procesi v uveljavljenem podjetju niso identiãni s standardom, kot ga je postavil SAP. Imeli smo na voljo, da sprejmemo zadeve, kot smo jih dobili in se s tem prilagodimo organizaciji, kot jo je predvidel SAP, ali pa zgradimo procese ki so za nas bolj primerni. Generalno smo sprejeli odloãitev, da bomo poskusili s standardno rešitvijo, ãe pa ne bo šlo, bomo zgradili svoje procese. Zato SAP ne more biti gotov izdelek, ki ga kupiš in zaãneš uporabljati«. # PERUTNINA PTUJ B DOBILA ISO I HACCP CERTIFIKATE PP B - mjesto okusa potvrdilo visoke standarde kvaliteta poslovanja Dr. Roman Glaseru, predsjedniku uprave i generalnom direktoru Perutnine Ptuj uručeni su certifikati ISO 9001, ISO 14001 i HACCP, kojim se potvrđuje kvalitet poslovanja kompanije PP B - mjesto okusa iz Breze. e-mail: [email protected] dvije godine, a veç danas je dosegnula nivo kvaliteta proizvoda i kvalitet sistema proizvodnje koji zadovoljavaju najstrožije europske norme. Dobivanjem ovih certifikata, znaãajno doprinose pozitivnoj poslovnoj klimi u Bosni i Hercegovini“. Nakon što je dr. Glaser primio certifikate, predao ih je Enveru Šišiçu, direktoru PP B - Mjesto okusa, koji je tom prilikom izjavio da çe njihovo posjedovanje pridonijeti daljem jaãanju pozicije ove kompanije na tržištu BiH i šire. Neformalni razgovor gostiju B $ reza, 31. mart - Dr. Roman Glaser, predsjednik uprave i generalni direktor Perutnine Ptuj primio je certifikate ISO 9001:2008 (Sistem upravljanja kvalitetom), ISO 14001:2004 (Sistem za upravljanje okolišem) i HACCP sistema, koje mu je uruãio Miralem Galijaševiç, premijer Zeniãko-dobojskog kantona, a koji su vrlo znaãajni za dalje poslovanje PP B - Mjesta okusa, ãlanice Grupacije Perutnina Ptuj, koja se ovime obavezala na zadržavanje visokog standarda upravljanja kvalitetom poslovanja. PP B - Mjesto okusa uspješno je odgovorilo na visoke zahtjeve koje postavlja europska i svjetska mesno-prera∂ivaãka industrija te je primilo certifikate ISO 9001:2008 za upravljanja kvalitetom, ISO 14001:2004 za upravljanje okolišem i HACCP sistema, ãime su potvrdili kvalitet organizirane uspostave sistema provedbe i nadzora kvaliteta proizvodnje. Naime, kako su svi slojevi društva zainteresirani za standardizaciju prehrambenih proizvoda, bilo na direktan ili indirektan naãin, poãevši od poljoprivrednih proizvo∂aãa i proizvo∂aãa hrane, preko trgovaca pa sve do potrošaãa, Grupacija Perutnina Ptuj sigurnost hrane i kvalitet poslovanja stavila je u sam vrh ciljeva i prioriteta. Prilikom sveãanog uruãenja certifikata, dr. Roman Glaser, predsjednik uprave i generalni direktor Perutnine Ptuj izjavio je: „Perutnina Ptuj nastoji kontinuirano poboljšati svoj rad te je me∂u prioritetima poslovanja PP B - Mjesta okusa bilo i dobivanje ovih certifikata, a oni su izme∂u ostalog i potvrda da stalno ulažemo u tehnologiju, ljude i proizvode i da je naš sistem standardiziran, sa svjetski jednakim, prepoznatljivim i usporedivim normama. Sve proizvodne kompanije, u sve ãetiri zemlje, rade po me∂unarodnim standardima kvaliteta, sigurnosti i sljedljivosti te posjeduju certifikate ISO 9001, ISO 14001, Licenca EU, HACCP, EFSIS, IFS, BRC Standard i Halal“. Sveãanom uruãenju certifikata prisustvovao je i ambasador Slovenije u BiH, Andrej Grasselli te ãlanovi Vlade Zeniãkodobojskog kantona koji su dali punu podršku kompaniji prilikom uvo∂enja ovih standarda. PP B - Mjesto okusa sa dobivenim certifikatima još jednom je dokazalo kako joj je briga o konstantnom poboljšanju procesa proizvodnje, kvalitetu proizvoda i zadovoljstvu potrošaãa na prvom mjestu te kako je naglasio dr. Glaser, dobivanje ovih certifikata predstavlja još jedan dodatni poticaj da kompanija nastavi slijediti najviše standarde proizvodnje i kvaliteta rada i u buduçnosti. U BiH posluje više kompanija Grupacije Perutnina Ptuj, od kojih PP B - Mjesto okusa ãini jednu od osnova poslovanja. Narednog mjeseca PP B obilježava dvije godine rada te dan kada je postalo mjesto u kojem se proizvodi najpopularnija pileça kobasica u BiH i Europi - POLI. Od samog poãetka rada, ova tvornica opskrbljuje domaçe tržište proizvodima napravljenim od domaçe sirovine i znanjem domaçih uposlenika, kojih ima preko 70. PP B je ostvarila prihod u prošloj godini u iznosu od 9 miliona eura te çe zahvaljujuçi domicilnom integriranom proizvodnom procesu i u okviru njega, sistemu KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost), nastaviti sa uspješnim pozicioniranjem kao najjaãeg proizvo∂aça proizvoda na bazi pileçeg mesa u BiH i regiji. Grupacija Perutnina Ptuj, me∂u rijetkim je kompanijama u svijetu, koja u integriranoj proizvodnji ovladava svim fazama od njive do viljuške, u sistemu KSS - kvalitet, sigurnost, sljedljivost i to na podruãju ãetiri države: Slovenije, BiH, Hrvatske i Srbije. Danas Grupaciju ãini 19 kompanija, koja posluju u sektorima: peradarstvo, poljoprivreda, stoãarstvo, vinarstvo i usluge, a osigurava hranu za više od 22 razliãita tržišta. Trenutno Grupacija zapošljava, ukupno sa kooperantima, preko 4.000 ljudi, dok konsolidirani prihodi u 2009. godini iznose nešto više od 236 miliona eura. Kompanije u procesu certifikacije prolaze kroz vrlo zahtjevan proces prilago∂avanja poslovanja, auditing i standardizaciju prema ISO i HACCP normama, a postupak se odnosi na svaki aspekt poslovanja. Svi zaposleni u kompaniji PP B predano su radili na uvoçenju i implementaciji zahtjeva spomenutih standarda, koji predstavljaju, uz ranije dobiveni Halal certifikat, još jedan korak ka efikasnijem zadovoljavanju zahtjeva, potreba i oãekivanja potrošaãa. Uz prisustvo ãelnika kompanije, te brojnih gostiju i novinara, certifikate je dr. Glaser primio iz ruku premijera Zeniãkodobojskog kantona, Miralema Galijaševiça, koji je izme∂u ostalog izjavio: „Ova kompanija s proizvodnjom je poãela prije PP BEOGRAD Sopstvena maloprodajna mreža U skladu sa strateškim planovima PP Grupe u Srbiji je u toku proces intenzivnog razvoja sopstvene maloprodajne mreže. e-mail: [email protected] D anas maloprodajni lanac Perutnine Ptuj Beograd ãini ukupno trideset i jedan objekat .Objekti su relativno ravnomerno raspore∂eni po teritoriji Republike Srbije i uglavnom su trgovine formata od 20 do 60 kvadratnih metara površine. Dalje pozicioniranje maloprodajnih objekata u što više srpskih gradova i to na najatraktivnijim lokacijama od velike je važnosti sa aspekta formiranja lojalnosti potrošaãa I dugoroãnog jaãanja brendova Perutnine Ptuj u Srbiji. Potrošaãi mogu uživati u kupovini svojih omiljenih Poli proizvoda, PP kobasica i hrenovki kao i tradicionalno dobro prihvaçenih Topiko proizvoda. Strpljivo i ljubazno prodajno osoblje uvek je spremno da potrošaãe posavetuje i pruži im informacije koje im mogu pomoçi da obave najbolju kupovinu. U PP maloprodaji u Srbiji uvek su u toku inetresantne akcijske aktivnosti po ãemu je naša trgovina veç prepoznatljiva na konkurentnom maloprodajnom tržištu. Tako prodavnice, proizvodi i zaposleni u njima svakodnevno grade poverenje lokalnog stanovništva i postaju deo njihovih životnih I potrošaãkih navika. Prepoznatljiva obeležja Grupe Perutnina Ptuj evidentna su u svakom maloprodajnom objektu. To je posebno važno kada je reç o živinskom mesu domaçeg porekla, gde je važno uticati na svest potrošaãa jasnim konceptom I sloganima “Kvalitet koji zaslužujete” i “Proizvedeno u Srbiji”. Sukcesivno širenje mreže maloprodajnih objekata na srpskom tržištu , podrazumeva otvaranje još pedeset novih objekata , pri ãemu bi veç poãetkom 2011. godine bio postignut rast udela sopstvene maloprodaje u ukupnom prometu Perutnine Ptuj Beograd sa trenutnih 10% na 30% . PP maloprodaja çe u Srbiji u narednom periodu biti jedan od najznaãajnijih stubova razvoja kompanije, uveçanja prodaje i jaãanja tržišne pozicije brendova Perutnine Ptuj. PP TOPIKO Članovi društva agrarnih novinara u poseti Topiku Vodeći se činjenicom da se najbolje razume ono što se vidi, članovi Društva agrarnih novinara (DAN) Srbije, krenuli su iz Novog Sada prohladnog februarskog jutra, put Bačke Topole. e-mail: [email protected] C ilj putovanja bio je Topiko - najveçi proizvo∂aã proizvoda od živinskog mesa u Srbiji i ujedno najmla∂a ãlanica Grupacije Perutnina Ptuj. Putovanje, koje je trajalo nešto više od sat vremena, novinari su iskoristili za uživanje u prelepim pejzažima Vojvodine i za malo jutarnjeg opuštanja pred posetu. Ovo je prva organizovana poseta DAN-a Topiku, kako bi se novinari mogli iz prve ruke upoznati sa preduzeçem, praksom uzgoja živine, standardima koji se primenjuju u uzgoju, kontrolom i sistemom bezbednosti. U Baãkoj Topoli novinare je doãekalo rukovodstvo preduzeça, na ãelu sa Francom âelanom, direktorom Topika, dr. Dragan Miliç, direktor žive proizvodnje u Topiku i Petar åuk, direktor Tehnoopreme. Zajedniãko druženje poãelo je degustacijom jela od mesa živine sa oznakom Topika i PP, koja su napravila „ukusan“ uvod u posetu. Zato, na konferenciji za novinare, koja je upriliãena nakon degustacije, novinarima nije bilo potrebno objašanjavati kakav kvalitet i okus Topiko nudi. Na konfereciji novinari su se upoznali sa do sada realizovanim investicijama, ali i onim buduçim, koje çe obezbediti da Topiko preuzme primat kao najjaãi proizvo∂aã i uzgajivaã živinskog mesa na podruãju Srbije. Imali su priliku ãuti i to da u celom sistemu Topika trenutno je zaposleno 874 radnika, od toga 100 kod kooperanta, da se najviše investiralo na obezbe∂enju osnovnih veterinarsko-sanitarnih i higijenskih uslova kako bi se ponovo dobio izvozni broj i sertifikovao HACCP i HALAL standard, koji je uspešno i dobiven te da çe ukupno u investicije u Topiku biti uloženo 50 miliona evra. Novinari su imali priliku posetiti jednu od tovnih farmi Topika, u Vajskoj kod Baãa, ãija rekonstrukcija u vreme posete još uvek nije bila završena pa su gosti mogli videti kako je farma izgledala pre i kako izgleda posle rekonstrukcije. Kako su biosigurnost i higijenski uslovi važna poruka sa farmi Topika, cela grupa obišla je farmu obuãena u plastiãne ogrtaãe i navlake za obuçu. Vodiãi na farmi objasnili su novinarima šta se doga∂a na farmi kao dio svakodnevne rutine kako bi bili sigurni da se najbolje meso dostavlja potrošaãima. Objasnili su proizvodni ciklus za tovne piliçe, ishranu i uslove u nastambama. Za novinare, poseta Vajskoj, bila je jedinstvena prilika da posete stvarnu farmu za uzgoj živine i na direktan naãin se upoznaju sa njenim radom. Veliku zainteresovanost novinara, direktor âelan ocenio je reãima: „S obzirom da su novinari posrednici izme∂u proizvo∂aãa i potrošaãa, što su više informisani, to bolje za Topiko. oduševio posjetioce salona okusa u Sarajevu Međunarodni salon okusa “FINEWINE & GOODFOOD SALON” održan je u Sarajevu 31. marta i 01. aprila 2010. godine, pod pokroviteljstvom Slow Food conviviuma Sarajevo i pod počasnim pokroviteljstvom Ambasade Republike Slovenije. e-mail: [email protected] ski kor, poslovni partneri i drugi gosti Salona okusa, imali su priliku uživati u vrhunskim vinima Ptujskog podruma. Izuzetne arome vo∂a, vina boje sunca i eksplozije okusa u ustima, oduševile su sve koji su probali vrsna vina Pullus te je njegova aroma dodatno zaãinila zanimljivu veãer. N a manifestaciji predstavili su se najbolji proizvo∂aãi vina, sira i ostalih delicija iz zemlje i regiona, a me∂u njima i Vino Pullus, kao zlatni sponzor. Na prijemu, koji je organizirala Ambasada Slovenije u BiH, diplomat- U okviru Salona održan je niz radionica, na kojima su se svi posjetioci Salona mogli nauãiti nešto više o vinima i hrani te upoznati se sa pojmom “slow food”, što znaãi svjestan izbor namirnica i njihovo pažljivo pripremanje, ãuvanje recepata i namirnica koje su koristile naše bake, briga za oãuvanje autohtonih sorti voça, povrça, mesa, mlijeãnih prera∂evina, te hedonistiãki pristup uživanja u hrani. Najsavremenija tehnologija koja se koristi u uzgoju živine svakog novinara je impresionirala, ali i uverila da ona garantuje finalne proizvode najvišeg kvaliteta koji zadovoljavaju standarde potrošaãa na srpskom tržištu. U deset objekata obezbe∂en je moderan uzgoj živine, uz kompletnu kontrolu temperature, vlažnosti zraka, osvetljenosti prostorija i ishrane životinja, a celi proces se proverava labaratorijski. Ono što je na novinare ostavilo poseban utisak je briga i pažnja zaposlenika prema zdravlju i dobrobiti životinja, ali i velika ljubav i predanost prema poslu. Poseta farmi, svež zrak i dobro društvo bili su dobra priprema za zajedniãki ruãak. Novinari DAN-a su uživali u gastronskomskoj ponudi jela koja su pripremljena od mesa živine uzgojene upravo na jednoj od farmi Topika i još jednom uverili se i u kvalitet finalnih proizvoda sa oznakom Perutnine Ptuj. Na kraju zajedniãkog druženja, u svoje ime i u ime kolega, domaçinima se zahvalio Branko Krstin, predsednik DAN-a reãima: „Prezentacija rada i prakse uzgoja živine i spremnost domaçina da odgovore na sva novinarska pitanja i dileme izuzetno je korisna za sve uãesnike posete i izgradnju poverenja u sistem uzgoja i kvalitet proizvoda Topika i Perutnine Ptuj. Nadamo nekom novom susretu, bilo u Sloveniji, Srbiji, BiH..., jer uvek smo spremni da nešto novo vidimo i nauãimo što možemo preneti potrošaãima. “ Poli i bezbednost dece u saobračaju U prostorijama dečije ustanove “Jovan Jovanovič Zmaj“, početkom marta 2010. godine Perutnina Ptuj Beograd realizovala je akciju “Poli i bezbednost u saobračaju“. e-mail: [email protected] C ilj akcije bio je predstavljanje osnovnih pravila u saobraçaju koja su važna za bezbednost dece, kao glavne teme Poli kalendara za 2010. godinu. Deca uzrasta izme∂u tri i dvanaest godina iz svih sedam ustanova “Centra za zaštitu odojãadi, dece i omladine“ iz Beograda dobila su na poklon Poli kalendar, nakon ãega je organizovana predstava na datu temu. Celu akciju Perutnine Ptuj svestrano je podržalo Ministarstvo unutrašnjih poslova Srbije preko svojih zaposlenih, koji su pored glavnih likova Poli i Pipi duge ãarape uãestvovali u predstavi kao saobraçajni policajci. Kako bi deca na što bolji naãin prihvatila osnovna pravila koja su važna za njihovu bezbednost, ona su predstavljena na zabavan i humoristiãan naãin kroz priãu o Poli koja zajedno sa Pipi dugom ãarapom kreçe u avanturu. Znamo kakva je Pipi duga ãarapa, pomalo neposlušna devojãica, ali svima draga. Kao i sva deca i ona obožava Poli, svoju omiljenu pileçu kobasicu. Dok su se šetale gradom i ludo se zabavljale, Pipi je napravila jednu strašnu i opasnu grešku. Pokušala je da pre∂e ulicu nepropisno, dok je na semaforu sijalo crveno svetlo za pešake, iako ju je Poli upozorila da to nikako ne radi. Me∂utim, to su sve videla dva policajca koja su odmah reagovala i upozorila Pipi. Dok je pretrãavala ulicu, Poli joj je ispala iz džepa, ali na sreçu jedan od policajaca ju je našao. Rešio je da joj vrati Poli pod uslovom da prvo sva pravila nauãi i savlada. I tako je Pipi zajedno sa Poli, policajcima i decom koja su gledala predstavu, morala da reši razne situacije i dileme. Na kraju, ona je nauãila kako da bude bezbedna u saobraçaju. Mnogo zanimljivih scena i dobrog raspoloženja ispunjenog deãijim osmesima obeležilo je ovaj doga∂aj. Kako bi na kraju akcije doživljaj bio potpun, sva deca su uživala u svojim omiljenim Poli proizvodima zajedno sa svojim vaspitaãima i ostalim uãesnicima. Poli je još jednom pokazala koliko je u svakom smislu i na svaki naãin bezbedna za one najmla∂e koji su joj najvažniji. % NA PTUJU SMO USPEŠNO PREGNALI ZIMO Kurentovanje presežkov 50. Kurentovanje, ki bojše nea more biti, je na Ptuj privabilo več kot 200.000 obiskovalcev, navdušenih nad ptujskimi okusi e-mail: [email protected] K & onzorcij Kurent, ãigar ustanovitveni ãlan je poleg Mestne obãine Ptuj in Term Ptuj tudi Perutnina Ptuj, je letos organiziral jubilejno in okroglo 50. KURENTOVANJE na Ptuju in v dobrih dveh tednih na mestne trge in ulice privabil veã kot 200.000 obiskovalcev, ki so navdušeni spremljali pustne dogodke in ekskluzivne etnografske zgodbe najstarejšega mesta v Sloveniji. Cilj, da bi Ptuj postal osrednji etnografski festival na svetu, je tako vedno bolj uresniãen, s ãimer bi še bolj kot zdaj v svet ponesli ptujske okuse in ptujsko dobro voljo. Najbolj nore zabave v karnevalskem šotoru in pestro etnografsko dogajanje so na Ptuju zaznamovali prvo polovico februarja še malo bolj, kot je bilo to v navadi v zadnji 50 letih. Mestne trgi in ulice so gostile pisane pustne maske, karnevalska dvorana je bila središãe norih zabav, ki so se širile po številnih lokalnih in drugih prireditvenih prostorih na Ptuju. In kaj je bil poleg veselja najbolj oãiten povezovalni element? Ptujski okus in izvrstna kulinarika Perutnine Ptuj, oplemenitena z vini Ptujske kleti. 10.000 litrov vin iz Ptujske kleti za žejna grla na pustovanju Samo v karnevalski dvorani, kjer so nastopile velike glasbene zvezde iz Slo- venije in od drugod, je v ãasu 5. KURENTOVANJA 10.000 litrov plemenite ptujske kapljice iz Ptujske kleti, med katerimi je bilo najveã Haložana, hladilo grla številnih obiskovalcev in zabav željnih. Je pa letošnje KURENTOVANJE postreglo še s posebno kulinariãno zvezdo, ki je v lanskem letu praznovala 35. rojstni dan. Ptujska in ostala mladina je doživela nepozaben veãer pod pokroviteljstvom pišãanãje klobase številka ena v Evropi - priljubljene POLI. Na POLI ŽURU, ki je s ponosom nosil ime svoje pokroviteljice, so najmlajši rajali v spremstvu staršev, zabavala pa jih je skupina âuki, ki je obiskovalce razvnela do vrelišãa. Sreãanje in zabavo je popestril tudi ribiã Pepe, ki je z veseljem risal razliãne karikature ter se slikal s skoraj vsemi otroki, med katerimi ni bilo opaziti nobenega, ki ne bi bil našemljen. Navdušenje obiskovalcev je bilo tolikšno, da sta Ptuj in karnevalska dvorana komaj sprejela vse obiskovalce, o ãemer je priãala tudi dolga kolona parkiranih vozil. âuki in Pepe sta dodobra razgrela mlade in malo manj mlade obiskovalce, ki so domov odšli polni nadvse pozitivnih vtisov in še bolj kot po navadi navdušeni nad POLI. Kulinarična podpora velikemu dogodku Sicer pa so tako izvrstna in slastna živila iz Perutnine Ptuj ter žlahtna kapljica iz Ptujske kleti dodobra zaznamovala KURENTOVANJE in skupaj z vsemi preteklimi leti doloãila visoke standarde kulinariãne podpore dogodkom vrhunske kakovosti. V vseh pustnih dneh je Ptuj skupaj z izvajalci dogajanja in še posebej s kulinariko dokazal, da je vreden primata osrednjega pustnega dogajanja v Sloveniji in da bo v prihodnosti resniãno postal najveãji evropski etnografski festival. Prvi na ãelu piscev letošnje pustne dedišãine je bil letošnji princ karnevala deželni glavar Milan Senãar Plemeniti Bernard Ptujski, ki je dostojno opravljal svojo protokolarno nalogo - predstavljati KURENTOVANJE in zagotavljati njegovo skladnost z veãstoletnim izroãilom preganjanja slabega in sprejemanja dobrega. Ob vrnitvi oblasti na koncu KURENTOVANJA pa je bil razdvojen med žalost in veselje, saj je po svojem izredno uspešnem mandatu na ãelu Ptuja moral vrniti mestne kljuãe izvoljenemu županu. Na Ptuju smo v ãasu letošnjega pusta gostili veliko eminentnih gostov, ki so naše kraje zapustili nasmejanih ust zaradi vsega skupaj - pestrega dogajanja in uživanja v okusih. Koristi, ki jih je zaradi dogajanja pridobilo mesto in z njim tudi organizatorji zaradi vladavine pusta, so zatorej neizmerne in jih ne moremo zajeti v nekaj številk. O rezultatih prizadevanj organizatorjev in izvajalcev priãa rekorden obisk, saj je Ptuj in okolico v ãasu KURENTOVANJA obiskalo 200.000 ljudi, 3.500 jih je nastopilo v pustni povorki in z zvonci je poskakovalo veã kot 700 kurentov. 50. KURENTOVANJE KURENTOVANJE presežkov • 3.500 nastopajoãih v maskah na mednarodni povorki, • veã kot 700 kurentov, • 60.000 obiskovalcev na pustno nedeljo • kar 200.000 obiskovalcev v vseh 11 dneh KURENTOVANJA. OBARIJADA 2010 Dobrodelno-kulinarična prireditev Na dvorišču Ptujske kleti je prvo pustno soboto na veliko vrelo. In na veliko snežilo. Kot da prihaja na obisk sama Snežna kraljica. Pa ni prišla. Pregnala jo je toplota izpod kotličkov z brbotajočo obaro in dobro vzdušje obiskovalcev in kuharjev. e-mail: [email protected] O biskovalci so imeli priložnost doživeti pravo kulinariãno izkušnjo, saj nobena obara ni ostala v kotlu. Pojedlo se je vse do zadnje žlice. Za dobro voljo pa je bil kriv tudi Haložan, ki je s svojo vsebino priãaral nasmeh na ohlajena lica tako da je bil mraz hitro pozabljen… Pod okriljem Lions kluba Ptuj je tako potekala že 5. humanitarna, kulinariãna in družabna prireditev Obarijada 2010. Dvaindvajset ekip, med njimi tudi ekipa Perutnine Ptuj, se je pomerilo v kuhanju pišãanãje obare, ki jo je ob koncu ocenila strokovna komisija v sestavi: Dr. Marko Volk - predsednik, Dr. Roman Glaser, Mag. Danilo Toplek, Brigita Selinšek, Stanislav Brodnjak in Dejan Židanik. Letos si je zmagovalno obaro prikuhal Talum, da drugo mesto so se uvrstili ãlani ekipe iz DIW servisa, tretje mesto je zasedla Špedicija Goja. V netekmovalnem delu sta bili v gostih tudi tudi ekipi lionsov iz Madžarske in Varaždina. Madžari so dokazali, da je pišãanãja obara lahko prav vražja jed. Zmagovalna ekipa iz Taluma Kot vsako leto je bil osrednji cilj dogajanja dobrodelne narave. Vse ekipe, ki so kuhale, so bile hkrati tudi donatorke projekta. Med donatorje pa so se vpisali tudi obiskovalci, ki so v skrinjice z napisom »Drobiž za obliž« darovali kar precej prostovoljnih prispevkov. Strateški Marketing ODLIČNA PROMOCIJA Otroci rajali na Poli žuru e-mail: [email protected] P oli žur, ki smo ga letos organizirali 11. februarja v sklopu jubilejnega 50. Kurentovanja in pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in blagovne znamke Poli, je privabil veã kot 4.000 rajanja željnih otrok in njihovih staršev. Karnevalska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotiãka, celo premajhna za vse željne obiskovalce Poli žura. Najmlajši ljubitelji Polija iz Ptuja in širše okolice so rajali v spremstvu staršev, zabavala pa jih je skupina Čuki, ki je najmlajše obiskovalce razvnela do vrelišãa. Zabavo sta popestrila tudi Magic Avgustino, ki je skozi igro, animacijo in ãarovnije zabaval otroke ter ribiã Pepe, ki je risal razliãne karikature in se slikal s skoraj vsemi otroci, med katerimi ni bilo opaziti nobenega, ki ne bi bil našemljen. V ãasu Poli žura so obiskovalci degustirali Poli pašteto ter prejeli kupon za brezplaãen prevzem Poli paštete v maloprodajnih poslovalnicah Perutnine Ptuj. Poli žur je odliãna promocija tako za Perutnino Ptuj kot blagovno znamko Poli. Poli žur, zabava za otroke, je presegel vsa priãakovanja. Zato se že veselimo naslednjega Poli žura v sklopu Kurentovanja v letu 2011. KARNEVALSKA POVORKA Poli sloni najštevilčnejša skupina e-mail: [email protected] V letošnji pustni povorki, ki se je odvijala po ptujskih ulicah 14. februarja smo sodelovali tudi Poli sloni iz Perutnine Ptuj. Bili smo najštevilãnejša skupina letošnjega karnevala. Šteli smo kar 175 slonov. Ideja za nastanek skupine je nastala v povezavi z novim izdelkom Poli pašteto. Slon se namreã od lanske jeseni pojavlja v vseh komunikacijskih sporoãilih za novi izdelek Poli pašteta. Poli sloni smo bili najbolj opazna skupina v povorki, komentarji s strani obiskovalcev so bili zelo pozitivni, kot npr. ‘’prva nagrada jim ne uide’’. Vendar žal med nagrajenci nismo bili. Pravilo v sklopu ocenjevanja je bilo, da skupina, ki sodeluje pod okriljem podjetja, ki je sponzor 50. kurentovanja se ne uvršãa v tekmovalni del ocenjevanja udeleženih skupin v povorki. Kljub temu smo z udeležbo v 50. karnevalski povorki obeležili dogodek, ki nam bo vsem ostal v najlepšem spominu. Splaãalo se je sodelovati. Od Perutnine Ptuj in blagovne znamke Poli in se to priãakuje. Poli sloni smo bili odliãna promocija za blagovno znamko Poli in novi izdelek Poli pašteta. Obiskovalce pustne povorke so Poli sloni obdarili s kuponãki za brezplaãen prevzem Poli paštete v maloprodajnih enotah Perutnine Ptuj. ' 19 . S LO V E N S K I O G L A Š E VA L S K I F E S T I VA L Veliki zmagovalci Na 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu je oglaševalska akcija ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté'' prejela 3 velike nagrade, 1 zlato priznanje in 4 uvrstitve v ožji izbor. e-mail: [email protected] 19. SOF se je sklenil s slovesno podelitvijo nagrad. Žirija je pri ocenjevanju prijavljenih del presojala relevantnost dela, v okviru te pa sveže, nenavadne in drugaãne pristope k oglaševanju. A gencije, produkcijske hiše in oglaševalci so v tekmovalni del 19. Slovenskega oglaševalskega festivala, ki je potekal med 24. in 26. marcem v Portorožu, skupno prijavili 506 del. Med prijavljenimi in nagrajenimi deli je bila tudi oglaševalska akcija ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté'', ki smo jo zasnovali skupaj z oglaševalsko agencijo Futura DDB. Na vsakoletni paradi kreativnosti oglaševanja se izbirajo najboljše oglaševalske rešitve in predstavi celosten pregled dogajanja na oglaševalskem prizorišãu. Slovenski oglaševalski festival - SOF nagrajuje in spodbuja ustvarjalnost in podjetnost ter prinaša nova znanja. Spremljajoãi strokovni program predstavlja pomemben prispevek k izobraževanju, izmenjavi mnenj in vzpostavljanju meril najboljše prakse v dejavnosti oglaševanja ter tako vzpodbuja razvoj stroke v skladu z globalnimi trendi. Razmere v preteklem letu so dodobra premešale stanje na trgih in tudi trg tržnega komuniciranja ni bil izjema. Spremenile so se nakupne navade potrošnikov, posledica pa so novi in drugaãni naãini razmišljanja o marketinških in oglaševalskih praksah. Kako torej zadovoljiti novega potrošnika? Na letošnjem festivalu smo spregovorili o novih dejstvih, spoznanjih in izkušnjah, ki nam jih je prinesla nova gospodarska situacija, pregledali smo konkretne domaãe in tuje primere, ki nam bodo pomagali razmišljati o perspektivah in iskati nove priložnosti. V dveh dneh so se poleg številnih zanimivih predavanj in vzporednih sekcij zvrstile tri zanimive osrednje razprave: agencijska, medijska in oglaševalska. V agencijski razpravi so sodelovali direktorji veãjih agencij, ki so predstavili svoje poglede na upravljanje oglaševalske in agencijske prihodnosti. V medijski razpravi so direktorji medijev razpravljali o spreminjanju medijskega prostora in oglaševalski prihodnosti medijev. V oglaševalski debati so marketinški direktorji pomembnejših oglaševalcev govorili o tem kdo bo spremenil koga – kriza oglaševalce ali obratno. Najveãkrat nagrajena komunikacijska akcija na letošnjem 19. SOF-u je bila oglaševalska akcija ''Zaposlili smo slona'', ki smo jo komunicirali ob uvedbi novega izdelka Poli paté. Odlikujejo jo: • Najveãja Grand prix nagrada na festivalu za celostno oglaševalsko akcijo ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté'' • Grand prix nagrada za radijski oglas ''Je šla Poli ãez cesto'' • Grand prix nagrada za embalažo ''Poli paté'' • Zlato priznanje za televizijski oglas ''Zaposlili smo slona za izdelek Poli paté'' • Spletna stran, spletna igrica, slonãki na pustovanju ter prvoaprilska šala pa uvrstitev v ožji izbor nagrajevanja. Izvirni, prepoznavni ter izstopajoãi komunikacijski akciji ''Zaposlili smo slona'' za izdelek Poli paté in Zaãetnik/Ekspert za Poli Snack sta nas popeljali tudi v zakljuãni krog izbora za priznanje oglaševalec leta 2009. Za omenjeni naslov se je potegovalo v zakljuãnem krogu pet finalistov: Ljubljanske mlekarne, Perutnina Ptuj, Mercator, Si.mobil in Zavarovalnica triglav. Med omenjenimi finalisti so najveãmožnosti za naziv oglaševalca leta pripisovali podjetjema Ljubljanske mlekarne in Perutnina Ptuj. In prav omenjeni podjetji sta bili v tesnem boju za omenjeni naziv, ki ga na vsakoletnem SOF-u podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica. Naziv oglaševalca leta na 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu so prejele Ljubljanske mlekarne. Ljubljanske mle- karne so si naziv oglaševalca leta po mnenju Slovenske oglaševalske zbornice prislužile predvsem z inovativnimi pristopi pri komuniciranju, domišljenimi in strokovno podprtimi akcijami, ki so spremljale uvedbo novih izdelkov, konsistentnim upravljanjem blagovnih znamk in pogumom pri odloãanju za novosti. Med trženjskimi akcijami Ljubljanskih mlekarn je žirija izpostavila 35-metrsko banjico sladoleda ob 35. obletnici izdelovanja sladoleda Planica, kravo Meri, ki je tudi s pomoãjo digitalnega komuniciranja postala ambasadorka blagovne znamke SMUthie, in avtobus, oblikovan v skladišãe sladoledov Maxim premium. Kljub temu, da nam je za las ušel naziv oglaševalec leta 2009 lahko zakljuãimo, da je naš novi sodelavec na 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu skupaj z vsemi nami in oglaševalsko agencijo Futura DDB opravil dobro delo in ponovno poteptal konkurenco. Iskrene ãestitke! Grand prix nagrada za celotno oglaševalsko akcijo Poli paté – Zaposlili smo slona. Nagrado je v imenu Perutnine Ptuj prevzela mag. Tina Vukasoviã, vodja blagovne znamke Poli. V imenu agencije Futura sta nagrado prevzela Andraž Filaã, art direktor in Sašo Petek, tekstopisec. Nova internet stranica www.perutnina.com e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj – Pipo ima novu, redizajniranu internet stranicu koja je u potpunosti zaživjela 25.3.2010.. Nova internet stranica na moderan naãin predstavlja Skupinu Perutnina Ptuj i proizvode koje svakodnevno proizvodimo. Meni za komuniciranje jednostavno je oblikovan tako da korisnik vrlo lagano i brzo može pronaçi sve što ga zanima pa i više od toga. Internet stranica Perutnine Ptuj – Pipo u potpunosti je u znaku tržne strategije Prirodno fit. Suvremeni naãin življenja koji naglašava zdravlje, slobodno vrijeme, aktivnosti i odliãan okus u svim aspektima, tako je izrazit da veç kada otvorite stranicu osjeçate prirodnu pozitivnost vrijednosti koje stvaramo i zagovaramo u Skupini Perutnina Ptuj. Prva stvar koju çete opaziti na internet stra- nici je slasni picek ili trenutno „vruça“ Poli pate ili nasmijani obrazi koji uživaju u izvrsnim jelima. Sve to su poruke koje želimo i možemo posredovati našim potrošaãima, poslovnim partnerima, zaposlenicima i svima koje zanima ukusna, zdrava, sigurna i kvalitetna hrana Perutnine Ptuj – Pipo. Tu su i informacije o Skupini Perutnina Ptuj koja je kvalitetnim radom i jasnom vizijom uãvrstila svoj primat u regiji. Najveçi dio stranica www.perutnina.com namijenjen je promociji i komuniciranju. Glavni navigacijski meni Navigacijski meni je podijeljen u ãetiri grupe: Za tanjur, Recepti, Živimo zdravo te Aktualno i zabavno. U sklopu menia Za Tanjur su informacije o linijama proizvoda Prirodno fit, Poli i Slim&fit, u Receptima su savjeti za pripremu izvrsnih jela, u Živimo zdravo možete pronaçi brojne korisne informacije o zdravstvenim osobinama pileçeg mesa te savje- te za njegovo ãuvanje i pripremu, a u sklopu Aktualno i zabavno su razliãite novosti i nagradne igre Perutnine Ptuj – Pipo âakovec te materijali o svim medijskim promocijama Prirodno fit, Poli i Slim&fit. Korporativni meni Iznad glavnog menia je tzv. sekundarni meni s informacijama o Skupini Perutnina Ptuj. U meniu Skupina Perutnina Ptuj možete pronaçi sve korporativne informacije od kontakta do strateških ciljeva Društva. Posebni dio namijenjen je komuniciranju s medijima gdje su na raspolaganju aplikacije i sadržaji za suradnju s tzv. sedmom silom. Korisnici stranica Nova stranica može postati Vaša stalna pratiteljica u potrazi za idejom za ruãak, veãeru ili užinu, za informacijama o postupanju s pileçim mesom i jelima od pileçeg mesa ili pak da, onako iz zabave, „prosurfate“ po novostima iz Perutnine Ptuj - Pipo. Za svaki dan i za svakoga….. Strateški Marketing NOVI PROIZVOD PERUTNINE PTUJ – PIPO D.O.O. ČAKOVEC Kebab DÖNER e-mail: [email protected] P ERUTNINA PTUJ - PIPO d.o.o âakovec je tvrtka kojoj je osnovna djelatnost proizvodnja pileçeg mesa i mesnih prera∂evina u zaokruženom vlastitom proizvodni ciklusu od proizvodnje jednodnevnih piliça, vlastitog tova brojlera, proizvodnje krmne smjese, klaonice i proizvodnje pileçeg mesa i mesnih prera∂evina do vlastite maloprodajne i distribucijske mreže kojom doprema svoje proizvode do krajnjih kupaca. Perutnina Ptuj - Pipo d.o.o. âakovec svoje poslanstvo prepoznaje u opskrbi potrošaãa kvalitetnim, sigurnim i ukusnim pileçim mesom i prera∂evinama. Tehnološki proces provodi se po najstrožim zdravstvenim i sigurnosnim standardima te pod potpunim nadzorom svakog koraka uzgojnoga i prera∂ivaãkoga procesa. KARTICA PROIZVODA Proizvod Šifra Kod proizvoda Neto-masa pakiranja Temperatura ãuvanja KEBAB DÖNER 5 kg KEBAB DÖNER 15 kg 12075 12076 12077 3850220120753 3850220120760 3850220120777 5 10 15 ãuvati na temperaturi nižoj od -18°C Rok upotrebe Naãin pakiranja KEBAB DÖNER 10 kg 180 dana od datuma proizvodnje strech folija + etiketa s deklaracijom U proizvodnom asortimanu imamo novi proizvod i želja nam je da KEBAB DÖNER prona∂e svoje mjesto u svim restoranima i fast foodovima Republike Hrvatske i Europe. Što je KEBAB? To je poznato tradicionalno jelo Srednjeg istoka i sve popularnija brza, ali kvalitetna hrana i u cijeloj Europi. Priprema se od raznih vrsta mesa: janjetine, govedine, svinjetine i peradi. KEBAB PERUTNINE PTUJ – PIPO d.o.o. ČAKOVEC NA HRVATSKOM ŠTANDU U BERLINU Na ovogodišnjem najveçem europskom me∂unarodnom Sajmu hrane i poljoprivrede „Zelenom tjednu“ u Berlinu, Perutnina Ptuj – Pipo âakovec Europi je predstavila svoj novi proizvod: Kebab Döner. Cilj sudjelovanja na Zelenom tjednu u Berlinu bio je sklapanje novih poslova s njemaãkim, ali i europskim partnerima. Istraživanjem tržišta i ponude kebaba u RH, došli smo do zakljuãka da u ponudi nema Kebaba od pileçeg mesa domaçeg, hrvatskog podrijetla. Što je KEBAB DÖNER? Kebab Döner je proizvod od visokokvalitetnog pileçeg mesa kontroliranog podrijetla. Meso (pileçi file i otkošteni pileçi batak sa zabatkom) je marinirano, zaãinjeno, termiãki neobra∂eno i pripremljeno za peãenje. Kebab Döner Perutnine Ptuj – Pipo d.o.o. âakovec je duboko smrznuti proizvod. Poli P oli P Paté ponovno u medijima ee-mail: e-m maaill: m [email protected] mile mi le Poli ppate Poli Po atee jje i u 2010. godini pronašla „svoje mjesto pod suncem“ at u hr hrvatskim rvvatski kim mm medijima. Sada kao NAJpileça pašteta u Hrvatskoj. JJer Je er PPolii pa pate atee jje pašteta proizvedena prema najvišim standardima kvalitete i, dduboko du ubookoo u src srcu, rc tipiãna predstavnica obitelji Poli. Namijenjena Na N am mijennjeena je svim ljubiteljima Polija: mladima, starima i onima izme∂u. Poli P oli pa pate atee je je: svježa, svje j ža, nnesterilizirana pašteta • sv ssadrži d žži ddvostruko dr v viši udio pileçeg mesa od konkurencije (60%) • sa agana gana je pašteta s nižim sadržajem masti i kalorija (225 kcal) • aag njezina njez ezina iinovativna ambalaža Vam omoguçava ponovno zatvaranje • nj upotrebu paštete. i vvišednevnu išeedne iš nedžment. Podroãji selekcije in genetike sta se razvijali s pomoãjo prehrane perutnine. Vseeno pa je imel napredek v prehrani povezavo z genetiko in bo tako tudi v bodoãe ostalo? Za odgovor na to vprašanje je potrebno pregledati zgodovino prehrane in se osredotoãiti na bodoãnost. Kaj se je na področju prehrane perutnine spremenilo v zadnjih 50 letih? Zanimivosti iz sveta e-mail: [email protected] PREHRANA PERUTNINE ZAHTEVA DANES VIŠJE STANDARDE [email protected] P rehrana perutnine ima bogato in uspešno zgodovino, upoštevajoã raznolikost surovin, naãine izdelave krme s pomoãjo razliãnih tehnologij, zagotavljanje hranil za optimalno proizvodnjo, kar je omogoãilo izkoristiti napredek v genetskem potencialu perutnine. V zadnjih 25 letih je bila prehrana perutnine osredotoãena na uãinkovitost proizvodnje. Danes pa si prizadevajo, da bi poveãali do skrajnosti biološke in ekonomske možnosti. V naslednjih 25 letih pa se bo prehrana perutnine osredotoãila na uãinkovitost proizvodnje, varno prehrano, nadzor okolja in blagor živali. Standardi perutnine so se spreminjali z leti. Tako je leta 1957, 42 dni star pišãanec brojler tehtal 540 gr ob konverziji krme 2.35 kg/kg. Danes pa pišãanec brojler pri isti starosti dosega maso 2.8 kg, pri konverziji pod 1.7 kg/kg. V zadnjih 50 letih se niso spreminjale samo telesne mase perutnine, temveã se je spreminjala tudi konformacija. Podobne spremembe so se dogajale tudi pri puranih. Na primer leta 1966 je v 18. tednu starosti puran tehtal 8 kg, ob konverziji krme 3.0 kg/kg, danes pa pri isti starosti puran doseže maso ãez 19 kg in konverziji krme pod 2.55 kg/kg. Enako so se spremenili rezultati pri nesnicah. Zadnjih 50 let se je poveãalo število jajc po kokoši za 64%, masa jajc po kokoši za 83%, konzumacija krme po znešenem jajcu pa se je znižala za 20%. Nenavaden napredek Kaj je prispevalo k nenavadnemu napredku pri proizvodnji perutnine? Po mnenju in raziskavah avtorja Dr. G. Havensteina, iz državne univerze North Carolina State University, je 85-90 % sprememb prirastov pri rejah brojlerjev in puranov, v zadnjih 50 letih, povezano s selekcijo genetike in samo 10-15% napredka je vezano na prehrano in me- Med leti 1950 in 1960 je bil na podroãju prehrane perutnine glavni poudarek na uporabo vitaminov in mineralov v krmilih in njihova vsebnost v surovinah. Med leti 1970 in 1980 je bil poudarek na vsebnosti amino kislin v surovinah in njihovih potrebah ter prebavljivosti amino kislin pri perutnini. Tudi determinacija mikotoksinov in doloãanje toleranc je bila doloãena. Prav tako razvoj in prednosti uporabe nutritivnih antibiotikov in kokcidiostatikov, je aktivno sodeloval v tem ãasu. Med leti 1980 in 1990 je sledil razvoj na podroãju prehrane perutnine z vkluãitvijo raãunalniške tehnologije in doloãanjem najnižjih cen in sestave s prepreãevanjem vkljuãitve anti-nutrcijskih komponent hrane. Vkljuãevali so se tudi encimi, z uporabo idealnih beljakovin in sestavo krme, s prebavljivimi surovinami ter možnostjo absorbcije in uporabe hranil. Med leti 1990 do danes pa se veja prehrane perutnine dosti bolj povezuje z drugimi znanstvenimi disciplinami. Danes perutninski nutricionist mora sodelovati z okoljskim menedžmentom, upoštevati metabolne in fiziološke stresne faktorje, uãinke prehrane na presnovo in kvaliteto proizvodov, imunologijo in stanje ãrevesja. Prihaja več inovativnosti Prihajajo veliãastni dnevi prehrane perutnine? Verjetno prihajajo. Pojavljajo se številne nove inovacije, ki bodo v bodoãnosti spremenile prehranjevanje perutnine in zdravje perutnine. Peter Druckner, ki je avtor priroãnika » Splošna raba v managementu« je napovedal, da so ob pomanjkanju, ekonomske spremembe sredstvo za izboljšave na podroãju ãloveških virov in primernost perutninske prehrane v bodoãnosti. Naš svet se sooãa s številnimi spremembami potrošnikovim zaupanjem, zagotavljanjem varne hrane, blagovno menjavo in informacijsko tehnologijo. V naslednjih petindvajsetih letih se bodo pojavili novi nizi v seriji. Potrebno je sprejeti izzive, ki so ostali od perutninarske industrije, za prvi vir prehranskih proteinov potrebnih za rast in razvoj svetovne populacije. Za ãasa naslednjih petindvajsetih let se bo prehrana perutnine povezala z naslednjimi inovacijami: • Raãunalniško znanje za optimiranje prehrane in programe prehranjevanja. • Nadomešãanje krmnih sestavin in višanje prehranske vrednosti s pomoãjo encimov. • Prilagajanje ãrevesnega ekosistema s pomoãjo prehranskih krmnih aditivov (dodatkov). . • Poznavanje prehrane in tehnologijo proizvodnje krme. • Perinatalna prehrana in epigenetsko programiranje. Računalniško znanje Znanje o prehrani perutnine je podprto s številnimi referencami. Želja pa je, da bi vsi to znanje prenesli v prakso. Seveda se isti trend priãakuje v naslednjih petindvajsetih letih. Zahvaljujoã razvoju raãunalniške tehnologije in prenosu managementa v prehrano perutnine, se danes poudarja ta pristop. Mehanski in empiriãni modeli so razvijali in stimulirali proizvodnjo perutnine in optimirali prehrambene potrebe. Takšne modele želimo v bodoãnosti posodobiti z uporabo novih poskusnih podatkov, da bi razvili optimalni prehrambeni program za komercionalno rejo perutnine. Priporoãa se uporaba številnih programov iz drugih industrij, kjer bi se uporabil optimalni ekonomski uãinek. Znanje raãunalništva želi vkljuãiti še podatke o vsebnosti in analitiki, pri ãemer so vkljuãene tehniãna znanja in bioinformacija, metaboliãne analize in holo analize. Bioinformacija vkljuãuje razširjenost in poznavanje prehrane perutnine, z aplikacijami kot so: analiza sekvenc genov, merjenje biološke razširjenosti in sistemov v biologiji, izrazito analizo genov, izrazito analizo proteinov in metaboliãno analizo. Celovita analiza je analiza podatkov, od številnih analiz iz razliãnih poizkusov, ki so okvantificirani v razliãnih okvirih, v spremenjeni genetiki, kronologiji, okolju, geografiji, upravljanju, prehrambenih sestavinah in razliãnih prehrambenih vrednostih. Aplikacije celovitih analiz v prehrani perutnine vkljuãujejo: kvantificiranje zanesljivosti o hranilih in edini nutrient v ãasu, prostoru in ekonomãnost, prenašanje znanja na podroãje kondicije in razvijanje teoretiãnih ter interakcijskih neodvisnih spremenljivk. Nadomeščanje sestavin, encimi Od tega, kje se perutnina proizvaja na svetu, je odvisna kaloriãna vrednost hrane, sestave surovin - je generalno omejena na koruzo, pšenico, sirek, dodatek mašãob in olja. Ti prehrambeni viri za energijo so najveãkrat omejeni in bodo v bodoãnosti globalno potrebni za rast energije. Iniciativa za proizvodnjo biogoriva, spreminja tone koruze v etanol, kjer je celulitiãen fermentativni proces naprednejši, kot je bilo za priãakovati. âeprav iz koruze ne moremo priãakovati poveãanja izplena pa so zahteve za povišanje uporabe za hrano in gorivo v naslednjih petindvajsetih letih. Perutninski nutricionisti bi se radi nauãili kako spustiti vezano energijo med vlakni v žitih in njihovimi vzporednimi proizvodi. Prehrana vkljuãuje številne vzporedne proizvode, kot so destilirana posušena žita (DDCS), ki jih lahko uporabimo za prehrano perutnine, vendar moramo paziti na fizikalno in kemijsko sestavo, slabši prehrambeni izkoristek, mikotoksine in druge antinutricijske faktorje ter na neugoden uãinek pri proizvodnji krme. Zadnje ãase se je poveãala uporaba encimov, zaradi poveãanja prehrambene vrednosti številnih krmilnih surovin. Številni novi proizvodi encimov so razviti in mi spoznavamo, kako encimi vzdržujejo svojo aktivnost, med proizvodnjo krme in presnovo. Encimi pridobivajo na svoji funkciji v ãrevesju, z energijo pri številnih žitih in njihovimi vzporednimi proizvodi. Nadomestni krmni encimi imajo nasproten uãinek kot anti-nutritivni faktorji, cepijo in naredijo hranila bolj prebavljiva za presnovo, so veliko bolj fleksibilni in imajo vpliv na zadnjo ceno sestave krme. Torej, encimi vplivajo in pomagajo stabilizirati mikrofloro v ãrevesju in blago delujejo na perutnino. Krmni encimi so proizvodi fermentacije z aktivnostjo, da poveãujejo hranilno vrednost fitatnega fosforja, neškrobnih polisaharidov, škroba in proteinov. Prvi komercijalni encimi so imeli karakteristiãen primarni uãinek. Na primer fitati imajo osnovni uãinek na izkorišãanje fosforja iz surovine. Pentosanaza in amilaza imata osnovni uãinek na dvig energije. Proteasa ima osnovni uãinek na dvig presnove amino kislin. Kakorkoli se sedaj uãimo, da imajo ti encimi sekundarni uãinek s sinergistiãnimi aktivnostmi. V bližnji bodoãnosti bomo spoznavali, kako je najbolje kombinirati te encimske aktivnosti za uporabo. Prilagajanje črevesnega ekosistema Varna hrana in blaginja živali bodo v bodoãnosti najbolj vplivali na prehrano perutnine. Krmni aditivi, antibiotski stimulatorji rasti in kokcidiostatiki ki kontrolirajo ãrevesno florose, bodo v bodoãnosti opušãani iz uporabe in se bodo tudi manj uporabljali v bodoãe. Prehrana ima zelo pomembno vlogo v upravljanju zdravja ãrevesja. Nutricionist spremlja uspeh zdravja pri ãrevesnemu ekosistemu s hranili,ãrevesne bolezni pa kontrolira z zdravili. V zadnjem ãasu se prehrana perutnine fokusira na prehrambene potrebe pri perutnini in puranih. V bodoãe bi morala biti prehrana perutnine bolj koncentrirana na ekosistem, ki bi vkljuãeval tudi perutnino. ãrevesni ekosistem perutnine vkljuãuje 20 odstotkov potreb energije iz hrane. ârevesje pri perutnini porabi veã kot 70 odstotkov dnevnih potreb po beljakovinah. Prebavni trakt pri perutnini vsebuje veã kot 70 odstotkov imunskih celic, ki jih najde v telesu perutnine. To je 10 krat veãbakterijskih celic v ãrevesju perutnine, kot pa je vseh celic v perutnini. Torej krmimo perutnino ali pa prehranjujemo ekosistem ki vkljuãuje perutnino? Želimo pogledati ali je prehrana perutnine osredotoãena na prehrambeno strategijo, na modulirano mikrofloro ãrevesja in promoviran ãrevesni razvoj in zdravje. Zdravje ãrevesja je kompleks razmerja med predpisano prehrano, med ãrevesno mukoso in ãrevesno mikrofloro. Veã raziskav je posveãenih na rastlinske izvleãke, proizvode mikrobiološke fermentacije in direktne krmne mikroflore. Vsekakor želimo vedeti, kako encimi in drugi hranilni aditivi sodelujejo s hranilnimi snovmi, ki stabilizirajo ãrevesni ekosistem in promovirajo ãrevesno mikrobiološko raznolikost. Ko ãrevesno mikrobiološko raznolikost zvišujejo in ãrevesni ekosistem postaja stabilnejši, tedaj perutnina prejme veãresistentnih patogenih ãrevesnih celic, ki vplivajo na zdravje živali in varno hrano. Številni prehrambeni krmni aditivi, lahko povzroãajo sinergistiãni uãinek na zdravje ãrevesja. Ta povezani uãinek vkljuãuje znižano možnost vnetja, zašãito posesti pri mukozni barieri, stabilizira mikrobiološki ekosistem in zvišuje hranilno resorbcijo. Mislimo, da bo moral nutricionist v bodoãnosti delati kot ekolog na sistemu biologa, ne pa kot praktiãen biokemik, kot se dogaja sedaj. Izkoristek hranilnih snovi Poznavanje prehrane je stalno povezovalo del prehrane perutnine z obroki in povezovanjem novih surovin, ki so bile povezane v sprejemljivo obliko hrane. Peletiranje krme perutninske krme, je dobilo standardno obliko z naãinom peletiranja in izkoristkom krme pri perutnini. Konverzija krme se znižuje, ãe se kvaliteta peletiranja izboljšuje. Po navedbah MCKinneya, se kaloriãna vrednost peletirane krme poviša za veã kot 150 kcal/kg, kot pri nepeletirani krmi, saj tako krmo perutnina slabše konzumira in dalj ãasa poãiva. Ta efektivna kaloriãna vrednost peletirane krme je pomembnejša, kot pa so stroški dviga energije. V bodoãe bo veã raziskav usmerjenih v cene, da bi povišali kvaliteto peletov za prehrano perutnine. Novi naãini kondicioniranja krme za izboljšanje kvalitete peletov, so pomembnejši, posebej z vidika, ãe upoštevamo varnost krme. Med drugim, kvaliteto peletov lahko izboljšamo tudi z velikostjo delcev pri mletju surovin in z povišanjem temperature peletiranja, z namenom boljšega ugodja za živali. Pišãanci in purani konzumirajo na zaãetku dobro, saj imajo organ za drobljenje hrane v mlinãku. Mlinãek nima naloge, da bi zelo trdo delal pri pticah, ki konzumirajo hrano slabše, ãe je hrana zelo drobljena, kot pa peletirano krmo v obliki peletov. âeprav je mlinãek pomemben pred presnovni organ in deluje kot ãrevesni pogon pri pticah, visoko predela krmo glede na rezultate in boljše ãrevesno zdravje, kar je povezano z mikrobiološkim ekosistemom, ki je manj resistenten na patogene organizme. Javni interes za zdravje živalske krme, želi perutninarska industrija zagotavljati v alternativnih krmilih, ki se s posebno tehnologijo izdelujejo, s ãimer bi promovirali zdravo ãrevesje, z znižano konverzijo krme, pri antibiotsko prostih krmah. Vendar pri riziãnih cenah energije in pri javnih zadevah o živalskih blaginji in varni hrani, bodo v bodoãnosti veãji poudarki na raziskavah poznavanja krme in tehnologiji. Perinatalna prehrana Pred petdesetimi leti, ko se je priãela genetika in selekcija pri pišãancih brojlerjih in puranih, je bila inkubacijska in neonatalna doba v razvoju brojleja, okrog 25% življenskega ciklusa pišãanca brojlerja. Današnji visoko mesni pišãanci, ki prihajajo na trg z maso v relativno kratkem ãasu rasti pa znaša ãas inkubacije in neonatalnega ãasa, samo 50% življenskega ciklusa pišãanca brojlerja. Perutninarski genetiki prãakujejo, da se bo starost do tržne teže še naprej zniževala, tako da bo perinatalno obdobje še bolj pridobivalo, na pomenu perutninske proizvodnje. Raziskovalci vedo, da perutninske živali imajo genetski potencial za rast povezan z rano prehrano. Delno kritiãno za neonatalno perutnino, je prejem hranilnih snovi, prirojena resistenca na stres, razvoj zašãite imunosti in stabilna ãrevesna mikroflora. Ve se, kakšen uãinek imajo ti razliãni in številni prehrambeni faktorji, na neonatalni razvoj pri perutnini. Torej neonatalna prehrana dobiva zelo veliko vlogo in pomen v razvoju in raziskavah v prihodnje. V ospredju je zanimanje za vkljuãevanje v prehrano organskih kislin, nukleinskih kislin, organskih mikro mineralov, rastlinskih ekstraktov in bioaktivnih komponent krme. - namreã z injiciranjem z inekcijo dodatne prehrambene snovi v amnion, embrio v zadnjem ãasu pred izvalitvijo. Na ta naãin, so s pomoãjo ovo prehrane dosegli boljšo izvalilnost, kvaliteto pišãancev, povišali so rezervo glukogena, pospešili razvoj ãrevesja, poveãali zdravje skeleta, pospešili razvoj mišiãevja. Uporaba razporejenih genov v tehnologiji, ki obsega veã kot 50 genov, ki so aktivni ves ãas pri ovo hranjenju. Bistveno v ovo hranjenju, je razvoj novih izvaljenih pišãancev za 2-3 dni, ki konzumirajo veã krme po izvalitvi. Prvih pet dni po izvalitvi, je najbolj pomembno obdobje za ohranjanje zdravja in doseganje rasti pri perutnini. Raziskovalci perutnine po svetu, so priãeli z ovo prehrano in študijem tehnologije za perinatalno prehranjevanje perutnine, puranov in rac. Pri ovo prehranjevanju in hitri prehrani, se nadaljuje raziskovanje perutninarstva v prihodnje. Epigenetsko programiranje âetudi je epigenetika nova znanstvena disciplina, bodo v kratkem perutninski znanstveniki priložili epigenetske tretmane, za dvig uãinkovitosti proizvodnje in blaginjo perutnine. Epigenetsko programiranje bo v bodoãnosti dvigovalo kaloriãno uãinkovitost, zvišalo prehrambeno vrednost, izboljšalo resistenco na bolezni in toleranco na stres ter spremenilo vedenjski tip komercialne perutnine. Zanimiva prihodnost To kar smo imeli do sedaj je, da so bili nutricionisti razpeti med proizvodnjo in marketingom, ki je potreboval perutninsko industrijo, za uporabne dele pri cenah uãinkovitih hranilnih snovi. Perutninska prehrana je bila pred znanostjo in to si tudi želi v naprej, saj ima veliki akademski, socialni in ekonomski suport. V naslednjih petindvajsetih letih bo perutninski nutricionist povezoval tudi druge znanstvene discipline, vkljuãeval bo biotehnologijo in kompjutersko tehnologijo, da bi proizvajal kvalitetne perutninske izdelke, po najnižji možni ceni za potrošnika, ki bo imel primerno izbiro izdelkov. Samo ãas nam bo pokazal, kaj bodo naši kupci zahtevali v naslednjih petindvajsetih letih. Perutninski nutricionisti se bodo prilagajali na nove zahteve in spremembe. Prehrambeni pričetek ovo prehrane V povezavi s perinatalno prehrano, se pojavlja nov razvoj imenovan epigenetsko programiranje, ki pa ni definirano kot samo heritabilistiãna povezava na aktivnost genov, saj ne spreminja DNA sekvenc. Skupno epigenetskim mehanizmom, je pripetljaj v ãasu pred puberteto ali pa perinatalen razvoj, ki vkljuãuje metilacijo DNA, histonsko modifikacijo in regulacijo nekodiranih RNA. Kot vemo, hranimo brojlerske starše, inkubirana jajca ali pa oskrbujemo valilnost, kjer spremljamo fiziološke parametre in zdravje živali. Ne glede na to kaj dodamo v prehrano, neonatalna perutnina mora konzumirati kaj najde v odrasli perutnini. Torej je pot za neonatalno prehrano možnost, da dodamo hranilne snovi za embrio že odrasli kuri, torej predno pišãanec sam konzumira krmo. To je raziskovala tudi dr. Zehava iz Universe v Jeruzalemu, ki je našla razvoj za prehrano ovo tehnologije âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, TINA VUKASOVIâ, TANJA ŠMIGOC SENâAR, VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e- mail: [email protected], Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392. Vir: Peter R. Ferket, Raleigh, NC USA, Wourld Poultry No 10, Volume 25, 2009 ! DRUŠT VO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ Občni zbor potrdil pomembne dosežene uspehe Lojze Cajnko Z bor ãlanov društva (obãni zbor) je brez dvoma priložnost, da pregledamo opravljeno delo. Je priložnost, da lahko sleherni ãlan pove svoja opažanja, pozitivna pa tudi morebitne kritiãne pripombe. To je priložnost, da tudi gostje ocenijo delo našega društva. Je priložnost, ko nekatere prejšnje in sedanje najprizadevnejše ãlane, tudi zunanje sodelavce Zbor nagradi vsaj s skromno pisno zahvalo. " Zahvaljujoã razumevanju uredništva Perutninarja vas imamo možnost seznanjati z našimi aktivnostmi prek vsega leta. âe vas samo spomnim. Zaãeli smo marca v Prekmurju, obiskali Notranjsko s protokolarnim gradom Snežnik, v juniju teden dni letovali v ZDUS-ovem hotelu Delfin v Izoli, obiskali Goriška Brda in Posoãje, bili na kopanju v Termah Dobrna, zaplesali na pikniku ob ribniku v Dornavi. September je že rezerviran za POLI maraton Skupno smo tako opravili v minulem letu 897 aktivnih dni. To pa so le tiste (tako imenovane) fiziãne aktivnosti. K tem je potrebno dodati še tisti manj viden del dela, ki ga v glavnem opravlja vodstvo društva. To je pozornost do tistih ãlanov, kateri se ne morejo vkljuãevati v fiziãne aktivnosti. Na njihovo željo jih z veseljem obišãemo na domu ali v bolnišnici. Urejamo društveno foto-kroniko, ki je v minulem letu postala bogatejša za 88 fotografij in šteje že prek 650 fotografij o razvoju in delu aktivnostih društva. Ustrezno skrb posveãamo obvešãanju ãlanov društva, kolektiva Perutnine in širše javnosti o delu in dogodkih v društvu z našimi obvestili, še veã pa s pomoãjo Perutninarja, katerega redno prejemamo in smo prek njega sproti seznanjeni tudi o pomembnih dogodkih v našem prejšnjem podjetju. tovanj. Tako je 11 ãlanov našega društva opravilo teãaj iz osnov raãunalništva v organizaciji Pokrajinske zveze. Tolikšne aktivnosti pa ne bi mogli izpeljati brez velikega razumevanja in materialne pomoãi Perutnine, za kar se zahvaljujemo generalnemu direktorju dr. Romanu Glaserju, celotni upravi in kolektivu Perutnine. Tudi župan Mestne obãine Ptuj dr. Štefan âelan je poudaril pomen Perutnine za razvoj ptujske obãine in širšega obmoãja ter dodal, da v razvoju tega uspešnega podjetja vidi tudi delež dobrega dela sedanjih upokojencev. Predsednik Pokrajinske zveze DU Franc Koderman pa je zbranim širše predstavil pomen dela upokojenskih društev v pokrajini. Zbor je tudi priložnost, da se društvo nekaterim pisno zahvali za dobro delo. Tokrat sta prejela zahvalo Ivan Cvilak za veãletno prizadevno delo v vodstvu društva in Bojan Vilãnik, oblikovalec Perutninarja, za korektno sodelovanje pri obvešãanju javnosti o delu in dosežkih društva. Marta Kauãiã in Marija Kauãiã sta prejeli priznanje za prizadevno delo v vodstvu društva in dolgoletno aktivno sodelovanje. Pokrajinska zveza pa je podelila priznanje za pomemben prispevek pri razvoju in delu društva Ivanu Kovaãecu in Mariji Vojsk. Na zboru je bil sprejet še naãrt dela društva za leto 2010, katerega že tudi uresniãujemo. Še povabilo vsem, ki se boste upokojili in tudi že upokojenim v Perutnini, da se nam pridružite. Sestanki vodstva društva so vsak prvi ãetrtek v mesecu med 10. in 12. uro v poslovnem centru Perutnine. Letna ãlanarina je le 10 €. âe se odloãite za sodelovanje, pridite! Izvoljen novi svet delavcev e-mail: [email protected] V olitve v svet delavcev v Perutnini Ptuj d.d. so potekale 9. marca 2010 in volilna komisija ni ugotovila Uradni del zbora sta popestrila Viki Ašiã in Andrej Bremec nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi vplivale na izid glasovanja. in Dan Perutnine, že naslednji pan pa Ne le vzorno sodelovanje z uredništvom smo sodelovali na sreãanju upokojencev Perutninarja. âe imamo v društvu potre- Spodnjega Podravja in še obiskali opeva- bo, je predsednik društva vedno korektno ni in zanimiv Krvavec, v oktobru smo se sprejet pri predsedniku dr. Romanu Gla- popeljali z ladjico ãigra po Ptujskem je- serju in ãlanih uprave Perutnine, najveã zeru in nadaljevali s prijetnim sreãanjem pa sodeluje z gospodom Milanom âušem. udeležencev. V novembru smo povabili na sreãanje jubilante-starostnike in uspe- Okrepili smo sodelovanje s Pokrajinsko šno leto zakljuãili z zakljuãnim zabavnim zvezo društev upokojencev Spodnje Po- sreãanjem v decembru. V decembru pa dravje Ptuj in prek nje z Zvezo društev smo že zaãeli snovati naãrte za delovanje upokojencev Slovenije, zlasti na podroãju društva v letošnjem letu. izobraževanja in koordinacijskih posve- V celotnem podjetju je imelo volilno pravico 1.142 delavcev (stanje zaposlenih 1.205), od tega jih je volilo je 697 oziroma 61,03 %, kar je veã kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico. Tako je volilna komisija ugotovila, da so bili na volitvah za ãlane sveta delavcev izvoljeni naslednji kandidati: • • • • • • • • • • • • • Majeriã Branko Rogina Darinka Bezjak Franc Petroviã Anica Šoštariã Roman Vaupotiã Anton Kelenc Majda âeh Marjan Tement Marjanca Pernek Milan Vidoviã Jasmina Horvat Irena Merc Marjan Svet delavcev se je sestal na konstitutivni seji 25. marca 2010 in za svojega predsednika s tajnim glasovanje izvolil Romana Šoštariãa - PC MI Ptuj, za namestnico predsednika pa Majdo Kelenc - PC Logistika. SEZONA 2010 Kolesarji pričeli s pomladnimi dirkami e-mail: [email protected] Rezultati: 1. Marko Kump / SLO, Adria Mobil 2. Matej Gnezda / SLO, Adria Mobil 3. Marco Canola / ITA, Zalf Desiree Fior 8. Robert Vreãer / SLO, KK Perutnina Ptuj 31. Matej Marin / SLO, KK Perutnina Ptuj Sezona se je po uvodni preizkušnji za veãino ekip nadaljevala v hrvaški Istri. 7. Istrian Spring Trophy, 1,2 UCI, 420 km Investicija za prihajajoči rod V mlajših kategorijah se kaj dosti ne bo spremenilo. V mladinski kategoriji ostajata trenerja Miran Kelner in Boštjan Lampret, za deãke bodo odgovorni Marjan Kelner, Jernej Finšgar in David Topolovec. »Priãenjamo s testiranjem po šolah in prevetritvijo naših vrst. V zadnjem letu smo naredili v teh starostnih kategorijah velik korak naprej in želimo še napredovati,« pravi Rene Glavnik. Prav zaradi popularizacije športa pri najmlajših bodo v prihajajoãem letu organizirali dve tekmovanji. Državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol bo potekalo ob dravskem kanalu od Slovenje vasi do Ptuja. Odvisno od starosti se bo dolžina tekmovanja gibala med 2 in 4,4 kilometra. Drugo tekmovanje je Nagrada Poli, ki bo štela za državno prvenstvo za kategoriji mladincev, tekmovali pa bodo tudi deãki v vseh treh starostnih razredih. Prav za najmlajše je na Ptuju zelo slabo poskrbljeno. Vozniki so, kljub pomembnem mestu, ki ga kolesarstvo zavzema v Ptuju in okolici, do kolesarjev niã kolikokrat arogantni in nevarni. Obstojeãe vadbene infrastrukture pa praktiãno ni, kartodrom v Hajdošah, je zaradi ostrih ovinkov, neprimeren. V klubu so žejni vadbenega poligona, kjer bi se mladi uãili spretnosti na kolesu, cesta zna namreã biti zelo draga šola. »Žal imamo na tem podroãju negativne izkušnje, prevelik davek smo že plaãali. Mladina se mora na cesti poãutiti varno, zaupati morajo v svoje sposobnosti, kar pa jim trenutno težko zagotavljamo.« Glavnik pravi, da je o tej temi že veãkrat razpravljal s predstavniki MO Ptuj in samim županom ter Zavodom za šport Ptuj. Že bivši direktor zavoda, Vladimir Sitar, je gradnjo objekta umestil v Strategijo športa 2010,ãas za dokonãanje pa se hitro približuje. »V ãasu, ko se na Ptuju razmišlja v smeri gradnje poligona za varno vožnjo, ki ga v tem delu Slovenije še nimamo, bi morali nekaj storiti tudi za kolesarje. Avtomobilisti, motoristi in kolesarji na takšnem prostoru lahko plodno sodelujejo. V tem primeru gre nedvomno za regijski projekt in idealno priložnost, da nekaj storimo tudi za kolesarje, ki jih je v našem okolju vedno veã, tudi rekreativcev. Asfaltirana pista brez ekstremnih naklonov je primerna tako zanje kot tudi za tekmovalce in to brez posebej prirejenih koles. Brez takšnih tekmovanj in brez ustreznega izobraževanja mladih ne moremo zadostiti vsem pogojem varnosti v prometu. Mislim, da je skrajni ãas, da se nekaj nauãimo iz zgodovine, in ãe že nekaj gradimo, da zadostimo veãim potrebam hkrati. Denarja vemo danes ni na pretek,« razlaga Glavnik in razgrne naãrte. Podobni objekti v naši bližini so sicer zelo redki. Velodrom v ãešãi vasi pri Novem mestu je primeren zgolj za vrhunski šport. V ptujskem klubu se zgledujejo po pisti v Kranju in Zagrebu. Trend sodobnega ãasa narekuje, da takšnega poligona ni nujno vkljuãevati v športne površine (pista okrog nogometnega stadiona), ampak se ga obravnava kot varnostni problem in izobraževalni moment. Pa naj Ptuj spet na nekem podroãju orje ledino. âe bodo modre in odgovorne glave le sedle za isto mizo. Rezultati: 1. Robert Vreãer / SLO, KK Perutnina Ptuj 2. Blaž Furdi / SLO, Sava 3. Radoslav Rogina / HR, Loborika 71. Matej Marin / SLO, KK Perutnina Ptuj 86. Marcel Trnovšek / SLO, KK Perutnina Ptuj 94. Dejan Bajt / SLO, KK Perutnina Ptuj 130. Matias Kumar / SLO, KK Perutnina Ptuj 15 34. Trofeja ZSŠDI, Lonjer, 1.2 UCI, 143,8 km Tradicionalno prviã v sezoni, tokrat 7.marca, so se v slovenskem zamejstvu »udarili« vsi slovenski kolesarski klubi: Perutnina Ptuj, Adria Mobil, Sava Kranj, Zheroquadro Radenska in Obrazi Delo Revije. Na 143,8 kilometra dolgi progi je bil prviãv 34. letni zgodovini dirke v organizaciji združenja slovenskih športnih društev v Italiji najboljši slovenski kolesar. Zmagal je Marko Kump (Adria Mobil), drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega Matej Gnezda, tretji je bil Italijan Marco Canola. Izmed osmerice tekmovalcev ptujskega kluba na startu, je do cilja uspelo prikolesariti le dvema: Robert Vreãer je osvojil osmo mesto, Matej Marin je bil enaintrideseti. Na startu se je pojavilo 175 kolesarjev iz 25 moštev, ciljno ãrto jih je preãkalo le 68. do izraza prišli najbolj spoãiti in pripravljeni kolesarji. Da spada med specialiste za strme proge je ponovno dokazal Robert Vreãer. BON ugod nost • • • Vzajemna, d.v.z. Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana V novi sezoni med izkušenimi kolesarji v dresu Perutnine ne bo veã Andreja Omulca, ki je zapustil ptujski klub in bo ãlan ekipe Motomat Delo Revije. Novi kolesarji so: Alan Majeršiã (prišel iz hrvaške Loborike, kategorija U23), Dejan Bajt (lani Sava), Robert Vreãer (lani Adria Mobil) in Marcel Ternovšek (bolgarski Tusnad), ki pa je kolesarsko odrašãal na Ptuju. Deseterico perutninarjev sestavlja še pet kolesarjev iz lanskega moštva ter Žiga Slak, ki prihaja iz kategorije mladincev. Matej Marin bo zraven kolesarske vloge še naprej trener, iz Lenarta pa se v matiãni klub vraãa Andrej Petroviã. Na mednarodni štiridnevni etapni dirki 7.Istrian Spring Trophy od 18. do 21.marca, je sodelovalo 178 kolesarjev iz 19 moštev. Rumeno majico je osvojil ptujski kolesar Robert Vreãer, ki je prepriãljivo ugnal vso konkurenco. Po prihodu v cilj zadnje etape dirke, je Robert povedal: »Na treh kilometrih se je naredila odloãilna skupina kolesarjev in takoj smo bili složni. Zaãutil sem, da bo dirka rešena, ãe pridemo do cilja, zato sva z Rogino napadla na Motovun. Ostali smo štirje in složno dirkali do daske. Fantom hvala za pomoã v etapah, Pikiju za odliãno pripravo kolesa in Andreju za delo med in po dirki. Bili smo in smo odliãna ekipa«. i lahko pri dobite v poslovalni cah Vzajemn e, na spletni strani www. vzajemna.si, ali s klicem na brezplač no telefonsk : o številko 080 20 60. DODATNE INFORMACIJE poslovalnice Vzajemne www.vzajemna.si ZA IZGOREVANJE MAŠČOB IN VITALNOST L-karnitin Q10 16 ODSLEJ ŠE BOLJ VITKE. Hrenovke Slim & fit vsebujejo manj maščob in več beljakovin, sedaj pa smo jim dodali še L-karnitin in koencim Q10. L-karnitin pomaga pri transportu maščobnih kislin, Q10 jih izredno učinkovito topi. Uživanje L-karnitina in koencima Q10 prispeva k optimalnemu izgorevanju maščob in hitrejšemu izgubljanju kilogramov (še posebej v kombinaciji s telesno vadbo). Poleg tega je koencim Q10 močan antioksidant in dokazano povečuje življenjsko energijo, izboljšuje delovanje srca in krepi obrambni sistem. Telo ga z leti proizvaja vse manj, zato ga moramo več vnesti s hrano. Strokovnjaki dodaten vnos še posebej priporočajo po 30. letu starosti, pri telesni dejavnosti in pri povečanem stresu. Okusen obrok Slim & fit vam bo tako pomagal pri izgorevanju maščob in vitalnosti. Dober tek. Kupon za BREZPLAČNE hrenovke S tem kuponom dobite na PRODAJNIH MESTIH PP brezplačen paket Slimfitk. Pokomentirajte jih na www. aktivni.si. S svojim komentarjem se boste uvrstili v žrebanje za 10 nagrad Slim & fit. Vabljeni! 4&;/".130%"+/*).&4511t/07*53(/PWJUSH1UVKt;"(3&#ă,";BHSFCĄLBD1UVKt,030ă,",PSPĄLB.BSJCPSt 5&;/0."3*#03,SBHVKFWĄLJIąSUFW.BSJCPSt$&-+&$FTUBOB0TUSPąOP$FMKFt7&-&/+&4UBSJUSH7FMFOKFt53#07-+& 7PEFOTLB5SCPWMKFt,3ă,0,PMPEWPSTLBCSĄU,SĄLPt,3"/+$FTUBUBMDFW,SBOKt%0.Ć"-&-KVCMKBOTLBDFTUB %PNąBMFt53Ć/*$"*/10("Ā"3+&753(1PHBÿBSKFWUSH-KVCMKBOBt53Ć/*$"#&Ć*(3"%-JOIBSUPWQPEIPE-KVCMKBOBt53Ć/*$" #5$ăNBSUJOTLBD-KVCMKBOBt53Ć/*$",04&;&7PEOJLPWBD-KVCMKBOBt53Ć"ă,"-+6#-+"/"5SąBĄLBD-KVCMKBOB t#5$ăNBSUJOTLBD-KVCMKBOBt$&-07ă,"$FMPWĄLBDB-KVCMKBOBt;"-0()MBEJMOJĄLB-KVCMKBOBt;0*407" -FWTUJLPWUSHB-KVCMKBOBt,01&31SJTUBOJĄLB,PQFS NARAVNO FIT www.perutnina.com Če imate kakšno vprašanje ali želite nasvet strokovnjaka glede pravilne telesne vadbe in zdrave prehrane, obiščite www.aktivni.si, kjer boste lahko 15. 4. 2010 ob 11.uri na forumu postavljali vprašanja g. Marku Mraku.
© Copyright 2024