Prezentacija Zalka Drglin

V “šolo” po znanje, spretnosti in
podporo za kar najboljši začetek
družinskega življenja
Sodelavke skupine vzgoja za zdravje za bodoče
starše; dr. Zalka Drglin, NIJZ
Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike vključno s šolo za bodoče
starše
Dosedanje aktivnosti
OCENA POTREB:
• Zbiranje in pregled literature, primerov dobrih
domačih in tujih praks
• Konceptualni okvir vzgoje za zdravje za bodoče
starše
• Pregled zakonske ureditve, stanja in financiranja
vzgoje za zdravje za bodoče starše
• Spremljanje mreže izvajalcev vzgoje za zdravje
• Pregled in analiza podatkov različnih vidikov
vzgoje za zdravje
Dosedanje aktivnosti (nad.)
Pregled in analiza podatkov različnih vidikov vzgoje za zdravje:
– Pregled rednih zbirk podatkov
– Pregled dosedanjih ugotovitev o vidikih izvajalk in izvajalcev
– Predstavitev dosedanjih ugotovitev o potrebah uporabnic in
uporabnikov
– Pregled potreb ranljivih skupin za nosečnice in zgodnje starševstvo
– Posamezne raziskave v okviru DS 1.1 Vzgoja za zdravje
• Obisk šole za bodoče starše z analizo podatkov o nosečnicah, ki so rodile
svojega prvega otroka 2008-2012
• Vzgoja za zdravje v nosečnosti, obporodnem in poporodnem obdobju – ocena
potreb nosečnic in mamic
• Zdravstveni strokovnjaki o potrebah nosečnic in doječih mater glede
informiranja o prehrani
• Razlogi prvorodk za ne-udeležbo na šolah za bodoče starše
• Vpliv zdravstvenega sistema in nefomalnega okolja na dojenje
Obisk šole za bodoče starše z analizo podatkov o
nosečnicah, ki so rodile svojega prvega otroka 20082012
Delež prvorodk, ki so obiskovale Šolo za bodoče starše, po izobrazbi, Slovenija
2008 – 2012, pripravili: Mihevc Ponikvar B, Rudolf A (2014)
Obisk šole za bodoče starše z analizo podatkov o
nosečnicah, ki so rodile svojega prvega otroka 20082012
Delež prvorodk, ki so obiskovale Šolo za bodoče starše, glede na kadilski status v
nosečnosti, Slovenija 2008 – 2012; pripravili: Mihevc Ponikvar B, Rudolf A (2014)
Razlogi prvorodk za neudeležbo na šolah za bodoče
starše
Podatki so zbrani s pomočjo pisne ankete, pripravljene in
oblikovane prav v ta namen
anketo so izpolnjevale patronažne medicinske sestre za
obdobje od 1.4.2014 do 30.4.2014 ob obisku matere z
otrokom na domu po odhodu iz porodnišnice;
ciljna skupina so bile matere, ki so prvič rodile in niso
obiskovale šole za bodoče starše ali pa so jo obiskovale
le delno
Izvedeno v sodelovanju s Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v
patronažni dejavnosti, kontaktna oseba je bila gospa Martino Horvat, predsednica
sekcije; avtorice Mihevc Ponikvar B, Tomšič S, Renar I, Pucelj V, Drglin Z
Najpogosteje navedeni najpomembnejši razlogi s strani
porodnic prvorodk glede ne-obiskovanja šole za starše
•
•
•
•
•
•
•
•
Zaradi zdravstvenih težav v nosečnosti, bolezni
Ni se mi zdelo potrebno, smiselno, koristno
Bila sem obremenjena z drugimi obveznostmi (službene obveznosti, študij)
Porod me je prehitel
Časovni termin mi ni ustrezal, bila je ob neprimernem času
Nisem imela ustreznega prevoza. Avto, avtobus nista bila na voljo
Ne razumem slovenskega jezika
Zaradi dela doma (v gospodinjstvu, na vrtu, na kmetiji)
Vir: Preliminarni rezultati ankete o ne-obiskovanju šole za starše med prvorodkami;
anketa izvedena aprila 2014 s pomočjo mreže patronažnih medicinskih sester
Najpogosteje navedeni vsi razlogi s strani porodnic
prvorodk glede ne-obiskovanja šole za starše
•
•
•
•
•
•
•
•
Časovni termin mi ni ustrezal, bila je ob neprimernem času
Ni se mi zdelo potrebno, smiselno, koristno
Zaradi zdravstvenih težav v nosečnosti, bolezni
Bila sem obremenjena z drugimi obveznostmi (službene obveznosti, študij)
Ne razumem slovenskega jezika
Porod me je prehitel
Nisem imela ustreznega prevoza. Avto, avtobus nista bila na voljo
Bilo mi je predaleč
Vir: Preliminarni rezultati ankete o ne-obiskovanju šole za starše med prvorodkami; anketa izvedena aprila 2014
s pomočjo mreže patronažnih medicinskih sester
Vpliv zdravstvenega sistema in nefomalnega okolja na
dojenje
pripravila Jelena Flokstra Zemljarič, v sodelovanju z Mojco Gabrijelčič in
Zalko Drglin
Povezava med trajanjem dojenja in stopnjo izobrazbe mater
na obe vprašanji – trajanje dojenja in izobrazba - je odgovorilo
134 mater, vzorec: 139 mater (osnova: podatki raziskave HRAST)
Dvo- ali triletna poklicna šola
Štiriletna srednja šola, srednješolski pogram 3+2
Dvoletna višja sola, Bologna I.stopnja
Visoka strokovna šola, fakulteta ali več, Bologna II. Stopnj
Total
6,9
9,1
10,5
11,3
10,2
Vpliv zdravstvenega sistema in neformalnega okolja na
dojenje
Trajanje dojenja (v mesecih) glede na stopnjo izobrazbe mamic
12,0
11.3
10.5
10,0
9.1
Meseci dojenja
8,0
6.9
6,0
4,0
2,0
0,0
Dvo- ali triletna poklicna šola
Štiriletna srednja šola,
srednješolski pogram 3+2
Dvoletna višja sola, Bologna
I.stopnja
Visoka strokovna šola, fakulteta ali
več, Bologna II. Stopnj
Stopnja izobrazbe
Jelena Flokstra Zemljarič, v sodelovanju z M. Gabrijelčič in Z. Drglin
I have got all the necessary help I needed from
nurses (1-agree; 2-partially agree; 3-disagree)
Dobila sem vso potrebno pomoč pri dojenju s
strani medicinskih sester
1,33
1,00
1,00
1-below average
2
1,20
1,21
3
4
1,13
5
6-above average
material standard of mothers
Zadovoljstvo s praktično pomočjo
medicinskih sester pri dojenju v
porodnišnici in povezava s SES–om
matere  ni bistvenih razlik, glede na
izobrazbo mater ali starost mater prav tako
ne
Šola za starše: Dojenje: dejavniki
• »Pri vzdrževanju dojenja po
enem mesecu /…/ se je pokazala
kot pomembna pomoč partnerja.
Matere se strinjajo s trditvijo, da
jim je (bil) pri dojenju v pomoč
partner, v 71,2 %, v 13,9 % pa to
po oceni mamice delno drži …«
Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave
Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter
njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo
ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011, str. 3.
• Cilj: ↑ % polno dojenih dojenčkov
do zaključenega šestega meseca
otrokove starosti
Šola za starše: pristopi: informiranje, učenje spretnosti,
opolnomočenje: Dojenje
• Cilj: povečati spretnosti
prenašanja strokovnega znanja
glede dojenja, okrepiti spretnosti
dojenja
• »V šoli za starše niso povedali,
kako dejansko izgleda dojenje.
Govorili so le, naj se pri dojenju
potrudimo, vendar samo to
včasih ne gre.« str. 6
• »Menim, da bi morala šola za
starše temeljiti na prikazu
praktičnih primerov, kajti teorijo
si lahko mamice same
preberemo.« str. 7
Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih
rezultatov raziskave Spremljanje dojenja, prehrane
dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega
prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo
ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana
2011. Spletna povezava
Odnosna raven
• Cilj: opolnomočenje staršev, da
bodo znali in zmogli kar najbolje
skrbeti za otroka.
• Sodelovalen odnos uporabnice in
uporabniki – zdravstveni
strokovnjaki
• Zdravstveni sistem naj staršem
omogoča, da vstopajo vanj z
zaupanjem, da bodo sprejeti ne
glede na svoje življenjske izbire.
Zagotavljati je treba pogoje za razvoj
zaupanja in sodelovanja med
strokovnjaki in starši.
Strokovnjaki krepijo starševske
kompetence z informiranjem,
učenjem, usmerjanjem.
Ranljive skupine in posameznice
pripravile: Vesna Pucelj, Maja Bajt in Zalka Drglin v sodelovanju z drugimi
strokovnjakinjami
•
•
•
•
•
•
•
pripadnice in pripadniki drugih
kultur, priseljenke in priseljenci,
i/migrantke, imigranti, prebežnice in
prebežniki, ženske in moški v azilih
med drugimi ženske in moški iz
nekdanjih jugoslovanskih republik;
iz držav nekdanjega vzhodnega bloka
na primer Albanke, Bosanke, Srbkinje,
Hrvatice, Makedonke;
pripadnice etničnih skupin (Rominje),
pripadnice italijanske in madžarske
skupnosti
•
•
•
•
•
•
nepoznavanje zdravstvenega sistema
neznanje ali pomanjkljivo znanje slovenskega
jezika
drugačna kulturna in verska prepričanja,
pričakovanja, zahteve, navade (obrezovanje
dečkov, odnosi med spoloma, odnos do telesa,
spolnosti, rojevanja, dojenja, spola
zdravstvenega strokovnjaka)
vsebina in metode tečaja so morda kulturno
nesprejemljive
predstava o morebitnih težavah pri vključevanju
v skupino, kakšno oviro bi to zanje pomenilo, če
predpostavljajo, da ne bodo dobro sprejeti, da
jih drugi ne bodo cenili, da ne ustrezajo
družbenim pričakovanjem
nekaterim se zdi nesprejemljivo o nosečnosti,
porodu, starševstvu dobivati informacije in
nasvete od zdravstvenih strokovnjakov, še
posebej, če so izvajalci moški, njihov vir info in
spretnosti so družina
Hvala za pozornost.