1. No category

© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
(Pre)dolgo dojenje?
“Extended” Breastfeeding?
IZVLEČEK
Uvod: članek je nastal na osnovi izkušenj pri svetovanju doječim materam glede
odstavljanja ter polariziranja mnenj v medijih o sprejemljivem trajanju dojenja, in
sicer z namenom raziskati strokovno osnovo glede trajanja dojenja, vrednosti
materinega mleka, morebitni škodljivosti dojenja za mater oz. otroka in spoznati
mnenje družbe do dojenja v javnosti. Metode dela: opisna metoda zajema pregled
strokovne literature o dojenju; raziskovalni del temelji na analizi podatkov,
pridobljenih z vprašalnikom, ki so ga izpolnili zdravstveni delavci in laična javnost.
Rezultati: podatki iz ankete odstopajo od strokovnih, na dokazih temelječih dejstev.
V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo, uveljavljeno je mnenje, da je
dojenje po določeni starosti predolgo, da materino mleko nima več vrednosti in da
dojenje malčkov v javnosti ni vedno sprejemljivo. Razprava in sklep: strokovnjaki
za dojenje imajo pomembno vlogo pri podpori doječim materam in osveščanju
javnosti o tveganju prezgodnjega odstavljanja za zdravje otrok in mater.
Ključne besede: dojenje, odstavljanje, dojenje v javnosti
ABSTRACT
Introduction: The article is based on practical experience in counselling nursing
mothers regarding weaning, and the polarisation of public opinion in the media on
the acceptable duration of breastfeeding, with the purpose of exploring the expert
evidence regarding the duration of breastfeeding, the value of human milk, and the
potential harmfulness of breastfeeding for the mother or child, as well as assessing
public opinion on breastfeeding in public. Methods: The descriptive method
involves a review of the literature on breastfeeding, while the research section is
based on an analysis of data obtained from a questionnaire completed by health
professionals and the lay public. Results: The data from the questionnaire differ
from evidence-based facts. In Slovenia, breastfeeding for up to 12 months is
considered acceptable, but after the child has attained a certain age breastfeeding is
considered less acceptable, breast milk is assumed to have no value, and
breastfeeding in public is not always acceptable. Discussion and Conclusion:
(Pre)dolgo dojenje?
stran 1 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Lactation specialists play an important role in supporting nursing mothers and
raising public awareness on the risks of early weaning on child and maternal health.
Key words: breastfeeding, weaning, nursing in public
UVOD
Namen prispevka je predstaviti strokovno osnovo glede trajanja dojenja, vrednosti
materinega mleka, morebitni škodljivosti dojenja za mater oz. otroka in spoznati
mnenje družbe do dojenja v javnosti, in sicer s pregledom strokovne literature in s
pomočjo vprašalnika za strokovno in laično javnost. V medijih se občasno
polarizirajo mnenja na temo »dolgega« dojenja, izražena so številna osebna stališča
in vrednostne sodbe o dojenju, ki se ne ujemajo s podatki iz medicinskih,
antropoloških in drugih znanstvenih študij. Seveda ima vsakdo pravico do svojega
mnenja, od strokovnjakov s področja dojenja pa se pričakuje, da bomo podali
informacije na osnovi strokovnih in z dokazi podprtih dejstev.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združenje kanadskih pediatrov
(Canadian Paediatric Society) priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6.
meseca in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje vsaj do dopolnjenega
drugega leta starosti in dlje, dokler to materi in otroku ustreza (1). Ameriška
akademija družinskih zdravnikov (AAFP) pa je objavila, da dojenje po prvem letu
prinaša znatne koristi tako za mater kot otroka in naj se nadaljuje, dokler to obema
ustreza (2).
Za razliko od medijev, ker je izraz podaljšano dojenje (ang. extended breastfeeding,
prolonged nursing, long-term breastfeeding) dokaj pogost, vendar poljubno
opredeljen (npr. dojenje po 12/24 mesecih), v pregledani strokovni literaturi izraza
dolgo, podaljšano dojenje ni bilo zaslediti, pač pa sta uveljavljena izraza, ki se
nanašata na odstavljanje: odstavljanje na otrokovo oz. materino pobudo (ang. babyled vs. mother-led weaning).
Predolgo dojenje ne obstaja, znana pa so tveganja (pre)zgodnjega odstavljanja za
otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo 3 let je povezano z večjo
pogostostjo obolevnosti in umrljivosti (3) . Pri nenadni popolni odstavitvi je otrok
izpostavljen tveganju, da bo zbolel za nalezljivimi boleznimi, dehidraciji,
podhranjenosti in psihični travmi, kot je občutek zapuščenosti (2) .
(Pre)dolgo dojenje?
stran 2 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Dojenje z naravnim odstavljanjem koristi tudi materam, saj se pri dojenju sproščajo
hormoni, ki jih umirjajo in jim dajejo občutek zadovoljstva, poleg tega pa so deležne
dolgoročne zaščite pred predmenopavzalnim rakom na dojki, rakom na jajčnikih in
osteoporozo. Buckleyeva ocenjuje, da bi se visoka stopnja raka na dojki v zahodnem
svetu zmanjšala skoraj za polovico, če bi povečali skupni čas trajanja dojenja (4).
Skladno z antropološkimi raziskavami pri človeku do naravnega odstavljanja pride
med 2,5 in 7 leti starosti (3,5).
Biološko normalna in zaželena metoda odstavljanja je, da je otroku dopuščeno, da se
odstavi sam. Z odstavljanjem na otrokovo pobudo (ang. baby-led weaning) bo otrok
postopoma opustil dojenje in ga bo mati podojila le, ko bo pokazal potrebo po tem.
Normalno biološko odstavljanje se odziva na otrokove razvojne potrebe. S tem, ko
otroku omogočeno, da pokaže, kdaj je pripravljen za naslednjo razvojno fazo, otroka
spodbuja k neodvisnosti (5).
Zmotno je, da materino mleko po katerikoli starosti nima več vrednosti. Materino
mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej
zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka
ščitijo pred boleznimi. Dojenje se spodbuja tudi v otrokovem drugem letu in dalje.
Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja.
Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje
koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi
po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico
otrokovih potreb po cinku (5).
Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine
zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem večja je korist. Čustvena stabilnost,
ki je je otrok deležen pri dojenju, je pomemben dejavnik, saj otroka umirja (5).
Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih
kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema.
Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da
povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos.
Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj
možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se povečujejo tudi
drugi zaščitni učinki dojenja, kot sta preprečevanje debelosti in drugih bolezni (4).
Seveda dojenje ni samo materino mleko, temveč veliko več, kot se družba zaveda
(6). Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v
stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem,
neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo na
(Pre)dolgo dojenje?
stran 3 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
izključno dojenje. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja
ponovno poveže z materjo (5, 7). Dojenje malčka je osrečujoče in zadovoljujoče tudi
za mamo, ki vidi, da zna zadostiti potrebam svojega otroka (5).
Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno
stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo
odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je
za to razvojno pripravljen. Mati, ki se odloči za naravno odstavljanje, nikdar nima
težav z nesrečnim otrokom, ki se upira njenim prizadevanjem po odstavitvi (7).
Dojenje v javnosti in čas odstavljanja sta močno odvisna od kulturnih norm. V
kulturah, kjer prevladuje zgodnje odstavljanje, le malo ljudi sprejema naravno
odstavljanje, zato je dojenje malčka v javnosti pogosto predmet posmeha, zgražanja,
kritik ali celo šikaniranja. Angleški izraz closet nursing (v dobesednem prevodu
dojenje v omari) ponazarja prakso, ki se je v ZDA uveljavila kot odziv na kritiziranje
dojenja, ki presega kulturna pričakovanja večine. Pri tem dojenje odgovarja obema,
materi in otroku, le da poteka na skrivaj. Poleg tega mati in otrok namesto besede
dojenje uporabljata neko geslo, ki se ga poslužujeta v javnosti (8).
Številne ameriške zvezne države so uzakonile, da imajo matere pravico dojiti
kjerkoli (5).
METODE DELA
Na osnovi pregleda sodobne strokovne literature o dojenju so zbrana strokovna
dejstva o odstavljanju, optimalnem trajanju dojenja, tveganjih (pre)zgodnjega
odstavljanja za materino in otrokovo zdravje in dojenju v javnosti. Pri zbiranju
informacij sem se poslužila tudi iskalnika Google.
S pomočjo vprašalnika, razvitega posebej za ta prispevek, sem želela dobiti vpogled
v dejansko stanje v Sloveniji. Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno, vprašalnik pa
je zagotavljal anonimnost. Pridobljeni podatki so bili uporabljeni izključno za
potrebe tega prispevka. Na vprašanja so naključno izbrani anketiranci odgovorili
tako, da so označili ustrezni odgovor, odgovor napisali v rubriko oz. na črto; na voljo
je bil le en odgovor, razen kjer je bilo navedeno drugače. V primeru, da so bila
mnenja in stališča anketiranih drugačna od ponujenih, so jih lahko izrazili v točki
Drugo.
Vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop je zajemal naslednja vprašanja
in podvprašanja, ki se nanašajo na dojenje:
(Pre)dolgo dojenje?
stran 4 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
1. Kako dolgo naj bo otrok dojen?
2. Kaj pomeni podaljšano dojenje?
3. Kdaj lahko govorimo, da se otrok doji predolgo?
4. Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.
5. Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,
tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne.
6. Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.
7. Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?
Če je bil odgovor na vprašanja 4–7 pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti
(v mesecih).
V drugem sklopu vprašalnika so bila zajeta vprašanja, ki se nanašajo na anketirance:
njihov spol, ali so starši, ali imajo osebne izkušnje z dojenjem; za laično populacijo:
dokončana izobrazba, na koga bi se obrnili, če bi želeli informacije/podporo pri
dojenju in če imajo osebne izkušnje na področju dojenja, kdo jim je bil najbolj v
pomoč; za strokovno javnost: poklic, zaposlitev oz. delovno mesto, izobrazba na
področju dojenja. Vprašalnik je bil na voljo v papirni in e-obliki. Izpolnilo ga je 334
naključno izbranih oseb, od tega 211 laikov in 123 zdravstvenih delavcev,
zaposlenih v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V papirni obliki ga je
izpolnilo 66 laikov in 71 zdravstvenih delavcev, v e-obliki pa 145 laikov in 52
zdravstvenih delavcev. Anketiranje je potekalo od 9.4.2014 do 28.4.2014. Podatki so
bili zbrani in analizirani s programskim orodjem Microsoft Excel.
Izobrazbena struktura laične populacije: 41 % anketirancev ima univerzitetno, 21 %
višjo ali visoko in 28 % srednješolsko izobrazbo. Poklicna struktura zdravstvenih
delavcev: 59 % medicinskih sester, 19 % babic in 11 % zdravnikov.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 5 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
REZULTATI
Predstavljeni so po vrstnem redu vprašanj anketnega vprašalnika.
1. Kako dolgo naj bo otrok dojen?
Graf 1: Kako dolgo naj bo otrok dojen?
Na vprašanje, kako dolgo naj bo otrok dojen, je kar 37,7 % vprašanih odgovorilo,
da dokler potrebe po dojenju ne preraste. Sledi odgovor 12 mesecev (24,6 %
vprašanih). 31,7 % zdravstvenih delavcev meni, naj bo otrok dojen 12 mesecev.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 6 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 2: Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odgovori zdravstvenega osebja.
Graf 3: Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odgovori laične javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 7 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
2. Kaj pomeni podaljšano dojenje?
Graf 4: Kaj pomeni podaljšano dojenje?
Na vprašanje, kaj pomeni podaljšano dojenje, je 40,4 % vprašanih odgovorilo, da
dojenje po 12 mesecih, 22,2 % pa je mnenja, da nič od naštetega. 50,4 %
zdravstvenih delavcev meni, da podaljšano dojenje pomeni dojenje, ki traja dlje od
12 mesecev.
Graf 5: Kaj pomeni podaljšano dojenje? Odgovori zdravstvenega osebja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 8 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 6: Kaj pomeni podaljšano dojenje? Odgovori laične javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 9 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
3. Kdaj lahko govorimo, da se otrok doji predolgo?
Graf 7: Kdaj se otrok doji predolgo?
(Pre)dolgo dojenje?
stran 10 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Kdaj se otrok doji predolgo? 28,7 % vprašanih meni, da v nobenem primeru, 21 %
po 18. mesecu in 17,4 % po 24. mesecu. 32,5 % zdravstvenih delavcev meni, da se
otrok doji predolgo, če se doji dlje od 18 mesecev.
Graf 8: Kdaj se otrok doji predolgo? Odgovori zdravstvenega osebja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 11 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 9: Kdaj se otrok doji predolgo? Odgovori laične javnosti.
4. Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.
Graf 10: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 12 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 11: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti. Odgovori
zdravstvenega osebja.
Graf 12: Po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti. Odgovori
laične javnosti.
Če je bil odgovor na vprašanje pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti (v
mesecih).
(Pre)dolgo dojenje?
stran 13 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
4.a Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?
Graf 13: Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?
S trditvijo, da po določeni starosti materino mleko nima več vrednosti, se strinja
26 % odstotkov vseh vprašanih, od tega jih večina (46,7 %) meni, da po starosti 12
mesecev. 35 % zdravstvenih delavcev meni, da materino mleko nima več vrednosti,
od tega jih 44,1 % meni, da po 12 mesecih.
Graf 14: Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?
Odgovori zdravstvenega osebja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 14 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 15: Po kateri starosti otroka menite, da materino mleko nima več vrednosti?
Odgovori laične javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 15 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
5. Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,
tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi
ne.
Graf 16: Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,
tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne.
S trditvijo, da po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«,
sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne, se
strinja 52,1 % odstotkov vprašanih, od tega jih večina (42,6 %) meni, da po starosti
12 mesecev. 68,3 % zdravstvenih delavcev se strinja, da dojenje pomeni samo še
»crkljanje«, sicer pa ni ne koristno ne škodljivo, od tega jih 51,4 % meni, da po 12
mesecih.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 16 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 17: Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,
tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne.
Odgovori zdravstvenega osebja.
Graf 18: Po določeni starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje« (uspavanje,
tolažbo), sicer pa ni več koristno ne za mamo ne za otroka, škodljivo pa tudi ne.
Odgovori laične javnosti.
Če je bil odgovor na vprašanje pritrdilen, je bilo treba navesti, po kateri starosti (v
mesecih).
5.a Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«?
(Pre)dolgo dojenje?
stran 17 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 19: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«?
Graf 20: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«? Odgovori
zdravstvenega osebja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 18 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 21: Po kateri starosti otroka dojenje pomeni samo še »crkljanje«? Odgovori
laične javnosti.
6. Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.
Graf 22: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo.
S trditvijo, da je po določeni starosti otroka dojenje zanj oz. mater škodljivo, se
večina vprašanih (82,6 %) ne strinja. 13% zdravstvenih delavcev se s to trditvijo
strinja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 19 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 23: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo. Odgovori
zdravstvenega osebja.
Graf 24: Po določeni starosti otroka je dojenje zanj oz. mater škodljivo. Odgovori
laične javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 20 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
7. Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?
Graf 25: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti?
35 % anketirancem se zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega, vendar le do
določene starosti otroka (od tega 44,3 % vprašanim do starosti 12 mesecev). 34,4 %
anketirancem se zdi dojenje v javnosti normalno ne glede na otrokovo starost; za
24,3 % anketirancev je dojenje v javnosti sprejemljivo le, če mati doji diskretno.
39 % zdravstvenim delavcem se zdi dojenje v javnosti normalno le do določene
starosti (44,4 % jih meni, da do 12 mesecev), 33,3 % se zdi sprejemljivo le diskretno
dojenje, 23,6 % zdravstvenim delavcem pa se zdi dojenje v javnosti nekaj
normalnega ne glede na otrokovo starost.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 21 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 26: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti? Odgovori
zdravstvenega osebja.
Graf 27: Kakšno je vaše mnenje oz. občutek glede dojenja v javnosti? Odgovori laične
javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 22 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
7.a Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?
Graf 28: Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?
Graf 29: Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?
Odgovori zdravstvenega osebja.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 23 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 30: Do katere starosti otroka se vam zdi dojenje v javnosti nekaj normalnega?
Odgovori laične javnosti.
Še nekaj dodatnih grafov
Graf 31: Izobrazbena struktura anketiranih iz laične javnosti.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 24 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Graf 32: Profil anketiranih zdravstvenih delavcev.
RAZPRAVA
V zahodnih kulturah do odstavljanja najpogosteje pride pri otrokovi starosti 12–14
mesecev, 18 mesecev, 2 oz. 3 letih. V naši družbi je pogosto odstavljanje na pobudo
matere (ang. mother-led weaning), pri čemer mati ne upošteva otrokovih potreb (5).
Nekatere matere čutijo pritisk okolice ali pa so slabo informirane, zelo pogosto pa so
prepričane, da morajo odstaviti otroka, ker se bodo vrnile na delo.
Običajno je pritisk s strani družinskih članov in drugih, naj mati odstavi dojenčka,
bolj verjeten, ko se otrok bliža ali prekorači starost 12 mesecev, kar se ujema z
ugotovitvami iz ankete. Podpora okolice se od aktivnega spodbujanja dojenja v prvih
mesecih spremeni v toleriranje in ignoriranje dojenja ter nazadnje v aktivno
spodbujanje odstavljanja (8).
Zanimivo je, da tretjina slovenske laične javnosti meni, da se otrok v nobenem
primeru ne doji predolgo, medtem ko tretjina slovenskih zdravstvenih delavcev
meni, da se otrok doji predolgo, če se doji dlje kot 18 mesecev.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 25 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
Matere so nemalokrat izpostavljene kritikam, ker dojijo »tako velikega« otroka.
Vsaka družba ima drugačne poglede na to, koliko je star »velik« otrok. Tudi v
Sloveniji še vedno (celo med zdravstvenimi delavci) prevladuje mnenje, da po
določeni starosti materino mleko nima vrednosti oz. da dojenje po določeni starosti
ni ne koristno ne škodljivo (samo »crkljanje«, tolažba, uspavanje).
Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere.
Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih
čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost (1).
Normalna potreba po dojenju je lahko prisotna več let in otroci potrebujejo
nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med
nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo
tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza
dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan
na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za
normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete je
razvidno, da je v Sloveniji ta meja nekje pri 12 mesecih.
Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo
odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati
napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok
se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni,
da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12 mesecev, zaradi
biološke potrebe po materinem mleku razvojno najverjetneje ni pripravljen na
odstavitev (9).
Skladno s filozofijo organizacije La Leche League International, ki velja za svetovno
avtoriteto na področju dojenja, je idealno, da otrok potrebo po dojenju preraste – se
pravi, da odstavljanje poteka na otrokovo pobudo (1).
Večina mater v zahodnem svetu ne pričakuje, da bo dojila malčka, vendar se
preprosto sproti odziva na otrokove potrebe kot naravni del materinstva. Materin
namen, da bo dojila, je edini najpomembnejši dejavnik pri odločitvi, ali bo dojila in
kako dolgo bo dojila. Na njen namen v zvezi z dojenjem pa vplivata predvsem odnos
do sebe in samozavest ter družbena podpora. Matere, ki dojijo malčke, potrebujejo
zagotovilo, da je to normalno in naravno. Čim večjo podporo ima mati pri dojenju,
večja je verjetnost, da bo z dojenjem nadaljevala (8).
Zdravstveni delavci bi morali jasno izražati svojo podporo dojenju, znati odgovoriti
na njena vprašanja o dojenju in spodbujati druge družinske člane, naj podprejo
doječo mater. Materam koristi tudi čustvena podpora in praktični nasveti s strani
(Pre)dolgo dojenje?
stran 26 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
drugih doječih mater s podobnimi izkušnjami, zato bi morali bolj spodbujati
ustanavljanje skupin za podporo pri dojenju.
Iz ankete je razvidno, da je dojenje malčkov v javnosti še vedno tabu. 51,7 %
vprašanim laikom se zdi dojenje v javnosti sprejemljivo le do določene starosti
otroka (večina navaja mejo 12 mesecev) oz. če mati doji diskretno: da se zakrije ali
umakne. Zaskrbljujoče je, da je takšnega mnenja kar 72,3 % zdravstvenih delavcev,
za katere bi pričakovali, da dojenje sprejemajo kot del življenja.
Morda pa problem sploh ni v (ne)poznavanju otrokovih bioloških potreb, temveč v
naši kulturi in mentaliteti. V Severni Ameriki in večini Evrope javnost prsi dojema
večinoma zgolj v seksualnem kontekstu, zato sklepa, da je uživanje v dojenju lahko
samo spolne narave, spolni užitek z malčkom pa je lahko samo nekaj
nesprejemljivega, sprevrženega. V resnici pa je sprevržena družba (6).
Biološka funkcija prsi je, da tvorijo mleko za dojenčka. Razmnoževanje človeka je
vsekakor možno brez kakršnegakoli stika s prsmi, torej prsi niso spolni organ.
Morda pa so ženske prsi po mnenju nekaterih tako organ za hranjenje kot spolni
organ? V zgodovini so moško domišljijo burili razni deli ženskega telesa (gležnji,
majhna stopala ipd.). Če odmislimo vplive medijev in televizije – prsi same po sebi
niso seksualni objekt in niso nič bolj posebne od ženskega obraza, širokih bokov,
ozkega pasu ali drugih značilnosti ženskega telesa (10). So samo fetiš izprijene
družbe (6).
ZAKLJUČKI
Odstavljanje je pomemben prehod – dejanski zaključek procesa, ki se je pričel ob
spočetju – konec edinstvene intimnosti. Vpliv tega tesnega odnosa, ki se je pričel z
dojenjem in naravnim odstavljanjem, je prisoten doživljenjsko (1).
V družbah, kjer je običajno zgodnje odstavljanje, je mati, ki se odloči za odstavljanje
na otrokovo pobudo, zaradi pomanjkanja informacij in napačnih prevladujočih
informacij o dojenju večjih otrok, pogosto deležna pritiskov ali celo šikaniranja (5).
Na osnovi ankete je mogoče sklepati, da je slovenska laična javnost glede dojenja
pogosto bolj osveščena in dojenju v javnosti bolj naklonjena kot zdravstveni delavci.
Od slednjih bi pričakovali, da bodo spodbujali dojenje in nudili strokovne
(Pre)dolgo dojenje?
stran 27 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
informacije, vendar pa se zdi, da je problem v pomanjkljivi izobrazbi na področju
dojenja.
Iz dodatnih informacij anketirank je razvidno tudi, da so bile matere, ki so se
odločile za naravno odstavljanje na otrokovo pobudo, deležne največje podpore s
strani prostovoljk, izkušenih mater – laičnih svetovalk za dojenje pri La Leche
League International.
Za matere je težko, če zdravnik ne podpira dojenja, saj cenijo njegovo mnenje in mu
zaupajo. Če zdravnik ni naklonjen dojenju oz. nima ustreznega znanja, je morda ne
bo znal podpreti ali lahko nenamerno posreduje napačne informacije. Pomanjkanje
podpore pri zdravstvenem osebju je običajno posledica pomanjkanja znanja in
izkušenj z dojenjem (5).
Na osnovi zbranih dejstev lahko sklepamo, da dojenje v Sloveniji ni norma. Redke
matere, ki dojijo malčke – statistični podatki o tem niso na voljo, ker se evidence o
tem ne zbirajo – večinoma dojijo na skrivaj ali v zavetju svojega doma, pa še tam so
zaradi nevednosti pogosto tarča kritik.
Kako naj dojenje postane norma, če pa je nevidno? V kulturah, kjer je dojenje norma,
nimajo kotičkov za dojenje, saj je dojenje del vsakdanjega življenja. Mati pri dojenju
v javnosti ni deležna posebne pozornosti – če pa že, je deležna spodbude in
komplimentov.
Zanimivo je tudi, da številni priročniki, namenjeni strokovnjakom za dojenje,
opisujejo strategije, kako naj se svetuje materam glede dojenja v javnosti – kakšna
oblačila in dodatke naj nosi doječa mati, da dojenje ne bo na očeh javnosti. Svetujejo
tudi, da se mati lahko umakne v kot, da doji na parkirišču v avtu, kabini za
preoblačenje (5).
Prispevek kaže, da slovenske svetovalke in svetovalce za dojenje čaka še veliko dela
na področju prenašanja znanja na ostale zdravstvene delavce in da bi na področju
dojenja, ki je tako pomembno za dobrobit otrok, mater, družin in širše družbe,
morali organizirati več izobraževanj in delavnic, predvsem za tisto zdravstveno
osebje, ki prihaja v stik z doječimi materami.
(Pre)dolgo dojenje?
stran 28 od 28
© Alenka Benedik, IBCLC
maj 2014
LITERATURA
(1) La Leche League International, The Womanly Art of Breastfeeding, 8th Edition,
2010: 315, 331, 338.
(2) American Academy of Family Physicians. AAFP Policy Statement on
Breastfeeding, 2007
http://www.aafp.org/online/en/home/policy/policies/b/breastfeedingpositionpap
er.html
(3) Mannel R., Martens P. J., Walker M. Core Curriculum for Lactation Consultant
practice, 3rd Ed., Jones and Bartlett Learning, LLC 2013; 596, 597.
(4) Buckley, S. J. (2009) Gentle Birth, Gentle Mothering, 230
(5) Lauwers J. Counseling the Nursing Mother: A Lactation Consultant's Guide, 5th
Ed., Jones and Bartlett Learning, LLC 2011; 417, 418, 420, 429, 431, 477.
(6) Newman J. The Ultimate Breastfeeding Book of Answers, Three Rivers Press
2006; 317–320.
(7) Mohrbacher, N. , Stock, J. 2003 The Breastfeeding Answer Book, 202-203
(8) Riordan J. Breastfeeding and Human Lactation, 3rd Edition, Jones and Bartlett
Publishers 2005; 725, 727, 732.
(9) Morbacher N. Breastfeeding Answers Made Simple: A Guide for Helping Mothers,
Hale Publishing 2010; .
(10) www.007b.com/breastfeeding_sexual.php
(Pre)dolgo dojenje?
stran 29 od 28