Perutnina Ptuj regionalni koncern
www.perutnina.com U V O D N I âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, JULIJ 2010, Številka 2 K Perutnina Ptuj regionalni koncern e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj je eden od najpomembnejših gospodarskih poslovnih sistemov Prva misel, ki sem jo izrekel po prejemu prestižnega priznanja, v jugovzhodni Evropi. Ko pa pogledamo našo vlogo v živilsko predelovalni je bila v sporoãilu, da smo v Perutnini Ptuj zanj zaslužni prav vsi sodelavci. industriji, pa je naš gospodarski pomen še izrazitejši. Veã kot 3500 nas Perutninarjev in še veã kot 500 kooperantov v štirih državah. To so osnove, da lahko delujemo v celovitih reprodukcijskih verigah že na štirih Tradicionalno, že 22 zapored, podeljevanje najpomembnejših regionalnih trgih in še na kakšnih dveh desetinah prodajnih trgov. Ponovno zavedanje, nagrad za prispevke k mednarodnemu utrjevanju gospodarskih sistemov, da Perutnino Ptuj tvorimo ljudje, pripadni in motivirani sodelavci, je spet temelj poslovnih idej, gospodarske prodornosti in sploh vloge v mednarodnem prostoru, za nadaljnje korake. V izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih recesija ki sem jo tokrat v siju unikatne skulpture in diplome za managerska prizadevanja še kar naprej tišãi k tlom, je odgovornost do poslovnih odloãitev še toliko veãja. k utrjevanju vloge Perutnine Ptuj prejel v Sarajevu, sodi med pomembnejše Poleg tega pa ne dopušãa veã nobenih spodrsljajev. potrditve našega dela in vloge v širši regiji. Sij žarometov in publiciteta prejetega priznanja ter število eminentnih udeležencev na sami prireditvi prvega julija Sicer ne neposredno povezane s šampionskim priznanjem za poslovno v Sarajevu so pokazali, da gre za mednarodno uveljavljeno uveljavitev Perutnine Ptuj v evropskih okvirih, pa vendarle intenzivno in temeljito in renomirano priznanje. potekajo naše reorganizacijske aktivnosti. Usmerjene s v poveãanje uãinkovitosti, preglednosti in nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj v širši regiji. Enormne investicije, Tudi malo število prejemnikov najvišjih priznanj, med katera je bila uvršãeno ki smo jih realizirali v tem prostoru, ob Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini vodenje Perutnine Ptuj, kaže, da smo uvršãeni med najresnejše gospodarske in Srbiji, zahtevajo temeljito, strokovno in ekonomsko odgovorno upravljanje subjekte v regiji. Sicer to potrjujejo tudi ekonomski kazalci, vendar pa sta vseh poslovnih funkcij. Ob takšnem izhodišãu lahko raãunamo, da bomo svojo prepoznavnost in ugled Perutnine Ptuj in naših blagovnih znamk tisti kategoriji, prednost pred konkurenco še naprej ne samo ohranjali, ampak tudi poveãevali. ki ju ni mogoãe veã meriti v številkah, ãeprav odloãilno vplivajo tudi na naš To je temeljna zakonitost našega uveljavljanja v širši regiji, ekonomski položaj, prodajo, nakupne odloãitve naših potrošnikov kjer lahko nadgrajujemo dolgoletne komparativne prednosti. in še na celo vrsto dejavnikov, ki posredno in neposredno vplivajo na gospodarski položaj Perutnine Ptuj v širši regiji. Dr. Roman Glaser V družbi najbolj uglednih in uspešnih managerjev Evrope, je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, prejel najvišje priznanje, ki ga je takoj pripisal zaslugam vseh zaposlenih v Skupini. OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Gospodarska diplomacija mora poznati utrip gospodarstva Za boljši pogled od znotraj - neposredni stik z gospodarstvom. e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj je po obisku ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja gostila tudi okroglo mizo Štajerske gospodarske zbornice, kjer so udeleženci govorili o spodbujanju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Uvodniãarji na okrogli mizi so bili Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, in Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. 2 Minister Žbogar je izpostavil pomanj-kljivost gospodarske diplomacije, ki ji manjka pogled od znotraj in razumevanje specifiãnih potreb gospodarstva. Zato je nujno izobraževanje in konkretno spoznavanje podjetij ter njihove proizvodnje, kar bo diplomaciji omogoãilo spoznavanje utripa slovenskega gospo-darstva. To sedaj organizirajo z obiski v posameznih podjetjih in navezovanji zelo konkretnih podjetij in ekonomskih predstavnikov Slovenije v tujini. Pospeševanje internacionalizacije Na zaãetku se je diplomatska mreža oblikovala glede na vstop v Evropsko unijo in Nato. Sedaj se prioritete gospodarske diplomacije spreminjajo in dopolnjujejo. Tako zasedata v današnjih kriznih razmerah promocija in pospeševanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva v države, s katerimi je obseg sedanjih poslov najveãji, ter v tiste, s katerimi obstajajo najveãji neizkorišãeni potenciali za veãje gospodarsko sodelovanje, posebno mesto. Razvoj slovenskih poslovnih klubov Minister za zunanje zadeve je izpostavil vrsto aktivnosti, ki jih ministrstvo za zunanje zadeve izvaja za spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Tako ministrstvo za zunanje zadeve zagotavlja informacije o konkretnih poslovnih priložnostih na tujih trgih, jih redno ter sistematiãno posreduje ter koordinira, pomaga pri organizaciji vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij ter skrbi za razvoj delovanja slovenskih poslovnih klubov v tujini, aktivno podpira predstavitve slovenskega gospodarstva na gospodarskih sejmih in sodeluje pri delovanju mešanih gospodarskih komisij. Minister za zunanje zadeve in štajerski gospodarstveniki so bili enotnega mnenja, da bo pozitiven rezultat na vprašanje o arbitražnem sporazumu doprinesel koristi za slovensko gospodarstvo in pomeni korak naprej v medsebojnih odnosih. Z okroglo mizo so bila tako ponovno potrjena kljuãna vloga gospodarske diplomacije v procesu internacionalizacije slovenskega gospodarstva in velika priãakovanja gospodarstva od gospodarske diplomacije. GOSPODARSKA DIPLOMACIJA Gostili smo ministra Samuela Žbogarja Uspešne družbe so tudi lahko gonilo ustvarjanja diplomatskih stikov. e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj je 28. maja gostila Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve vlade Republike Slovenije. Ministru z ekipo gospodarskih diplomatov je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, predstavil delovanje Skupine Perutnina Ptuj, umešãenost v ožjo in širšo regijo ter izpostavil sodelovanje s slovenskimi predstavništvi in diplomati v tujini, predvsem v aspektu gospodarske diplomacije. »Priprava varnih, kakovostnih, zdravih in okusnih živil iz perutninskega mesa za trge Evropske unije in strateške jugovzhodne Evrope je eden izmed kljuãnih razvojnih naãrtov Skupine Perutnina Ptuj, kjer je tudi institucionalna pomoã države izrednega pomena za uãinkovitejšo izgradnjo in utrjevanje pozicije na obstojeãih in novih trgih,« je na predstavitvi ministru povedal dr. Roman Glaser in dodal, da je sodelovanje s slovenskim zunanjim ministrstvom in razliãnimi konzularnimi institucijami, tako slovenskimi kot tudi drugimi, pri poslovanju Perutnine Ptuj že dolgoletna stalnica. Minister Samuel Žbogar je povedal, da je do zdaj Perutnino Ptuj dobro poznal kot potrošnik, nad podatki in trendi poslovanja mednarodnega prehrambnega koncerna pa je bil impresioniran: »V konceptu gospodarske diplomacije so ravno uspešne družbe, kot je Perutnina Ptuj, gonilo generiranja novih mednarodnih diplomatskih stikov.« Tako je dr. Romanu Glaserju zagotovil, da jim bodo še naprej poskušali biti v pomoã pri detektiranju potencialnih in za Perutnino Ptuj zanimivih trgov, v pogovoru pa sta oba omenila zanimiv trg Kitajske, severnoafriških držav in držav Bližnjega vzhoda. Minister z delegacijo si je v spremstvu uprave ptujske družbe po predstavitvi ogledal še tehnološki proces pridelave perutnininih jedi in jih še sveže tudi poizkusil. POTRDITEV S TRATEŠKIH USMERITEV IN DELA PRVEGA MOŽA PERUTNINE PTUJ Dr. Roman Glaser najmenedžer leta 2010 Prestižno nagrado je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj prejel v konkurenci 2.326 menedžerjev iz Jugovzhodne in Srednje Evrope. e-mail: [email protected] Potrditev stroke Poslovni uspeh in intenzivna tako organska kot akvizicijska rast Perutnine Ptuj v zadnjih desetih letih je zagotovo materializacija vizije in strategije, ki jo je dr. Roman Glaser zaãel udejanjati leta 1992, ko je prevzel vodenje Perutnine Ptuj, ki je danes mednarodno uveljavljen prehranski koncern. S svojim usmerjanjem in razumevanjem potrošniškega segmenta, uãinkovitega in inovativnega upravljanja blagovnih znamk, intenzivnega pospeševanja internacionalizacije poslovanja s poudarkom na domicilnosti pridelave in z izoblikovanim ter poudarjenim timskim delom je razširil dejavnosti pridelovalca živil iz perutninskega mesa do te mere, da je to poleg trga prepoznala tudi menedžerska stroka v regiji in mu podelila prestižno nagrado. Poudarek na domicilnosti Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je postal »Super šampion biznisa - najmenedžer 2010«. D r. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je prejel nagrado »Super šampion biznisa - najmenedžer 2010« na tradicionalnem 22. izboru najuspešnejših menedžerjev in družb iz Jugovzhodne in Srednje Evrope. Prvi mož Perutnine Ptuj je nagrado sprejel v Sarajevu v družbi najuglednejših voditeljev podjetij iz regije. Dr. Roman Glaser je osemnajst let na ãelu Perutnine Ptuj, družbe, ki jo je v zadnjem desetletju zaznamovala konstantna rast investicij, kakovost pridelanih živil in storitev, število zaposlenih in poveãevanje tržnega deleža. Danes Perutnina Ptuj skupaj s kooperanti v osmih državah zaposluje veã kot 4.000 ljudi, v preteklem po- slovnem letu je realizirala 231,2 milijona evrov prihodkov, po živilih Perutnine Ptuj pa vsakodnevno na vseh 22 trgih poseže dva milijona zadovoljnih potrošnikov. Uspešno poslovno vodstvo in korporativna strategija Skupino Perutnina Ptuj umešãa v sam vrh najuspešnejših podjetij Srednje in Jugovzhodne Evrope, nagrada, ki jo je prejel dr. Glaser, pa je priznanje za njegov doprinos razvoju podjetništva in krepitve gospodarskega sodelovanja v regiji. Perutnina Ptuj je namreã v zadnjih treh letih z znatnimi naložbami v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji zrasla za 100-odstotkov in tako odprla pot ustvarjanju moãnega koncerna, ki bo enako uspešno odgovarjal izzivom tako lokalnih kot tudi evropskega trga. Da bi zagotovili vrhunskost živil po viziji in poslanstvu sodobnega pridelovalca zdrave, varne in kakovostne hrane iz perutninskega mesa so v Perutnini Ptuj oblikovali domicilne vertikalne reprodukcijske verige oziroma integriran sistem reje, pridelave in distribucije perutninskega mesa. V vseh štirih vzpostavljenih verigah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji so implementirani enaka metodologija in standardi pridelave v sistemu KVS (kakovost, varnost, sledljivost), kar predstavlja najboljše zagotovilo potrošnikom, da so vsa živila Perutnine Ptuj oplemenitena z vsemi atributi, ki odlikujejo nadstandardne postopke priprave zdrave hrane znanega porekla. V vsakem posameznem integriranem procesu Perutnina Ptuj prideluje živila iz perutninskega mesa po naãelu domicilne priprave, ki med drugim zajema pridelavo krmil v posamezni državi, sodelovanje domaãih kooperantov pri reji, zaposluje domaãe ljudi, za zagotavljanje kakovosti uporablja lastne laboratorije, ki sodelujejo z razliãnimi institucijami, ima izoblikovane lastne distribucijske kanale in v kontinuiranih hladilnih verigah vsakodnevno zagotavlja hrano iz perutninskega mesa vrhunske kakovosti vse od njive pa do vilice. Vsaka od domicilnih verig je zasnovana na uãinkoviti izmenjavi in uporabi najsodobnejših tehnologij, izkušenj in znanja, ki jih je Perutnina Ptuj pridobila v veã kot 100 letih poslovanja med posameznimi domicilnimi pridelavami na naãin, ki potrošnikom zagotavlja zdravo, varno in kakovostno hrano MADE in EU, MADE in Hrvaška, MADE in Bosna i Hercegovina in MADE in Srbija. Priznanje tudi potrošnikom »Brez dvoma je Šampion biznisa nagrada, ki vsakemu managerju lahko pomeni mnogo, tako kot tudi meni, in je seveda tudi priznanje vsem mojim sodelavcem v Skupini Perutnina Ptuj,« je po prejemu prestižne nagrade povedal dr. Roman Glaser in dodal, da je nagrada hkrati tudi priznanje vsem potrošnikom, ki v celi Evropi posegajo po živilih Perutnine Ptuj in tako potrjujejo vrhunsko in prepoznano kakovost. Dr. Roman Glaser je prejel prestižno evropsko priznanje v konkurenci 2.326 nominiranih menedžerjev, ki so zastopali vse gospodarske veje, med katerimi so proglasili 30 najboljših in med njimi podelili šest nagrad »Šampioni biznisa« menedžerjem, ki vodijo uspešne gospodarske družbe v regiji. Priznanje sta na slovesni podelitvi, ki so se je udeležili gospodarstveniki iz 20 držav Evrope, dr. Romanu Glaserju predala Željko Komsiã, ãlan predsedstva Bosne in Hercegovine in nj. eksc. Andrej Grasselli, veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, ãestitkam najuspešnejšim pa so se poleg kolegov gospodarstvenikov pridružili tudi Dragan Vrankiã, minister za finance in zakladništvo Bosne in Hercegovine, predstavniki mednarodne skupnosti in predstavniki gospodarskih zbornic v regiji. RAZISKAVA UGLED 2010 Perutnina Ptuj med najuglednejšimi podjetji Pravi zmagovalci so kljub krizi izboljšali svoj položaj na trgu. e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj se je po raziskavi agencije Kline & Partner uvrstila med 20 najbolj uglednih podjetij v Sloveniji. Raziskavo ugleda podjetja vsako leto izvede omenjena agencija, vzorec pa predstavlja približno 800 vprašanih, in sicer predstavnikov poslovne javnosti – menedžerjev iz majhnih, srednjih in velikih podjetij, ki ocenjujejo 108 izbranih direktorjev v Sloveniji po sedmih kljuãnih dejavnikih ugleda. Med najboljšimi v Sloveniji so tako Krka, Revoz, Microsoft, Lek, Trimo, Terme Olimia, Fructal, Terme âatež, Simobil, Petrol, Pošta Slovenije, IBM, Perutnina Ptuj, Gorenje, Terme 3000, Zavarovalnica Triglav, Spar Slovenija, Radenska, Adria Airways in Ljubljanske mlekarne. »Letošnji rezultati merjenja ugleda podjetij v Sloveniji izpostavljajo pomen korporacijskih znamk, katerih namen je naãrtovana poosebitev celega podjetja in ustvarjanje njegove vrednosti na osnovi lastnosti, ki jih cenijo izbrane skupine deležnikov,« meni Miro Kline, avtor raziskave. Pravi zmagovalci so kljub krizi izboljšali svoj položaj na trgu. Skrivnost njihovega uspeha Kline pripisuje tudi upravljanju ugleda z ukrepi, kot so oblikovanje in uvajanje novih izdelkov ali storitev, družbeno odgovorno delovanje in vlaganje v komuniciranje. 3 VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Nova organizacija skupine Perutnina Ptuj Organizacija ima dandanes vedno večji pomen tako za človeka kot tudi za družbo nasploh, saj smo le preko organizacij sposobni zadovoljevati večino svojih potreb. Samo če uspešno obvladujemo organizacije, lahko prispevamo svoj delež h gospodarskemu in splošno družbenemu napredku. e-mail: [email protected] N a tradicionalni letni strateški konferenci Skupine Perutnina Ptuj, je predsednik uprave dr. Roman Glaser povedal, da si mora Perutnina Ptuj kot vodilni perutninski sistem doma v Sloveniji, v BiH in Srbiji in kot drugi sistem na Hrvaškem, nenehno prizadevati za obstanek na tej poziciji. Strategija internacionalizacije ji nalaga odgovornost za optimizacijo, zato se je Perutnina Ptuj ozrla po neizkorišãenih notranjih in zunanjih potencialih. In ãe naj se optimirajo vsi resursi, je potrebno optimizirati tudi organizacijsko strukturo Skupine, saj bo le tako pripravljena za naslednje razvojno obdobje. Roland Berger Strategy Consultants, svetovalno podjetje s sedežem v Nemãiji in dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami, se je vse od meseca aprila letos mudilo pri nas in nam pomagalo najti rešitve, ki bodo z implementacijo predlaganih sprememb pripeljale do optimalne organizacijske strukture Skupine Perutnina Ptuj. Projekt poteka v veã korakih: 4 KORAK A V prvem delu projekta reorganizacije je bilo potrebno najti vzvode za izboljšanje, za kar je bilo potrebno: • analizirati trenutno stanje in oblikovati strategije • definirati zahteve v nabavi, pri povpraševanju in podpornih funkcijah • analizirati organizacijsko uãinkovitost • izpeljati in doloãiti vrstni red vzvodov in pristop KORAK B Priprava koncepta: • definirati upravljavskih funkcij • definirati koncept skupnih servisov (shared services) • definirati vloge in odgovornosti • definirati sistema kazalnikov poslovne uãinkovitosti in sistema objektivnega upravljanja (MBO - management by objects) • pripraviti izvedbeni naãrt KORAK C Implementacija • oblikovanje skupine za pripravo implementacje • nadzor izvajanja • implementacija visoko uãinkovite organizacijske sheme Prva koraka na poti k novi organizacijski sliki sta bila že narejena. Smo sredi tretjega koraka. Svetovalno podjetje Roland Berger je na osnovi opravljene analize trenutnega stanja, potreb in ob upoštevanju strateških usmeritev Perutnine Ptuj za prihodnost, pripravilo predlog potrebnih sprememb obstojeãe organizacijske strukture. Predlog je uprava Perutnine Ptuj 22. junija na t.i. Kick-offu, skupaj z glavnim svetovalcem g. Petrom Kajevskim, predstavila vodjem prvega nivoja vodenja. Na predstavitvi so bili predstavljeni glavni nosilci projekta: Milan âuš, kot odgovorni ãlan uprave za izvedbo projekta ter Nataša Šegula in Andrej Glaser, kot projektna asistenta. Projekt reorganizacije se je z navedeno uvodno predstavitvijo tudi uradno zaãel, zakljuãil pa se bo z implementacijo nove organizacije ter novih procesov, kar bo glede na predvideni ãasovni naãrt z dnem 1.1.2011. V vmesnem ãasu bo potrebno opraviti vrsto nalog, pripraviti številne dokumente, ustvariti pogoje za novo organizacijo, predvsem definirati kadre, opraviti transfer nekaterih kadrov, uvesti nove postopke dela in kar je najbolj pomembno, delati po novih postopkih. cators) ter nazadnje, ali organizacijska kultura podpira trenutno organizacijo družbe. Razlogi za spremembe Naãela nove organizacije Skupina Perutnina Ptuj se je v letih od 2006 do 2009 naglo širila, vse v zasledovanju cilja, da postane ena najpomembnejših multinacionalnih perutninarskih podjetij. Skupina ima zapleteno vertikalno organizacijsko strukturo, glede na to, da jo sestavlja 21 podjetij v 7 razliãnih državah (Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Romunija, Makedonija in Avstrija). Od skupno 3.660 zaposlenih v Skupini je že veã kot 50 % zaposlenih v državah izven Slovenije. Zapletenost organizacije in samih operacij znotraj nje se kaže v nižji produktivnosti, glede na druga primerljiva podjetja. Osnovna vodila oz. naãela, po katerih naj deluje Skupina Perutnina Ptuj z novim ogrodjem: A. hitro reagiranje na lokalne potrebe B. unifikacija organizacijske strukture C. funkcioniranje po naãelu »ENA SKUPINA« D. širjenje korporativne kulture (izboljšanje komunikacije med menedžmentom in zaposlenimi) Skupina ima istoãasno visoke ambicije, saj bi želela do leta 2013 postati najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in izdelkov v srednji in jugovzhodni Evropi. In to v ãasu, ko deluje Skupina pod velikim pritiskom gospodarske krize. Prav v luãi finanãne krize, visoko zastavljenih ciljev in priãakovanj glede rasti in dobiãkonosnosti v prihodnje, se je Uprava odloãila za spremembo organiziranosti Skupine PP. Za izhodišãe si je zastavila nekaj temeljnih vprašanj, kako lažje in bolje naprej. Zanimalo jo je predvsem, ali trenutni nivo centralizacije in decentralizacije podpira strategijo razvoja in rasti Skupine Perutnina Ptuj v regiji, ali so skupne službe organizirane optimalno in podpirajo mednarodni sistem poslovanja, ali najemamo zunanje storitve na pravilen naãin, ali so vse nivojske funkcije dodeljene razliãnim nivojem na ustrezen naãin in z definiranimi odgovornostmi za vsak nivo, ali je implementiran zanesljiv in transparenten sistem kazalnikov poslovne uãinkovitosti (KPI - Key Performance Indi- Delitev nalog po novem Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki jo prinaša projekt reorganizacije, je uvedba dvostopenjske organizacijske strukture. Z implementacijo predlaganih sprememb, bodo nekatere službe delovale na ravni Skupine PP, druge na operativni ravni, nekatere celo na obeh. Ena izmed novosti je tudi uvedba neformalnih ekspertnih skupin, katerih naloga bo: • izmenjava znanja in izkušenj, • koordinacija aktivnosti, ki se nanašajo na veã operativnih, • priprava metodologije za primerjavo aktivnosti in rezultatov, • posredovanje informacij zadolženemu ãlanu uprave/celi upravi, • reševanje kriznih situacij v posamezni operativni enoti v skupini. Za uspešno izvedbo projekta je potrebno sodelovanje vseh. Že s tem lahko pokažemo, da delujemo in kako delujemo kot ena skupina. Prepriãani smo, da bo uvedba nove organizacije pomemben mejnikin temelj za naslednje razvojno obdobje Skupine Perutnine Ptuj. SHEMA NOVE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE 835$9/-$1-( =267$/,0, '(-$912670, .0(7,-6.$ 352,=92'1-$ ,1267$/( '(-$91267, ,17(51$ 5(9,=,-$ .253$5$ 7,91( .2081,.$&, -( (.63(571$ 6.83,1$ 352,=92'1-$ ,1 9='5ä(9$1-( .21752/$ .$.29267,,1 9$56792 2.2/-$ .21752/$ .$.29267,,1 9$56792 2.2/-$ (.63(571$ 6.83,1$ '20$ý$ 352'$-$ 0$/2352 '$-$,1 /2*,67.$ 352'$-$ ,=92= 675$7(â., 0$5.(7,1* 1$%$9$=$ 6.83,12 .21752/,1* =$6.83,12 5$ý812 92'6792=$ 6.8381$ 0$5.(7,1* 1$%$9$ .21752/,1* 5$ý81292' 6792 ),1$1&(=$ 6.83,1$ ),1$1&( ,1)250$7,.$ ,19(67,&,-( 35$92 35$92 25*$1,=$&,-$ 835$9/-$1-( 6ý/29(â.,0, 9,5, PROJEKT PP SAP Skupaj s sodelavci implementiramo SAP Uredništvo nadaljuje z ocenami uvedbe novega informacijskega sistema. e-mail: [email protected] Dragica Petek, Borut Damiš, pomoãnica vodje valilnice vodja DE klavnica V projekt sem bila vkljuãena od vsega zaãetka kot namestnica KU za podroãje žive proizvodnje. Za pokrivanje vseh procesov žive proizvodnje je bilo potrebnih veã sodelavcev. Tako je v projektu ves ãas sodelovala Stanka Munda, proces reje brojlerjev je že od zaãetka pokrival Stane Kosi, kasneje se je pridružil še Mirko Kekec. Proces reje puranov je pokrivala Jožica Koãar. Obãasno so sodelovali še Milena Valant-Majcen, Jožef Cigula, Igor Galiã, Darinka Rogina, Rahela Juršiã Cizerl, Mirko Maroh in Bogdan Kmetec. V zaãetku sem sodelovala tudi v QM modulu za podroãje Žive proizvodnje. Zaradi preobsežnosti dela v proizvodnem modulu me je v QM modulu zamenjala Mojca Grahl. V vseh fazah uvajanja PP SAP, predvsem pa v fazi testiranj in po prehodu v živo je bilo potrebno vložiti veliko dela, znanja, energije in požrtvovalnosti, pa tudi osebnih odrekanj, za kar se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem. Z uvedbo novega informacijskega sistema je v vseh procesih Žive proizvodnje veã knjiženj. Najveãja sprememba pa je v procesu reje brojlerjev in puranov, kjer je precej. Odprtih še imamo nekaj zadev, zato nekatere podatke vzporedno vnašamo še v stari sistem. Po prehodu v živo se je pokazalo kar nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih skoraj v celoti odpravili. Po petih mesecih dela menim, da obvladujemo programe, znamo najti precej informacij, ki jih je možno dobiti iz sistema, bo pa potrebno še nekaj ãasa, da ugotovimo oz. najdemo vse možnosti, ki nam jih sistem omogoãa. Duška Šekuljica, Z uvedbo SAP v celotno proizvodnjo, smo postavili nove temelje procesne informatike, kateri predstavljajo nadgradnjo. Glede na integriranost celotnega procesa PP v SAP sistemu, so se seveda pojavile veãje in manjše napake, katere smo odpravili in s tem ponovno dokazali, da je timsko reševanje težav v proizvodnji, edini pravi pristop k izgraditvi novega informacijskega sistema, ki bo v bodoãe podpiral poslovanje celotne PP. Sodelavci so uvedbo SAP v proizvodnjo sprejeli kot dejstvo. Nanjo smo se pripravljali veliko ãasa. Potrebno je bilo vložiti veliko energije, tudi na tistih najenostavnejših delovnih mestih, ker so se nekateri procesi in razumevanje le teh bistveno spremenili. Z vsakim dnevom smo se nauãili nekaj novega. Procesno razmišljanje je dobilo nove dimenzije, saj pomeni vsako nespoštovanje procesnih pravil, težavo ali spremembo v naslednjih fazah. Proizvodnja je proces, ki pri nas poteka vsakodnevno in mora biti fleksibilna, racionalna, usmerjena k zadovoljevanju kupcev in potrošnikov. Takšen mora biti tudi informacijski sistem. Zahtevno ga je izgraditi, vendar nam to že uspeva. Kot vodja DE sem bil veãkrat preseneãen z nadpovpreãnim prizadevanjem tistih sodelavcev, ki vidijo v novem informacijskem sistemu racionalizacijo naãina dela. S tem so izrazili pozitivno ambicijo po uveljavitvi in dokazovanju. Zato sem prepriãan, da bo ãas reševanja težav kmalu minil in komaj takrat bo sistem lahko pokazal svojo pravo vrednost. âe bomo vse informacije znali izkoristiti, bo namen vsekakor dosežen. in pridobili znanja o raznovrstnih procesih, ki so sedaj sistematiãno povezani in soodvisni. vodja naroãniške službe Ob sami implementaciji sistema SAP, smo naleteli na nekaj težav in nejasnosti v zvezi s samim poslovanjem. Napake in pomanjkljivosti smo sãasoma odpravljali in s tem pridobili boljši pregled ter poglobljeno znanje o delovanju sistema. Z dobrim sodelovanjem s sodelavci Perutnine Ptuj d.d., smo prebrodili marsikatero težavo Marija Rojič, administratorka v maloprodaji V naših maloprodajnih enotah smo z veliko požrtvovalnostjo uspešno uvedli novi informacijski sistem (T.S.)INFOART. V vse prodajalne smo dobili nove blagajne z ekranom na dotik. Te blagajne so v zadnjih nekaj letih postale trend v maloprodajah, saj uporaba ekrana na dotik omogoãa hitrejšo delo. Tudi v naših maloprodajah se je izkazalo, da je delo z novimi blagajnami prijazno do uporabnika-trgovca. Touch screen vzame tudi manj prostora na prodajnem mestu. Prodajalci imajo možnost delati s tipkovnico, scanerjem ali enostavno z dotikom na ekran. Da pa lahko nemoteno delajo, moramo poskrbeti, da bodo imeli v SAP-u vnešene potrebne podatke o materialih, kupcih, dobaviteljih, cenah in pogojih. Veliko je bilo neprespanih noãi, preden smo vsi skupaj prebrodili zaãetne težave. Zdaj pa smo se na informacijski sistem INFOART navadili, navezali in brez njega si dela veã ne znamo predstavljati. V primerjavi s starim programom ADAPTA ima INFOART neprimerno veã funkcij, lažje delo, preglednost in nadzor nad narejenim. Delamo timsko in za odprtje šifre je potrebna skupina ljudi (prodaja, nabava, kontroling..), za cene(fakturni oddelek), dobavitelji(nabavna služba), kupci(fakturni oddelek)… Ob tej priložnosti se naj zahvalim vsem, ki so mi pomagali razumeti delo v INFOART-u. Zraven najožjega sodelavca Samota Bezjaka, so tu naši dobri informatiki: Andrej Zelenko, Matej Jamer, Roman Pešec, svetovalec S & T Matija Založnik, sodelavci iz Infoarta: Marko Bateliç, Tihomir Salvesani, Hrvoje Švagelj, naši poslovodji in prodajalci, za katere je bila to velika sprememba in prelomnica v njihovem dolgoletnem delu. S skupnimi moãmi in timskim delom bomo uspeli in se še naprej trudili za uspešno prodajo. Sistem SAP nam je omogoãil transparentnost procesa, ki pa ga še pilimo in izboljšujemo na vsakodnevni ravni. Zavedati se moramo, da je uvedba vsake novosti zahteven korak tako za podjetje kot tudi za sodelavce. Osebno menim, da bomo vsi skupaj osvojili in obvladovali procese. Danica Vindiš Slatič, vodja OE skladišãe Za nami so prvi meseci delovanja novega informacijskega sistema. To obdobje lahko opišemo kot izjemno naporno in stresno za zaposlene v skupini WM. Skladišãno poslovanje je specifiãno in te posebnosti so bile na zaãetkih še intenzivnejše. Veliko procesov steãe pred procesom skladišãenja in odpremo blaga. Zaãetki so bili v vseh procesih težavni, potek dela upoãasnjen. Odprema blaga pa je terminsko planirana. Naš najpomembnejši in najveãji cilj na zaãetku je bil, doseãi te ãase in realizirati naroãila v celoti. Izjemni napori zaposlenih in maksimalna pripravljenost, ter požrtvovalnost vseh v procesu, je bila oãitna. Zaposleni se zavedamo pomembnosti razvoja in v tem ãasu se je to nedvomno pokazalo. Kaj nam je SAP prinesel v skladišãno poslovanje? Verjetno še vseh prednosti ne poznamo. Po tem ãasu pa lahko vsekakor reãemo, da so kljuãni podatki dostopni, pregledni in sledljivi. Ti podatki so: nadzor nad zalogami, roki trajanja, med skladišãnimi prenosi, naroãili itd., . Zelo pomembno je, da so ti podatki sledljivi in dostopni vsem uporabnikom. Imamo še nekaj odprtih zadev in nekaj napak, ki so se pokazale ob delovanju v živo. Prepriãani smo, da bomo tudi te odpravili in morda še kaj izboljšali. 5 PC KMETIJST VO ISO CERTIFIKATI Prelomno leto za PC Kmetijstvo Ponovno smo potrdili, da obvladujemo zahteve standardov e-mail: [email protected] obãutljivimi naravnimi viri in s tem upraviãila priãakovanja vedno bolj zahtevnih družbenih skupnosti. K 6 metijstvo je gospodarska dejavnost, ki je bila, je in bo ne glede na ãas in prostor vedno deležna posebne družbene pozornosti. Njegova temeljna naloga je nedvomno zagotavljanje preskrbe z varno in kakovostno hrano in s tem zadovoljevanje eno od osnovnih potreb ãloveštva. Hkrati pa mora s svojo okoljsko odgovornostjo skrbeti za kakovost voda, zraka in tal, ter ohranjati biotsko raznovrstnost krajine. Ni je dejavnosti, kjer se njena uspešnost ne bi ugotavljala skozi finanãne kazalce in kazalnike. Skrb za zdržnost slednjih inštrumentov se je z liberalizacijo evropskih trgov in procesa globalizacije kmetijskih trgov nasploh sprevrgla v glavni cilj, ki je kljuãen za preživetje in razvoj dejavnosti. Vkljuãevanje znanstveno raziskovalnega segmenta, kot kljuãnega generatorja dodajanja vrednosti in inovativni pristopi pri uvajanju sodobnih tehnoloških dosežkov, je pravi odziv na obvladovanje vplivov klimatskih sprememb. Razumna gospodarstva, ki so pravilno prepoznala nove izzive bodo tudi v bodoãe uspešno gospodarila z Perutnina Ptuj spada med vodilne na vseh podroãjih delovanja in ker se ukvarja tudi s kmetijstvom, je uvajanje raziskovalnih izsledkov in sodobnih tehnoloških pristopov naša stalnica tudi na tem podroãju. Poslovno leto 2010 je za Kmetijstvo v Skupini Perutnine Ptuj prelomno leto. Kot prvi v Sloveniji smo predali namenu veã let razvijajoãi se projekt preciznega poljedelstva. Ta nam omogoãa uãinkovito rabo resursov in merjenja njihove uãinkovitosti s pomoãjo satelitske podpore. Prave uãinke te pridobitve bo širša skupnost v celoti dojela po letu 2013, ko bomo poznali nove ukrepe skupne evropske kmetijske politike. Zaradi obsežnosti projekta bomo podrobnosti predstavili v eni od naslednjih številk. Ne glede na ta velik dosežek, ki ga bomo nadgrajevali tudi v bodoãe, se zaposleni v PC Kmetijstvu že ukvarjamo z novimi izzivi. Naša vizija in cilji so usmerjena v ne tako oddaljeno leto 2020. Znamo si predstavljati, kako bodo tega leta izgledale naše današnje sanje, katerim bomo pripisali roke, ter tako pridobljene cilje popeljali v prakso poslovne odliãnosti. Prizadevali si bomo, da bomo ves ta ãas in tudi takrat uspeli zadržati današnji kreativni duh, ki nam bo služil kot generator razvoja. e-mail: [email protected] S kupina Perutnina Ptuj je v sredini meseca maja ponovno dokazala, da v svojih procesih obvladuje vse zahteve standarda ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004. Pomemben poudarek na kakovosti, sledljivosti in varnosti, pa naj si bo to v povezavi z izdelkom ali v odnosu do okolja je še kako povezan z dogajanji na trgu in zahtevami naših kupcev, posredno pa potrošnikov, katerih del smo tudi vsi zaposleni v Perutnini. Letno podjetje vlaga velike vsote denarja v izboljšanje tehnologij v proizvodnih procesih, zmanjšanje vpliva na okolje iz svojih proizvodnih procesov, skrbi za energetsko bilanco, pomembno pa je, da sta standarda moãno povezana med seboj in tako dajeta še boljši uãinek pri doseganju rezultatov. Prav ta zavest vseh zaposlenih, da je skrb za varen, sledljiv in kakovosten proizvod ob skrbi za naravo, za naše otroke in njihove naslednike, po besedah vseh presojevalcev certifikacijske hiše TÜV SÜD Sava v Perutnini Ptuj moãno “vsidran” v zavest slehernega zaposlenega, od delavca za trakom do direktorja v pisarni. Veliko zadovoljstvo je vodstvu in nam, odgovornim za vodenje sistema, ko smo seznanjeni s tako pozitivnim poroãilom, saj nam takšni rezultati dajejo nove moãi in spodbude, da se skupaj z vami usmerimo k novim izzivom, ki pa jih v tako velikem podjetju, ki iz dneva v dan raste, ne bo zmanjkalo. Še posebej smo ponosni na dosežene rezultate v letu, ko smo velike napore usmerili v uvedbo novega informacijskega sistema SAP, pa vendar uspeli z odliko izpeljati certifikacijo. Še enkrat velja zahvala vsem sodelavcem in ãestitke - pa naj med nami preveva novi slogan »All for one«. GRADBENI REMONT D.O.O. Smo kakovosten in konukrenčen ponudnik Gradbeni remont d.o.o. je eno izmed povezanih podjetij in edino gradbeno podjetje znotraj Skupine Perutnina Ptuj. [email protected] G lavne dejavnosti podjetja so vsa splošna gradbena dela in druga zakljuãna dela v gradbeništvu. V Gradbenem remontu nas je trenutno zaposlenih skupno 13 sodelavcev za nedoloãen ãas, v gradbeni sezoni pa zapo- slujemo zunanjega kooperanta, kateri nam zagotavlja dodatnih 15 delavcev. V sodelovanju s kooperanti opravljamo tudi vsa obrtniška in instalacijska dela, ki se pojavljajo med izvajanjem gradbenih del na objektu. Teh- nološka opremljenost, kadrovska zasedba, lastno znanje in izkušnje nam omogoãajo, da lahko prevzemamo in izvajamo tako manjša, kot tudi srednja in bolj zahtvna dela. Podjetje daje velik poudarek ohranjanju kulturne dedišãine ptujskega mestnega jedra, z adaptacijami in sanacijami le teh. Tako smo v preteklem letu izvedli sanacijo ene izmed lepših starejših stavb v Ptuju na Potrãevi cesti. Sanacija je zajemala fasado in streho in se je izvajala pod nadzorstvom Zavoda za kulturno dedišãino Slovenije. Glavni cilji in vizija podjetja je ostati uspešen, kakovosten in cenovno konkurenãen izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zaupanja vreden poslovni partner. NAJVEČKRAT IN NAJBOLJ ODLIKOVANA VINA NA S VETU osvojil Palermo in London Medalje potrjujejo vrhunsko kakovost vin iz Ptujske kleti. e-mail: [email protected] P tujska klet z vini Pullus v letu 2010 nadaljuje osvajanje najvišjih priznanj na svetovno najbolj uveljavljenih ocenjevanjih vin. Tudi letos smo se namreã ptujski vinarji z najveãjega ocenjevanja vin na svetu Concours Mondial de Bruxelles in z londonskega Decanterja vrnili z žlahtnimi odliãji. Iz Palerma smo prišli s kar dvema zlatima in srebrno ter iz Londona z zlato, dvema srebrnima in bronasto medaljo. »Tudi letošnja ocenjevanja vin so za nas potrditev kontinuitete osvajanja najvišjih nazivov kakovosti in pravilne odloãitve o donegovanju predvsem zdravih in sortno prepoznavnih vin,« je bil zadovoljen mag. Alojz Erlaã, direktor Ptujske kleti. Dodal je, da so tokratni nazivi kakovosti letos še toliko pomembnejši, saj so konec lanskega leta v Ptujski kleti zakljuãili korenito posodobitev tehnološkega postopka donegovanja vin. »Z novo tehnologijo, s katero uãinkovito ustvarjamo vina z vrhunsko zdravstveno kakovostjo v kontrolirani atmosferi, smo letos v primerjavi z letom poprej v Palermu kar podvojili število zlatih medalj, tudi lansko leto je zlato odliãje osvojil sauvignon, in jim za povrh dodali še srebrno. Zelo uspešno pa so se polnitve Pullus uvrstile tudi v Londonu,« je še povedal mag. Alojz Erlaã. Sicer pa predstavlja bruseljsko ocenjevanje vin svetovno prvenstvo med mednarodnimi vinskimi ocenjevanji, osvojene medalje pa imajo zato še posebno veljavo. Na ocenjevanje se je namreã letos prijavilo 7.000 razliãnih vin z vsega sveta, od katerih je Francija kot tradicionalno še vedno najuglednejša vinska država prispevala kar tretjino od vseh. »Ocenjevalna žirija, sestavljena le iz uveljavljenih strokovnjakov iz 40 držav, je tudi letos v vinih Pullus iz Ptujske kleti prepoznala vrhunsko kakovost,« je dosežek komentiral Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, ki je z novimi nazivi kakovosti Ptujski kleti še utrdil položaj najveãkrat in najvišje ocenjenih vin na najveãjih ocenjevanjih. V letih od inavguracije Pullusa je namreã Ptujska klet z vini osvajala najvišja odliãja na vseh ocenjevanjih in vsako leto osvajala tudi šampionske in po rangu šampionskim enakovredne nazive, trem nazivom izpred ãasa Pullusa se je tako pridružilo še šest najboljših vin na ocenjevanjih. Odličja za Pullus iz Londona Kontinuiteto kakovosti pa je Ptujska klet s polnitvami Pullus nadaljevala tudi na eminentnem londonskem ocenjevanju Decanter, kjer je osvojila zlato, odliãje. dve srebrni in bronasto od odli liãj ãjee. • Pullus rumeni muškat uškkat 2009, vino iz sušenega grozdja zlata medalja • Pullus sauvignonn 22009 009 srebrna medalja • Pullus sauvignonn G 2009 srebrna medalja • Pullus renski rizling ing ngg 2009, sladko - bronastaa m medalja edalja PP GOSTINST VO Raznovrstna ponudba v Gostilni PP V srcu starega mestnega jedra Gostilna PP že več kot desetletje razvaja s svojo svežino in inovativnostjo, iz nje se zrcali stoletje dobrih okusov. e-mail: [email protected] Neizmerne možnosti, katere nam dajeta pišãanec in vino postavljajo pred nas zmeraj nove izzive. S prvimi dnevi septembra želimo v novi podobi in z novo vsebino oživeti Ptujãanom dobro znano nedeljsko brunch kosilo. V kavarniškem delu naše gostilne pa za prijetno druženje in klepet v dolgih zimskih veãerih pripravljamo ponudbo buteljãnih vin Pullusove blagovne znamke z izbranimi siri, domaãimi kruhki lastne peke, suhim sadjem in še ãem… Na širšem obmoãju Ptuja in regije želimo ostati promotor tisoãerih možnosti priprave pišãanca s ponudbo dostopno vsem generacijam. Hrana je nepogrešljiv sopotnik vsakdana, pomembnih dogodkov, izvor zdravja in gonilo življenja. Slogan ’Ptuj, mesto pišãanca in vina’ smo zaãeli udejanjati skupaj s Ptujsko kletjo tako, da smo v lanskih prvih jesenskih dneh našim gostom ponudili Pullusov degustacijski menu, s katerim vas popeljemo skozi okuse, tradicijo in domaãnost. Z letošnjo pomladjo je Gostilna PP zaživela tudi v novi zunanji podobi, kateri smo dodali bogato ponudbo lastnih sladic in sladoledov. Z bogato ponudbo jedi na žlico, s svežino solatnega bifeja ter z okusnim peãenim in pohanim pišãancem ostaja Gostilna PP mamljiva za vse generacije obiskovalcev. 7 POLI ZA VEČJO PROMETNO VARNOST Tisoč otrok risalo na temo Poli & promet Perutnina Ptuj je nagradila zmagovalne izdelke otrok iz vrtca na temo Poli & promet. e-mail: [email protected] 26. maja je Perutnina Ptuj nagradila 22 otrok iz ptujskih vrtcev za njihove slikarske izdelke na temo POLI & promet ter vsem sodelujoãim otrokom na istoimenskem nateãaju podelila simboliãne nagrade. »Z nateãajem POLI & promet smo se z blagovno znamko POLI vkljuãili v projekt družbene odgovornosti z vedno aktualno in pereão problematiko,« je na podelitvi nagrad povedala mag. Tina Vukasoviã, vodja blagovne znamke POLI, in dodala, da so na ta naãin želeli povezati pozitivno izkušnjo, ki jo prinaša POLI, z odgovornim obnašanjem vseh sodelujoãih v prometu. 8 V družbeno odgovornem projektu POLI & promet je Perutnina Ptuj za namene oblikovanja koledarja POLI 2010 k sodelovanju povabila Vrtec Ptuj in pripravila nateãaj za najboljših deset risbic in deset najboljših pobarvank. »Odziv je bil tolikšen, da smo se odloãili, da bomo podelili še dve dodatni nagradi za risbici, in na ta naãin zaokrožili prvo polovico projekta,« je na podelitvi nagrad odziv Vrtca Ptuj komentirala mag. Tina Vukasoviã, ki je bila poleg Mojce Nahberger, pomoãnice ravnateljice Vrtca Ptuj, in Bojana Vilãnika, vodje celostne grafiãne podobe Perutnine Ptuj, tudi v komisiji za izbiro najboljših izdelkov. Seveda je bilo delo neizmerno težko, vendar so skupaj uspeli med vsemi odliãnimi izdelki izbrati ducat najboljših risbic, deset najboljših pobarvank in jih na podelitvi tudi nagraditi. Na nateãaju je sodelovalo skoraj tisoã otrok iz desetih enot Vrtca Ptuj, ki so prikazali neizmerno ustvarjalnost in na svojevrsten naãin prispevali k veãji varnosti in prometni ozavešãenosti. »S projekti, kot je POLI & promet, želimo otroke motivirati za ustvarjanje in široko dojemanje sveta tudi v bodoãe. Še posebej na podroãju prometa, ki mu moramo posveãati veliko energije in pozornosti,« je nateãaj komentirala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, in napovedala, da bodo zato skupaj s Perutnino Ptuj v letošnjem novembru nateãaj še enkrat ponovili. Po veselem 31. Krosu Cicibanov in Cicibank so torej najmlajši ptujski ustvarjalci dobrega na ogled postavili svoje najboljše umetnije in se okrepãali s POLI klobaso, ki jih bo od zdaj naprej vedno spominjala tudi na varnost v prometu. Za trajni spomin pa bodo ostali tudi najboljši, nagrajeni izdelki, ki jih bodo fotografirali za arhiv Perutnine Ptuj. Nagrajene risbice in pobarvanke otrok Vrtca Ptuj Nagrajene pobarvanke Nagrajene risbice Ime in priimek otroka Enota vrtca Ime in priimek otroka Enota vrtca Fariã Martina Marjetica Šegula Nino Trobentica Berghaus Amadeja Spominãica Pihler Lan Trobentica Kotar Nik Spominãica Urbanãiã Maja Zvonãek Galiã Lana Trobentica Sluga Zoja Spominãica Mogu Jakob Val Marjetica Raciã Niko Spominãica Jambriško Alen Marjetica Frlež Maja Spominãica Jakomini Tine Tulipan Bolãeviã Luka Narcisa - izmena Mlakar Taja Spominãica Kolar Tomi Narcisa - izmena Kukovec Zala Spominãica Majcenoviã Urška Mojca Tulipan Prša eriã Iva Spominãica p Miklošiã El Ela Trobentica Ivanãiã Eva Spominãica âernila Ela E Trobentica Nagradna igra Poli paté Sodelujte v nagradni igri Poli paté in si priigrajte katero izmed super nagrad. e-mail: [email protected] P agradno igrico Slon na pogon. oli paté ponovno preseneãa z zanimivo spletno nagradno omoãjo katere se lahko Na izdelku Poli paté najdete zloženko s kodo, s pomoãjo grade - prenosne raãunalnike, na www.polipate.com potegujete za super tedenske nagrade digitalne fotoaparate, potovanje v Gardaland, mp3 predvajalnike, poli pate majico… Nagradna igra poteka 6 tednov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Ob koncu vsakega tedna izžrebamo 50 nagrajencev. V žrebu sodelujejo vsi ki v spletni nagradni igri dosežejo ali presežejo doloãeno število toãkk ter se uspešno registrirajo. Zdaj pa urno za raãunalnik in se zabavajte s slonãkom.. Strateški Marketing NAJBOLJŠI INOVATORJI PODRAVJA 2009 Srebrni priznanji za Poli paté in Poli snack e-mail: [email protected] Š tajerska gospodarska zbornica, ki vzpodbuja inovativnost v podravskih podjetjih, je 15. junija podelila priznanja za najboljše inovacije Podravja v letu 2009. Na razpis je bilo prijavljenih 20 inovacij in ocenjevalna komisija je podelila priznanja in diplome vsem dvajsetim inovatorjem. Poleg 12 srebrnih je komisija podelila tri bronasta priznanja in pet diplom. Med najboljšimi inovacijami Podravja sta izdelka Poli paté in Poli snack, ki sta prejela srebrni priznanji. Poli paté in Poli snack sta na izboru dosegla najveãje število toãk in se s tem uvrstila v nacionalni izbor. Priznanja inovatorjem je podelil predsednik ŠGZ dr. Roman Glaser, ki je v svojem nagovoru poudaril: »Štajerska gospodarska zbornica je prostor, v katerem izpostavljamo tista podjetja, ki o inovativnosti ne samo govorijo, ampak jo tudi spodbujajo in nagrajujejo. Ne samo s takšnimi prireditvami, kot je današnja, tudi z drugimi aktivnostmi, od organizacije delavnic o organiziranju inovativnosti kot procesa v podjetjih, do izpostavljanja splošnega pomena inovativnosti za naše okolje. Ne more biti vsaka inovacija prava, brez udarcev mimo ne moremo najti pravih rešitev. Vztrajnost, pogum in pogled naprej, iskanje vedno neãesa novega in drugaãnega, biti vedno drugaãen in inovativen, pa ãeprav za okolico vãasih ãuden in zahteven – to so prave znaãilnosti inovatorjev. Vsi, ki ste danes tukaj – izkoristite svojo željo po inoviranju, bodite zahtevni do okolice in do podjetij, v katerih delate. Vztrajajte pri svojih predlogih in jih nenehno izboljšujte. S tem izboljšujete možnosti podjetja, v katerem delate, izboljšujete možnosti naše države in, predvsem izboljšujete sebe! To pa je najpomembnejše!Bodite inovativni tudi v prihodnje in naj vam bo današnje priznanje nagrada za delo v prihodnje«. & Žogarija Z blagovno znamko Poli smo se vključili v družbeno odgovorni projekt Žogarija 2010 - ko igra in ustvarja mularija. e-mail: [email protected] Ž ogarija je namenjena otrokom, deklicam in deãkom, v starosti od sedem do dvanajst let. V sprošãenem in pozitivnem vzdušju otroci osnovnih šol tekmujejo v nogometni igri 3 na 3, spretnostnih štafetnih igrah, ustvarjalnih likovnih delavnicah in pripravi hitrega zdravega energijsko polnega in bogatega obroka. Žogarija se je v letu 2010 odvijala na 10 lokacijah, in sicer v Kopru, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Velenju, Idriji, Postojni, Bohinju, Murski Soboti in v Ljubljani, kjer je bilo 12.6.2010 veliko zakljuãno finale. Na posameznem dogodku organizator ne pozabi na spremljevalce in nakljuãne obiskovalce, saj za njih prav tako organizira zabavna nagradna tekmovanja, na katerih pokažejo svoje spretnosti v razliãnih igrah. V letu 2010 smo v projektu Žogarija sodelovali kot generalni sponzor s promocijo blagovne znamke Poli. Celotno dogajanje posamezne prireditve ujame objektiv kamere in tako nastane polurna istoimenska oddaja. 9 PP BRO ŽIVA Referenčna brojlerska farma Vajska v Srbiji Vzpostavili smo lastno vzrejo brojlerjev na farmi Vajska e-mail: [email protected] pišãancev brojlerjev na lastnih brojlerskih farmah. Za optimiranje dela mesne industrije je namreã eden izmed najpomembnejših dejavnikov konstantna koliãina in vrhunska kvaliteta vzrejenih brojlerjev, zato je lasten delež vzreje brojlerjev na lastnih farmah zelo pomemben. Farma Vajska je danes opremljena z najmodernejšo tehnologijo. S 10 kupina Perutnina Ptuj je mednarodni prehranski koncern, ki je vzpostavila integrirane procese pridelave v štirih državah: Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Prav srbska vertikalno organizirana mreža integrirane pridelave od njive do vilice je najmlajša v skupini. »Ob prihodu Perutnine Ptuj v Srbijo in organiziranju pridelave živil v letu 2008 smo za uspešno realizacijo poslovanja v integrirane procese pridelave vkljuãevali vse svoje znanje, izkušnje in dobro prakso Skupine Perutnina Ptuj,« je povedala Hermina Šerona, direktorica mesne industrije Topiko AD in podjetja PP BRO Živa, ki je kljuãen ãlen v vertikalni verigi proizvodnje, in dodala, da v zadnjem ãasu posebno pozornost posveãajo poveãevanju deleža vzreje Po besedah Hermine Šerone je položaj na podroãju vzreje pišãancev v Srbiji precej specifiãen glede na ostala podjetja Skupine Perutnina Ptuj, saj do zdaj rejci brojlerjev iz objektivnih razlogov niso sklepali dolgoroãnih oblik sodelovanja na naãin kooperacije z vodilnimi proizvajalci pišãanãjega mesa, cene vzrejenih pišãancev pa so se oblikovale na tržnih osnovah – glede na povpraševanje in ponudbo. Poslediãno tako prihaja do mankov in viškov vzrejenih brojlerjev. »Tudi zaradi te specifike trga smo pristopili k intenzivnemu vzpostavljanju lastnih rejskih zmogljivosti in v obãini Baã v Sremu kupili in obnovili farmo Vajska ter v Banatu rekonstruirali lastno farmo prašiãev Jakšiãevo v farmo brojlerjev,« je še povedala Hermina Šerona. Know-how in vlaganja Objekte so opremili z najsodobnejšo opremo za krmljenje, napajanje, ventiliranje, gretje, hlajenje ter z razsvetljavo vodilnih evropskih proizvajalcev na tem podroãju. »V farmo Vajska s kapaciteto Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov po objektu, kar je 11.520 kvadratnih metrov skupnih vzrejnih površin. 210.000 brojlerjev v turnusu smo investirali 1,3 milijone evrov, priãakujemo, da se nam bo investicija povrnila v obdobju petih let,« je napovedala Hermina Šerona. Na farmi Vajska smo kompletno obnovili infrastrukturo, uvedli plinifikacijo s tekoãim plinom za ogrevanje farm, zamenjali elektroinštalacije, obnovili lastni studenec, izvedli gradbena dela in nabavili nekatere delovne stroje. »Rezultat je referenãna farma v Srbiji, na kateri lahko na praktiãen naãin dokažemo doseganje visokih standardov Perutnine Ptuj v segmentu vzreje pišãancev brojlerjev. Pozitivne izkušnje in vzrejne rezultate iz referenãne farme Vajska že prenašamo na farme naših rejcev kooperantov. V prihodnje bomo glede na naãrtovano rast prodaje vzrejo pišãancev v našem podjetju v Srbiji širili v smeri poveãevanja lastnih vzrejnih kapacitet in poveãevanja vzrejnih kapacitet pri naših kooperantih, vse s ciljem, da zagotovimo mesni industriji konstantno oskrbo in visoko kvaliteto vhodne surovine.« Zaokrožen proces Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov po objektu, kar je 11.520 kvadratnih metrov skupnih vzrejnih površin. »Farmo vodi Edvard Kovaãiã, ki z ekipo petih mladih zaposlenih uspešno opravlja delo in dosega odliãne vzrejne rezultate,« je zaposlene pohvalila Hermina Šerona in razložila, da zdaj z vzpostavljenimi rejskimi kapacitetami zaokrožujejo integrirani krog pridelave. KLAONICA PP S D.O.O. SRBAC Krupnim koracima naprijed Slaveći četvorogodišnjicu rada 14. augusta 2010 godine stali su u red uspešnog kolektiva sa jasnim ciljevima za daljnji razvoj. e-mail: [email protected] nju kapaciteta na mašinama za pakovanje i otvaranjem novih preuzimnih mjesta. â lanica Grupacije Perutnina Ptuj Klaonica PP S d.o.o.Srbac krenula je sa probnom proizvodnjom 14.08.2006 god. na ãelu sa menadžerom Svarun Udoviãem, tehnologom Borutom Damišem i ãlanovima menadžmenta Miljanom uriç, Snježanom ogiç, Veliborom Popoviçom i Borivojem Novakoviçom. Te godine ostvarena je proizvodnja od 401.544 kom. brojlera sa 64 zaposlenih radnika. Veç naredne 2007 god. došlo je do poveçanja proizvodnje na 2.362.909 kom. Zbog malog kapaciteta linije za klanje od 2700 kom/h pristupilo se rekonstrukciji proizvodne linije sa ciljem da se ugradi linija kapaciteta 4000 kom/h. Sama rekonstrukcija proizvodne linije raena je u ãetiri etape. Prvo je izvršena zamjena linije i svih mašina u pogonu evisceracije. Zamjenom proizvodnih mašina voeno je raãuna o unifikaciji opreme, tako da su ugraivane mašine i oprema jednog proizvoaãa, uglavnom od STORK-a. U drugoj etapi zamjenjena je linija i mašine na prijemu, šurenju i ãerupanju brojlera, kao i sva druga prateça oprema. Rekonstrukcijom linija na prijemu brojlera i evisceraciji u 2008 god. poveçana je proizvodnja 205 % na 4.847.852 komada. Treça etapa dovela je do rekonstrukcije pogona pakovanja, ugradnjom automatskog rasjeka, poveça- Sve je ovo dovelo do bržeg rasta proizvodnje, ali i do novih izazova za sljedeçim zahvatima gdje se pojavljuju uska grla. U ãetvrtoj etapi izvršena je rekonstrukcija protoãnog vazdušnog tunela poveçanjem kapaciteta linije i usaglašavanje sa veç dostignutom brzinom linije klanja od 4000 kom/h. Poslije izvršene rekonstrukcije veç u 2009 god. došlo je do poveçanja proizvodnje za 125% na 6.069.558 kom. Privredna komora Republike Srpske je za uspešno voenje i poslovanje Klaonice dodijelilo priznanje menadžeru Svarun Udoviãu na sveãanom proglašavanju najuspješnijih menadžera u 2009 godini. Ovakav rast proizvodnje nastavio se i za prvih šest mjeseci u 2010 god. poveçanjem proizvodnje za 110% na 3.600.000 kom. sa 222 zaposlena radnika. Rastom proizvodnje ukazao se problem pakovanja, hlaenja, skladištenja i expeditovanja robe. Iz tih razloga pristupilo se izgradnji novog skladišnog prostora sa komorom za duboko zamrzavanje i komorama za skladištenje kao i expeditom sa dve utovarne rampe. Izgradnja novog skladišnog prostora zapoãeta je 15.03.2010 god. a glavni izvoaã je AG - projekt iz Banja Luke sa svojim kooperantima za ãeliãne konstrukcije Jaguar iz Dervente, Gradis-invest iz Srpca i za rashladnu tehniku HTH iz Celja. Trenutno su radovi u završnoj fazi. Vrši se probno puštanje u rad komora, skladišta i expedita. U toku svih radova paralelno je izvršeno poveçanje kapaciteta hlaenja, nabavkom novog kompresora SABROE, te izgradnji mašinske stanice za glikol (permant economic 100). Sve nove komore za hlaenje i expedit hlade se preko isparivaãa na glikol a što je uslov HACCP certifikata. Ovakav veliki rast proizvodnje neminovno je doveo do poveçane potrošnje elektriãne energije a samim tim i angažovane snage.Iz tih razloga u fazi su radovi na poveçanju kapaciteta trafo stanice ugradnjom još jednog transformatora od 630 kVA. U oãekivanju ãetvrte godišnjice rada ovog kolektiva iz dana u dan pristižu struãni mladi kadrovi i radnici što nas na ovim prostorima ãini jednim od vodeih i uspješnijih kolektiva. Velika dinamika i rast su izazov za sve zaposlene. Naša je premisa da se može više, bolje, još bolje i najbolje što govore postignuti rezultati u proizvodnji. INVES TICIJE U PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC NOVOM LINIJOM PRVI U ŠIROJ REGIJI Učinkovitiji sistem oskrbe potrošača Inovativnošču stvaramo prehrambene trendove Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec zaokružila je distributivni sustav investicijom u novu flotu distributivnih vozila. Nova tehnološka linija za proizvodnju pilećeg mesa u kontroliranoj atmosferi, prava je revolucija na prehrambenom tržištu pilećeg mesa. e-mail: [email protected] e-mail: [email protected] P P erutnina Ptuj - Pipo âakovec, ãlanica Skupine Perutnina Ptuj, je 9.lipnja završila još jednu važnu investiciju kojom garantira uãinkovitiju opskrbu potrošaãa sigurnim, zdravim, kvalitetnijim i ukusnijim proizvodima od pileçeg mesa. Nova investicija vrijedna je 6,5 milijuna kuna i omoguçava uspostavu kontinuiranog rashladnog lanca od tehnoloških linija do polica u trgovinama. U novoj floti su 23 suvremena distributivna vozila koja çe se ovih dana naçi na cestama diljem Hrvatske. Time Perutnina Ptuj - Pipo nastavlja intenzivnu investicijsku politiku i kontinuirani razvoj. »Prehrambeni segment je u današnje vrijeme vrlo osjetljiva tema ãega smo svjesni u našem poduzeçu. Zato su naše investicije usmjerene na implementaciju najsuvremenijih tehnologija u procese proizvodnje ãime garantiramo konstantnu vrhunsku kvalitetu naših proizvoda« naglasio je mr. sc. oec. Predrag Šegoviç, dr. vet. med., direktor Perutnine Ptuj - Pipo âakovec i dodao da je novom investicijom zaokružen domicilni vertikalno integrirani sustav proizvodnje Perutnininih proizvoda Made in Croatia. Svi proizvodi robnih marki Poli i Perutnina Ptuj proizvode se u vertikalno organiziranom sustavu KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost) u okviru kojeg su pod strogim nadzorom svi procesi i sirovine. Nadzor zapoãinje veç kod proizvodnje krmne smjese, nastavlja se kroz uzgoj kod kooperanata pa kroz sve procese proizvodnje. Od trenutka kada proizvod napusti tehnološke linije pa sve do polica u trgovinama, Perutnina Ptuj - Pipo ima uspostavljen tzv. rashladni lanac u kojem su proizvodi neprestano pod odgovarajuçim temperaturnim režimom. »Samo tako možemo našim potrošaãima ponuditi proizvode vrhunske kvalitete od polja do vilice« dodao je mr. sc. oec. Predrag Šegoviç, dr. vet. med.. Važnost investicije potvrdio je i dr. Roman Glaser, predsjednik Uprave i generalni direktor Perutnine Ptuj koji je naglasio da çe vertikalno organizirani lanci proizvodnje i ubuduçe biti strateški prioritet Grupe Perutnina Ptuj na svim tržištima. »Dva milijuna naših potrošaãa svjesno je kvalitete naših proizvoda što svakodnevno dokazuju svojom kupnjom. Zbog toga çe i daljnje investicije biti usmjerene poboljšanju tehnologija proizvodnje kao i svih procesa koji su na bilo koji naãin povezani s opskrbom na svim razinama« rekao je dr. Roman Glaser i dodao da u u cjelovitom sistemu nema manje važnih segmenata jer svi zajedno tvore cjelinu - Grupu Perutnina Ptuj. »Konstantno nadograujemo sve parametre kvalitete. Potvrda su brojne nagrade dobivene od zadovoljnih potrošaãa i struke.« Nova vozila treça je velika investicija Perutnine Ptuj - Pipo âakovec u vrlo kratkom razdoblju. Dva nova i moderna distributivna centra u Zagrebu i Zadru, najsuvremenija linija za pakiranje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi i nova distributivna vozila, zaokružila su modernizaciju distributivnog lanca. Tako naši vjerni potrošaãi, i oni koji çe to tek postati, s veçom suverenošçu mogu kupovati svježe i marinirano pileçe meso te preraevine od pileçeg mesa koje odlikuje visoka kvaliteta i izvrstan okus. erutnina Ptuj - Pipo âakovec je prvi proizvoaã pileçeg mesa u široj regiji koji je uveo tehnološku liniju za proizvodnju pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi. Posebnu težinu inovativnoj investiciji daje ãinjenica da takve linije nema nijedna država u široj regiji. Od polovice svibnja potrošaãi mogu kupiti svježe, marinirano i zaãinjeno pileçe meso Perutnine Ptuj - Pipo s dužim rokom upotrebe u novom egaliziranom pakiranju koje olakšava kupovnu odluku. Naime, svi pakirani proizvodi do 1kg uvijek çe biti iste težine, primjereni su za pripremu ukusnog i zdravog obroka npr. ãetveroãlane obitelji. Sve proizvode nove linije Perutnina Ptuj - Pipo tržištu nudi po cijeni za komad, a ne više po kilogramu što je zasigurno jedna od najvažnijih prednosti za potrošaãa. Zbog svih prednosti koje donosi nova tehnološka linija proizvodnje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi, novi proizvodi zamijenit çe dosadašnja pakiranja, osim cijelih piliça, i unijeti svježinu na tržištu ponude zdravog, kvalitetnog, sigurnog i ukusnog pileçeg mesa. »S novom investicijom u tehnološku liniju nastavljamo s aktivnom investicijskom politikom i dinamiãnim procesom ispunjavanja želja i oãekivanja potrošaãa« rekao je na konferenciji za medije prilikom predstavljanja nove investicije direktor Perutnine Ptuj - Pipo âakovec Predrag Šegoviç i dodao da nova linija donosi prednosti, prije svega, za potrošaãe koji su bili i prvi razlog realizacije investicije, ali i za Perutninu Ptuj - Pipo kojoj tehnološki napredak donosi konkurentstku prednost i jaãanje tržne pozicije. »Potrošaã je taj koji nas usmjerava u oblikovanju prehrambenih trendova, a mi kao odgovorni gospodarski subjekt moramo na zahtjeve tržišta odgovoriti na naãin najbolji za potrošaãa« objasnio je direktor Predrag Šegoviç. Nova investicija u potpunosti je komplementarna s postojeçim sustavom proizvodnje zdrave, sigurne i kvalitetne hrane u Perutnini Ptuj - Pipo u okviru integriranih procesa i sustava KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost). U sustavu KSS pod stalnom je kontrolom svaki postupak proizvodnje od polja do vilice, a finalni proizvod je proizvod Made in Croatia. Investicija vrijedna gotovo milijun eura, s kvalitativnog aspekta, nadogradnja je i tehnološka modernizacija postojeçih procesa proizvodnje i za Perutninu Ptuj - Pipo âakovec to je komparativna prednost u segmentu pileçeg mesa. Investicija u novu liniju za proizvodnju pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi nastavak je serije važnih investicija Perutnine Ptuj - Pipo âakovec što je izuzetno znaãajno u trenutnom razdoblju globalne gospodarske recesije i oãekivanja sporog oporavka gospodarstva. Naime, prošle godine Perutnina Ptuj - Pipo âakovec završila je važnu investiciju u izgradnju nove linije za proizvodnju Poli patea koja se je pridružila omiljenom Poli snacku i izgradnji novih i suvremenih distributivnih centara u Zagrebu i Zadru, izuzetno važnih ãlanova distributivnog lanca hrvatskog poduzeça. U âakovcu vjeruju da çe i ove godine investicijska politika Perutnine Ptuj - Pipo donijeti dobre rezultate. Kako za poduzeçe tako i za sve veçi broj svakodnevno zadovoljnih potrošaãa na svim tržištima. DONACIJA ŽUPANIJSKOJ BOLNICI âAKOVEC Donacijom je Čakovečka bolnica obnovila 40 godina staru aparaturu Društvena odgovornost Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec je kontinuirani proces. e-mail: [email protected] 27. svibnja Perutnina Ptuj - Pipo âakovec je u duhu svoje dobro poznate društvene odgovornosti danas Županijskoj bolnici âakovec donirala sredstva za kupnju potrebne opreme. „Za nas su potrošaãi uvijek na prvom mjestu. Ne samo kada za njih pripremamo ukusne i prepoznatljive proizvode, nego i kad im je potrebna pomoç“ istaknuo je prilikom predaje donacije mr. sc. oec. Predrag Šegoviç, dr. vet. med., direktor Perutnine Ptuj – Pipo âakovec i dodao da je sretan što tvrtka može pomoçi, posebno u ovim teškim vremenima koje je obilježila ekonomska kriza. Dragutin Kopasiç, dr. med., spec. anesteziolog, direktor bolnice zahvalio se Perutnini Ptuj – Pipo âakovec na veç drugoj donaciji u vrlo kratkom razdoblju. „Doniranim sredstvima çe Odjel kirurgije Županijske bolnice âakovec nabaviti ureaj za blijedu stazu od vrhunskog proizvoaãa u tom segmentu medicinske opreme.“ Ureaj spada u red najmodernijih ureaja u svom segmentu. Sadrži jednostavno upravljanje postavkama na LCD displeju, moguçnost memoriranja postavki, samotestiranja postavki i provjere sustava, sigurnosni sustav, mobilnost i neovisnost o strujnoj mreži uz bateriju koja traje do 36 sati. „S obzirom na trend operativnih zahvata u blijedoj stazi, naroãito traumatoloških, kao i sve veçi broj paralelnih operativnih zahvata ureaj je bio prijeko potreban. Ureaj nam omoguçava izvoenje paralelnih zahvata u blijedoj stazi i zamjenjuje ureaj star preko 40 godina koji smo do sada koristili, a provoenje programa jednodnevne kirurgije bit çe olakšano“ napomenuo je Robert Grudiç, dr.med.spec.kirurg. Blijeda staza znaãi privremeno zaustavljanje protoka krvi u ruci ili nozi na kojoj se obavlja operativni zahvat. Omoguçava bolji prikaz operiranog dijela uz znatno manji gubitak krvi. Osim za blijedu stazu, i to kroz više kanala istovremeno, ima i moguçnost blijede staze dvostrukom manžetom kojom se uvodi novi naãin intravenske regionalne anestezije u Županijski bolnici Ãakovec. Kod zahvata u reginalnoj anesteziji nije potrebno uspavati pacijenta za vrijeme operacije te se tako smanjuje rizik od same operacije i omoguçava brži postoperativni oporavak. Uz donacije, Perutnina Ptuj – Pipo Ãakovec nastavlja i svoju intenzivnu investicijsku politiku. Nedugo završena investicija u liniju za pakiranje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi, jedinstvena je u široj regiji. U okviru investicijske politike su i sredstva za izuzetnu društvenu odgovornost. Tako je posljednih godina realizirano više donacija i sponzorstava sportskim klubovima, a Perutnina Ptuj – Pipo ukljuãila se i u brojne humanitarne akcije ako što su ureenje djeãjeg igrališta u vrtiçima, potpora ultramaratonskom humanitarnom biciklizmu i dvije donacije Županijskoj bolnici Ãakovec kojima je pridonijela boljoj zdravstvenoj skrbi u regiji. želodãno ãrevesnega sistema z mikrofloro je pomembna stopnja za stimuliranje in razvoj sistema imunosti. Dve osnovni funkciji Zanimivosti iz sveta e-mail: [email protected] KAJ VZETI V ZAKUP V PREHRANI PERUTNINE Z a razumevanje želodãno ãrevesne anatomije, fiziologije in funkcioniranja rasti pišãanca je kritiãno za hrepenenje za optimalno prehrambeno uãinkovitost. Diskutirali bomo o novem razumevanju glede uporabe mešanice sušene butiratne kisline, kratko in srednje dolgih mastnih kislinah in rastlinskih ekstraktih za ciljane ãrevesne probleme (izzive) pri perutnini. 12 Pri perutnini v ranem razvoju ãrevesnega sistema je upoštevajoã najveãja stopnja za ãasa življenjana doseãi objektivna priãakovanja in maksimalen ekonomski uãinek. V najbližjem ãasu po izvalitvi so pomebne spremenbe ki se zgodijo v fiziološkem in v funkcionalnem delu želodãno ãrevesnem traktu pišãanca, katere lahko povežemo tudi z nekaterimi organi kot so jetra in limfoidna tkiva. V obsegu in masi tankega ãrevesja in slepih ãreves se dviguje za pet krat veã ãasa kot pri drugih organih in dosega maksimalna relativna rast za 6-10 dni po izvalitvi. ârevesne resice kripte in enterociti se življensko razvijajo veliko bolj dosežejo relativen nivo rasti že po 48 urah po izvalitvi. V navzoãnosti krme ( nutrientov) se razvija veliko bolj da doseže relativno rast na nivo po 48 urah po izvalitvi V prisotnosti krme se razvojno dviguje tako v kratkoãasno in dolgoãasno se višajo storitve. Vloga mikrobiotikov Hitri razvoj želodãno ãrevesnega sistema je stimuliran z ustanovitvijo aktivne mikrobiološke populacije. Kakorkoli še ni popolnima jasno kaj precizno vpliva na mikrobiološko floro in kaj so relativni fermentacijski proizvodi. Generalna je domevna relativna povezava med simbiozo vendar je možno nadomestilo za nekatere nutriente med njimi za razvoj tkiv. V kratki ãasovni dobi je potreben substrat za razvoj mikrobiološke razvoja je relativno kot se ve, vendar ni popolnoma jasno kaj so esencialne potrebe in kaj so potrebni nutrienti , ki so potrebni za direktno oskrbo želodãno ãrevesnega sistema. Po izvalitvena kolonizacija ârevesje je kljuãni organ za izvrševanje dveh osnovnih funkcij. Najprej je vmesna ploskev med presnovo hrane in krvno cirkulacijo saj preko cirkulacije krvi prenaša hranila do celic in za rast organizmov. Drugiã pa je ãrevesje domaãin za ãrevesno mikrofloro, kar je pomembno za dobro vzdrževanje ãrevesnega zdravja, vendar se lahko pojavijo številni problemi ãe se pojavijo potencialne patogene bakterije preko meje preko kvalitetnih bakterij. Uãinkovitost presnovne funkcije se lahko spremeni ob želodãnem pH, vsebnosti in tipu proizvodnje encimov, želodãni mnogostranski sekreti, proizvodi fermentacije in celotna mikrobiološka izravnava. Vseeno za kondicijsko vzdrževanje zdravja ãrevesja, ki kliãe k disbacteriozi se velikokrat pojavlja pri perutninarstvu danes. Pogostost kliniãnih simptomov je v tem, da se vprašujemo in odprto se zmanjšuje koncentracija ãrevesnih vsebin, ãrevesje se napihuje, velikokrat se vname, dobi vodeni spenjen ãrevesni sok, slabšo prebavljivost krmnih delcev do konca želodãnega in ãrevesnega sistema in sprememba barve in vsebine ãrevesja. Ta zdravstveni problem ãrevesja ima veã vzrokov in najveãkrat povzroãa zniževanje telesne mase, povišuje konverzijo krme in generalno povzroãa nižje uãinke reje, kar ima za posledico v številnih ekonomskih slabosti pri proizvajalcih perutnine. Poslediãno so to zootehniãne pomanjkljivosti, dosežejo se nižji finanãni dohodki saj je slabša kondicija stelje, ki jo je potrebno nadomestiti. Nekrotični enteritis âeprav je Clostrdium perfringens – tip A najbolj pogosto odkritje v želodãno ãrevesnem sistemu pri zdravju perutnine je razvoj nekrotiãnega enteritisa odvisen od predispozicijskih faktorjev od katerih sta najpomembnejša dva ki povzroãata spremembe na sluznici povzroãeni od kokcidialnih patogenskih deležev in krma ki vsebuje visoke vsebnosti beljakovin. Proteolitiãni encimi igrajo pomembno vlogo pri zgodnjem pojavu ãrevesnih lezij. Zadnje ãase se pojavlja neobiãajen toksin, net B, ki se identificira kot C.perfringens. Izgleda kot da je ta toksin najpomembnejši ko se vkljuãuje nekrotiãni enteritis. Domala devet sevovj od C. perfringensa je bilo izoliranih pri zdravju perutnine in domala vsak izolat od bolanih pišãancev je vseboval gene za ta toksin. številke 2 navzgor se doloãi kot pozitivne na nekrotiãni enteritis. âe bi menili, da samo nekateri sevi lahko povzroãajo bolezni v takih odstotkih kot so sevi v hlevu perutnine se pojavljajo tudi drugi življenski faktorji ki vkljuãujejo nekrotiãni enteritis. Doseženi rezultati kažejo na lezije v skupinah pišãancev brez dodatkov in brez kokcidij. Živali prejemajo pri skupnem delovanju pri tretmanih je bilo 50% lezij , saj je bilo statistiãno signifikantno kjer so bile tretirane živali z 500g/t ali pa z 1000g/t. Jakost lezij pa je bil linearno odvisen od za 16% in 8% od dodatka kisline. Lezije V številnih študijah na Univerzi v Gentu v Belgiji so raziskovali vpliv sušene butiratne kisline, SCFA; MCFA in rastlinski izvleãki na pojav nekrotiãnega enteritisa pri brojlerskih pišãancih. Pet skupin po 25 pišãancev brojlerjev Ross 308 je bilo krmljenih z pšeniãno – riževo prehrano ( 43% in 7.5% ), in sojo kot beljakovinski vir. Vakcina Gumboroje bila dana v pitno vodo v vse skupine 18 dan starosti. Od 19 dneva dalje pa je bil pri nekaterih skupinah zamenjan vir proteinov z ribjo moko (30%). Vse skupine pa so dobivale oralno iz plastiãnih posodic 3 krat na dan po 4108 cfu C. perfrigens in sicer 19. 20. 21 in 22 dan. Prav tako Brez problema mokre stelje Nekrotiãni enteritis se je pojavljal in vivo koncem leta 2008. V dveh hlevih po 4400 težkih pišãancih brojlerjih naravne reje so se pojavili problemi z enteritisom, ki je bil povzroãen s Clostridium Perfrigens pri starosti 3-4 tedne, pojavom mokre stelje, neuniformirano telesno maso, povišano mortalnostjo in neenakomerno obarvanostjo kože. Pišãanci v enem od hlevov so bili kontrola z normalno prehrano, medtem ko so pišãanci v drugem hlevu prejemali normalno hrano dopolnjeno pri starterju od 1-28 dneva z 500g/t Sanacora in pri groverju od 29 – 53 dneva z 250 g/t Sanacora. Po 84 dnevu trajanja so 20 dan vse živali, razen ene skupine pri kontrolni skupini dobile oralno po 10 doz Paracoxa- 5 tm. Na 23, 24 in 25 dan starosti je bilo po 8 živali iz vsake skupine evtanaziranih z intravenozno injekcijo s toksinom T61 (Intervet). Jakost lezij nekrotiãnega enteritisa je bila ocenjena po Keyburnu e tal (2006), in sicer: 0 = ni velikih lezij, 1= zamašena ãrevesna mukoza, 2 = mali otoãki nekroze ali ulceracija ( 1-5 otoãkov) 3 = otoãki nekroze ali ulceracija ( 6 – 15 otoãkov), 4 = otoãki nekroze ali ulceracija (16 ali veã otoãkov), 5 = plaki ali 2-3 cm dolge nekroze, 6 = Difuzna nekroza tipiãna za polja. Jakost lezij od poizkusa so dobili pri poskusni skupini nižjo mortalnost, boljšo kondicijo stelje, povišano telesno maso ( poskusna skupina 2.2 kg, testna skupina 2.3 kg ). Zaključek Intervencije v prehrani, ki jih doloãajo esencialna ( življensko potrebna) hranila, in kondicija v ãrevesju da pospešijo delovanja v ãrevesju in ustanavljajo simbiozo med mikrofloro in množico pri živalih kot del rutiniranega programa hranjenja. Vir: Koen Schwarzer Head of Technical Cometee, Nutri-Ad. Belgium, Wourld Poultry, No 11,Volume 25, 2009 DRUŠT VO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ Pol leta za nami, pred nami so novi izzivi Lojze Cajnko T akoj, ko smo na obãnem zboru potrdili program dela za letošnje leto, smo se že v marcu podali na prvi društveni izlet. Malce smo pokukali k našim sosedom na Madžarsko, se popeljali po naši lepi Prlekiji in zakljuãili z ogledom obnovljene vinske kleti v Ormožu. nas gostitelji popeljali po naši lepi Dravi. Med plovbo so razdrli mnogo katero šalo, pritegnili so še muzikanti, vmes pa nas postregli s flosarsko malico. Seveda pa tudi brez flosarskega krsta ni šlo. Bil sem resniãno moker. Sledila je še »flosarska poroka« in zdelo se je, da je ãas kar prehitro tekel. Ko se je malce ogrelo, smo se v zaãetku maja podali na Koroško. Najprej smo si v Muti ogledali muzej kovaštva in gasilski muzej, za tem pa so nas v Gortini že ãakali splavarji na Dravi ali flosarji, kot se sami poimenujejo. Konec maja in v zaãetku junija se je skupina naših ãlanov odpravila za teden dni izpostavljat soncu na plaži hotela Delfin v Izoli. Pa se je sonce poigralo z nami in smo doživeli veã neviht in dežja kot sonca. Druženje pa je bilo prijetno in to je tisto, za kar se tako radi sreãujemo. Nihãe ni bil razoãaran za voljo ne najbolj prijaznega vremena. Ko smo se vraãali smo se navsezadnje le krepko znojili pod žareãim soncem. Prijazno so nas sprejeli, nam prikazali pripravo lesa za gradnjo splava, flosarske frajle pa so nas že vabile na splav. Ob prijetnem zabavnem programu so Junij je vsako leto rezerviran – po oddaljenosti - najzahtevnejšemu izletu. Tokrat smo se odpravili na Idrijsko. Najprej smo se ustavili ob izjemno zanimivem, ãeprav majhnem, Divjem jezeru. Divje je najbrž dobilo ime po tem, ker je dokaj nevarno, saj je vidnega le del, veãina se ga skriva pod skalovjem in jezero še vedno ni v celoti raziskano. Zanimivo je tudi po tem, da iz jezera izteka najkrajša slovenska reka Jezernica, ki se že po 55 metrih izliva v Idrijco. Sledil je ogled muzeja 500-letnega rudarjenja živega srebra in razstavo Idrijska ãipka. Muzej in še zlasti ãipke so resniãno paša za oãi. Nadaljevali smo z ogledom kamšta, kjer je na ogled najveãje leseno kolo na vodni pogon v Evropi in ki je slu- žilo za pogon vodnih ãrpalk v rudniku. Z zanimanjem smo si ogledali še obnovljeno Partizansko bolnico Franja v Dolenjih Novakih, katero je pred ãasom uniãilo neurje. Resniãno so jo lepo uredili, tudi dostop je lažji, ni pa možno nadomestiti avtentiãnosti. V tem ãasu smo sodelovali tudi v aktivnostih Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje in Zveze društev upokojencev Slovenije, pripravljamo pa se že na sodelovanje v aktivnostih drugega polletja. Program ste ãlani društva prejeli po pošti. Torej pridružite se nam upokojeni Perutninarji, tako ãlani, kot ne ãlani, ãe se imate voljo vãlaniti. Na voljo smo vam vsak 1. ãetrtek v mesecu med 10. in 12. uro v poslovnem centru Perutnine. 13 REKREATIVNO-ŠPORTNE AK TIVNOS TI 10. Športne Igre Sindikata KŽI Slovenije V Rakičanu so bile 12. junija 2010 organizirane Športne igre sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, pod generalnim pokroviteljstvom Skupine Panvita. Iger smo seudeležili tudi člani ZSSS sindikata KŽI Slovenije iz Perutnine Ptuj d.d.. e-mail: [email protected] Sodelovali smo v sledeãih disciplinah: • mali nogomet, • pikado - ženske in moški, • kros - ženske in moški, • vleãenju vrvi - ženske in moški • namizni tenis - ženske in moški. Uvrstitve po posameznih disciplinah: Pikado - ženske /4. mesto - moški /6. mesto Kros - ženske /5. mesto - moški /2. mesto Vleãenje vrvi - ženske /1. mesto - moški / 3. mesto V skupni razvrstitvi za prehodni pokal smo dosegli tretje mesto. Šahovski dvoboj Perutnina : Talum [email protected] V športnem parku Apaãe so se na tradicionalnem sreãanju, že tretjiã po vrsti, pomerili šahisti Taluma in Perutnine. Dvoboj je bil odigran na 14 deskah dvokrožno, z igralnim ãasom 2 x 15 minut na partijo. Rezultatsko so bili tokrat uspešnejši gostitelji in zmagali z izidom 16,5 : 11,5. Skupni izid je tako sedaj izenaãen, po ena zmaga za vsako ekipo in en neodloãen rezultat. Vsi udeleženci so odigrali še turnir posameznikov in na ta naãin zaokrožili prijeten šahovski dogodek. Šahovska ekipa Perutnine /od leve proti desni -prva vrsta: Jernej Ciglar, Branislav Tošiã, Klemen Janžekoviã, Veliu Kudret; druga vrsta: Branko Orešek, Boris Žlender, Andrej Peršuh, Leon Selišek, Jože Kopše, Igor Iljaž, Tomo Vrabiã, Branko Sedlašek, Darko Dominko, Martin Skledar V imenu konference sindikata Perutnine Ptuj d.d. in vseh udeležencev 10. športnih iger sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije v Rakiãanu iz Perutnine Ptuj d.d., se zahvaljujemo Upravi Perutnine Ptuj, da so nam omogoãili udeležbo na igrah, tako s finanãno donacijo kot majicami ter kapami Perutnine Ptuj. Športne igre so lepa priložnost za druženje vseh zaposlenih v naši dejavnosti na nivoju države, za izmenjavo mnenj in izkušenj ter prijetno zabavo ob glasbi in plesu. Ob prijetnem druženju je ãas prehitro minil in obljubili smo, da se naslednje leto ponovno sreãamo v še veãjem številu, na11. športnih igrah SKŽI Slovenije. Kilometri užitkov! Letališče Moškanjci pri Ptuju, 4. september 2010 14 Prvo soboto v septembru se nam pridružite pri vrtenju pedal na Poli maratonu! Tudi tokrat se dobimo na letališãu Moškanjci, od tam pa krenemo na eno izmed treh krožnih poti: • Poli snack, dolžine 4 km, kamor pripeljite najmlajše, • Mini poli maraton, dolžine 30 km, ki je še posebej primeren za družine in tiste s slabšo kondicijsko pripravljenostjo, • Maxi poli maraton z 62 kilometri pa bo zanimiv predvsem tistim z boljšo kondicijsko pripravljenostjo. Mini in Maxi Poli maratonci se bomo podali na preizkušnjo ob 11.00 uri, malãki pa ob 11:30 uri. Z nami bodo kolesarili ãlani Kolesarskega društva Perutnina Ptuj. Na cilju, kamor bomo prispeli med 13.00 in 15.00 uro, nas bodo priãakale kulinariãne dobrote in zanimiv družabni program: Ptujski pihalni orkester, svojo opremo nam bodo predstavili policisti, ãlani društva Dimek, Rovtarji in Kamniãani starodavna kolesa in oblaãila, znana štajerska avtohiša pa svoj vozni park. Dolgãas ne bo niti najmlajšim, ki jih bosta na maraton pospremila Juhi in slonãek Perutnine Ptuj. Skozi cel dan se bodo lahko zabavali na delavnicah z animatorji društva Juhuhu in skakali na dveh napihljivih gradovih. Kolesarji bomo tudi nagrajeni; odrasli dobimo nahrbtnik, otroci odsevni brezrokavnik, osvežilne napitke med kolesarjenjem, sodelovanje v nagradnem žrebanju in brezplaãen servis kolesa pred startom. Bogate nagrade dobijo tudi po tri najštevilãnejše družine in ekipe ter po dva najstarejša in najmlajša udeleženca. Prijavite se lahko na obiãajnih mestih. Se vidimo ob sprošãenem druženju 4. septembra na letališãu Moškanjci! 4 km m z majhnimi otroki. Priporočamo družina ležence popelje Proga najmlajše ude kanjce od prizorišča skozi Moš Ob~ina Sv.Andraž Ob~ina Trnovska vas Ob~ina Jur{inci 30 km m Priporočamo družina s slabšo z otroki in kolesarjem jenostjo. kondicijsko pripravl Ob~ina Destrnik 62 km Ob~ina Dornava JUHI - maskota {portne {ole JUHUHU, ki bo popeljal najmlaj{e kolesarje po Poli Snack trasi. Ob~ina Ptuj Ob~ina Gori{nica www.polimaraton.si KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Državno prvenstvo kolesarjev Dirka po Srbiji Ptuj je v nedeljo 27. junija v prečudovitem sončnem vremenu gostil že 19. državno prvenstvo v kolesarstvu. Že šestič so se najboljši slovenski kolesarji za naslov najboljšega v državi merili v najstarejšem slovenskem mestu. e-mail: [email protected] Mugerli skupno drugi, Marinu zelena majica. sprememb na vrhu. Marin je utrdil svoje vodstvo v toãkovanju za zeleno majico, Mugerli pa je s štirimi bonifikacijskimi sekundami, ki jih je dobil na leteãih ciljih, mirneje pripeljal v cilj zadnje etape. e-mail: [email protected] Matej Mugerli:» Z nekaj veã sreãe na tej dirki in tistega nepotrebnega zaostanka v ãetrti etapi, bi se lahko dirka obrnila v našo prid. Ampak je tudi tako dobro. Dokazali smo, da smo dobri in da lahko posegamo po najvišjih mestih, edina škoda je le to, da tega nismo mogli pokazati na Dirki Po Sloveniji« O dbor za cestno kolesarstvo in organizatorji, še posebej pa direktor ptujskega kolesarskega kluba Rene Glavnik, so se zavzeli, da na dirki nastopijo tudi najboljši hrvaški kolesarji in tako je nedeljska dirka na Ptuju štela tudi za hrvaško državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Prvenstvo je potekalo kar v osmih kategorijah, kar je bil tehniãno zelo zahteven zalogaj za organizatorje, ki pa so prvenstvo dejansko izpeljali brezhibno. Še veã, verjetno gre celo za najbolje organizirano državno prvenstvo do sedaj, s ãimer so se strinjali številni kolesarji. Najzanimivejša je bila nedvomno dirka ãlanov »Elite«, v kateri je prepriãljivo slavil 37- letni Gorazd Štangelj, sicer ãlan Astane. Na tehniãno zahtevni krožni dirki po Ptuju in okolici so kolesarji morali prevoziti 177 kilometrov. Drugi je bil Matej Gnezda, tretji Blaž Furdi, odliãen ãetrti pa Ptujãan Matej Marin. Prav tretjeuvršãeni Blaž Furdi je najbolj buril duhove, saj je nastopal v kategoriji mlajših ãlanov, zato se bo ekipa Perutnine Ptuj pritožila, saj je mnenja da so pravila UCI-ja jasna in lahko tekmovalec nastopa le v eni kategoriji. Tako bi po njihovem mnenju 3. mesto in najnižja stopniãka morala pripasti Mateju Marinu. Ta si za prikazano zasluži vse ãestitke, saj mu teren, ki je bil precej razgiban, naj ne bi ustrezal preveã, vendar pa je 30- letnik še enkrat veã dokazal da je iz pravega testa in pravi vodja ekipe Perutnine Ptuj. Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Rene Glavnik je bil po dirki zelo izãrpen: »Državno prvenstvo se je za slovensko kolesarstvo izkazalo za zelo pozitivno. Zbrani so bili namreã vsi najboljši slovenski kolesarji ta hip, z izjemo Janeza Brajkoviãa. Dirko so popestrili tudi Hrvati, ki so z našim dovoljenjem izpeljali tudi državno prvenstvo, za kar so nam izrekli posebno zahvalo. Razplet dirke je bil zelo ugoden za kolesarje Perutnine Ptuj. Zelo sem zadovoljen z Marinom, ki je priãakovanja pred dirko krepko presegel. Naša favorita sta sicer bila Vreãer in Mugerli, vendar so tekmeci na njiju dobro pazili. Zahvala za odliãno organizirano dirko gre seveda tudi ptujski policiji in pa nepogrešljivim ãlanom PGD Grajena s katerimi že dolgo sodelujemo in svoj posel dejansko obvladajo. Vse skupaj nakazuje, da je ekipa Perutnine Ptuj ponovno v vzponu. Vendar se s tem ne bomo zadovoljili, ampak gledamo že tudi naprej. Do konca te sezone nas ãaka še nekaj dirk doma in v tujini. V ekipi potrebujemo še dva morda tri kolesarje, ki pa se bodo morali vpeljati v naš koncept dela. Le trdo delo in korektna osebnost prinašata dober rezultat. Mi smo dokazali da se da tudi v svetovni gospodarski krizi, ki ni obšla niti nas, narediti dober rezultat.« Rezultati cestnega prvenstva Slovenije, člani Elite, 177 km: 1. Gorazd Štangelj (Astana), 2. Gnezda Matej (Adria Mobil), 3. Matej Marin (Perutnina Ptuj), 4. Jure Golãer (De Rosa-Stac Plastic) … Rezultati ostalih kategorij: Mlajši ãlani A, 177 km: 1. Blaž Furdi (Sava Kranj) … 5. Matias Kumar (Perutnina Ptuj); Mladinci, 95 km: 1. Andrej Rajšp (TBP Lenart), 12. Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj); Mlajši mladinci, 60 km: 1. Matej Mohoriã (Sava Kranj), 15. Tomi Jerenko, 16. Matic Širec ( oba Perutnina Ptuj); Ženske , 60 km: 1. Polona Batagelj (Bizkaia-Durango); Deãki A, 36 km: 1. Kristjan Komar (HIT Casinos), 3. Mitja Serdinšek, 5. Manuel Bedenik, 10. Alen Plajnšek (vsi Perutnina Ptuj); Deãki B, 25 km: 1. Žan Leviãnik (Radenska KD Življenje), 7. Aleš Korpar, 10. Sebastjan Pajnkiher (oba Perutnina Ptuj); Deãki C, 13 km: 1. Martin Lavriã (Radenska KD Življenje), 4. Luka Sagadin (Perutnina Ptuj). Že tako marljivi in prizadevni organizatorji so se izkazali še z eno potezo: na slovesni podelitvi priznanj so pokale podelili tudi najboljšim trem iz prvega DP v samostojni Sloveniji. Spomnimo; leta 1992 so na stopniãkah stali: zmagovalec Valter Bonãa, drugi Brane Ugrenoviã in tretji Sandi Papež. Ta sijajna gesta je zelo pozitivno presenetila omenjene tri kolesarje (in tudi vse ostale prisotne), kolesarski klub Perutnina Ptuj pa si je s tem prav gotovo pridobil še nekaj dodatnih simpatij med udeleženci. N a tradicionalni 50. Kolesarski dirki Po Srbiji, je ekipa Perutnine Ptuj, kljub izgubljeni rumeni majici, zadovoljna s prikazanim. Skupno drugo mesto in zmaga v 5. Etapi Mateja Mugerlija, obleãena rumena majica in drugo mesto v ãetrti etapi Roberta Vreãerja ter osvojena zelena majica Mateja Marina. Tudi ostali ãlani ekipe Tomaž Bauman, Marcel Ternovšek in Dejan Bajt, so s požrtvovalnim delom prispevali k uspehom ekipe. Zadnja etapa, kot po navadi ni prinesla 15 SVEŽINA, OKUS IN KAKOVOS T PERUTNINE PTUJ Šampionski pohod Sedem šampionov, osem zlatih, dve srebrni medalji in posebni priznanji za inovatorstvo in varna živila. e-mail: [email protected] P erutnina Ptuj je tudi na letošnjem 31. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni, ki ga vsako leto organizirajo pred najveãjim slovenskim agroživilskim sejmom AGRA, suvereno prepriãala z okusom, svežino in kakovostjo. Novi šampioni kakovosti • Kolekcija pišãanãjega mesa za gril • Pišãanãja obara • Lahki Poli • Peãena pišãanãja krilca • Panirani pišãanãji file • Pišãanãja jetrna pašteta • Naravni pišãanãji zrezek 16 Zlate medalje • POLI snack • Panirana pišãanãja krila • Slim&fit prekajen pišãanãji file • Pišãanãji fingersi • Panirani pišãanãji file brez glutena • Panirani mini fingersi brez glutena Kakovostni primat smo ponovno dokazali s celo vrsto živil, ki so poleg drugih pomembnih in prestižnih odlikovanj za kakovost prejeli kar sedem šampionov kakovosti, posebno priznanje za inovatorstvo in posebno priznanje za varna živila. Tako so tudi letošnja kakovostna, varna in zdrava živila, po katerih vsakodnevno na vseh naših trgih poseže približno dva milijona zadovoljnih potrošnikov, spet dokaz kontinuirane politike kakovosti, ki jo Perutnina Ptuj dokazuje najprej pred potrošniki in pa tudi pred stroko. »Ustvarili smo sistem, v katerem pridelujemo vrhunsko hrano, s katero zadovoljujemo potrebe in želje potrošnikov po hrani, prilagojeni današnjemu naãinu življenja, zahtevam sodobne nutricionistike in dovršenemu okusu po svežem in zdravem,« je povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, ki je za dosežene uspehe ãestital vsem perutninarjem, posebej pa tehnologom mesnih industrij in njihovim sodelavcem. Srebrne medalje • POLI • POLI paté • Slimfitka • Piknik klobasice • Dimljene puranje prsi • Slim&fil puranji šink • Piknik klobasice hot • Pišãanãja hrenovka v naravnem ovoju Živila Perutnine Ptuj tako odražajo našo strategijo, vizijo in poslanstvo, v okviru katerih zagotavljamo le najboljše za naše potrošnike, hkrati pa stremimo, da bi že tako vrhunsko kakovost še izboljšali. Na ocenjevanju je sodelovalo 31 pridelovalcev, komisija pa je ocenila 235 prijavljenih živil. Posebno priznanje za inovatorstvo Posebno priznanje za varne mesnine Perutninina živila so prejela kar sedem šampionskih nazivov, osem zlatih in šest srebrnih medalj za kakovost. âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, TINA VUKASOVIâ, TANJA ŠMIGOC SENâAR, VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e- mail: [email protected], Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.
© Copyright 2024