Bodoči starši gredo v “šolo” dr. Zalka Drglin, Vesna Pucelj, NIJZ V pričakovanju otroka: odločilen ugoden trenutek • Šola za starše: Odločilen ugoden trenutek »V času pred porodom so starši pripravljeni narediti izredno veliko za blagor otroka; pričakovanje otroka je eden od odločilnih ugodnih trenutkov (kairos) za preventivno krepitev celostnega telesnega, duševnega in socialnega zdravja družine.« Povšnar, E., Ramovš, J., Šola za starše in učenje komunikacije med njimi, Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo, Zbornik prispevkov, IVZ, Ljubljana 2009, str. 152. namen • Poenotiti vzgojo za zdravje za bodoče starše na ravni države • Ugotoviti potrebe in jih še bolje nasloviti, odzvati se na ugotovljena tveganja • Pri tem: ↑ občutljivost za neenakosti različnih vrst, nadgraditi in prilagoditi na potrebe bolj ranljivih:  Okrepiti pristope, ki ↓neenakosti cilji • • • • poenoteni programi razvoj /nadgradnja/ dopolnitev modela razvoj/nadgradnja/dopolnitev gradiv Krepitev človeških virov – modul za strokovno spopolnjevanje in usposabljanje • spremljanje Prednosti, slabosti, izzivi, obeti Različne ravni • Posameznica, posameznik = individualna raven • vsebine • metode, pristopi • izvajalci, izvajalke • medosebna raven • organizacija, pogoji dela • ustanova • zdravstveni sistem • raven države • Kje smo – kaj je dobro in kaj ni (več) dobro, ustrezno • Kaj (še) potrebujemo • Kaj lahko pričakujemo • Pregled ključnih potreb – nosečnice, bodoči starši, starši, vsi člani družine Viri: pregled ∆ strokovne literature, pregled, izvedba ∆ raziskav (kvalitativni in kvantitativni podatki) Pregled rednih podatkovnih zbirk • Ranljive, zapostavljene skupine • Vidik izvajalk Vir: Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013, str. 16 Slika 13: Obisk šole za bodoče starše, Slovenija, 1995 -2011 65,6 % nosečnic Vir: Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013, str. 16. Slika 14: Delež prvorodk in porodnic z več porodi, ki so obiskovale šolo za bodoče starše, Slovenija, 1995-2011 83,5 % prvorodk Obisk v šoli za starše 2011: Δ med stopnjo izobrazbe, Δ med regijami • Šolo za bodoče starše je obiskovalo 65,6 % porodnic. • Prvorodke so šolo za starše obiskovale v 83,5 %. Manj izobražene ženske jo slabo obiskujejo. • »Tako so prvorodke z višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo obiskovale materinsko šolo kar v 92,9 %, • prvorodke s srednjo izobrazbo v 83,0 %, • prvorodke s poklicno izobrazbo v 66,2 %, • prvorodke z osnovno šolo oziroma brez izobrazbe le v 41,7 %. • Delež prvorodk, ki so obiskovale materinsko šolo, se precej razlikuje tudi med regijami, gibal se je med 78 % in 88,5 %. Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013. Bodoči starši • dopolnjene in posodobljene obsežne vsebine na spletu •   izročki za nosečnice in starše kot prva pomoč, “plonk listek” za nosečnost, porod, poporodno obdobje Bodoči starši • Primer izročka: Posebna, dodatna gradiva za ranljive skupine • Že v zasnutku  nadgradnja, dopolnitev, • Nova gradiva: dodatne izvedbe, dodatne vsebine, oblike, drug jezik   ugotovitev potreb priprava gradiv: zasnova, oblikovanje, preizkus ♥♥ oblikovanje ♥♥ Premislek in odločitev: za tujejezične skupine ? Izvajalke in izvajalci • Osnovni teoretski premisleki in sodobne usmeritve  Metodološka in izvedbena nadgradnja in dopolnitev, konkretna raven, Predlog učne ure ? Izvajalke in izvajalci Izvajalke in izvajalci • dopolnjene in posodobljene obsežnejše razdelane vsebine na spletu •   modul za strokovno izobraževanje in usposabljanje (predvidoma v sodelovanju z Zdravstveno fakulteto, Ljubljana) • predlog spremljanja ↑poklicno zadovoljstvo ☺ Vzgoja za zdravje Vidik izvajalca Vidik uporabnika Vidik odločevalcev Vidik javnega zdravja Cilj - - - kjer je mogoče, podati strokovni nasvet, ki je utemeljen na izsledkih; kjer ni prepričljivih, zanesljivih izsledkov, ločiti izkušnje od strokovnega nasveta; opolnomočiti starše za prepoznavanje, odločanje; usmeriti na vire po/moči. Odnosna raven • Cilj: opolnomočenje staršev, da bodo znali in zmogli kar najbolje skrbeti za otroka. • Sodelovalen odnos uporabnice in uporabniki – zdravstveni strokovnjaki • Zdravstveni sistem naj staršem omogoča, da vstopajo vanj z zaupanjem, da bodo sprejeti ne glede na svoje življenjske izbire. Zagotavljati je treba pogoje za razvoj zaupanja in sodelovanja med strokovnjaki in starši. Strokovnjaki krepijo starševske kompetence z informiranjem, učenjem, usmerjanjem. Potrebe uporabnice in uporabnika informacije doživljanje, občutja spretnosti Šola za starše: osnovne vsebine: Dojenje Cilj: • okrepiti informiranje o dojenju – oba starša • »Na vprašanje, zastavljeno v osebnem pogovoru v porodnišnici, kdo ali kaj ji je v pomoč pri dojenju, je bilo glede nasvetov iz šole za starše nekaj več kot desetina mnenja, da nasveti niso v pomoč, ostale pa so se strinjale, da so nasveti iz šole za starše v pomoč pri dojenju (54,8 %) oziroma so se s trditvijo, da so jim bili nasveti iz šole za starše v pomoč pri dojenju, delno strinjale (2,7 %).« Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011.,str. 2-3. Šola za starše: Dojenje: dejavniki • »Pri vzdrževanju dojenja po enem mesecu /…/ se je pokazala kot pomembna pomoč partnerja. Matere se strinjajo s trditvijo, da jim je (bil) pri dojenju v pomoč partner, v 71,2 %, v 13,9 % pa to po oceni mamice delno drži …« Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011, str. 3. • Cilj: ↑ % polno dojenih dojenčkov do zaključenega šestega meseca otrokove starosti Šola za starše: pristopi: informiranje, učenje spretnosti, opolnomočenje: Dojenje • Cilj: povečati spretnosti prenašanja strokovnega znanja glede dojenja, okrepiti spretnosti dojenja • »V šoli za starše niso povedali, kako dejansko izgleda dojenje. Govorili so le, naj se pri dojenju potrudimo, vendar samo to včasih ne gre.« str. 6 • »Menim, da bi morala šola za starše temeljiti na prikazu praktičnih primerov, kajti teorijo si lahko mamice same preberemo.« str. 7 Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011. Spletna povezava Rezultat pilotne raziskave HRAST: izobrazba matere in trajanje dojenja, pripravila Jelena Flokstra na obe vprašanji – izobrazba in trajanje dojenja odgovorilo 134 mater, vzorec: 139 Trajanje dojenja (v mesecih) glede na stopnjo izobrazbe mamic 12,0 11.3 10.5 10,0 9.1 Meseci dojenja 8,0 6.9 6,0 4,0 2,0 0,0 Dvo- ali triletna poklicna šola Štiriletna srednja šola, srednješolski pogram 3+2 Dvoletna višja sola, Bologna I.stopnja Stopnja izobrazbe Visoka strokovna šola, fakulteta ali več, Bologna II. Stopnj Osrediščenost na uporabnico / uporabnika Naše izhodišče: Povprečna ženska ne obstaja. Vsaka ženska je ženska s posebnimi potrebami. Skrb v nosečnosti naj bo osrediščena na žensko, otroka, na družino. Kam bi se kazalo usmeriti • Srečanja v obdobju po rojstvu otroka Bodoči starši gredo v “šolo” – vendar samo malo. Cilj vzgoje za zdravje za bodoče starše je opolnomočenje staršev za kratkoročno in dolgoročno dobro zdravje vseh družinskih članov. Hvala za pozornost.