Bodoči starši - skupajzazdravje.si

Bodoči starši gredo v “šolo”
dr. Zalka Drglin, Vesna Pucelj, NIJZ
V pričakovanju otroka:
odločilen ugoden trenutek
•
Šola za starše: Odločilen ugoden trenutek
»V času pred porodom so starši pripravljeni
narediti izredno veliko za blagor otroka;
pričakovanje otroka je eden od odločilnih
ugodnih trenutkov (kairos) za preventivno
krepitev celostnega telesnega, duševnega in
socialnega zdravja družine.«
Povšnar, E., Ramovš, J., Šola za starše in učenje komunikacije med
njimi, Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo,
Zbornik prispevkov, IVZ, Ljubljana 2009, str. 152.
namen
• Poenotiti vzgojo za zdravje za
bodoče starše na ravni države
• Ugotoviti potrebe in jih še bolje
nasloviti, odzvati se na
ugotovljena tveganja
• Pri tem: ↑ občutljivost za
neenakosti različnih vrst,
nadgraditi in prilagoditi na
potrebe bolj ranljivih:

Okrepiti pristope, ki ↓neenakosti
cilji
•
•
•
•
poenoteni programi
razvoj /nadgradnja/ dopolnitev modela
razvoj/nadgradnja/dopolnitev gradiv
Krepitev človeških virov – modul za strokovno
spopolnjevanje in usposabljanje
• spremljanje
Prednosti, slabosti, izzivi, obeti
Različne ravni
• Posameznica, posameznik =
individualna raven
• vsebine
• metode, pristopi
• izvajalci, izvajalke
• medosebna raven
• organizacija, pogoji dela
• ustanova
• zdravstveni sistem
• raven države
• Kje smo – kaj je dobro in kaj ni
(več) dobro, ustrezno
• Kaj (še) potrebujemo
• Kaj lahko pričakujemo
• Pregled ključnih potreb –
nosečnice, bodoči starši, starši, vsi
člani družine
Viri:
pregled ∆ strokovne literature,
pregled, izvedba ∆ raziskav
(kvalitativni in kvantitativni podatki)
Pregled rednih podatkovnih zbirk
• Ranljive, zapostavljene skupine
• Vidik izvajalk
Vir: Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013, str. 16
Slika 13: Obisk šole za bodoče starše, Slovenija, 1995 -2011
65,6 %
nosečnic
Vir: Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013, str.
16.
Slika 14: Delež prvorodk in porodnic z več porodi, ki so obiskovale šolo za
bodoče starše, Slovenija, 1995-2011
83,5 %
prvorodk
Obisk v šoli za starše 2011:
Δ med stopnjo izobrazbe, Δ med regijami
• Šolo za bodoče starše je obiskovalo 65,6 % porodnic.
• Prvorodke so šolo za starše obiskovale v 83,5 %. Manj izobražene ženske jo
slabo obiskujejo.
• »Tako so prvorodke z višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo obiskovale
materinsko šolo kar v 92,9 %,
• prvorodke s srednjo izobrazbo v 83,0 %,
• prvorodke s poklicno izobrazbo v 66,2 %,
• prvorodke z osnovno šolo oziroma brez izobrazbe le v 41,7 %.
• Delež prvorodk, ki so obiskovale materinsko šolo, se precej razlikuje tudi
med regijami, gibal se je med 78 % in 88,5 %.
Mihevc Ponikvar, B., Rudolf, A., Perinatalni informacijski sistem RS, Primerjava podatkov med regijami za leto 2011, Ljubljana 2013.
Bodoči starši
• dopolnjene in
posodobljene obsežne
vsebine na spletu
•   izročki za
nosečnice in starše
kot prva pomoč, “plonk
listek” za nosečnost,
porod, poporodno
obdobje
Bodoči starši
• Primer izročka:
Posebna, dodatna gradiva za ranljive skupine
• Že v zasnutku 
nadgradnja, dopolnitev,
• Nova gradiva: dodatne
izvedbe, dodatne vsebine,
oblike, drug jezik  
ugotovitev potreb
priprava gradiv: zasnova,
oblikovanje, preizkus
♥♥ oblikovanje ♥♥
Premislek in odločitev: za
tujejezične skupine ?
Izvajalke in izvajalci
• Osnovni teoretski
premisleki in sodobne
usmeritve
 Metodološka in
izvedbena nadgradnja
in dopolnitev, konkretna
raven,
Predlog učne ure ?
Izvajalke in izvajalci
Izvajalke in izvajalci
• dopolnjene in posodobljene
obsežnejše razdelane vsebine na
spletu
•   modul za strokovno
izobraževanje in usposabljanje
(predvidoma v sodelovanju z
Zdravstveno fakulteto, Ljubljana)
• predlog spremljanja
↑poklicno zadovoljstvo ☺
Vzgoja za
zdravje
Vidik izvajalca
Vidik
uporabnika
Vidik odločevalcev
Vidik javnega
zdravja
Cilj
-
-
-
kjer je mogoče, podati strokovni
nasvet, ki je utemeljen na
izsledkih;
kjer ni prepričljivih, zanesljivih
izsledkov, ločiti izkušnje od
strokovnega nasveta;
opolnomočiti starše za
prepoznavanje, odločanje;
usmeriti na vire po/moči.
Odnosna raven
• Cilj: opolnomočenje staršev, da
bodo znali in zmogli kar najbolje
skrbeti za otroka.
• Sodelovalen odnos uporabnice in
uporabniki – zdravstveni
strokovnjaki
• Zdravstveni sistem naj staršem
omogoča, da vstopajo vanj z
zaupanjem, da bodo sprejeti ne
glede na svoje življenjske izbire.
Zagotavljati je treba pogoje za razvoj
zaupanja in sodelovanja med
strokovnjaki in starši.
Strokovnjaki krepijo starševske
kompetence z informiranjem,
učenjem, usmerjanjem.
Potrebe uporabnice in uporabnika
informacije
doživljanje,
občutja
spretnosti
Šola za starše: osnovne vsebine: Dojenje
Cilj:
• okrepiti informiranje o
dojenju – oba starša
• »Na vprašanje, zastavljeno v
osebnem pogovoru v
porodnišnici, kdo ali kaj ji je v
pomoč pri dojenju, je bilo glede
nasvetov iz šole za starše nekaj
več kot desetina mnenja, da
nasveti niso v pomoč, ostale pa
so se strinjale, da so nasveti iz
šole za starše v pomoč pri
dojenju (54,8 %) oziroma so se s
trditvijo, da so jim bili nasveti iz
šole za starše v pomoč pri
dojenju, delno strinjale (2,7 %).«
Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave
Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter
njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo
ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011.,str. 2-3.
Šola za starše: Dojenje: dejavniki
• »Pri vzdrževanju dojenja po
enem mesecu /…/ se je pokazala
kot pomembna pomoč partnerja.
Matere se strinjajo s trditvijo, da
jim je (bil) pri dojenju v pomoč
partner, v 71,2 %, v 13,9 % pa to
po oceni mamice delno drži …«
Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih rezultatov raziskave
Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter
njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo
ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana 2011, str. 3.
• Cilj: ↑ % polno dojenih dojenčkov
do zaključenega šestega meseca
otrokove starosti
Šola za starše: pristopi: informiranje, učenje spretnosti,
opolnomočenje: Dojenje
• Cilj: povečati spretnosti
prenašanja strokovnega znanja
glede dojenja, okrepiti spretnosti
dojenja
• »V šoli za starše niso povedali,
kako dejansko izgleda dojenje.
Govorili so le, naj se pri dojenju
potrudimo, vendar samo to
včasih ne gre.« str. 6
• »Menim, da bi morala šola za
starše temeljiti na prikazu
praktičnih primerov, kajti teorijo
si lahko mamice same
preberemo.« str. 7
Drglin, Z., Pogovarjamo se. Predstavitev delnih
rezultatov raziskave Spremljanje dojenja, prehrane
dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega
prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo
ukrepov na tem področju – HRAST, IVZ, Ljubljana
2011. Spletna povezava
Rezultat pilotne raziskave HRAST: izobrazba matere in trajanje dojenja, pripravila Jelena Flokstra
na obe vprašanji – izobrazba in trajanje dojenja odgovorilo 134 mater, vzorec: 139
Trajanje dojenja (v mesecih) glede na stopnjo izobrazbe mamic
12,0
11.3
10.5
10,0
9.1
Meseci dojenja
8,0
6.9
6,0
4,0
2,0
0,0
Dvo- ali triletna poklicna šola
Štiriletna srednja šola,
srednješolski pogram 3+2
Dvoletna višja sola, Bologna
I.stopnja
Stopnja izobrazbe
Visoka strokovna šola, fakulteta ali
več, Bologna II. Stopnj
Osrediščenost na uporabnico / uporabnika
Naše izhodišče:
Povprečna ženska ne obstaja.
Vsaka ženska je ženska s
posebnimi potrebami.
Skrb v nosečnosti naj bo
osrediščena na žensko, otroka,
na družino.
Kam bi se kazalo usmeriti
• Srečanja v obdobju po
rojstvu otroka
Bodoči starši gredo v “šolo” –
vendar samo malo.
Cilj vzgoje za zdravje za bodoče starše je
opolnomočenje staršev za kratkoročno in
dolgoročno dobro
zdravje vseh
družinskih članov.
Hvala za pozornost.