POMEN LOGISTIKE ZA KONKURENČNOST PODJETJA

UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
POMEN LOGISTIKE ZA KONKURENČNOST
PODJETJA
Študent: Klemen Maček
Naslov : Tomšičeva 37, 2380 Slovenj Gradec
Številka indeksa: 81532032
Študij: redni
Program: visokošolski strokovni
Študijska smer: marketing
Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent
Slovenj Gradec, junij 2006
2
PREDGOVOR
Za temo Pomen logistike za konkurenčnost podjetja sem se odločil, ker mislim, da bo ta
tema vedno bolj aktualna. To predvsem zato, ker smo priča vedno večjim spremembam.
Le-te je treba spremljati in obvladovati, če želimo iti v korak s časom.
Tema je zanimiva iz različnih razlogov. Prvi je gotovo ta, da pridobiva logistika v
današnjem času vse večjo veljavo v organiziranosti podjetja, saj se le-ta vedno bolj
zavedajo njenega prežemajočega značaja in pomembnosti tega področja za uspešno
vodenje podjetja in procesov v njem. Sama organiziranost logistične funkcije predstavlja
močan izziv, saj se mora logistična funkcija v posameznem podjetju neprestano prilagajati
razmeram na trgu. Prilagajati se mora prometnim razmeram, gibanjem na nabavnem in
prodajnem tržišču ter pogosto tudi političnim razmeram na posameznem trgu. Upam, da mi
bo poznavanje te teme na zahtevnem trgu dela pripomoglo najti primerno zaposlitev. Ker
vse tendence kažejo na to, da prihaja do porasta logistike in do vse večjega pomena le-te,
pa posledično logistika tudi vpliva na konkurenčnost. Ker je logistika pomembna za
določeno podjetje, je pomembna tudi za njegovo konkurenčnost. S tem vidimo, da prihaja
do vzajemnega odnosa konkurenčnosti in logistike.
V prvem delu sem skušal predstaviti pojem logistike in njen razvoj. Potem sem poskušal
predstaviti notranje in zunanje logistične dejavnike ter razmerje med logistiko in
konkurenco ter odnos med njima. Na zadnje sem predstavil tudi elemente logističnega
sistema ter logistične podsisteme. Tu so me predvsem zanimali vplivi le-teh na podjetje. Za
zaključek pa sem predstavil primer iz podjetja Tab d. d., ki na Koroškem predstavlja pojem
hitrorastočega podjetja, ki ima tudi veliko logistike. V tem primeru se pa tudi vidi, kako
gledajo konkretno na logistiko v današnjem času v tem podjetju in kako le-ta vpliva na
konkurenčnost podjetja. Ker je splošna ugotovitev, da je danes v slovenskem
gospodarskem prostoru z vidika stroškovne upravičenosti logistiko prav gotovo smotrno
prepustiti v izvajanje zunanjemu izvajalcu, sem podrobneje opisal outsourcing.
3
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 5
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA............................................... 5
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................ 5
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE..................................................... 6
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ........................................................... 6
2 OPREDELITEV LOGISTIKE ....................................................................................... 7
2.1 POJEM LOGISTIKE IN NJEN RAZVOJ .................................................................. 7
2.2 POMEMBNOST LOGISTIKE ................................................................................... 8
2.2.1 POMEN LOGISTIKE ZA PODJETJE ................................................................ 8
2.2.2 POMEN LOGISTIKE ZA NARODNO GOSPODARSTVO ............................ 10
2.3 NOTRANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA .............. 11
2.4 ZUNANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI ORGANIZACIJE....................................... 12
2.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE LASTNIH ALI TUJIH LOGISTIČNIH
STORITEV...................................................................................................................... 13
3 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST PODJETJA ................................... 16
3.1 DEJAVNIKI KONKURENCE.................................................................................. 16
3.2 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST ...................................................... 17
3.3 NAPOVED RAZVOJA LOGISTIKE IN NJEN VPLIV NA KONKURENČNOST18
3.3.1 VLOGA LOGISTIKE V RAZMERAH GLOBALIZACIJE ............................. 18
3.3.2 VPLIVI GLOBALIZACIJE POSLOVANJA NA LOGISTIČNO PONUDBO 18
3.3.3 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNE PONUDBE V POGOJIH GLOBALIZACIJE 19
3.3.4 KONCENTRACIJE V LOGISTIKI IN RAST LOGISTIČNIH PODJETIJ...... 19
3.4 KAJ STORITI, DA BOMO EN KORAK PRED KONKURENCO ......................... 20
4 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU .............................. 21
4.1 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA............................................................... 21
4.1.1 ZUNANJI TRANSPORT ................................................................................... 21
4.1.2 NOTRANJI TRANSPORT ................................................................................ 23
4.1.3 SKLADIŠČENJE ............................................................................................... 24
4.1.4 ZALOGE ............................................................................................................ 24
4.1.5 MANIPULACIJE Z BLAGOM ......................................................................... 25
4.1.6 INFORMACIJE, KOMUNIKACIJE IN KONTROLA ..................................... 25
4.1.7 KADRI ............................................................................................................... 25
4.2 LOGISTIČNI PODSISTEMI IN NJIHOV VPLIV NA PODJETJE ........................ 26
4.2.1 NABAVNA LOGISTIKA.................................................................................. 26
4.2.2 NOTRANJA LOGISTIKA................................................................................. 27
4.2.3 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA...................................................................... 28
4.2.4 POPRODAJNA IN RAZBREMENILNA LOGISTIKA .................................. 28
4.3 STROŠKI V LOGISTIKI.......................................................................................... 29
4.3.1 NABAVNI STROŠKI ............................................................................................ 29
4.3.2 STROŠKI SKLADIŠČENJA IN ZALOG ......................................................... 29
4.3.3 TRANSPORTNI STROŠKI ............................................................................... 29
4.4 CILJI PODJETNIŠKE LOGISTIKE......................................................................... 30
4
5 PRIMER VPLIVA LOGISTIKE NA KONKURENČNOST V PODJETJU TAB
MEŽICA............................................................................................................................. 32
5.1 O PODJETJU ........................................................................................................... 32
5.2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU TAB, dd ...................................... 35
5.2.1 Prevoz po kopnem .............................................................................................. 35
5.2.2 Prevoz po morju ................................................................................................. 36
5.2.3 Prevoz po zraku .................................................................................................. 36
5.3 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH PROBLEMOV ................................................. 37
5.4 PREDLOGI REŠEVANJA ...................................................................................... 38
5.5 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST POSLOVANJA ........................... 38
6 SKLEP ............................................................................................................................. 39
5
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
V diplomskem delu smo predstavili vpliv logistike na konkurenčnost podjetja. Logistika
pridobiva v današnjem času vse večjo veljavo v organiziranosti podjetja, saj se podjetja
vedno bolj zavedajo pomembnosti tega področja za uspešno vodenje podjetja in procesov v
njem. V zadnjem desetletju je prišlo v gospodarstvu do preobrata, ki ga imenujemo
globalizacija. Ta preobrat ima svojo količinsko in prostorsko dimenzijo. Količinsko s tem,
da so se izredno povečali blagovni toki. Prostorska dimenzija pa se kaže v širitvi ne le prek
meja držav, temveč tudi prek kontinentov v svetovno gospodarstvo. In prav s pojavom
globalizacije je logistika pridobila na veljavi in postala ena izmed temeljnih funkcij
podjetij, ki so naravnane naprej.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen diplomskega dela je analizirati področje logistične dejavnosti, ki postaja vse bolj
aktualna. Namen je tudi pokazati, kako elementi logistike vplivajo na podjetje. Različni
viri navajajo, da ustvarja logistika v različnih tržnih gospodarstvih od 10 do 11 odstotkov
bruto družbenega produkta (BDP) teh držav. Kot pomembna komponenta BDP vpliva
logistika na stopnjo inflacije, obrestne mere, produktivnosti, stroške energije in druge
ekonomske kategorije.
Cilji dela so naslednji:
•
•
•
•
•
analizirati vloge logistike v podjetju,
ugotoviti, kakšno vlogo imajo in bodo imele posamezne logistične funkcije v
podjetju,
ugotoviti, kateri so najpomembnejši logistični elementi in kakšna je vloga
posameznih elementov logističnega sistema,
predstaviti logistične stroške in kako jih minimizirati,
predstaviti napovedi razvoja logistike v Sloveniji.
TRDITVE
•
•
•
Logistika je postala ena izmed temeljnih funkcij podjetij in s tem ima močan vpliv
na konkurenčnost podjetja.
V okviru poslovne logistike je treba obravnavati vse tiste probleme poslovnega
sistema in njegovih medorganizacijskih odnosov, ki se nanašajo na tokove v samem
poslovnem sistemu ter tokove, ki ga povezujejo z njegovim okoljem.
Zaradi vedno večje pomembnosti logistike prihaja do rasti specializiranih
logističnih podjetij, ki se ukvarjajo le z logističnimi storitvami.
6
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Izhajali smo iz predpostavke, da se logistika v slovenskih podjetjih približuje dnevu, ko bo
postala močno strateško orodje za ustvarjanje konkurenčnih prednosti na trgu. Z
ustvarjanjem konkurenčnih prednosti na trgu bo pa tudi vplivalo na gospodarstvo.V
diplomskem delu smo predstavili vse sisteme in elemente logističnega sistema, ki vplivajo
na podjetje.
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA
Naša raziskava je potekala na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Na
makroekonomski ravni smo se ukvarjali s proučevanjem delovanja logistike in logističnih
procesov na področju gospodarstva kot celote. Na mikroekonomski ravni pa je potekala
raziskava logistike in njen vpliv na konkurenčnost na področju podjetja.
V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:
-
metoda deskripcije, s pomočjo katere smo opisali teorijo in pojme ter
ugotovljena dejstva;
metoda klasifikacije, kjer smo s prevzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z
izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč;
metoda komparacije, kjer smo primerjali dela različnih avtorjev.
V prvem delu smo podatke zbirali s sekundarno raziskavo s pomočjo ustreznega gradiva,
kjer smo povzemali mnenja in stališča različnih avtorjev. V drugem delu naloge pa smo
navajali podatke, pridobljene z intervjujem.
Podatke oziroma literaturo smo zbrali s pomočjo interneta, knjižnice (učbeniki, revije in
časopisi) in internega gradiva v podjetju.
7
2 OPREDELITEV LOGISTIKE
2.1 POJEM LOGISTIKE IN NJEN RAZVOJ
Logistika je mlada veda. Razvijati se je začela kot del vojaške vede pred nekaj sto leti.
Pravi razmah pa je doživela šele v drugi polovici 20. stoletja in prav zaradi tega težko
najdemo neko enotno opredelitev logistike kot vede oziroma področij njenega proučevanja.
V znanstveni in strokovni literaturi obstajajo različne razlage pojma logistike. Vse razlage
so v osnovi pravilne zaradi različnih delitev logistike. Morda je za pravilno razumevanje
logistike smiselno na kratko pogledati njen razvoj. Najpomembnejša razlaga besede
logistika je iz glagola loger, ki pomeni nastaniti, vojaška veda pa je pomen tega izraza
razširila ne samo na nastavitev vojske, temveč tudi na oskrbovanje vojske s hrano, obleko,
orožjem, strelivom … Zapisana je bila leta 1670, in sicer v vojaških dokumentih Ludvika
XIV. S pojmom logistika so tako poimenovali oskrbo vojaških enot s potrebnimi
materialnimi sredstvi ter transport in premeščanje vojaških enot, oborožitve in opreme z
enega na drugi bojni položaj (Ogorelc, 1996, 1).
V smislu znanstvene discipline je pojem logistika v začetku 19. stoletja prvič uporabil
švicarski general baron de Jomini, ki je izdal delo z načrtom Očrt vojne umetnosti.
Logistiko je opredelil kot funkcijo razvoja, oskrbe, distribucije in upravljanja z
materialnim sredstvi, s
transportom ter kot podporo pri gradbenih posegih na
infrastrukturnih objektih. Do izraza je prišla dejavnost logistike predvsem v drugi svetovni
vojni. Uspehe armade ZDA je pogojevala tudi zelo dobro organizirana in učinkovita
podpora logističnega sistema. Vse to je botrovalo temu, da se je po vojni začela logistika
pojavljati tudi v poslovnih organizacijah oziroma sistemih. Zanimanje za logistiko je
začelo naraščati v industriji, trgovini in storitvah.
Zlasti se je logistika pričela razvijati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, ko se je
po prejšnjem pomanjkanju blaga (trg prodajalca) začela doba nasičenosti z blagom, kar je
zaostrilo konkurenco med podjetji (trg kupca) in iskanje prednosti pred konkurenti. Te
prednosti pa je omogočila logistika z geslom dostaviti blago kupcu v pravi količini, na
pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni. V sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera
podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinaša določene koristi.
Obdobje stagnacije in naftna kriza sta močno vplivali prav na logistične dejavnosti, zato so
jim bili v vodstvih podjetij prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil
nastanek integralnega logističnega pristopa. Čeprav je bila fizična distribucija še vedno
prevladujoča tema, so vse večji pomen pričeli pripisovati tudi nabavi in gospodarjenju z
materiali, kar je postopoma privedlo do današnjega pojmovanja podjetniške logistike, ki
združuje tako gospodarjenje z materiali, distribucijo in dodatne dejavnosti.
8
Razmah logistike kot vede, pomembnost logistike v poslovnih organizacijah in na
mednarodnem trgu ter posledično tudi iskanje primernega kadra z znanjem na področju
logistike gre morda pripisovati predvsem trem dejavnikom (Perišič, 1990, 6):
„ intenzivnemu mednarodnemu povezovanju,
„ tehnološkemu razvoju, še posebej na področju transporta, komunikacij in
informacijske tehnologije in
„ profesionalizaciji upravljanja in ravnanja podjetij ter prenos metod upravljanja in
ravnanja izven nacionalnih meja suverenih držav.
Danes je logistika že tako razvita, da je pojem logistike nujno definirati na dva načina, in
sicer:
„ logistika kot znanstvena disciplina, ki interdisciplinarno in multidisciplinarno
proučuje in uporablja zakonitosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole
tokov materiala, ljudi, energije in informacij v sistemih,
„ logistika kot aktivnost, ki zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za kompleksno
pripravo in realizacijo prostorske in časovne transformacije dobrin in znanja,
vključno z informacijskimi in energetskimi tokovi. Te dejavnosti se z uporabo
človeških potencialov in sredstev dajejo na razpolago tržnim sistemom, tako da so
tržne dobrine v pravem času na pravem mestu, v zahtevani količini, kvaliteti in ceni
ter s spremljajočimi informacijami, ki se nanašajo na tržne dobrine, Vse skupaj teži
k zniževanju stroškov.
2.2 POMEMBNOST LOGISTIKE
Pomen logistike je v zadovoljevanju potreb organizacije po premagovanju prostorskih in
premeščanju časovnih razlik med viri materiala (dobavitelji) in proizvodnim podsistemom
organizacije, od tod pa do točke želene dostave proizvodov (Mihelič, 2001, 117).
2.2.1 POMEN LOGISTIKE ZA PODJETJE
Logistika mora poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini
in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški.
Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupca pa kažejo, da je pomen logistike
omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima
sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem
na dobiček podjetja:
•
čedalje večja raznolikost podjetja s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli
proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve
•
koncept sinhronizirane nabave (just in time) zahteva od dobaviteljev dobavo
manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje
stopnje terminske zanesljivosti
9
•
zaradi presežne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam kupcev
v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov
•
spremenjena tržna razmerja so pripeljale do tega, da so se spremenile tudi naloge v
logističnih podsistemih.
Na pomen podjetniške logistike so vplivale zlasti naslednje okoliščine (ITL, 2000, 24):
• globalizacija poslovanja v industriji in trgovini ter globalizacija trgov,
• spremembe v obsegu in strukturi blagovnih tokov in zaostreni pogoji konkurence,
• odprava ovir pri trgovanju in prostem pretoku blaga, kapitala in ljudi,
• vplivi liberalizacije trga ter vplivi deregulacije in harmonizacije pogojev poslovanja,
• v Evropi še posebej učinki delovanja enotnega evropskega trga,
• povečan pritisk javnosti in državnih organov za zaostritev varnostnih in ekoloških
standardov.
Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in
konkurenčnosti. Pozitivni učinki in v določenih merah tudi negativni učinki nastajajo
zaradi vpliva logistike na uspešnost in likvidnost podjetja. Vpliv na likvidnost izhaja iz
vpliva na vezavo kapitala.
Vpliv na uspešnost pa iz:
•
sprememb v prihodkih, ki izvirajo iz vplivov na:
-
razpoložljivost materialov in blaga,
dobavne čase,
kakovost logističnih storitev;
•
sprememb pri stroških ali cenah, ki izvirajo iz vplivov na:
-
procesne stroške,
stroške primanjkljaja,
stroške vezave kapitala.
Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri
zadovoljevanju kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Učinkovit management
logistike povečuje učinek marketinga, saj zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev
in daje blagu časovno in prostorsko koristnost.
V večini slovenskih podjetij je logistična dejavnost razdrobljena po glavnih sektorjih
podjetja, kot so npr. nabavna logistika in skladiščenje nabavnega materiala v nabavnem
oddelku, skladiščenje gotovih izdelkov, odprema in transport v marketingu, vodenje zalog
v finančnem oddelku itd. Poznamo tudi formalno organiziranost, ki pomeni, da imamo v
podjetju poseben oddelek za logistiko, ki pa tudi vedno ne zajema vseh elementov logistike
(ITL, 2003, 26).
10
2.2.2 POMEN LOGISTIKE ZA NARODNO GOSPODARSTVO
Logistični sistem je pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo
zlasti potrebe tržišča, naraščanje mednarodne menjave, število novih proizvodov, stroški
pretoka materiala, problem energije ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev (Ivanko,
2001, 19).
Institucionalni ali funkcionalni vidik obravnave logističnih problemov poslovnega sistema
sta zaradi njune sestavljenosti in dinamike manj primerna načina. Oba vidika je treba
obravnavati združeno in upoštevati tudi informacijsko-dokumentarni ter procesni
vidik.Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije in ljudi v
medorganizacijskem vidiku daje šele dovolj jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu in s
tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb, vezano na prostorsko namestitev industrijskih,
trgovinskih in storitvenih poslovnih sistemov ter gospodinjstev. Če to obravnava le
posamezen nosilec določene logistične naloge, vodi to do parcialnih rešitev za
zadovoljevanje lastnih koristi tega posameznega nosilca, pri tem pa se zanemarja funkcija
logistike in njene koristi za druge udeležence ter za celotno narodno in mednarodno
gospodarstvo (Oblak, 1997, 29).
Pri nabavi, proizvodnji in prodaji, ki predstavljajo temeljne poslovne procese gospodarskih
organizacij, nastajajo številne premostitvene potrebe. Po eni strani se kažejo potrebe po
premeščanju v gospodarstvo zaradi delitve dela, dislociranosti in časovne razporeditve
nabave, proizvodnje in porabe, po drugi strani pa se s premeščanjem prostorske in časovne
neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in
časovni organiziranosti preoblikovanja sektorja s pogoji transfera (Oblak, 1997, 29).
V razmerah globalizacije pomen logistike stalno narašča (ITL, 2000, 26):
• logistika je neobhodna sestavina globalne poslovne in tržne strategije,
• logistika ostaja nesporno sredstvo za povečevanje konkurenčnosti podjetja in za
zadovoljevanje potreb kupcev kjerkoli v svetu,
• učinkovita logistika mora zagotavljati zniževanje stroškov, oblikovanje diferencirane
ponudbe kupcem in čim boljši servis kupcem,
• logistiko praviloma kontrolirajo globalni prodajalci blaga,
• logistika je instrument globalnega managementa dobavnih verig.
Smoter logistike je v tem, da omogoča po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času
prilagojen dovoz stvari, tako kot so potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in
potrošnih procesov. Iz tega izhaja, da ima logistika vpliv na celotno gospodarstvo, saj
učinkuje na njegove stroške ter vsebuje rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega
sistema (Oblak, 1987, 31).
11
2.3 NOTRANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA
Globalizacija podjetja, kot največji mega trend v razvoju podjetja, ki potencira tehnološki
razvoj, je v ozki povezavi s tehnološkim potencialom. Prilagodljivost in možnost
prilagajanja podjetja na spremembe, ki so nujne za uspešnost podjetja v modernem,
spreminjajočem se globalnem okolju, se najlažje dosegajo z vgradnjo logistične koncepcije
upravljanja podjetja. Notranji dejavniki v odvisnosti od vpliva na uspešnost poslovanja so:
logistični strateški cilji, tehnologija, človeški potencial, informacijsko-komunikacijski
sistem in organizacijska kultura. Strateški cilji, ki usmerjajo delovanje podjetja, so
dolgoročni. Kažejo na to, kaj si podjetje želi v bodočnosti doseči. Predstavljajo točke, h
katerim je usmerjeno planiranje, organiziranje, upravljanje in kontroliranje. Logistika je
funkcija, ki omogoča podjetju povezavo z okoljem, usmerja blagovni tok ter omogoča
lažjo prilagodljivost podjetja na spremembe v okolju. Postavljena strategija zahteva tako
organizacijo podjetja, ki sloni na logistični zasnovi delovanja, ki lahko dosega zastavljene
cilje (Zekič, 2000, 19).
Vse dokler logistični cilji niso rezultat procesa strateškega planiranja podjetja, ima
logistika pomožne funkcije, ki sicer omogočajo nemoteno delovanje. Ne omogočajo pa
dovolj prilagodljivosti, ki je nujno potrebna za povečanje profitabilnosti. Logistični
strateški cilji so osnova za način delovanja managementa. So nujno potrebni dejavniki pri
dinamični optimizaciji poslovanja podjetja. Nekateri strateški cilji podjetja se ne morejo
ovrednotiti skozi profitabilnost. Gre za stroškovni in tržni potencial, ki se ravno tako lahko
formulira kot potenciali uspeha. Logistična tehnologija je drugi zelo pomemben dejavnik
dinamične optimizacije. Nastopa kot seštevek znanj, veščin in strokovnosti, združuje
človeški potencial in tehnična sredstva v procesih prostorskega, časovnega preoblikovanja
dobrin, energij, informacij in znanj. Razvoj telekomunikacij in informatike neposredno
vpliva na hiter razvoj. Logistični procesi so hitrejši, enostavnejši in lažje sledljivi.
Strategija razvoja je usmerjena k večji prilagodljivosti, ki omogoča organizaciji, da svojo
strukturo in funkcije menja v skladu s spremembami zastavljenih ciljev.
Logistične tehnologije vplivajo na skrajšanje potrebnega delovnega časa in posledično
tudi na zmanjšanje potrebnega kapitala pri obratnih in fiksnih sredstvih, izboljšanju
likvidnosti, kakovostnejšemu zadovoljevanju potreb uporabnikov storitev ter večji marži
pri poslovanju.Zaradi tega je vloga logistične tehnologije pri optimizaciji sodobnih
logističnih centrov izjemnega pomena. Logistični človeški potencial je edini dinamični
element organizacije, ki pri doseganju zastavljenih ciljev igra zelo pomembno vlogo in je
osnovni kapital logističnih procesov, je gonilo za uspešnost podjetja. Nenehno
izobraževanje zaposlenih in izboljševanje strukture zaposlenih je poglavitna naloga
managementa. Prilagajanje strategije in ciljev podjetja z osebnimi cilji posameznikov ima
pozitiven učinek na motivacijo zaposlenih. Z boljšim izkoristkom logističnih človeških
potencialov lahko neposredno vplivamo na dinamično optimizacijo oziroma uspešnost
poslovanja logističnega operaterja kot podjetja.
Logistična organizacijska kultura je prisotna pri vseh aktivnostih podjetja in kot model
obnašanja, prepričanj in vrednot zaposlenih vpliva na zastavljanje kot tudi doseganje
ciljev (Daft in Noe, 2001, 528).
12
Druga funkcija pa razlaga, kako se moramo prilagajati okolju. Kako je treba sodelovati z
drugimi organizacijami, kako in na kakšen način se je kje potrebno prilagoditi drugim.
Močna kultura lahko pozitivno vpliva na zaposlene, jim daje pogum ter z njo lajša dosego
zastavljenih ciljev. Kljub temu, da se o organizacijski kulturi ponavadi govori v ednini,
zasledimo v vseh podjetjih raznovrstno kulturo. Vrednote, filozofija se spreminjajo od
oddelka do oddelka poslovne enote. Zaupanje, vizija, poslovni pristopi dostikrat niso
kompatibilni z organizacijsko kulturo, zato postane problem izvedbe strategije. Logistična
organizacijska kultura je pomemben dejavnik pri implementaciji strategije.
2.4 ZUNANJI LOGISTIČNI DEJAVNIKI ORGANIZACIJE
Poleg naštetih notranjih dejavnikov, na katere lahko podjetje vpliva, so tudi zunanji
dejavniki, ki jih mora management analizirati tako, da jih lahko uspešno vključi v funkcijo
dinamične optimizacije in uspešnosti poslovanja podjetja, ki ga upravlja (Zekič, 2000, 59).
Zunanji dejavniki v funkciji uspešnosti poslovanja logističnih operaterjev so:
- gospodarski,
- znansteveno-tehnološki,
- socialnokulturni in inštitucionalni.
Najpomembnejši vplivi na poslovanje logističnih operaterjev prihajajo iz gospodarskega
okolja. Ponavadi kot priložnosti ali nevarnosti, ki jih mora management zaznati pri
upravljanju dinamične optimizacije sodobnega podjetja. Logistični operaterji nudijo
storitve manipuliranja z blagom ter izmenjujejo rezultate poslovanja. So porabniki
energije, materialnih sredstev, znanja in informacij iz okolice, uporabnikom pa tržijo svoje
storitve. Na končni proizvod ali storitev logističnega okolja vplivajo še odjemalci,
kakovost dobaviteljev, kakovost proizvajalcev, dostopnost, kupna moč, potrebe in zahteve
odjemalcev, cena dela itd. Izbira dobaviteljev in podizvajalcev ima velik pomen pri
kakovosti in ceni storitev. Razvita logistična infrastruktura v podjetju in v okolju je temelj
uspeha logističnega delovanja logističnega centra. Za dinamično optimizacijo in uspešno
poslovanje ima velik pomen dostopnost, kakovost ter cena dela. Uporaba novih modernih
strojev ter informatike omogoča zmanjšanje stroškov dela ter samo strukturo dela.
Odjemalci storitev so verjetno najpomembnejši dejavnik logistične optimizacije podjetja.
Osredotočenost na kupca proizvodov in storitev je temeljna usmeritev logistične funkcije.
Hitrost gibanja informacij, dobrin in ljudi je vse večja. Logistika kot funkcija prostorskega
in časovnega preoblikovanja dobrin, energije, informacij in znanja razvija nove tehnologije
raziskave tržišča.
Dosežena stopnja razvoja in znanstveno-tehnološki pogoji okolja logističnega centra
neposredno vplivajo na konkurenčnost. Socialnokulturni pogoji okolja so začetni element
logistične koncepcije, usmerjene v zadovoljevanje odjemalčevih potreb. Element
socialnokolturnega okolja je tudi etično okrožje, katero vključuje skupine ljudi s sprejetimi
standardi vedenja (Koontz in Weinrich, 1884, 62).
Slabe rezultate poslovanja lahko povzroči nezadostno poznavanje sprejetih družbenih
norm, prepričanj in vrednot določenih skupin odjemalcev s strani managementa, h katerim
je usmerjeno poslovanje. Država s svojo regulativo neposredno vpliva na poslovanje
podjetij. Uporablja različne načine, kot so: subvencioniranje izbranih gospodarskih vej,
davčne olajšave ter zaščita izbranih.
13
2.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE LASTNIH ALI TUJIH LOGISTIČNIH
STORITEV
V procesu globalizacije industrije in trgovine ter zaradi potreb konkurenčnosti so logistične
zahteve vedno večje:
- logistika mora biti orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig,
- logistika mora biti zanesljiva, točna in hitra,
- logistika mora biti varna in stroškovno sprejemljiva,
- logistika mora omogočati oskrbo po sistemu just in time,
- logistika mora biti izjemno odzivna,
- logistika mora vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk,
- logistika mora temeljiti na elektronskem poslovanju celovitih informacijskih sistemov.
SLIKA1: Odločanje za zunanje izvajanje
Zakaj se podjetja odločajo za zunanje izvajanje
Ustvariti inovacije
Ohraniti kapital
2%
5%
Izboljšati kvaliteto
5%
Povečati dohodke
2%
Znižanje stroškov
36%
Pospešiti prodor na tržišče
5%
Ustvariti strukturo
variabilnih stroškov
13%
Osredotočenost na
dejavnost
32%
VIR: Outsourcing Next Wave
V zgornjem grafikonu se nadzorno vidi, da se podjetja odločajo za zunanje izvajanje
predvsem z namenom, da bi znižala stroške poslovanja in bi se lahko osredotočila na
osrednjo dejavnost, za katero so specializirana in si z njo lahko pridobijo želeno
konkurenčno prednost.
14
Ker navedenim logističnim zahtevam uporabniki logistike sami zelo težko sledijo, narašča
težnja k logističnemu outsourcingu:
•
•
•
•
•
•
uporabniki logistike zmanjšujejo število logističnih dobaviteljev (špediterjev,
prevoznikov, skladiščnikov itd.) po principu single-sourcinga;
od logističnih dobaviteljev se zahtevajo celotne logistične storitve (vodenje zalog,
pakiranje, skladiščenje, transport, distribucija itd.) podprte z ustrezno informacijsko
tehnologijo, ki omogoča obvladovanje materialnih tokov med partnerji oskrbovalne
verige;
z logistični dobavitelji sklepajo dolgoročne partnerske pogodbe in strateške
povezave;
zahteva se vedno večja kakovost logističnih storitev, vedno večja hitrost dostave
blaga in stalno zniževanje logističnih stroškov – logistične inovacije so nujnost;
zahtevajo se hitri sistemi centralizirane panevropske in globalne distribucije;
za izgradnjo in delovanje logističnih informacijskih sistemov se pogosto uporablja
princip informacijskega outsourcinga.
Podjetje se mora na podlagi tega, ali ima zadostno in primerno ekonomijo obsega, odločiti,
če bo oddalo nekatere logistične dejavnosti. Odločitev sprejmejo po natančni presoji na
osnovi izida, ki nam ga da primerjava stroškov in učinkov. Ugotoviti morajo, ali jim bo z
zunanjo oskrbo uspelo znižati stroške in ohraniti oziroma izboljšati raven kakovosti
logistike.
Elementi analize odločitev narediti ali kupiti ( Ogorelc, 2001, 312):
prednosti zunanje oskrbe:
● dvig učinkovitosti s specializacijo
● degresija stroškov (optimiranje zmogljivosti)
● izkoriščanje tehnoloških dosežkov zunanjih izvajalcev
● izkoriščanje sinergijskih učinkov
strateška tveganja zunanje oskrbe:
● izguba pomembnih znanj in veščin
● moteno sodelovanje sodelavcev z različnih funkcijskih področij
● pomanjkljiv nadzor nad izvajalci
kriterij za načrtovanje zunanje oskrbe:
● zaščita strateških interesov podjetja
● zniževanje stroškov kapitala
● možnost zniževanja stroškov dela
ocenjevanje prednosti in pomanjkljivosti:
● transakcijski stroški
● oportunitetni stroški
Na prehodu v novo tisočletje je pomen zunanje oskrbe v logistiki zelo narasel. Mnoga
industrijska podjetja so ocenila, da ne bodo zmogla slediti razvoju logistike. Po temeljiti
analizi so logistiko prepustila zunanjim izvajalcem.
15
Primeri, ko podjetje prepusti logistično dejavnost zunanjim izvajalcem, so:
- hiter vstop podjetja na nove trge,
- večje spremembe v nabavni in/ali prodajni strukturi,
- spremembe v proizvodni strukturi,
- zahtevana kakovost fizične oskrbe oziroma fizične distribucije (na primer
zmanjšanje dobavnih časov, spremenjene nabavne/prodajne količine),
- prilagajanje hitri rasti prodaje.
SLIKA 2: Dejavnosti izvajanja
Dejavnosti zunanjega izvajanja
46%
Varstvo pri delu
53%
Varovanje
Trženje
9%
Raziskava in razvoj
9%
17%
Računovodstvo in finančno svetovanje
39%
Proizvodnja
Prodajne storitve
3%
47%
Prehrana
46%
Pravno sodelovanje
Nabava
1%
11%
Logistika, skladiščenje in distribucija
Kadrovanje
4%
35%
IT
Drugo
6%
61%
Čiščenje
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
VIR: Uršič 2002,65
Iz odstotkov, ki pojasnjujejo, koliko podjetij daje v zunanje izvajanje določeno dejavnost
lahko razberemo, da več kot polovica daje v zunanje izvajanje storitve čiščenja in
varovanja. Le malo pa se podjetij pa se odloča za zunanje izvajanje na področju nabave,
kadrovanja, trženja in tudi logistike. Vidi se da se slovenski podjetniki in managerji
poslužujejo zunanjega izvajanja predvsem pri podpornih dejavnostih oziroma pri storitvah,
ki niso neposredno povezane z osrednjo dejavnostjo v podjetju in se jih lažje izvaja.
70%
16
3 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST PODJETJA
3.1 DEJAVNIKI KONKURENCE
Ključni dejavniki konkurenčnega uspeha so to, na kar se mora podjetje osredotočiti in
početi zelo dobro, če hoče dosegati konkurenčni uspeh in si zagotoviti dolgoročni obstoj in
razvoj.
Ključni dejavniki konkurenčnega uspeha nam povedo, da različna podjetja potrebujejo
različne vrste znanj in veščin, da bi se uveljavila v konkurenčnem okolju. Povedo nam,
katera so kritična področja poslovanja, na katera se mora osredotočiti podjetje.
Upravljalski ukrepi, ki jih sprejmejo managerji v podjetju, morajo v celoti upoštevati te
dejavnike, saj njihovo zanemarjanje onemogoča doseganje ekonomske učinkovitosti
podjetja, s tem pa dolgoročno ogroža obstoj podjetja.
Tu poznamo Porterjev model konkurenčnih sil, ki učinkujejo na posamezno panogo in na
podjetja znotraj nje. Te sile so: (Porter, 1985, 127)
1)
2)
3)
4)
5)
Konkurenca znotraj panoge in rivalstvo obstoječih podjetij;
Potencialna nova konkurenca in grožnja z njenim vstopom na trg;
Kupci in njihova ekonomska moč;
Nadomestki in grožnja nadomeščanja izdelkov in storitev;
Dobavitelji in njihova ekonomska moč.
Da bi podjetje vleklo prave poteze, pa je treba poznati tudi intenzivnost konkurence znotraj
panoge. Intenzivnost konkurence je v premem sorazmerju s številom in velikostjo podjetij,
zniževanjem prodajnih cen, dobičkonosnostjo poslovnih potez, velikostjo izstopnih pregrad
in različnostjo rivalskih podjetij ter v obratnem sorazmerju s hitrostjo rasti povpraševanja
in velikostjo kupčevih preklopnih stroškov.
Prepoznavanje konkurenčnih prednosti
Odločilno vprašanje je vezano na sposobnost podjetja, da lahko ob odločitvi za lastno
opravljanje neke dejavnosti samo sebi zagotovi konkurenčno prednost. Vsekakor pa ni
dovolj da jo samo zagotovi, namreč jo mora tudi vzdrževati oziroma izpopolnjevati.
Ključne konkurenčne prednosti podjetja pa so tiste prednosti, zaradi katerih tržišče
prepoznava podjetje kot drugačnega in boljšega ponudnika storitev. Podjetje skrbi za
njihov obstoj in povečanje preko sistema investicij v razvoj nove tehnologije, kadrov in
mehanizmov poslovanja. Eden od ustaljenih mehanizmov za ohranjanje ključnih prednosti
v današnjem času je prav gotovo tudi vpeljava raznolikih standardov kakovosti.
Podjetje poseduje trajno konkurenčno prednost v primeru, ko deluje v skladu s strategijo,
katere obstoječi in potencialni tekmeci ne zmorejo implementirati ali pa prekopirati njenih
odnosov. (Kotabe in Murray, 2004, 7).
17
Strategije doseganja konkurenčnih prednosti
Ni ga podjetja, ki ne bi poskusilo doseči konkurenčne prednosti pred ostalimi podjetji. V ta
namen ima določene načrte za uspešno konkuriranje podjetij. Imeti mora konkurenčno
strategijo, ki je neke vrste načrt dejavnosti za doseganje tržnega uspeha in uveljavljanje
konkurenčne prednosti pred tekmeci. (Rebernik, 1999, 334)
Seveda lahko podjetje izbere različne strategije. Najpogosteje so mu pa na razpolago:
- strategije cenovne konkurence, kjer podjetje konkurira s spreminjanjem tržne cene.
- strategija diferenciranja, ki temelji na lastnostih izdelka, kakovosti, servisiranju ter
podobnih značilnosti
- strategija specializacije, s katero se podjetje osredotoči na specialne potrebe
določene skupine kupcev, geografsko omejen trg ali specifično uporabo izdelka.
3.2 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST
Različni viri navajajo, da ustvarja logistika v različnih tržnih gospodarstvih od 10 do 11
odstotkov bruto družbenega produkta (BDP) teh držav. Kot pomembna komponenta BDP
vpliva logistika na stopnjo inflacije, obrestne mere, produktivnosti, stroške energije in
druge ekonomske kategorije.
LOGISTIKA KOT VIR TEKMOVALNIH PREDNOSTI
Managerji se vedno bolj zavedajo, da dobro organizirana logistika v podjetju, le-temu
prinaša vzdržljivo tekmovalno prednost. Vseeno je ta ocena logistike relativno mlad
fenomen. Tradicionalni viri prednosti so ponavadi skoncentrirani okoli zniževanja
delavskih stroškov, naravnih virov, velikih ujetih trgov ali kakšnega unikatnega
tehnološkega znanja. Nove tehnologije boječe uravnavajo delavske stroške kot odstotek
celotnih stroškov; mnogo narodov z tradicionalnimi delavski stroški, da jih lahko uspešne
države podrežejo; v nekaterih industrijah se zdi, da so tehnološke izboljšave zastarele
skoraj tako hitro, kot se novi produkti pojavijo na trgu; razpoložljivost naravnih virov in
poceni sestavin so postala vedno bolj globalna in sam dostop do njih se ne smatra več kot
ogromna prednost.
Skozi sedemdeseta in na začetku osemdesetih let so nekatera podjetja poskušala doseči
konkurenčno prednost
z izboljšanjem produktivnosti in znižanjem stroškov. V
osemdesetih je konkurenčna prednost pomenila, da so delali predvsem na brezhibni
kvaliteti izdelka. V devetdesetih pa je konkurenčna prednost pomenila zagotoviti boljši
servis kupcem.
Predvsem pa sta pomembni dve trditvi o konkurenčni prednosti:
1. Tudi najboljše urejeni sistemi zgubijo svoje prednosti skozi čas, tako da včerajšnja
tekmovalna prednost pred drugimi postane danes minimalni še obstoječi standard,
2. Okno za nove strateške možnosti (inovacije) je relativno omejeno, tako da morajo
organizacije konstantno iskati nove možnosti za srečanje s kupci in to boljše kot
konkurenca.
Treba je omeniti, da konkurenčna prednost, zgrajena iz dobro organizirane in izvršene
logistike, je dolgotrajna in vzdržljiva zato, ker jo je izredno težko kopirati.
18
3.3 NAPOVED RAZVOJA LOGISTIKE IN NJEN VPLIV NA KONKURENČNOST
3.3.1 VLOGA LOGISTIKE V RAZMERAH GLOBALIZACIJE
-
logistika je neobhodna sestavina globalne poslovne in tržne strategije,
logistika ostaja nesporno sredstvo za povečevanje konkurenčnosti podjetja in za
zadovoljevanje potreb kupcev kjerkoli v svetu,
učinkovita logistika mora zagotavljati zniževanje stroškov, oblikovanje
diferencirane ponudbe kupcem in čim boljši servis kupcem,
logistiko praviloma kontrolirajo globalni prodajalci blaga,
logistika je inštrument globalnega supply chain managementa.
Tradicionalni koncept logističnega managementa, ki išče optimalne rešitve za materialne
tokove z vidika posameznega podjetja, prehaja v koncept managementa oskrbovalne verige
– supply chain managemt v globalnem gospodarskem in geografskem prostoru.
V novem konceptu managementa globalne oskrbovalne verige postaja logistika sredstvo za
obvladovanje celotne oskrbovalne verige. Logistika se načrtuje za celotno verigo s ciljem
zniževanja stroškov, izboljšanjem ponudbe in čim boljšim servisom za kupce. Težišče
delovanja logistike se v tem razvoju prenaša od obvladovanja materialnih tokov
posameznega podjetja na obvladovanje materialnih tokov med subjekti celotne
oskrbovalne verige.
3.3.2 VPLIVI GLOBALIZACIJE POSLOVANJA NA LOGISTIČNO PONUDBO
Iz splošnih trendov današnje prakse v razvitem svetu izhajajo naslednji dejavniki, ki
vplivajo na logistično ponudbo:
-
razvoj oskrbovalnih verig na podlagi partnerskih odnosov med neodvisnimi
udeleženci,
ključni faktorji partnerskih odnosov so zanesljivost, zaupanje, lojalnost, skupno
preživetje in konkurenčnost celotne verige,
gibalo sprememb so vedno nove potrebe kupcev, ki zahtevajo boljši servis, vedno
večjo hitrost izpolnjevanja naročil in dostavo blaga ter še stalno zniževanje cen,
konkurenca je neizprosna in dobavitelji se morajo prilagoditi in spremeniti ali
propasti,
pomembno sredstvo za spremembe v poslovanju je outsourcing, s katerim podjetja
skušajo zadovoljiti nove zahteve kupcev.
Koncept globalnih oskrbovalnih verig je preveč kompleksen, da bi ga podjetja lahko
obvladala samo z notranjimi viri – insourcingom, kar še posebej velja za logistiko. Zato je
logistično outsourcing nujnost.
Vključevanje logističnih podjetij v oskrbovalne verige in vzpostavljanje partnerskih
odnosov ni enostavna zadeva. Do partnerstva pride takrat, ko obe strani razumeta filozofijo
oskrbovalne verige in želita doseči izboljšanje oskrbe kupcev. Logistični dobavitelj mora
spoznati vsebino celotne oskrbovalne verige, da lahko oblikuje ustrezno ponudbo svojih
storitev, obstajati mora medsebojno razumevanje, komuniciranje ni dovolj.
19
3.3.3 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNE PONUDBE V POGOJIH GLOBALIZACIJE
Konkurenčni logistični dobavitelj mora danes izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:
-
pripravljen mora biti na partnerski odnos pri izvajanju raznih logističnih dejavnosti,
ki jih njegovi kupci želijo prenašati na zunanje izvajalce: logistični outsourcing,
pripravljen mora biti svojim kupcem zagotavljati raznovrstne in multimodalne
logistične storitve,
usposobljen mora biti za uvajanje informacijskih sistemov v skladu s potrebami
svojih kupcev,
zagotavljati mora globalne logistične storitve v skladu s potrebami svojih kupcev,
Zelo pomembna je tudi sposobnost za uvajanje novih logističnih tehnologij in inovacij, s
katerimi se logistični ponudnik diferencira od svoje konkurenca. Tako se izgrajujejo
potrebam kupca prilagojeni mednarodno zbirno-distribucijski sistemi. Špediterji razvijajo
nove, zanesljivejše in zmogljivejše sisteme zbirnega prometa, paketne distribucije in
ekspresnih storitev.
V Evropi se oblikuje zlasti sistem hitrega kopenskega transporta (dostava v roku 24 ur) ter
sistem učinkovitega medkontinentalnega transporta, ob istočasnem razvoju mednarodnih,
regionalnih in nacionalnih distribucijskih centrov.
3.3.4 KONCENTRACIJE V LOGISTIKI IN RAST LOGISTIČNIH PODJETIJ
Zahteva po nenehni rasti logističnih podjetij ni samo posledica večanja konkurenčne
sposobnosti, ampak nedvomno tudi posledica globalizacije. Koncentracije v logistiki so
nujnost, saj ekonomija obsega v logistiki zahteva koncentracijo blagovnih tokov. Tovor se
namreč prevaža v manjših količinah in na večje razdalje, hitrost in frekvenca prevozov pa
se povečujeta.Zato se izvaja koncentracija transportnih, skladiščnih, distribucijskih in
drugih logističnih infrastrukturnih kapacitet, s čimer se ustvarjajo globalni logistični
sistemi. S širjenjem logističnih kapacitet nastajajo panevropska in globalna logistična
omrežja za oskrbovanje kupcev blaga. Z združevanjem, z nakupi in prevzemi se zmanjšuje
število logističnih dobaviteljev ter nastajajo velike logistične korporacije, ki morajo
dosegati najmanj eno milijardo dolarjev letnega prometa. Evropski logistični koncerni
vstopajo na druge nacionalne trge v Evropi in na druge kontinente, vedno bolj pa so v
Evropi aktivne tudi ameriške in japonske korporacije. Koncentracije na strani logistične
ponudbe potekajo sicer že dalj časa, vendar so se v skladu s splošnimi globalizacijskimi
trendi v svetu izredno intenzivirale prav v zadnjih letih.
20
3.4 KAJ STORITI, DA BOMO EN KORAK PRED KONKURENCO
In kaj naj bi bili viri konkurenčne prednosti v naslednjem obdobju? Na žalost na to
vprašanje ni preprostega odgovora. Doseganje popolne konkurenčne prednosti zahteva, da
ima podjetje resnično razumevanje za svoje kupce in dodatno vrednost, ki jo le-ti iščejo.
Firma pa mora imeti notranje sposobnosti, da razvije znanje do te mere, da je noben
konkurent ne kopira. Primer je zelo velika zahteva za določen časovni logistični
management v razvijajočih trgih in kjer so kupci dokaj zahtevni in so tekmovalni pritiski
glede rezultata visoki. Proces pospešimo tako, da prečistimo tok dobrin, ki gre od
proizvajalca do kupca na način, da odstranimo vse aktivnosti, ki nam dodajo čas, ampak
nič vrednosti. Kupčeve zahteve po hitri dostavi, konstantni dostavi pošiljk in elektronski
izmenjavi podatkov odsevajo željo po čim bolj izkoriščenem času. Kupci v manj razvitem
svetu ne vidijo hitrega dopolnjevanja kot posebne konkurenčne prednosti, ker povzroča
večje stroške.
Zagotovo pa lahko vztrajno konkurenčno prednost v tej situaciji realiziramo preprosto z
zmožnostjo dostaviti proizvod do kupca na pravilni osnovi z razumnimi stroški. Izziv za
vsako organizacijo pa je, da poskušajo zadovoljiti tiste kupčeve potrebe, ki ponujajo
največje možnosti za obstoj vzdržljive konkurenčne prednosti (Gaurdin, 2001, 8–11).
21
4 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU
4.1 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA
Zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli
logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa drugih poslovnih
funkcij. Brez pravih in hitrih informacij ter kontrole in ustrezno izobraženega kadra ne bi
mogli sprejeti pravilnih odločitev, potrebnih za nemoteno potekanje logističnega procesa.
Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in ki jo uporablja
večina avtorjev, je sledeča:
„
„
„
„
„
„
„
notranji transport,
zunanji transport,
skladiščenje,
zaloge,
manipuliranje z blagom,
informacije, komunikacija in kontrola,
kadri povezani s sistemom.
4.1.1 ZUNANJI TRANSPORT
Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasen dovoz surovin, nedokončanih
proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih
proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te akcije mora podjetje izbrati
najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti.
Zunanji transport torej zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov,
sestavnih delov in drugega blaga od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do
proizvodnje ter prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega
uporabnika. K zunanjemu transportu štejemo tudi prevoz delovne sile.
Transportne zvrsti
Glede na lokacijo obratov ter lokacijo dobaviteljev in kupcev se mora podjetje odločiti za
najprimernejšo (z vidika časa in stroškov) in po možnosti najkrajšo prevozno pot (cesta,
železnica, zrak in voda). Glede na izbrano prevozno pot se nato lahko odloča med
naslednjimi prevoznimi možnostmi prevoza: železniški prevoz, cestni prevoz, vodni in
zračni prevoz ter transport po ceveh (Ogorelc, 1996, 79–88). Možne pa so tudi kombinacije
posameznih zvrsti transporta.
Kakovost transporta
Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Pri
izbiri najprimernejšega transportnega sredstva in transportne poti, je treba te elemente
primerjati in izbrati optimalno različico. Elementi kakovosti transporta so:
Hitrost – vpliva na hitrost proizvodnega procesa, obračanje finančnih sredstev, znižanje
stroškov za sredstva, povezana s transportnim procesom, in s tem na oblikovanje
narodnega dohodka.
22
Ta element je zlasti pomemben, kadar se pojavijo nujne potrebe na trgu, pri transportu
blaga, ki ne prenese dolgotrajnega transporta, in pri transportu nujnih nadomestnih delov.
Varnost – zlasti je pomembna pri prevozu oseb in za ohranitev kakovosti blaga. Na
uporabno vrednost in tudi vrednost blaga med transportom lahko namreč negativno
vplivajo atmosferski vplivi, prometne nezgode in ljudje.
Množičnost – zelo pomemben element kakovosti transporta. Nujna je pri oskrbi določenih
panog industrije s surovinami in energijo, v gradbeništvo, kmetijstvu pri spravljanju
poljščin in pri prevozu ljudi …
Rednost – uporabnik transporta vnaprej računa na določene vrste prevoza (linije).
Proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, tržišče pa redno oskrbo z dobrinami.
Točnost – prav tako vpliva na redno oskrbo. Pomembna je za nemoten potek proizvodnega
procesa, proizvodnja se lahko odpove določenim varnostnim zalogam (manj skladiščnega
prostora, manjša vezava sredstev v zalogah).
Pogostost – s pogostejšimi prevozi oseb in blaga se povečuje kakovost transporta.
Zmanjšujejo se potrebne zaloge blaga.
Dostopnost – pomeni, da se lahko ustvari neposredna zveza med blagom in transportnim
sredstvom. Odvisna je od razširjenosti transportnega omrežja.
Udobnost – pomembna pri prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva.
Poraba energije in varstvo okolja – upoštevati jo je potrebno še z narodnogospodarskega
vidika.
Sodobno gospodarstvo zahteva varen, hiter, množičen, reden in točen transport. Vseh teh
zahtev ne more izpolniti nobena transportna panoga. Železniški transport ima velike
transportne zmogljivosti, sorazmerno veliko hitrost vožnje, rednost in točnost prevoza.
Cestni transport ima manjše zmogljivosti, najpomembnejša prednost je velika dostopnost
oziroma možnost prevoza blaga do porabnikov brez pretovora. Zračni prevoz ima majhne
prevozne zmogljivosti, toda veliko hitrost transporta. Mnogokrat se ne upošteva
gospodarnost letalskega transporta pri prevozu blaga, ko je blago na poti od proizvajalca
do porabnika kljub visoki prevoznini gospodaren (nižji stroški pakiranja, zavarovanja), pri
prevozu potnikov so prednosti hitrost, dostopnost, udobnost in pogostost. Prevoz po
notranjih vodnih poteh ima velike prevozne zmogljivosti, je poceni, šibka plat pa so
rednost (kot na primer po železniškem transportu, ki mu konkurira), pogostost in hitrost.
Pomorski transport ima zelo velike prevozne zmogljivosti, je poceni, hitrost je sorazmerno
manjša, je manj reden in pogost (kot na primer letalski, s katerim je primerljiv pri
medkontinentalnem prevozu).
Vsaka izmed naštetih vrst prevoza ima prednosti, pomanjkljivosti in omejitve, upoštevaje
hitrost dostave, rednost in zmogljivost prevoza različnih vrst tovora (oblika, teža in druge
lastnosti), pogostost in višino stroškov na kilometer.
● Hitrost dostave je tisti element, ki je pomembnejši, kadar gre za nujni prevoz in hitro
pokvarljivo blago.
● Rednost pri oskrbi z blagom je odločilna pri ohranjanju stalnih odjemalcev in
zmanjšanju stroškov za uporabljeni skladiščni prostor …
● Zmogljivost je element, ki pogosto vpliva na odločitev o izbiri vrste prevoza.
● Pogostost prevoza vpliva na obseg zalog dobaviteljev in velikost zalog blaga pri kupcih,
s tem pa posredno tudi na višino stroškov.
● Stroški transportnega procesa vplivajo na višino lastne cene in s tem na konkurenčnost
podjetja na trgu.
23
Pri izbiri transportnega sredstva je treba upoštevati tudi ceno transporta. Cena lahko
namreč odločilno vpliva na prodajno ceno proizvodov in s tem tudi na njihovo
konkurenčnost.
Zavedati pa se je treba, da je izbira transportnega sredstva odvisna od vrste blaga
(občutljiva elektronika, …), potreb po posebnem pakiranju, razdalje prevoza, prevoznih
tarif itd, ki lahko dajejo prednost eni ali drugi vrsti transporta. Vsekakor pa je treba pri
kalkulacijah upoštevati načelo celotnih stroškov.
Dejavniki, ki vplivajo na kakovost prevoza pri izbiri prevoznega sredstva in ki jih je treba
upoštevati:
- zanesljivost pomeni zagotovilo, da bo prevozna storitev opravljena v skladu s
postavljenimi zahtevami,
- točnost je pomembna za nemoteno zadovoljevanje potreb kupcev itd,
- udobnost je poglavitna predvsem pri osebnem transportu,
- varnost je pomembna za ohranitev uporabne vrednosti blaga in njegove
konkurenčnosti do končnega uporabnika,
- dostopnost pomeni možnost neposrednega prevoza med različnimi skladišči v
transportnem procesu.
Poleg izbire prevozne poti in izbire prevoznega sredstva se morajo podjetja odločati še
med možnostjo lastnega prevoza (lastni vozni park) ali najemanjem tujih prevoznikov.
Podjetja uporabljajo v praksi različne kombinacije. Določen del transporta opravijo z
lastnimi transportnimi sredstvi, sicer pa najemajo tuje, zunanje prevoznike.
4.1.2 NOTRANJI TRANSPORT
Notranji transport je nujni sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Njegova osnovna
naloga je planska oskrba vseh oddelkov in delovnih mest s potrebnimi materialnimi
prvinami, odvažati pa mora vse, kar na teh delovnih mestih nastaja (Kaltnekar, 1993, 335).
Zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih
proizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju. Zelo pomembna je ustrezna
povezanost službe notranjega transporta, prilagojena značilnostim predelave, z drugimi
službami v podjetju.
Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje tako upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo
na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. S tem mislimo predvsem na razmestitev
poslovnih objektov in na teren, na katerem so le-ti postavljeni, na proizvodni program in s
tem povezano uporabljeno tehnologijo in tehnološke postopke, oblikovanje pakirnih
oziroma tovornih enot ter vrsto in stanje transportnih sredstev, ki jih bo uporabilo
(Logožar, 2002, 22).
24
4.1.3 SKLADIŠČENJE
Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin,
polizdelkov, izdelkov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog se v skladišču izvajajo še
naslednja opravila:
● urejanje dokumentacije v zvezi s prejetim in izdanim blagom,
● namestitev blaga v skladišča,
● pakiranje, če je le-to potrebno.
Osnovni cilj skladiščne dejavnosti je torej premagovanje časovne razlike med časom
prispetja materiala oziroma gotovih proizvodov in časom uporabe ali odprave. Pri
premagovanju te časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno
zahtevane standarde. Skladišča morajo biti oblikovana tako, da omogočajo čim krajše
transportne poti, čim manj premeščanj in drugih manipulacij v skladišču in preprečujejo
zastoje. Skladiščenje mora biti pregledno in zahtevani materiali hitro dosegljivi, hkrati pa
morajo biti izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraj in poškodb
(Logožar, 1999, 18).
4.1.4 ZALOGE
Obseg zalog močno vpliva na opremljenost skladiščnega prostora ter na število delavcev,
ki so zaposleni v skladiščih. Na višino zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo
predvsem iz pogojev proizvodnega procesa in položaja na nabavnem in prodajnem trgu.
Zaloge materiala in proizvodov učinkujejo kot blažilec med notranjim transportom,
proizvodnjo in prodajo proizvodov, nase pa vežejo tudi ogromna finančna sredstva. Večje
zaloge vežejo nase večja finančna sredstva in povečujejo stroške poslovanja. Zato je
potrebno poiskati optimalno višino zalog. Le-ta se zaradi nihanja proizvodnje, prodaje in
drugih dejavnikov spreminja, zato je bolje, da določimo optimalno gibanje zalog.
Le-to lahko določimo z opazovanjem treh vrst zalog:
● signalne zaloge,
● varnostne zaloge,
● maksimalne zaloge.
S signalno zalogo mislimo na tisto višino zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek
nabave. Nova količina mora prispeti v trenutku, ko v skladišču dosežemo raven varnostne
zaloge.
Varnostno zalogo vzdržujemo, da premestimo pomanjkanje materiala ob nepričakovanih
dogodkih (zamude v dobavi, večje potrebe po materialu zaradi motenj v proizvodnji) in da
zagotovimo nemoteno oskrbo trga ali proizvodnje.
Maksimalna zaloga pomeni tisto mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno skladiščiti
surovine. Pogosto jo potrebujemo za določanje obsega skladiščnega prostora. Visok delež
stroškov vzdrževanja zalog v skupnih stroških pa je razlog, da se v svetu postavlja težnja
po gospodarjenju brez zalog (Logožar, 1999, 18–19).
25
4.1.5 MANIPULACIJE Z BLAGOM
Manipulacije z logističnimi objekti so vmesni členi med skladiščenjem, notranjim in
zunanjim transportom. Manipuliranje z blagom je tisti element logističnega sistema, ki
vpliva na kakovost in hitrost transporta in skladiščenje. Poznamo neposredne in posredne
logistične manipulacije. Neposredne so pregledovanje kvalitete, prekladanje blaga,
pakiranje, paletizacija …Te pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku.
Posredne manipulacije pa izhajajo iz komercialno-administrativnih postopkov Te so
urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrola kvalitete (Logožar, 2002,
24).
4.1.6 INFORMACIJE, KOMUNIKACIJE IN KONTROLA
V poslovnem logističnem sistemu so informacijski procesi tesno povezani s fizičnimi
procesi. Brez informacijskega procesa, ki zagotavlja informacije logističnemu podsistemu,
hrambo, predelavo in prenašanje le-teh, si ne moremo zamisliti dobro organizirane
logistične dejavnosti.
V logističnem informacijskem sistemu se običajno pojavljajo naslednje informacije:
- informacije o dejanskih in potencialnih kupcih,
- informacije o dejanskih in potencialnih dobaviteljih,
- informacije o logističnem sistemu konkurentov,
- informacije o stanju lastnega logističnega sistema,
- informacije o zalogah materiala in proizvodov na vseh mestih logističnega sistema,
- informacije o zalogah v naročilih kupcev, proizvodnje, nabave,
- informacije o potencialnih članih informacijskega kanala,
- informacije o stanju in planiranem razvoju marketinškega sistema,
- informacije o razvoju relevantnih logističnih tehnologij,
- informacije o karakteristikah makrologističnega sistema,
- informacije o izvajanju logističnih aktivnosti in
- informacije o stroških vseh logističnih aktivnosti.
Podjetje mora imeti za svoje poslovne odločitve na voljo vse te informacije, ki pa morajo
biti ustrezne kakovosti. Zbrati jih mora natančno in sistematično, tako da se zagotovi
želena stopnja pravočasnosti, ustreznosti in popolnost informacij (Loogožar, 2002, 24–25).
4.1.7 KADRI
Kadri so zelo pomemben element logističnega sistema, saj nepravilna zasedba lahko
povzroči niz nepravilnosti, kot so: netočna in nepravočasna nabava in s tem nezadostne
zaloge, nestrokovno in neurejeno skladiščenje, nepravilna izbira transportnih poti in
sredstev, poškodbe in izgube blaga pri skladiščenju ali transportu, pomanjkljivosti pri
zavarovanju blaga, nepravilno ravnanje z blagom (Logožar, 1999, 21).
26
Podjetja bi morala (Ivanko, 2001, 19):
• izdelati program kadrov za poslovno logistiko,
• pripraviti koncept izobraževanja kadrov,
• analizirati delovne razmere,
• preizkusiti osebje v logističnem procesu.
4.2 LOGISTIČNI PODSISTEMI IN NJIHOV VPLIV NA PODJETJE
4.2.1 NABAVNA LOGISTIKA
Nabavna logistika skrbi kot podsistem mikrologistike poslovnega sistema za njegovo
oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega
blaga v dani količini in kakovosti. Blago predstavljajo vse potrebne surovine, materiali,
polizdelki in izdelki, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega
programa. Izvedbeni del nabavne logistike nelogističnega poslovnega sistema se prične
tedaj, ko nastane njegova pravica razpolaganja s prvinami poslovnega procesa pri
dobavitelju ali pa na določenem delu prevozne poti v skladu s pariteto prodaje.
Osnovna cilja nabavne logistike sta (Kaltnekar, 1993, 183):
- preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami
potrebnega materiala (kamor vključujemo tudi surovine) ob planiranih časovnih
terminih
- in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.
Raven servisnih storitev nabavne logistike je tako odvisna od pogojev odjemalcev. Sam
način dobave pa je odvisen od treh dejavnikov: načina naročila, načina odpreme in
informacij.
Da bi nabavna logistika dosegla zastavljene cilje, mora nabavna služba ugotoviti in
določiti nabavne potrebe v podjetju glede na :
- vrsto potrebnega materiala,
- predpisano kakovost materiala,
- potrebno količino materiala,
- čas, v katerem je potrebno material dostaviti.
Poznamo tri načine nabave blaga. Prvi način se nanaša na dobavo blaga takrat, ko se le-ta
rabi. Prednosti takega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po
skladiščenju tega blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstvih
v zalogah materiala. Lahko pa pride do zastoja sistema, če material ne pride pravočasno v
poslovni sistem. To potem povzroči prekoračitev nabavnega roka in neustrezno izrabo
proizvodnih zmogljivosti. Ta način se določa predvsem za blago, ki je na tržišču vedno na
voljo, in za tisto blago, ki ga potrebujemo nenadoma, pa ga zato nismo upoštevali v planu
nabave.
27
Drugi način je nabava blaga na zalogo, tako da je blago vedno pripravljeno, ko ga
potrebujejo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje priskrbe,
ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri
dobaviteljih. Pri tem načinu pa narastejo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški
skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi
optimalnih naročilnih količin materiala.
Tretji način preskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali dobava materiala, s čimer se
skuša odpraviti slabosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti
blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v proizvodnji
poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu so prekrivne z dobavo, pri kateri je
značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna
mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Poslovni sistem ima tako le
varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki.
Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji. Podjetje se mora odločiti za tisti način, ki mu glede na
razvajenost proizvodnega programa, bližino trga in povezanostjo z njim ter glede na ostale
pogoje najbolj ustreza.
4.2.2 NOTRANJA LOGISTIKA
Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike v okviru podjetja (pretok materiala od
njegovega prevzema do odpreme gotovih proizvodov). Poglavitne dejavnosti notranje
logistike so torej smotrno urejen notranji transport in skladiščenje ter potrebne
manipulativne operacije (nakladanje, razkladanje, premeščanje, paletizacija,
kontejnerizacija, pakiranje, razpakiranje itd.).Vse kar se z materialom dogaja pri
prostorsko-časovnih premostitvah od njegovega prihoda v poslovni sistem in znotraj njega
do izhoda iz poslovnega sistema, je funkcijsko področje notranje logistike. Med prvine
notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne poti,
transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in
pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev
in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren pretok proizvodnje.
Prav notranji transport mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja tovarne.
Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor ter skrajšati poti in čas
pretoka materiala.
Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki
ga je nabavna logistika pripeljala v podjetje z oddaljenih domačih in tujih trgov. Blago se
razvrsti. Po količinskem in kakovostnem pogledu se uskladišči, pri čemer so poleg
stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih
sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost
vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora tako za notranji transport in
medfazno skladiščenje materiala (ali polizdelkov) kakor tudi za transport izdelkov iz
proizvodnje v skladišče izdelkov. Ti morajo biti ustrezno pakirani in obstojati mora
primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s
svojimi skrivnostmi dostavi odjemalcem (Oblak, 1987, 39–40).
28
4.2.3 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA
Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske
logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na
eni strani in stroški distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte organizacijske
možnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi
na njegovi medorganizacijski ravni. Drugi vidik je storitveni servis, ki se zahteva za
logistične storitve pri distribuciji določenega blaga. V okvir delovanja distribucijske
logistike spada: skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne
manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Distribucija torej skrbi za
to, da pridejo gotovi proizvodi od prodajalca do kupca v zahtevani količini, času in
kakovosti in na pravem kraju. Vse to je navedeno v kupni pogodbi. Pomembno je, da je
blago tudi nepoškodovano in z minimalnimi stroški. S parametri, kakršni so dobavni čas,
dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga
včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcem.
Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni
dejavniki. Na dobavni čas vpliva tako čas, v katerem prispe naročilo od kupca do
proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja
pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo kot tudi čas transporta blaga do
kupca. Na sam transportni čas pa vpliva izbira prometnih poti in sredstev ter razvitost
prometne infrastrukture (Oblak, 1987, 41).
4.2.4 POPRODAJNA IN RAZBREMENILNA LOGISTIKA
Z razvojem proizvodnje se povečujejo v podjetju velike količine ostankov, odpadkov in
embalaže, ki obremenjujejo podjetja in okolico. V ZDA in na Japonskem je država izdala
veliko število predpisov o ravnanju s temi materiali in o njihovem recikliranju. Še močneje
se je odzvala na to stanje EU, ki je dala njenim članicam direktivo o pakiranju in pakirnih
ostankih, ki so jo članice uvrstile v svoj pravni sistem. Namen te zakonodaje je zmanjšanje,
ponovna uporaba in recikliranje pakirnega materiala. Odgovornost za izpolnjevanje
predpisov pa nosijo posamezni člani, ki sodelujejo v dobavni verigi.
Tokove razbremenilne logistike povečuje zmanjšanje življenjskega cikla proizvodov, ker
se s tem povečuje tonaža odpadkov in ostankov takih proizvodov, kakor tudi embalaže.Z
globalizacijo trga se poveča možnost poškodb blaga in vračanje blaga trgovcu oziroma
proizvajalcu. Vsekakor pa je mogoče pričakovati razvoj razbremenilne logistike ne le
zaradi izvajanja državnih predpisov, temveč tudi iz ekonomskih razlogov, pa tudi iz
konkurenčnih razlogov, ko nudimo kupcu proizvode iz materiala, ki se da reciklirati
oziroma mu vračamo embalažo itd. (Inštitut za transport in logistiko, 2000,1-10)
S vstopom v EU so slovenska podjetja zaradi zaostanka v razvoju razbremenilne logistike
še v težjem položaju. Naša podjetja so se morala na to pripraviti, ker je morala tudi
Slovenija povzeti zakonodajo, ki velja v EU. Pripraviti in popraviti se bodo morala še zlasti
v notranji logistiki.
29
4.3 STROŠKI V LOGISTIKI
Logistika povzroča relativno in absolutno zelo visoke stroške. Delež stroškov logistike v
skupnih stroških končne proizvodnje se v ZDA giblje okrog 60 %, v zahodni Evropi pa 54
% (Perišič, 1990, 9). Ta stopnja je različna tudi po posameznih gospodarskih vejah. Ob
primerjanju deleža stroškov po posameznih državah je potrebno vso pozornost usmeriti v
to, katere stroške je določen dajalec podatkov podal kot logistične stroške. V teoriji
analiziramo logistične stroške glede na področje, kjer se porajajo. Ločimo nabavne stroške,
stroške skladiščenja in zalog, transportne stroške in ostale stroške, ki nastajajo pri izvajanju
logističnih dejavnosti. V praksi pa je logistične stroške zelo težko zajemati. Največja ovira
je samo določanje okvirov za te stroške.
4.3.1 NABAVNI STROŠKI
Med nabavne stroške štejemo stroške same nabavne dejavnosti. Nabavni stroški torej
zajemajo stroške delovanja same nabavne funkcije in stroške, ki nastanejo pri posameznih
nabavnih akcijah. Nabavni stroški sami po sebi največkrat ne predstavljajo občutnega
deleža v skupnih stroških podjetja. Mnogo večji pa je učinek, ki ga ima poslovanje nabave
na druge stroške, predvsem na proizvodne (Kaltnekar, 1993, 238–239).
4.3.2 STROŠKI SKLADIŠČENJA IN ZALOG
Stroški skladiščenja in zalog so med seboj tesno povezani, zato jih lahko obravnavamo
skupaj. Skladiščni stroški so stroški, ki nastanejo zaradi mirovanja materiala v poslovnem
in proizvodnem procesu. To so torej stroški materialnih skladišč, medfaznih skladišč,
skladišč gotovih proizvodov. Skoraj vse vrste skladiščnih stroškov so neposredno ali
posredno odvisne od skladiščnih površin.
Podjetja stroške skladiščenja le redko točno zajemajo, zato je mogoče o natančni višini leteh le ugibati. Vendar postaja za podjetja poznavanje teh stroškov bistvenega pomena. Zato
tem stroškom posvečamo vedno večjo pozornost. Ocene strokovnjakov glede tega, koliko
premoženja imajo podjetja vezana v zalogah, so različne. Ammer pravi, da ima povprečna
proizvajalna družba približno 24 % sredstev vezanih v zalogah in 39 % v čisto premoženje,
to so zgradbe in naprave. Kaltenekar nasprotno ugotavlja, da je pri nas povprečno vezanih
za 38,3 % materiala od vrednosti njegove celotne porabe (Kaltnekar, 1993, 17).
4.3.3 TRANSPORTNI STROŠKI
Med transportne stroške štejemo stroške notranjega in zunanjega transporta, čeprav jih v
praksi sicer zajemamo ločeno. Ti stroški nastajajo zaradi gibanja materiala in oseb med
posameznimi točkami poslovnega ali proizvodnega procesa. Relativni delež teh stroškov se
giblje med 35 % in 55 % v skupnih logističnih stroških (Kaltnekar, 1993, 354). Iz tega je
jasno razvidno, da imajo transportni stroški velik vpliv na velikost celotnih logističnih
stroškov.
30
4.4 CILJI PODJETNIŠKE LOGISTIKE
Cilj logističnega sistema je optimirana preskrba proizvodnje in optimirana dobava
naročenih dobrin porabnikom oziroma kupcem. To pomeni za proizvodno podjetje
premagovanje prostorskih in časovnih razlik med dobavitelji, nabavo, proizvodnjo, prodajo
in porabniki. Pri tem je potrebno upoštevati optimalne proizvodne količine, optimalne
količine naročanja, čas preskrbe, zanesljivost preskrbe in kvaliteto dobavnega servisa
(Mihelič, 2001, 117).
Med pomembnejše cilje logističnega sistema šteje Kaltnekar (1993, 48–52) naslednje:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ustrezna vključitev v celoten proces podjetja in izpolnjevanje vseh nalog, ki jih ta
integracija postavlja,
z ustrezno notranjo organizacijo vseh dejavnosti, ki so odgovorne za materialno
preskrbo, zagotavljanje njihovega koordiniranega delovanja pri opravljanju
postavljenih nalog,
s sodelovanjem v kadrovanju in izobraževanju, z ustreznim uvajanjem v delo, z
razvijanjem odgovornosti in dobrih odnosov zagotavljati strokovnost in
povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi
zaposlenih delavcev,
zagotavljanje planske preskrbe vsega potrebnega materiala v zahtevanih količinah
in kvalitetah, ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti
nemoteno delo v proizvodnji in drugih službah v delovni organizaciji,
zagotavljanje uspešne distribucije gotovih proizvodov do kupcev v skladu z
njihovimi časovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami,
prizadevanje za čim boljšo likvidnost organizacije, kar skuša doseči s smotrnim
razporejanjem finančnih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav s finančnimi
zmogljivostmi, s hitro distribucijo proizvodov in čim hitrejšim obračanjem zalog,
vzdrževanje solidnih odnosov z dobavitelji in kupci ter zagotavljanje obojestranske
zanesljivosti dobav,
tekoče obveščanje delov podjetja o stanju in spremembah na tržišču ter o celotnem
zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi,
z urejenim planiranjem, evidentiranjem in celotnim administrativnim poslovanjem,
zagotavljanjem preglednosti in kontrole dela ter celotnega poslovanja v podjetju.
Kot vemo, so cilji izrednega pomena za vodenje organizacije. Cilji morajo biti dobro
postavljeni, saj povezujejo dejavnike organizacije, predstavljajo usmeritve poslovanja in
odločanja ter omogočajo vrednotenje uspešnosti.
Glavni cilji dobrega vodenja logističnih storitev so (Logožar, 2002, 13):
•
znižanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi 30 % in več
prodajne cene. To se doseže s skrajšanjem poti, s primernim znižanjem zalog, z
naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, s
koncentracijo tovorov, s pravilnim pakiranjem, z uvedbo ustrezne mehanizacije, s
sodobno informacijsko tehnologijo itd.,
31
•
•
•
izboljševanje kakovosti logistike pri kupcih, kar dosežemo z večjo hitrostjo in
točnostjo dobav, z opravljanjem logističnih storitev od vrat do vrat, z dostavo
blaga ob pravem času na pravem kraju, z veliko zanesljivostjo, z dostavo blaga v
zahtevani obliki in nepoškodovano, s primerno ceno itd.,
varstvo okolja – nanj najbolj vplivajo zlasti trije elementi logistike, in sicer:
pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in
skladiščenje (izraba prostora),
humanizacija dela – pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je
potrebno posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih
bolezni.
Za realizacijo posameznih ciljev poslovnega sistema je potrebno sprejemanje ukrepov tudi
na drugih področjih njegovega poslovanja. Tako morajo vsa področja biti usklajena in s
tem težiti k skupnemu cilju. Posamezni cilji morajo biti podrejeni drugim, kajti strateške
odločitve so vedno na vrhu hierarhije ciljev, ki pa potem tvorijo več podciljev.
32
5 PRIMER VPLIVA LOGISTIKE NA KONKURENČNOST V PODJETJU TAB
MEŽICA
5.1 O PODJETJU
Podjetje TAB je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij
združenega dela Rudnika Mežica, predelave svinca z več kot 350-letno tradicijo. Prvih 15
let je TAB delal z licenco Tudorja, Švedska. Posledica razvoja, ki se od leta 1980 dalje vrši
v podjetju samem, je današnji uspeh pri proizvodnji vseh vrst svinčenih VRLA AGM
baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah z računalniško podprto proizvodnjo:
• ena izmed njiju za proizvodnjo zagonskih baterij blagovne znamke Topla in TAB
(z letno proizvodnjo 1200000 kosov, površina proizvodnih prostorov 6500 m2,
skupna površina namenjena dejavnosti 17000 m2) in
• druga za industrijske baterije blagovne znamke TAB (z letno proizvodnjo približno
700000 kosov trakcijske srednje vrednosti ali stacionarnih celic in blokov, površina
proizvodnih prostorov 8200 m2, skupna površina namenjena dejavnosti 13100 m2).
Proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene.
Visokokvalitetne baterije TAB – izdelane v skladu s standardi ISO 9001, ISO 14001 in
EAQF – so znane širom sveta, pa še posebej v Sloveniji, zahodni Evropi (Italija, Grčija,
Francija, Benelux, …), vzhodni Evropi (Rusija, Poljska, Madžarska), Severni Ameriki
(ZDA, Kanada), Aziji (Singapur, Tajvan, Indonezija, …), Srednjem Vzhodu, Skandinaviji.
SLIKA 3: Distribucijski kanali podjetja TAB
Vir: Tab.si
33
Proizvodni program
NALITE BATERIJE
•
Starter (SLI) baterije od 36 do 240 Ah.
•
Industrijske baterije, to so trakcijske in stacionarne baterije: DIN PzS trakcijske
celice (vijačene in varjene) s ploščami od 45 do 155 Ah, BS PzB trakcijske celice
(vijačene in varjene) s ploščami od 32 do 103 Ah in OPzS stacionarne celice/bloki
(vijačene in varjene) s ploščami od 50 do 125 Ah in celice do 3000 Ah prav tako
OGi bloke s kapaciteto od 25 pa do 900 Ah. TAB izdeluje tudi stacionarne baterije
z ohišji iz trde gume s ploščami 18 Ah in nekatere (pol) trakcijske baterije.
SLIKA 4: Proizvodni program nalitih baterij
Vir: Tab.si
VRLA-AGM BATERIJE
•
Akumulatorske baterije z 60 in 90 Ah (EcoDry, MultiDry).
•
Industrijske trakcijske baterije in stacionarne baterije: celice/bloki od 50 do 500 Ah.
TAB je tudi proizvajalec raznih specialnih baterij za vojaške namene: pretežno
trakcijske baterije za podmornice (vse do 11500 Ah) in akumulatorske baterije za
tanke, letala, torpeda na razpolago v flooded in nekatere od njih tudi v VRLAAGM tehnologiji.
34
SLIKA 5: Proizvodni program VRLA baterij
Vir: Tab.si
DOBAVITELJI
Glavni dobavitelji so znani tudi ostalim svetovnim proizvajalcem baterij. Najpomembnejši
med dobavitelji so:
● Ohišja in pokrovi, plastika – Accuma, Plastam, Italija, Accumalux, Luksemburg.
● Seperatorji – Amersil, Luksemburg, Cookson-Entek, Velika Britanija, Jungfer, Avstrija,
PIL, Italija.
● Svinec – BMG, Avstrija, MPI, Slovenija, Zletovo, Makedonija.
Dobavitelji ostalega repromateriala (kisline) so razna podjetja iz Slovenije in
vzhodnoevropskih držav.
KUPCI
TAB je poddobavitelj nekaterim vodilnim svetovnim proizvajalcem akumulatorskih baterij
in se ne trži vedno pod originalno blagovno znamko:
● STARTER
● Trakcije: Toyota Italija, Balkancar Madžarska, Slovenske železnice, Makedonske
železnice, Hrvaške železnice, Jungheinrich Slovenije, Linde ZRJ, razni zahodnoevropski
prodajalci (Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija, …) in vzhodnoevropske države, ki
prodajajo TAB baterije pod drugimi imeni proizvajalcem viličarjev, trgovcem in končnim
uporabnikom: Jungheinrich, Still, Toyota, Cesab, Daewoo, Yale, Hyster, Linde, Komatsu,
Caterpillar.
● Stacionarne: Nuklearna elektrarna Krško – Slovenija, TELEKOM Slovenija, Kuzbas
energo, Kemerevo, Rusija.
● Vojaške: slovenska, jugoslovanska, poljska in nekatere vojske afriških držav.
35
EKSKLUZIVNI PARTNERJI V TUJINI:
-
RT-La Batteria, Italija
Nordyne, Francija
TAB, Španija
ZEUS, Ukrajina
Keltena, Litva
Ergon, Grčija
HWAKONG, Singapur
MTI, Kanada
AS Batterien, Nemčija
5.2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU TAB, dd
Podjetje TAB se je skozi leta razvilo v največje podjetje v zgornji Mežiški dolini. Z dvema
velikima proizvodnima halama v Črni in Žerjavu zaposluje čez 400 ljudi, poleg tega pa
ima še dve svoji predstavništvi, in sicer v Ljubljani in Mariboru.
Ob izjemnih poslovnih uspehih tako doma kot v tujini se vedno več pozornosti posveča
tudi ekologiji ter sami kvaliteti delovnega okolja, ki se je v zadnjih letih močno izboljšala.
Eno izmed področij, kjer pa je še možen napredek, je transport in z njim povezani stroški.
Tu predvsem mislimo na zmanjšanje teh stroškov, kar bi po našem mnenju najlažje
dosegli, če bi po natančni analizi in tehtnem premisleku izbrali manjše število prevoznih
podjetij, ki bi za podjetje TAB ekskluzivno pokrivala določene regije.
Trenutna situacija je takšna, da za distribucijo baterij, ki so glavni proizvod podjetja, skrbi
mnogo različnih prevoznikov. Noben izmed njih pa s podjetjem nima sklenjene posebne
pogodbe, s katero bi ta prevoznik bil uradni transporter TAB izdelkov za določeno
območje.
5.2.1 Prevoz po kopnem
Najbolj razširjena oblika prevoza, ki se v podjetju uporablja, je prevoz po kopnem. Skoraj
vsak dan je na odpremnih mestih v Črni in Žerjavu kolona tovornjakov, ki nato s polnimi
prikolicami razvozijo baterije po celotni Evropi, Rusiji in tudi na bližnji Vzhod.
Preden je bila v Uradnem listu objavljena sprememba Zakona o prevozu nevarnega blaga
(ZPNB), je bilo treba poleg vse ostale dokumentacije, ki mora spremljati tovor, dodati še
tako imenovani ADR1 obrazec. Od leta 2003 akumulatorske baterije in njihovi deli več ne
spadajo v kategorijo nevarnih snovi za prevoz po cesti. ADR obrazec pa je še vedno
zakonsko predpisan za prevoz po morju.
1
ADR (angleško European Agreement concerning the international carriage of dangerous goods by road) je
kratica, ki označujeEvropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti.
36
5.2.2 Prevoz po morju
Nekaj njihovih kupcev prihaja tudi iz držav, ki s Slovenijo nimajo neposredne cestne
povezave. Za takšne partnerje je najprimernejši ladijski prevoz, ki se ga poslužujejo
predvsem podjetja iz Severne Amerike (MTI iz Kanade, MTI iz Združenih držav
Amerike), Južne Amerike (Serminsa iz Peruja, Spittec iz Čila), Azije (Hwakong iz
Singapurja), bližnjega Vzhoda (Tal-Ron iz Izraela) ter južne Evrope (MTI iz Cipra).
V zadnjem obdobju so pri njihovem ekskluzivnem partnerju v Grčiji, podjetju Ergon,
opazili, da preferirajo ladijski prevoz v primerjavi s cestnim, verjetno je glavni dejavnik
cena (s podjetjem sodelujemo na podlagi incoterma FCA2).
Ker pa lega Slovenije ni preveč ugodna za ladijski prevoz po Evropi, pride ta varianta v
poštev samo za območja južne Evrope, kot sta Grčija in Turčija ter za Izrael. Če se bi
izkazalo, da bi v prihodnje s kakšnim od podjetjem iz tega območja sodelovali s takšnimi
incotermsi, kjer stroški prevoza bremenijo nas, je dobro, da tudi tukaj najdejo
najugodnejšega ladijskega špediterja.
Situacija je drugačna pri ladijskem prevozu na druga omenjena območja. Ker v večini
primerov prevozne stroške krijejo sami, je potrebno narediti analizo, kateri ponudnik
pomorskega prometa je najugodnejši glede na tranzitni čas in ceno.
Ena izmed pomembnih lastnosti, ki vplivajo na ceno, je odpremna luka. Jadroagent Koper,
kot eden njihovih sedanjih največjih špediterjev za območje Izraela in Južne Amerike, ima
kot odpremno luko Koper. Na drugi strani pa se za kupce iz Severne Amerike zadnje čase
veliko uporablja prevozno podjetje DHL Danzas, ki za določena območja uporablja
odpremno luko Hamburg. Vsa ta dejstva je seveda treba upoštevati tudi pri končnem
izboru špediterjev.
5.2.3 Prevoz po zraku
Najmanj uporabljena oblika dostave blaga k končnemu kupcu je v našem primeru letalski
prevoz. Zelo visoka cena, predvsem pa oblika in vsebina njihovih končnih proizvodov
(kislina) dajeta letalskemu prevozu najnižji delež uporabnosti v podjetju TAB, d.d.
Seveda pa ni povsem izključen. Ko kupec nek proizvod (ponavadi gre za droben material,
veze, vijaki, nalepke, posode) nujno rabi, se poslužujejo tudi prevoza po zraku.
V veliki večini gre za tako imenovano ''hitro pošto'', kjer kurir pride v podjetje, prevzame
blago, in ga dostavi na letališče (v našem primeru letališče Brnik), od koder potem
odpotuje k končnemu kupcu.
V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja vedno več podjetij, ki se ukvarja s hitro pošto.
Največkrat so to podružnice multinacionalk, ki se s tem poslom ukvarjajo že vrsto let.
Najbolj znana podjetja iz te branže so:
2
Free Carrier (+ ime kraja, v našem primeru grško pristanišče, kjer ladja s tovorom pristane): blago je na
razpolago pri špediterju, špediterja plača kupec.
37
-
DHL,
Fedex,
UPS,
TNT
Prednosti hitre pošte so predvsem hitrost (znotraj države v manj kot 24 urah, v
mednarodnem prometu pa dva do tri dni). Pošiljka je dostavljena na želeni naslov, kjer jo s
podpisom formularja prevzame kupec. Večina teh podjetij ima vzpostavljen sistem, preko
katerega lahko skozi celotno transportno pot sledimo blagu.
5.3 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH PROBLEMOV
V podjetju imajo oddelek, ki se imenuje Logistika industrijskih baterij, vendar pa samo
ime ne opredeljuje njihovega dela. Oddelek se namreč ukvarja s:
• sprejemom naročila,
•
njegovo določitvijo (saj je večina naročil v oddelku nejasnih, ker gre pri skoraj
vsakem naročilu za specifično baterijo),
•
vnosom naročila v računalniški sistem, ob tem se preveri, če le-ta ustreza s
pogodbo določenim pogojem,
•
interno komunikacijo in določanjem dobavnega roka s proizvodnjo,
•
izdobavo naročila (organizacija transporta, fakturiranje, carinjenje, …).
Ob tem je tudi zelo pomembna funkcija njihove logistike, konstanten kontakt s kupcem ter
zagotavljanje vseh potrebnih informacij in dokumentacije, ki jo kupec potrebuje. Pri vsem
naštetem se vidi, da je osnovna naloga omenjenega oddelka prodaja in da logistika zajema
manjši del.
Ker pokrivajo izvoz v praktično vse dele sveta, pokriva v njihovem oddelku vsak referent
določeno število kupcev. Referent tudi sam preverja konkurenčnost različnih logističnih
ponudb in jih izbira ter kontrolira naknadno pravilnost zaračunanih storitev. Ob tem pa se
vodi tudi skupna tabela z vsemi aktualnimi ponudbami cen različnih logističnih
ponudnikov.
Ker se je izvoz v zadnjih letih zelo razpršil in kontrola prevoznikov zavzema vse preveč
časa, je trenutni cilj zbrati vse možne ponudbe različnih prevoznikov in na osnovi
ponujenih najnižjih cen skleniti letne pogodbe z manjšim številom prevoznikov. Ob tem pa
je seveda tudi zelo pomembna zanesljivost, točnost, ažurno spremljanje in obveščanje o
napredovanju pošiljke, primerna opremljenost prevoznih sredstev (njihovo blago spada
tudi v nevarno blago za ladijski promet), zavarovanje prevoza ter seveda strokoven odnos
prevoznika. S tem bi se izognili vsakršnim pogajanjem za ceno, ki bi bila skozi vse leto
znana. Vodja poslovne logistike mora v bistvu skrbeti za to, da je cena prevoza čim nižja
ter prevoz čim bolj zanesljiv in točen.
Njihovi glavni logistični problemi so pri organiziranju prekomorskih prevozov ter letalskih
prevozov, kadar je to potrebno. Prav tako jim povzročajo največji strošek manjše pošiljke,
ki jih morajo dobavljati z zbirnimi prevozi. Potem je tu tudi polno manjših problemov, kot
so nepotrebna križanja poti, nepotrebno premeščanje kamionov po dvorišču zaradi čakanja
38
na dokumente, ki se izdajajo na drugi lokaciji, kot se nalaga kamione. Prav tako
predstavlja problem tudi to, da so logistične dejavnosti v podjetju razbite na več oddelkov,
kar pomeni da njihovo delovanje ni usklajeno kljub temu, da je medsebojno prepleteno. Že
v osnovi je znano, da marketing zahteva za prodajo čim večje število artiklov, proizvodnja
in finančni sektor pa čim manjše itd. Tako je za dosego optimuma potrebna integracija
vseh, ki sodelujejo v verigi.
5.4 PREDLOGI REŠEVANJA
Te probleme rešujejo na tak način, da poskušajo skupaj s kupcem naročila čim bolj enačiti
s celimi kamioni oz. celimi enotami prevoznih sredstev. V kolikor to ni mogoče, se išče
najnižja ponudba prevoznika in se skupaj s kupcem dogovorijo za razdelitev stroškov, ki
so za obe strani še sprejemljivi. Nadalje se predlaga ureditev prioritet pri določanju
nadomestnih skladišč za posamezne vrste izdelkov in določitev optimalnih transportnih
poti tako, da ne bi bilo nepotrebnih križanj poti. S tem bi dosegli boljši nadzor nad
skladiščno robo ter zmanjšanje stroškov in povišanje varnosti. Potem bi lahko v bližino
vseh odpremnih lokacij uredili pisarno, v kateri bo nameščen tiskalnik za odpremne
naloge. S tem predlogom odpade premeščanje kamionov po dvorišču zaradi čakanja na
dokumente, ki se izdajajo na drugi lokaciji. Obenem bi se povečala tudi varnost, saj tako
vozniki ne bi hodili po poteh, kjer se lahko vozijo viličarji oziroma druga transportna
sredstva. Potreben bi bil tudi koordinator, ki bi izpeljal postopek naročanja kamionov za
nakladanje na določen dan in uro. S predlogom bi bila dosežena enakomerna časovna
razporeditev, s čimer bi se zmanjšali stroški v podjetju, saj bi bili odpravljeni stroški za
nadurno delo vseh tistih, ki so potrebni pri nakladanju blaga na kamione.
5.5 VPLIV LOGISTIKE NA KONKURENČNOST POSLOVANJA
Prodajna logistika seveda vpliva tudi na konkurenčnost njihovega podjetja. Tako so tudi
zaradi logističnih stroškov v določenih predelih sveta popolnoma nekonkurenčni, medtem
ko jih v ostalih predelih le-ti pripeljejo pred konkurenco. Trenutno se še vedno zelo splača
najemati slovenske prevoznike za skoraj vse destinacije in njim to omogoča tudi neko
konkurenčno prednost. Seveda pa nekih velikih presenečenj na tem področju ni, cene med
prevozniki so bolj kot ne znane. Možnost najema zelo poceni prevozov predstavljajo bivše
jugoslovanske države, kjer pa vsi ostali dejavniki (točnost, zanesljivost, opremljenost
vozil) pešajo in si tega enostavno ne morejo več privoščiti. V primeru pa, da v njihovem
oddelku referenti ne bi delali kot dobri gospodarji pri organizaciji prevoza, lahko tudi na
tem področju nastanejo stroški, ki lahko močno vplivajo na konkurenčnost podjetja.
39
6 SKLEP
Za vsako podjetje, ki se želi uveljaviti na trgu ali povečati svoj tržni delež, je pomembno,
da povečuje svoje konkurenčne prednosti. Da bi te prednosti zagotovili, je treba
zagotavljati hitro, učinkovito in racionalno delovanje vseh poslovnih funkcij v podjetju.
Logistika se neprestano spopada z novimi izzivi ter se spreminja hitreje kot kdajkoli prej.
Največji pomen pri tem gre pripisati vse naprednejši tehnologiji. V procesu globalizacije
industrije in trgovine ter zaradi potreb konkurenčnosti so logistične zahteve vedno večje.
V preteklosti se je le malo katero podjetje zavedalo pomena logistike v podjetju in njenega
pomena pri ustvarjanju konkurenčnih prednosti. Vse hitrejši razvoj, vedno bolj zahtevni
kupci in vedno večja konkurenca na tržišču pa so prisilili podjetja, da so začela posvečati
večjo pozornost tudi drugim funkcijam v podjetju in ne samo proizvodnji in prodaji.
Logistika je za večino podjetij v Sloveniji pomemben dejavnik konkurenčnosti in
uspešnosti. Njena podporna funkcija pa se seveda zmanjšuje, če podjetje močneje
uporablja logistiko za ustvarjanje konkurenčnih prednosti. Podjetniška logistika je v
razvitih državah po ocenah 15 let pred slovensko podjetniško logistiko. V teh državah so
logistični oddelki enakovredni vsem ostalim oddelkom v podjetju ter svojo dejavnost
izvajajo v koordinaciji z drugimi oddelki. Razmišljajo tudi o procesnem vodenju logistike,
ki jo delno izvajajo timi, sestavljeni iz raznih delovnih področij v podjetju.
Če želi biti podjetje konkurenčno, mora nuditi proizvod oziroma storitev ob pravem času,
na pravem mestu, v pravi količini in ustrezne kakovosti. Vse to lahko doseže med drugim
tudi z dobro organizirano službo logistike. Notranja logistika mora biti organizirana tako,
da bo proizvedena kakovost izdelka ali storitve ustrezala želeni kakovosti. Zunanja
logistika pa mora poskrbeti za hitro in pravilno dobavo materiala in odpremo končnih
izdelkov. Z osredotočenjem podjetij na primarno dejavnost so se odprle možnosti za
razvoj podjetij, katerih primarna dejavnost je organiziranje oziroma izvedba logističnih
storitev. Pojavil se je koncept zunanjega izvajanja (outsourcing): nekatera proizvodna in
trgovska podjetja so izvajanje logističnih storitev zaupala specializiranim ponudnikom
logističnih storitev. Namen logistike ni samo v povezovanju, temveč ima vse močnejšo
vlogo pri zagotavljanju sinergij na vseh področjih – od zahtev strank do notranjih in
zunanjih dobaviteljev, distribucijskih verig, verig pretoka materiala, vrednosti, kakovosti in
vpliva na okolje. Sistem upravljanja kakovosti in logistika sta dopolnjujoča pojma; oba
izhajata iz istega izhodišča, in sicer zadovoljevanja strank.
Za logistično panogo je značilno sodelovanje med podjetji, ki temelji predvsem na
zaupanju. Poleg ustvarjanja zaupanja med ključne dejavnike uspeha sodita še
prilagodljivost in zanesljivost.
Proučili smo tudi potek logistične dejavnosti v podjetju TAB Mežica. Problem v tem
podjetju je, da logistika ni samostojen oddelek in se ne posveča le logističnim problemom.
V podjetju imajo vodjo logistike, ki ima pod sabo par referentov, ki so zadolženi za
določene kupce, a potreben bi bil kakšen kader, ki bi bil specializiran za logistiko.Logistika
bi morala biti organizirana tako da bo dobila večje kompetence odločanja in bo lahko
napredovala.
40
Logistika ima tako pozitivne kot negativne vplive. Med pozitivne štejemo na mikroravni
tiste, ki končnim porabnikom omogočajo dostop do želenih proizvodov ob pravem času na
pravem mestu, proizvodnim podjetjem zagotavljajo zanesljivo dostavo materiala in
surovin, potrebnih za proizvodnjo proizvodov. Na makroravni želja po izboljšanju logistike
vodi do izboljšav v infrastrukturi. Negativni vplivi pa se kažejo predvsem v posegih v
okolje in njegovi obremenitvi.
41
POVZETEK
Diplomska naloga v teoretičnem delu zajema opredelitev logistike, in sicer: pojmovanje in
razvoj logistike, pomembnost logistike, notranje in zunanje dejavnike uspešnosti
poslovanja ter podrobnejši opis zunanjega izvajanja dejavnosti (outsourcinga). Nadalje sem
opisal povezavo logistike in konkurence ter napoved razvoja logistike in kako je le ta
pomembna za konkurenčnost podjetja. Podrobneje sem opisal elemente logističnega
sistema in logistične podsisteme in njihov vpliv na okolje, ter stroške ki tam nastajajo.
V empiričnem delu sem predstavil podjetje Tab iz Mežice. Ugotovil sem logistične
probleme tega podjetja ter predstavil možne rešitve teh problemov.Raziskal sem tudi vpliv
logistike na konkurenčnost poslovanja tega podjetja in ugotovil da je logistika ena izmed
vse večjih in pomembnejših področij, kjer se podjetje ne sme zadovoljiti le s povprečnimi
rezultati.
Ključne besede: logistika, podjetje, konkurenca, zunanje izvajanje, razvoj, stroški,
kakovost, kakovost logističnih procesov, Tab Mežica.
ABSTRACT
The theoretical part of my thesis covers the definition of logistics, namely understanding
and development of logistics, its importance, internal and external factors of successful
operation as well as a detailed description of outsourcing. I also described the conenction
between logistics and competition, predicted the development of logistics and its
significance for the competitiveness of a company. I described in detail the elements of a
logistic system and logistic subsystems, their influence on the environment and the
expenses that arise.
In the empirical part of the theis I presented Tab, a company from Mežica. I determined the
logistic problems of the company and provided posssible solutions to these problems. I
also did research on the influence of logistics on competitiveness of business of this
company and realized that logistics is one of the large and most significant areas in which a
company cannot be satisfied with average results.
Key words: logistics, company, outsourcing, progress, expenses, quality, Tab Mežica,
Quality of logistic process.
42
LITERATURA
1. Cooper, James. 1994. European logistics: markets, management and strategy.
Oxford (UK), Cambridge (Mass.): Blackwell.
2. Daft, R. L., Noe, Raymond A. 2001. Organizational Behavior. Fort Worth:
Harcourt College Publishers.
3. ITL – Inštitut za transport in logistiko. 2002. Notranja in zunanja logistika podjetja
v logistični verigi.
4. ITL – Inštitut za transport in logistiko. 2003. Partnerstvo v logistični verigi.
5. Ivanko, Štefan. 2001. Logistika, študijsko gradivo. Novo mesto: Visoka šola za
upravljanje in poslovanje.
6. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
7. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna
organizacija.
8. Kent, N. Gaurdin. 2001. Global logistics managment. Blackwell Publisher.
9. Kotabe, Masaaki, Murray, Y. Janet. 2004. Global sourcing stratagy and
sustainable competetive advantage. Industrial Marketing Management. St. Luis.
10. Koontz in Weinrich.1994. Management. Zagreb.
11. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio
Linea.
12. Mihelič, Anton. 2001. Organizacija in logistika poslovanja. Študijsko gradivo.
Brežice: Višja strokovna šola.
13. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta.
14. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea.
15. Ogorelc, Anton. 2001. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta.
16. Ogorelc, Anton. 2001. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
17. Perišič, Risto. 1990. Logistika, transport, distribucija, juče, danas, sutra. Logistika.
Beograd.
18. Požar, Danilo. 1997. Management proizvodne logistike. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta.
19. Porter, E. M. 1985. Competitive Advantage. Free Press, New York.
20. Rebernik, Miroslav. 1999. Ekonomika podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana.
21. Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. Inštitut za transport
in logistiko. 2000. Konkurenčne prednosti racionalne podjetniške logistike.
22. Corbett, F. Michael. 2002. Outsourcings Next Wave (online) Dostopno na:
http://www.corbettassociates.com/firmbuilder/home.asp?NC=6.
Michael
F.
Corbett & Associates, Ltd.,
23. Uršič, Bernarda. 2002. Zunanje izvajanje dejavnosti – priložnost za mala podjetja.
Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
24. Zekič, Zdravko. 2000. Logistični menedžment. Rijeka: Glosa d. o. o.
VIRI:
1. Pogovor z vodjo logistične dejavnosti
2. Viri znotraj podjetja
43
SEZNAM SLIK
SLIKA1: Odločanje za zunanje izvajanje
stran 13
SLIKA 2: Dejavnosti izvajanja
stran 15
SLIKA 3: Distribucijski kanali
stran 32
SLIKA 4: Proizvodni program nalitih baterij
stran 33
SLIKA 5: Proizvodni program VRLA baterij
stran 34