1. No category

1
ali ste vedeli...
• da nam je ob 10. obletnici vrtca pisal g. minister dr. Žiga Turk in izrazil veselje, da smo tudi
z zbornikom proslavili deset let našega ukvarjanja z otroki, ter nam zaželel »veliko prijetnih
trenutkov v vzgoji in izobraževanju našega
bogastva, otrok, še vnaprej«,
• da je v Angelinem vrtcu v tem šolskem letu
87 otrok, ki so iz 53 družin, ena prihaja tudi iz
Rima,
• da so vse naše vzgojiteljice: Martina Jerina, Katarina Kržič in Tina Opeka uspešno zaključili izobraževanje za obdobje do 3 let in pridobile
certifikat vzgojitelja za to starostno obdobje,
• da so letos študentke izobraževanja za obdo bje 3–6 let: s. Cirila Alič, Katarina Kržič in Tina Opeka,
• da sta Janja Burjek in Urška Slakan vključeni v
kazalo
izobraževanje za Katehezo Dobrega pastirja v
starosti 3–6 let,
• da se v Sloveniji vztrajno odpirajo novi vrtci
montessori,
• da so se nekatere družine odzvale na projekt
'vode v Afriki' s svojim darom,
• da imamo v vrtcu »verigo« delitve oblačil in se
lahko vanjo vključite,
• da nas v kuhinji Vrtca dr. France Prešeren
pohvalijo, da smo zelo ješči,
• da smo za božič in novo leto pripravili vo ščilnice tudi za voznike, ki vozijo po dostavni
poti do Maxija, se jim zahvalili za previdno
vožnjo in jih prosili zanjo tudi v letu 2013,
• da bi radi poslikali to dostavno pot s talnimi
oznakami,
• da načrtujemo prenovo velikega igrišča.
Hiša otrok, glasilo Angelinega vrtca
Izdaja Uršulinski zavod za vzgojo,
izobraževanje, versko dejavnost
in kulturo, Josipine Turnograjske 8,
1000 Ljubljana
Ali ste vedeli 2
Uvodnik 3
Iz zakladnice montessori 4
Montessori doma 7 Dobri pastir med nami 8
Angela nas nagovarja 13
Naši godovni zavetniki 14
Odmevi 20
Tiha opazovanja 29
dnevnik dogodkov 30
vprašanja staršev 40
molitev za družine 42
Molitev za stare starše 43
iz otroških ust 44
čestitke 46
zahvale 47
Vabimo 48
Odgovorna urednica: s. Zorica Blagotinšek
Urednica: Metka Švegl
Uredniški odbor: Karin Hojker Keuc, Andreja
Lenart, Barbara Paternoster, Tinka Prekovič, Neža Le Roux, Metka Švegl, Matic Trbižan.
Oblikovanje/idejna zasnova: Barbara Paternoster
Obdelovanje fotografij: Tinka Prekovič
Slika na naslovnici: Neža
Foto: Peter Škerl, iz arhivov Angelinega
vrtca in družinskih arhivov
Lektoriranje: Nina Kavčič Lulik, Eva Košorok
Prelom: Salve d.o.o. Ljubljana
Tisk: Salve d.o.o. Ljubljana
Ljubljana 2013
elektronski naslov za pošiljanje člankov:
[email protected]
2
uvodnik
Gotovo ste na prehodu iz starega v novo leto opravili
pregled izpolnjenih ciljev in si pripravili nove. Vsem
nam želim, da zadane cilje uspemo uresničiti in da
leto 2013, kljub drugačnim splošnim napovedim,
prinese mir in radost. Medijske podobe odzvanjajo
v naših pogovorih in slišimo, da bo leto 2013, ki ga
je Evropska unija imenovala tudi za leto državljanov
– torej vseh nas — težko. Ne zgolj gospodarsko, tudi
kot skupnost bomo na preizkušnji. Zato je dobro, da
se utrdimo v upanju in veri. K preudarnosti nas vodi
želja svetega očeta, da naj bo letošnje leto pot miru
za vsakega človeka. Vendar brez naše aktivne vloge
ne bo šlo. Nekaj svojega časa bo tudi v prihodnje
potrebno nameniti skupnosti in skupnemu dobremu.
Poskuša nam podati nekaj možnih poti do osebnega in skupnega uspeha pri izgradnji skupnosti in
vzgoji otrok. Bralce - v prvi vrsti starše - nagovarja s
prispevki o Montessori pedagogiki in Angelinih
mislih v želji, kako bolje razumeti besede najmlajših, ki jih še zmeraj najdemo v priljubljeni
rubriki »Iz otroških ust«. Razmišljanja o tem, ali
smo pravilno opazovali, ocenili in razumeli potrebe svojih otrok, nam bodo avtorji tudi v prihodnje podali v rubriki »Tiha opazovanja«. Predvsem
slednjo nam vsem polagam na srce in v pozorno
branje ter tehten razmislek, saj lahko skozi izkušnjo
in oči drugega – kot v ogledalu — pogosto bolje vidimo, prepoznamo situacije in vzorce, s katerimi se
srečujemo. Zaupanje gradimo z besedami in okrepimo z dejanji, z izmenjavo, vzajemnostjo. Besede in
Razmislek o pravem času za uvedbo sprememb nas dejanja – vsakdanje odločitve vsakega med nami
pripelje do zaključka, da je spremembe potrebno gradijo zaupanje. Hiša otrok prispeva v besedi. Da
narediti takrat, ko je potreba po njih dozorela in je nas okrepi v dejanjih.
zamisel novega, ki bo nadomestilo staro, postala jasna in oprijemljiva.
Kot starši vemo, da materialne dobrine niso tisto
najdragocenejše, kar lahko damo. Otroci in mi z
Ena takšnih skupnih dobrih in lepih stvari, potrebnih njimi potrebujemo prav to, kar nam sodobnost
spremembe in našega sodelovanja, je naša Hiša otrok, poskuša upleniti - čas, duha in nedeljeno pozornost.
ki že leta spremlja življenje v Angelinem vrtcu. Letos Otroci ne potrebujejo »kupljenega« pripravljenega
smo jo skupaj prevetrili, obogatili z novimi vsebi- okolja. Svet okrog nas – narava – je najzanimivenami in oblikovno približali tudi najmlajšim bral- jši, zabaven in poučen prostor, katerega je pripravil
cem.
že Stvarnik. Na nas je, da si vzamemo čas, si podamo roke in ga skupaj raziščemo! Če pa boste ob
Tako sedaj držite v rokah prenovljeno Hišo otrok, vsem tem še tu in tam našli kakšen trenutek in poki poskuša v največji možni meri zaobjeti polletni brskali po najnovejši Hiši otrok, bo vsem tvorcem to
utrip Angelinega vrtca, razmišljanja in doživetja v veliko veselje. Zato vam že sedaj želimo prijetno
starejših in mlajših članov naše skupnosti ter branje in vse dobro v času, ki prihaja.
odgovoriti na izrečena ali le nakazana vprašanja.
Karin Hojker Keuc
sliko v ozadju narisala: Neža
3
iz montessori
zakladnice
Samostojnost
Razmišljanja in pogovori o otrokovi samostojnsti so
v našem vrtcu spet aktualni. Tako je vsako leto ob
začetku leta, ko sprejemamo nove otroke, ko obujamo razloge, zakaj bi bilo dobro otroku zagotoviti
obutev, ki si jo lahko sam obuje in sezuje, oblačila,
ki si jih lahko samostojno obleče in sleče. Ko iščemo
smiselnost v tem, da se otrok nauči sam zaspati, da
se ga osvobodi od plenic, od navezanosti na ninico,
plišasto igračo, na dudo, … In prebiram knjige Marie Montessori in zapiske, da se podkrepim z njenimi besedami, z njenim duhom. Ponovno odkrijem, kako zelo je samostojnost povezana s svobodo,
z okoljem, s pozitivno samopodobo…
V prvih tednih življenja je novorojenček glede svojih potreb popolnoma odvisen od odraslega: prehranjevanje, oblačenje, umivanje, celo spanje. Otrokov
jok po prvih nekaj mesecih je Montessorijeva
prevedla z besedami, ki so postale vodilo
pedagogike montessori: »Pomagaj mi, da naredim
sam!« (Verjela je namreč, da lahko gledamo na otrokovo življenje kot na potovanje k vse večji neodvisnosti.) Te otrokove besede močno začutimo, kadar
kot odrasli opravljamo delo namesto otroka. Mnogo bolje naredimo, kadar mu pomagamo, da opravi
svoje delo popolnoma sam. Biti moramo vir pomoči
in ne ovira. Resnično moramo pomagati zadovoljiti
otrokove potrebe, mu dovoliti, da naredi sam, saj je
njegovo življenje odvisno od njegove lastne sposobnosti za aktivno delovanje. Če otrok ne doseže
točke, ko se preneha zanašati na pomoč odraslih in
postane samostojen, ne bo nikoli v polnosti intelektualno in moralno dozorel.
Na nas je, ne samo da nudimo otrokom osebno pomoč, ampak tudi da jim zagotovimo pravo okolje.
V posebej za otroka pripravljenem okolju se otrok
ne igra. On dela (in lenoba izgine). Če v tako pripravljeno okolje postavimo najboljše ideje in odkritja človeškega uma, bo otrok stimuliran in njegovo navdušenje veliko. Narediti bo hotel vse!
Odkrije nam težnjo človeškega posameznika k samostojnemu delu, da bi razvil svoj um.
V vrtcu ima otrok na voljo pripravljene dejavnosti
in materiale vsakdanjega življenja, ki imajo vzgojo
k samostojnosti še posebno izrazito integrirano. Ko
se namreč otrok nauči prelivati vodo, zavezati čevlje,
obleči plašč, počistiti svojo delovno površino, pripraviti malico in upoštevati druge prisotne v sobi,
takrat samostojnost požene korenine in raste.
Tudi doma bi otrok moral imeti zanj pripravljeno
okolje. Okolje prilagojeno njegovi velikosti, energiji,
njegovim fizičnim sposobnostim. Mizica in stoli bi
morali biti lahki, da jih otrok lahko sam prestavlja,
slike obešene na višino, ki omogoča, da jih otrokov
pogled udobno zaobjame. Otrok bi moral zna-
V knjigi Education and peace berem, da je svoboda
posameznika potrebna za evolucijo človeške vrste
iz dveh razlogov: (1) posamezniku daje neomejene
možnosti za rast in izboljšanje ter tvori začetno
točko človekovega celostnega razvoja, (2) omogoča
formiranje družbe, kajti svoboda je temelj človeške
družbe. Naša naloga je, da naredimo vse, da se posamezniku omogoči, da je svoboden in samostojen.
Na nas je, da usposobimo otroka, da lahko deluje
sam.
4
ti uporabljati vse, kar mu doma pride pod roke.
Moral bi znati opravljati vsa običajna dela vsakdanjega življenja: se umiti in obleči, pometati,
posesati preprogo, pomiti mizo, pogreti mleko…
Zelo pomemben element je red. Montessorijeva
je zagovarjala, da je mesto za vsako stvar in vsaka
stvar ima svoje mesto. Red omogoča otroku, da se
orientira v prostoru in da lahko sam postopa, saj ve,
kje najti, kar išče. V otroški sobi so zato priporočljive nizke police z nekaj igračami, ki otroka
zaposlujejo, z nekaj knjigami, ki ga pritegnejo.
Nizke omarice za nekaj kosov oblačil – otrok izbira
med tremi kompleti.
Če je pri urejenosti doma in njegovih interierih
otrok res upoštevan, se bo naučil biti previden in
kontrolirati svoje gibe. Skrbel bo za red in čistočo
in bo odgovoren za stvari okoli sebe. Zanj pripravljeno okolje mu namreč sporoča: pomemben si in
upoštevan, tvoja aktivna udeležba je tu zaželena.
Ko se otrok odloči, pustimo, da izkusi (dobro ali slaNaštejmo še nekaj koristnih idej za starše, s kate- bo) posledico svoje odločitve. Glede na to, da otroku
rimi lahko spodbujamo otrokovo samostojnost: dajemo omejeno izbiro možnosti, ni bojazni, da bo
Spodbujajmo otroke k pametnim izbiram: Za prizadet. Če se otroka vpraša, ali bo za deževen pohod
začetek je najbolje otroku ponuditi omejeno izbi- na Šmarno goro izbral pelerino ali dežnik in on izbere
ro. Primer A: Bi za malico raje jabolko ali banano? dežnik, bo naravna posledica, da bo pri hoji bolj
(Pozor! Vprašanje se ne glasi: Bi za malico sadje?) oviran. Naslednjič bo gotovo izbral pelerino!
Primer B: Kdaj bi raje pospravil sobo? Pred ali po Previdno s hvalami in pohvalami! Raje spodbuvečerji? (Pozor! Ne izbira se med bi pospravil ali ne jajmo otroke k vrednotenju svojega obnašanja in dela
bi, temveč kdaj – pred ali po.)
»Pretirana, pogosta hvala lahko zavira otrokovo
osvajanje samostojnosti zanašajoč se na hvalo tistega, ki ima avtoriteto.« Vključimo otroka v družinske odločitve. Otroci naj bodo povprašani o njihovih idejah, mnenjih. Vsaka taka izkušnja bo zanje
neprecenljiva – imeli bodo občutek, da imajo nekaj
vpliva na situacijo, da njihov glas šteje.
Samo
Skrb za osebno nego in higieno. Dovolite svojim
otrokom, da sami skrbijo zase: se oblečejo, kopajo, češejo, umivajo zobe, gredo na WC –
z vašim spremstvom in supervizorstvom, medtem ko se vsega tega učijo. Pomagajte le, kadar
je res potrebno. Kaj če ne dosežejo umivalnika?
Priskrbite pručko. Kaj če ne vidijo, da vsi lasje še
niso »našamponirani«? Pridržite jim ogledalo,
da se bodo lahko videli. Montessorijeva je rekla,
da moramo pomagati otroku, da naredi sam, in
da moramo priskrbeti potrebna orodja za uspeh. Izkušnja naravne in logične posledice.
5
Marija Montessori je razumela, da za to, da bi bili
svobodni, moramo biti kot posamezniki samostojni. Rekla je tudi, da je učenje neodvisnosti pred
svobodo; da vzgoja za samostojnost vodi k občutku svobode in k dobri samopodobi.
Pri vsakdanjem delu z otroki opažam, kako raste
zaupanje in vera v njihove lastne sposobnosti. Pri
enem letu točijo pijačo iz malega vrčka, pri letu in
pol 2,5 dcl vrčka, pri dveh iz pollitrskega, pri dveh
in pol iz velikega litrskega čajnika. In to z žarečimi
očmi, s takšnim ponosom!
Prav tako pozitivno samopodobo je potrebno imeti za prevzemanje odgovornosti, ki delajo življenje polno in pomembno. Začne pa se s skrbjo za
neodvisnost nekaj mesečnega otroka… Neža Le Roux
izdelala: Ana Katarina
6
montessori
doma
Igra tišine
Tudi tiho glasbo smo v tihoti razločno slišali.
Trenutkom tišine so spontano sledili pogovori o
tem, kako smo preživeli dan, česa smo se naučili, pa tudi kako si Luka in Eva znata ponagajati. To
so idealni trenutki, ko z malo truda pozorno prisluhnemo drug drugemu in se odkrito pogovorimo.
Eva (2 leti in pol) in Luka (4 leta)
Pred dobrim letom dni, ko sta imela Luka tri in
Eva leto in pol, smo zvečer pred spanjem za umiritev prižgali svečko in v kratki tišini opazovali njen
plamen. Nisem vedela, kaj naj pričakujem.
Presenečena sem bila, ko sem videla, kako sta
otroka postala nenavadno pozorna in z navdušenjem opazovala, koliko svetlobe lahko odda
ena majhna svečka. Brez težav sta mirno sedela.
Naslednji večer sta komaj čakala, da se v njuni sobi kot
družina posedemo v krogu, ugasnemo luč in prižgemo svečko. Po kratki tišini smo dodali kratko molitev.
Tretji dan smo poleg svečke dodali še kip Marije in
angelčka, peti dan pa je Luka sam od sebe zraven
položil še Sveto pismo. Brez pričakovanj je iz dneva v dan ta obred postajal naša večerna rutina. Vsak večer sedemo okrog
svečke in se prepustimo toku tišine in molitve. Se
zdi, da ne delamo nič posebnega, ampak sadovi
tišine z molitvijo so neverjetni. Ne morem verjeti,
koliko globokih misli se lahko skriva v teh malih
Otroka sta se te vaje tišine z molitvijo v vsej svoji glavicah.
preprostosti zelo veselila. Bila sta srečna, da sta si
lahko naredila svoj oltarček in si tako z veseljem Vedno znova me presenečata, kako se vsak dan,
vzela čas za tišino. Čudila sem se njuni želji po tem. zdaj že po dobrem letu dni vaje tišine, s poseVaja tišine jima je predstavljala tudi izziv, ko smo bnim čarom lotita postavljanja oltarčka. Res
v tišini poslušali padanje dežnih kapelj na stre- neverjetno, kot bi bilo prvič. Nekaj posebnega je v
ho in tiktakanje ure, česar navadno nismo slišali. tem. Petra Dolničar
7
dobri pastir
med nami
Jaz sem vrata
Kateheza Dobrega pastirja v luči nove evangelizacije za posredovanje vere
Objavljamo prevod predavanja, ki ga je ob praznovanju 10-letnice KDP v Sloveniji imela ga.
Deborah Presser Velder. Pred desetimi leti je
bila prva učiteljica katehistov Kateheze Dobrega
pastirja v Sloveniji in sedaj zastopa Slovenijo na
Konziliju, mednarodnem združenju KDP v Rimu.
O sebi pravi: »Ko sem leta 1988 spoznala dr.
Sofio Cavalletti in Gianno Gobbi ter brala njune
knjige, sem spoznala, da so ju izkušnje privedle
do istega odkritja, kot sem ga odkrila jaz v svojem družinskem življenju: veselje in mir, ki ju
prejmemo, ko se odpremo Božji besedi.
Njune izkušnje pri poslušanju Božje besede z
otroki sta ju pripeljale k temu, kar danes poznamo kot Kateheza Dobrega pastirja (KDP).«
ki nam pomagajo, da se soočimo z izzivi, kako naj
danes prenašamo vero, in pokazati, kako je KDP lahko orodje, ki odpre vrata vere.
Izziv za katehezo danes v luči nove evangelizacije
V apostolskih odlokih in svojih meditacijah med
škofovsko sinodo prejšnji mesec je papež Benedikt XVI. predstavil širok spekter smernic za »novo
evangelizacijo«. Izpostavila bom tri, ki se mi zdijo posebej pomembne za naše delo v Katehezi.
• Prva smernica govori o veri kot živem srečanju z
Jezusom3: »Nova evangelizacija ni samo stvar posredovanja nauka, temveč osebno in globoko srečanje z Odrešenikom.«
• Druga smernica govori o veri kot vseživljenjskem
potovanju: »Vstopiti skozi ta vrata (vere) pomeni
Z velikim veseljem praznujemo 10-letnico Ka- odpraviti se na pot, ki traja vse življenje.«
teheze Dobrega pastirja v Sloveniji. Naše praznova- • Tretja smernica govori o veselju Kristusovega sponje sovpada z letom vere. Poleg tega smo ob ročila: »Vera je izkušnja veselja.«
50-letnici 2. vatikanskega cerkvenega zbora poklicani, da ponovno raziščemo dragoceno dediščino, ki ni izgubila svoje tehtnosti in sodo- Smernice za novo evangelizacijo in KDP
bnosti za notranjo prenovo vere v današnjem času. 1. Kateheza Dobrega pastirja kot pomoč za živo
srečanje z Jezusom
Pomemben razlog, zakaj je papež Benedikt razgla1
sil leto vere, je »globoka kriza vere« , katere razlo- 1.1 Izziv za delo kateheze
gi so sekularizacija, ateizem, brezbrižnost, mate- »Vera je srečanje, dogodek in raste in se krepi iz
rialistično potrošništvo in drugi vzroki, ki vplivajo našega življenjskega odnosa z Jezusom.«4 Če je tena posameznike in družbo. Izguba vere je povzročila meljni cilj nove evangelizacije osebno srečanje in
»duhovno osamitev«2 in neke vrste »mrk življenjski odnos z Jezusom5, se sprašujemo, kakšen
čuta za Boga«. Ko sedaj praznujemo 10-let- način odpiranja vrat ponuja KDP za osebno srenico KDP v Sloveniji, želim navesti nekaj smernic, čanje z Gospodom? Kako naj ustvarimo pogoje, ki
1 The New Evangelization for the Transmission of Faith, Instrumentum Laboris, 2012, 7.
2 Homily, Benedikt XVI. 11. okt. 2012, uvod.
3 Instrumentum Laboris, maj 2012, predgovor.
8
sliko v ozadju narisal: Matic
ki nas vodijo v to srečanje?
1.2 Kaj je KDP?
KDP je način, kako pomagati otrokom med tretjim in dvanajstim letom, da razvijejo in negujejo
živ odnos z Jezusom, ob zavedanju, da ta odnos v
otroku že obstaja. Ključna izkušnja, ki je sprožila, da
sta Sofia Cavalletti, strokovnjakinja za Sveto pismo,
in Gianna Gobbi, vzgojiteljica pedagogike montessori, svoje življenjsko delo namenili opazovanju
in negovanju verskega življenja otroka, je bilo veselje, ki sta ga opazili pri otrocih, ko so skupaj premišljevali Božjo besedo. V skladu s tem sta pripravili
okolje, atrij (po izročilu je to prostor priprave za
vstop v notranjost), in izdelali materiale, da bi
olajšali otrokovo lastno refleksijo in notranji dialog
z edinim učiteljem, Jezusom6.
V atriju so predstavljene tiste svetopisemske in liturgične teme, na katere so otroci odgovorili z globino
in veseljem. Dotikajo se otrok v njihovem bistvu. V
okolju atrija delo otrok postane meditacija in molitev.
Ko se je začetno delo Sofie Cavalletti in Gianne
Gobbi razraščalo ivv razširilo po svetu, je postalo jasno, da so otroci neodvisno od njihovega kulturnega
in družbenega položaja odgovorili z enakim veseljem, globino in čudenjem do istih temeljnih skrivnosti krščanskega sporočila7, ki so: skrivnost odnosa, skrivnost življenja in smrti ter skrivnost časa.
Risba ovce, srca in ljudi
Veliko let je Cavallettijeva mislila, da ta prilika
priteguje otroke zaradi potrebe po varstvu, a otroci
so v svojih razmišljanjih, molitvah ali risbah pokazali, da so že v zgodnjem otroštvu sposobni odnosa z Jezusom: odnosa zaveze. To podčrta otrokovo
dostojanstvo. V njem ustvarja dostojanstven odnos
z resničnim partnerjem, ki ga pozna po glasu, ga
kliče po imenu in mu daje veliko željo in radost, da
mu odgovori.8
1.3 Prilika o Dobrem pastirju, resnična vinska trta
in skrivnost odnosa Jezus, Dobri pastir
Skrivnost odnosa, skrivnost Jezusa Kristusa, je srce
evangelizacije. »Bistvo in središče vere je Jezus« –
Jezus, Dobri pastir. Prilika o Dobrem pastirju je temelj kateheze z majhnimi otroki. Zdi se, da podoba
Dobrega pastirja, kot jo najdemo v Janezovem evangeliju (Jn 10), zajame to, kar je najbolj zaželeno in
nujno v odnosu: veselje, da smo poklicani po imenu,
da smo brezpogojno ljubljeni in je poskrbljeno za
vse naše potrebe. To evangeljsko sporočilo odgovarja na najgloblje hrepenenje človeškega srca. Zavedanje otrok, da so ovce Dobrega pastirja, pogosto
zori počasi. Včasih se to izrazi skozi umetniško delo, včasih se zgodi sredi dela z materiali.
Ko otrok postaja starejši, se ta prilika še naprej
globoko dotika njegovega srca, a sorazmerno z večjo
zrelostjo postajajo pomembnejši drugi vidiki, npr.
4 Instrumentum Laboris, 17.
5 Instrumentum Laboris, 18.
6 Ko sta uvajali svetopisemsko ali liturgično temo z materialom, sta bili vedno pozorni na odgovore otrok, njihove molitve ali umetniška dela in opazovali, kako so uporabljali material. Materiale, ki niso vodili v intenzivno
razmišljanje, veselje ali samostojnost, sta izločili.
7 Čeprav ostaja po vsebini in tradiciji katoliška kateheza, je vendar odprta kristjanom različnih veroizpovedi in
izročil. Na ta način prispeva k ekumenskemu dialogu, h kateremu stremi Lineamenta, 72.
9
moralni vidik za 6- do 9-letnike, za mladostnike
tako osiromašenem okolju, da se je katehistinja
vidik Dobrega pastirja, ki jih vodi in postane model, spraševala, če sploh kaj razume. Prevod iz španščine,
ki mu bodo sledili in mu služili.
tako kot je otrok napisal, brez ločil in velikih črk:
»Ljubim te Bog, rad te imam ti si moja rešitev brez
Jezus, prava vinska trta
tvoje luči ne morem živeti ... ti si moje srce ... moja
Ko se otroci pripravljajo na prvo obhajilo, jim pred- ljubezen ... ljubiš me in želiš, da sem tvoj sin ... in
stavimo podobo prave vinske trte, kakor jo naj- jaz te ljubim z vso svojo dušo in vsem srcem, moje
demo pri Jn 15. To jim pomaga, da prodrejo v življenje ... moja ljubezen.«9
naravo njihovega vedno bolj intimnega odno- Na tak način srečanje z Jezusom v starosti, ko se
sa z Jezusom in drug z drugim, ko so vključeni v lahko otrok celostno odpre ljubezenskemu odnosu
resnični trti. Življenje na trti za otroke pome- s pastirjem in kasneje z resnično vinsko trto, raste
ni ljubezen, veselje, odnos. Ko premišljujejo o
in zori vse življenje.10 Ključna točka KDP je zaveza,
tej priliki, razumejo greh kot tragedijo, ki zaviki je tudi prednostna tema sv. pisma. Vse teme nara sok, zmanjšuje rodovitnost vinske trte, predmigujejo na dejstvo zaveze. To je resničnost, ki daje
vsem pa ovira veselje odnosa. To lahko spoznamo,
vsem posameznim temam enotnost in harmonijo.11
ko poslušamo molitve otrok in vidimo njihove
risbe, ki so nastajale, ko so o tem premišljevali. 2. Praktično življenje v atriju in prilike o Božjem
kraljestvu kot začetek potovanja vere
2.1 Izziv za delo KDP
»Vstopiti skozi ta vrata (vere) pomeni odpraviti se
na potovanje, ki traja vse življenje: to je pot, ki se
začne s spočetjem in rojstvom, se razvija v skladu z
razvojnimi fazami, od zgodnjega do poznega otroštva, zori in se razvija v adolescenci, dozori v odrasli
dobi in preide skozi smrt v večno življenje.«12
Če naj bo evangelizacija vseživljenjska pot vere, se
moramo najprej vprašati:
• Kdo je oseba, ki ji oznanjam evangelij?
• Katere so njene potrebe in zmogljivosti v skladu z njegovimi različnimi razvojnimi stop njami?
• Ali je KDP »primerna kateheza«, kar tako
odločno priporoča »Sacrosanctum Concilium«?
Naj predstavim delček molitve, ki jo je napisal
devetletni latinskoameriški deček Ulisse, ki je živel v
Ko je Soffia Cavalletti gledala nazaj na skromni
začetek svojega dela v Rimu spomladi leta 1954,
je rekla: »Začeli smo, ne da bi vedeli, da se je začelo.«13 KDP se je razvila s skrbnim opazovanjem in
proučevanjem otrokovih potreb in možnosti na
različnih stopnjah njegovega razvoja ter poslušanjem odgovorov na Božjo besedo v njihovih risbah, molitvah ali mirni tišini. Ta izkušnja z otroki se
je in se dogaja v atriju, ki ni le posebej pripravljeno
okolje, ampak tudi skupnost, kjer katehist živi svojo versko izkušnjo skupaj z otrokovo. Vloga odra-
8 Cavalletti Sofia, The religious potential of the Child 6-12 Years old, Introduction xi. In the expression »partner of God in relationship to the child was used by Karel Rahner in »Ideas for Theology of Childhood« Theological Investiga tions, vol. III, New York 1978) p. 78. 9 Cavalletti Sofia, The religious potential of the Child 6-12 Years old, p. 11.
10 Za Jezusa je cilj evangelizacije pripeljati ljudi v intimni odnos z Očetom in Svetim Duhom.
Glej Instrumentum Laboris 23 in 161. 11 Cavalletti, Sofia, ibid. p. xi.
12 Instrumentum labores, 169
sliko v ozadju narisala: Eva Julija
10
slega pri katehezi je, da opazuje, pripravlja prostor
atrija in materiale, vodi otroka in je soposlušalec ter
soobčudovalec Božje besede. Edini cilj besed odraslega je, da je obzirno, na najbolj objektiven način
v službi poslušanja evangelija, brez osebnih dodatkov in v skladu z Jezusovimi besedami: »Moj nauk
ni moj, temveč tistega, ki me je poslal.« (Jn 7:16).
Ker je vzgojo v veri »treba prilagoditi ljudem današnjega časa« in »mora odgovoriti na potrebe našega
časa«14, je treba pri katehezi mlajših otrok upoštevati
tudi, da je otrok drugačen od odraslih in da na poseben način živi svoj odnos z Bogom. Otrokov srkajoč
um in njegova občutljiva obdobja za red, gibanje,
majhne stvari, za jezik in razvoj zaznavanja v zgodnjem otroštvu dajejo okvir za način15 kateheze z
njimi.
2.2 Praktično življenje
Vaje za praktično življenje16 v atriju so orodja, s
katerimi otrok dosega koordinacijo gibanja, neodvisnost, samospoštovanje in koncentracijo.
Pomagajo mu v vsakdanjem življenju živeti krščansko sporočilo celostno, z rokami, srcem in razumom.
S temi vajami se otroci naučijo potrebnih veščin
za delo in ohranjanje ozračja miru, spoštovanja in
svobode znotraj omejitev, ki pomagajo otrokom,
da se naučijo, kako živeti v skupnosti z drugimi.
mrtvo, ampak se je preoblikovalo. Po tihem premoru je dodal: »Zanima me, če se
je to zgodilo tudi z mojim dedkom.« (13)
2.3 Prilike o Kraljestvu
Druga glavna skrivnost krščanskega sporočila, na
katero se otroci odzivajo z globino in veseljem, je
skrivnost življenja in smrti. Majhni otroci uživajo v prilikah o Božjem kraljestvu. Te prilike odmevajo globoko v njihovi življenjski izkušnji in
v njih najdejo ključ za odkrivanje skrivnosti življenja: njegovo veliko vrednost in dinamično rast.
Otroci spoznajo, da je Bog vir življenjske moči,
in se veselijo, ko vidijo temelje Božjega kraljestva
navzoče v vsem stvarstvu (primer: gorčično seme).
Tako kot so otroci očarani nad prilikami, ki govorijo o skrivnosti življenja, so Jezusove besede o
pšeničnem zrnu v Jn 12,24 izjemen vir, ki pomaga
otrokom pri soočanju s skrivnostjo smrti. V atriju sem imela otroka, ki mu je pred kratkim umrl
stari oče. Ko smo v skupini razmišljati o semenu, ki
umre, ko pade v zemljo, je otrok dojel, da zrno ni
Ko otroci preidejo v naslednje razvojne stopnje, starosti 6–9 in 9–12 let, se kateheza nadaljuje in širi svetopisemske in liturgične teme, ki so bile predstavljene
v zgodnejši stopnji. Glede na njihovo novo zanimanje, potrebe in zmožnosti pa jim predstavimo tudi
druge teme. Vključene so moralne prilike, zgodovina Božjega kraljestva in priprava na zakramente.
V nekaj letih je ta katehetski pristop, ki upošteva potrebe in duhovne zmožnosti posameznika od otroštva do mladostne dobe,
postal znan kot Kateheza Dobrega pastirja.17
Izkustveni in eksperimentalni pristop h katehezi,
ki temelji na opazovanju in odzivanju na otroka v
njegovih različnih stopnjah razvoja, je način odpiranja vrat vere na otrokovi poti k odraslosti. Ni
samo otrok tisti, ki raste v veri. Katehist, ki oznanja, z otrokom premišljuje ter pripravlja material za
delo otroka, ne pomaga le otroku, da poglobi osebni
Martinova risba
13 Cavelletti, Sofia, The objectivity of Catechesis.
14 Janez XXIII. Inauguration of Vat. II (Aas 54 (1967) 790, 791–792
15 Nove poti in oblike izražanja so potrebne, da lahko današnjemu človeku prenesemo trajno resnico Jezusa Kristusa,
vedno novo in vir vseh novosti, Instrumentum Laboris, Preface and Introduction.
16 Metoda Montessori.
11
dialog z notranjim učiteljem, Kristusom, ampak tudi sam raste, se
bogati in prenavlja na svoji poti
vere.18 Kako se otroci in odrasli
med seboj bogatijo ob poslušanju
in podeljevanju na poti vere, se je
lepo pokazalo, ko je papež Janez
Pavel II. na pastoralnem obisku
neke rimske župnije vstopil tudi
v atrij. Opazoval in prisluhnil je
otrokom, ki so mu pripovedovali,
o čem so premišljevali pri svojem
osebnem delu. Ob koncu obiska je dejal: »Še nikoli v življenju
nisem slišal tako lepe pridige.«19
se nadaljuje.
Janez Pavel II v Rimski Atriju
17 Prvi je to delo poimenoval Kateheza Dobrega pastirja mehiški škof, ker je menil, da temelji na jasni podobi, ki najbolj
privlači majhne otroke.
18 In »lahko ponovno odkrije življenje kot poklic, kot osebni klic k hoji za Kristusom«,
Instrumentum laboris, 161.
19 Tilde Cocchini, Journals of the Catechesis of the Good Shepherd, 131; and Garrido, Ann,
Musterd Seeed Preaching, Chicago, 2004, 50–61.
sliko v ozadju narisal: Lan
12
Angela nas
nagovarja
Ko sem se zaposlila v Uršulinskem zavodu, sem umetnost, kako, kdaj in na kakšen način.
dobila v branje gradivo Pravila, naročila in oporoka. Prebrala sem ga z zanimanjem in željo, da bi V Drugem volilu pa prosi: »Prisrčno vas prosim,
lažje razumela življenje sester uršulink, samo- da imate vse svoje hčere vtisnjene v svojega duha
stansko življenje, … Misel, ki me v življenju vedno in svoje srce, vsako posebej, ne samo njih imena,
spremlja, je: »Nobena stvar se ne zgodi slučajno!« temveč tudi njih razmere, značaj in položaj in vse
Ob iskanju in spraševanju, kakšno je moje poslan- njihovo bitje … Če boste ljubile te naše hčerke z
stvo in s kakšnim namenom sem na tem svetu, živo in prisrčno ljubeznijo, vam bo nemogoče, da
sem našla med Spisi sv. Angele »močne« odstavke, ne bi imele vsake posebej vtisnjene v svoj spomin
ki se navezujejo na moje življenje, mojo vero in in v svoje srce.« Res je. Nekaj stoletij kasneje je
povezanost s pedagogiko montessori. Tam sv. An- to svetovala tudi Maria Montessori in poudarila
gela piše dekletom, ki želijo postati članice njene pomen opazovanja in spremljanja vsakega otroka.
družbe, nagovarjajo pa tudi mene in me usmerjajo. Lahko rečem, da me za otroke, ki so mi zaupani
oz. so mi bili v preteklosti, skrbi in mislim nanNa nekem mestu piše: »Preljube hčere in sestre, ker je. Vsakemu, ko odhaja iz vrtca, napišem pismo.
je vam Bog podelil milost, da vas je ločil od temin Kadar se srečam s kakšnim, ki je že v šoli, me zatega bednega sveta in vas združil za službo svojemu nima, kako mu gre, kaj počne, s čim se ukvarja v
Božjem Veličastvu, se mu morate brez konca za- prostem času, ... Vesela sem, ko dobim kakšen
hvaljevati, da je prav vam podelil tako poseben dar 'mail' ali fotografijo. Ure in dnevi, tedni, meseci in
… Potem se z vsemi svojimi močmi prizadevajte, da leta, ki jih preživimo skupaj, nas bogatijo in nasboste ostale zveste poklicu, ki ste ga prejele od Boga.« tajajo nevidne, a trajne vezi. Veseli me tudi to, da
se bom nekoč (upam) z vsemi srečala v nebesih.
Te milosti se zavedam in sem Bogu neizmerno
hvaležna za pot in spoznanje pedagogike monte- Sveta Angela pa me osebno najbolj nagovarja kot
ssori, ki jo je pripravil meni in moji družini. Čutim romarica. Velika skrivnost, ko je na poti v sveveliko odgovornost do dela in otrok, ki so mi zaupani. to deželo oslepela in jo videla z notranjimi očmi
Močno se strinjam in si prizadevam za napo- vere, me prevzema in opogumlja. Njeno življenje
tke t.i. Drugega naročila: »Bodite blage in človeške in veličino spoznavam vsako leto, ko otrokom med
do svojih hčera. Prizadevajte si, da vas bosta devetdnevnico pripovedujem zgodbo in kažem slike
vodili samo ljubezen do Boga in gorečnost za duše, o njenem življenju. Tako se ji vedno znova prikadar jih boste opominjale, jim svetovale, jih spod- bližujem. In ne nazadnje, moja tretjerojenka Teja je
bujale k dobremu ali jih odvračale od zla. Zakaj več na ta svet prijokala ravno na praznik sv. Angele.
boste dosegle z ljubeznivostjo in blagostjo kot z osor- Je mar to slučaj? Trdno sem prepričana, da Gospod
nostjo in trdo grajo; to se sme le v nujnih primerih.« vodi mojo pot in mi nanjo pošilja tudi sv. Angelo
kot zgled in priprošnjico.
Sv. Angela lepo svetuje in dandanes je to prava
Martina Jerina
sliko v ozadju narisal: Marko
13
naši godovni
zavetniki
Anže, Janez Krstnik, Urška, Nik, Sv. Miklavž
Anže in Janez Krstnik
Ime ANŽE je v našem vrtcu dokaj pogosto.
Povprašala sem enega od otrok, kaj ve o svojem nebeškem zavetniku. Povedal mi je takole:
»Moj zavetnik je SV. JANEZ KRSTNIK. Njegov god
praznujemo 24. junija,« je bil Anže zgovoren. Potem je
z zanimanjem prisluhnil pripovedi o življenjski zgodbi Janeza Krstnika, ki sem mu jo začela pripovedovati.
Janezova starša Elizabeta in Zaharija dolgo časa nista
mogla imeti otrok. Zaharija je bil zelo presenečen, ko
mu je angel naznanil, da bo njegova žena Elizabeta
zanosila. Elizabeta je res spočela, vendar ni nikomur
povedala, da pričakuje otroka. Tudi njena sorodnica
Marija je za to novico izvedela od angela. Ko se je
otrok rodil, so mu hoteli dati ime po očetu. Vendar
sta njegova starša vztrajala, da bo njegovo ime Janez.
To v hebrejskem jeziku pomeni »Bog je milostljiv«.
Ko je Janez odrastel, se je umaknil v puščavo. Tam
je živel kot spokornik. Bog je Janezu naročil, naj
pripravi ljudi na Jezusov prihod. Zapustil je puščavo in ljudi klical k spreobrnjenju. V znamenje njihovega novega življenja jih je krščeval v reki Jordan.
Ljudje so v velikih skupinah prihajali k njemu in
se dajali krstiti. Mnogi so mislil, da je Janez pričakovani odrešenik. Janez jim je odkrito povedal: »Ne,
jaz nisem. Za menoj pride močnejši in jaz nisem
vreden, da bi mu odvezal jermen na njegovih sandalih.« Nekega dne se je v tej množici, ki je prihajala
k Janezu, pojavil tudi Jezus. Janez se je najprej branil in mu rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti
prihajaš k meni.« Vendar je Jezus želel, da ga krsti.
Janez ga je krstil. Ljudem pa je rekel: » Glejte Jagnje
Božje, ki odjemlje grehe sveta.«
Ko se je Janezovo življenje bližalo koncu, je prišel
v nemilost pri kralju Herodu, saj mu je očital, da
ne bi smel vzeti žene svojega brata za svojo ženo.
Sv. Janez Krstnik
Herodiada ga je sovražila. Ob priliki svojega rojstnega dne je kralj Herod hčeri svoje sedanje žene
obljubil do polovice svojega imetja, ker se mu je
s svojim plesom zelo prikupila. Herodiada je izkoristila to ponudbo in svoji hčeri svetovala, naj si
zaželi glavo Janeza Krstnika. Kralj je bil užaloščen
zaradi take želje, vendar ji ni želel odreči. Zato je
ukazal Janeza, ki je bil v ječi, obglaviti. Njegovi prijatelji so prišli, vzeli njegovo truplo in ga pokopali.
14
sliko v ozadju narisal: Lan
Urška, Urša
Kar dve naši vzgojiteljici sta, ki nosita to ime, ena v vrtcu in druga v jaslih. Tudi sestre uršulinke imamo ime po SV. URŠULI.
Od kje in zakaj to ime nam je ena od vzgojiteljic povedala tole:
»Obstaja več legend o življenju sv. Uršule. Meni je posebej pri srcu tale,
ki ti jo bom povedala:
Uršula je bila hčerka britanskega kralja in kristjanka. Sin poganskega kneza se je želel poročiti z Uršulo. Toda Uršula je sklenila,
da bo ostala zvesta Jezusu. Vedela pa je, da zaradi njene zavrnitve
lahko med njenim očetom in očetom tega ženina pride do vojne. Zato
je bila pripravljena sprejeti ponudbo s pogojem, da ji dajo tri leta časa
in možnost, da poroma v Rim. Ženin je z veseljem privolil in Uršuli
obljubil, da se bo v tem času poglobil v krščansko vero in se dal krstiti.
Uršula se je z enajstimi prijateljicami odpravila na dolgo pot v Rim.
V Rimu jo je papež osebno sprejel na pogovor. Na poti v domovino je ladjo zajel vihar. Uršulo in njene spremljevalke je reka Ren
pri Kölnu naplavila na obalo. Mesto Köln so v tistem času oblegali Huni. Podivjani vojaki so dekleta takoj pobili. Pri življenju je
ostala samo še Uršula. Poglavar Hunov si jo je zaželel za ženo. Ker
je Uršula njegovo prošnjo zavrnila, jo je poglavar s puščico usmrtil.
Na mestu, kjer so umrle Uršula in njene spremljevalke, so kmalu postavili kapelico in tablo z napisom: »Tukaj so svete device v Jezusovem imenu prelile svojo kri.«Uršula goduje 21. oktobra.« je še
dodala Urška.
Sv. Uršula
Nik, Nika in Sv. Miklavž
Miklavž se je rodil okrog leta 270 v mestu Patara na obali sedanje Turčije. Po rokah svojega
strica škofa je prejel mašniško posvečenje.
V mestu Myra je v tistem času umrl škof.
Meščani se niso mogli zediniti, kdo bo novi
škof. Sklenili so, da bodo izbrali tistega, ki bo
naslednje jutro prvi stopil v mestno stolnico.
Prvi je bil v cerkvi prav Miklavž.
Sv. Miklavž
Otroci z imenom NIK, NIKA navadno godujejo na
SV. MIKLAVŽA. Prav sv. Miklavž je tisti, ki v začetku
decembra razveseljuje otroke s svojim obiskom in darili, ki jih pripravlja zanje po dobrih in skrbnih rokah
njihovih staršev in vseh, ki so jim otroci blizu. Kdo je
bil sv. Nikolaj ali Miklavž nam pove to, kar je zapisano v
njegovem življenjepisu.
Obstaja več pripovedi o življenju sv. Miklavža. Vse
poročajo o tem, da je bil škof v mestu Myra zelo priljubljen.
Novica o njegovi dobroti je bila znana daleč naokrog.
15
Številne legende pripovedujejo o tem, kako so
bili Miklavžu pri srcu ljudje, ki so se znašli v
različnih stiskah. Tako je rešil tri ljudi, ki so
bili po nedolžnem obsojeni na smrt. Pomagal
je tudi revni družini, ki ni mogla skrbeti za
svoje tri hčere in jih je želela prodati za sužnje.
Ponoči je prišel do njihove hiše in jim skozi
okno vrgel mošnjo z zlatniki.
Miklavž je umrl okrog leta 350. Češčenje sv.
Miklavža se je hitro razširilo še v druge dežele. Njegov god praznujemo 6. decembra. Njegovo ime pomeni » zmaga ljudstva«.
Pripravila s. Cirila Alič
pogovor z...
vzgojiteljico Katarino Kržič
Vzgojiteljica Katarina Kržič,
kako bi se kot Primorka, mama,
predstavili v nekaj stavkih?
Res je, doma sem iz Vipavske doline, natančneje iz Ajdovščine.
Sem iz petčlanske družine, imam
dva brata, eden ima 26, drugi 13
let. In z mojim najmlajšim bratom, ki je 18 let mlajši od mene, so
se začele moje prve izkušnje z varstvom otrok ... Rojena sem poleti,
konec julija in po horoskopu lev.
Pravijo, da sem trmasta, ampak
dobrega srca. Moje veliko veselje
je, da lahko nekomu pomagam.
Na Primorsko me ne vleče nazaj,
ker je moj Jani Ljubljančan in
sva si tu ustvarila dom in družino. Sem mama dvema navihančkoma. Kaja Tana je stara 5
let, Jaka Tian bo kmalu dopolnil 3. Nam zaupate vaša posebna
veselja, hobije?
O, seveda so hobiji in veselja,
le časa zanje včasih zmanjka.
Veliko stvari je, ki jih rada počnem. Že od nekdaj je moje veliko veselje izdelovanje voščilnic,
mil, sveč ... Drugo veselje, ki me
spremlja že od malih nog je glasba, ki je zelo blizu tudi mojemu
možu. Je pa tudi šport moje veselje. Mogoče bo kdo mislil »ne,
ne, to pa ne«, ampak ko zapade
sneg, se rada podam na smuči.
Kako je prišlo do odločitve, da
postanete vzgojiteljica?
Imam zelo zgodnje in lepe spo-
mine na svoje vzgojiteljice iz
vrtca, v katerega sem hodila kot
otrok. Kot sem že povedala, sem
svoje prve konkretne izkušnje z
»delom vzgojiteljice« pridobila že
s čuvanjem mlajšega bratca. Takoj po osnovni šoli sem se vpisala na srednjo vzgojiteljsko šolo v
Ljubljani. Po končani pedagoški
fakulteti leta 2004 sem se zaposlila
v enem od javnih vrtcev v Ljubljani. V tistem času sem v vrtcu delala z deklico s posebnimi potrebami, ki mi je zelo prirasla k srcu.
Takrat sem začutila, kako lepo
in plemenito je delo vzgojiteljice.
srečam, ste nasmejani ... Kakšna
vzgojiteljica, menite da ste?
To je pa težko vprašanje... Mogoče
bi morali vprašati otroke.
Saj sem povprašala ...
Res je, smeh me spremlja na
vsakem koraku. Znam pa biti tudi
»huda«, pravijo otroci. Včasih
zahtevam več, pokažem da nečesa
niso naredili prav. Otroku je potrebno povedati, kaj je dovoljeno
in kaj ni. Le tako lahko ustvarimo
pristne odnose, pa tudi otroci se v
takem okolju bolje znajdejo.
Čutim, da me imajo kljub temu
radi. Srečna sem vsakič, ko se
Zgovorni, simpatični, hudo- pridejo k meni »pocrkljati«,
mušni, iskreni ... Vedno, ko vas še posebno v telovadnici, na
16
dvorišču.
Kdaj ste se prvič srečali z imenom Maria Montessori?
Moje prvo srečanje z Mario Montessori je bilo v prvem letniku
na pedagoški fakulteti pri Teoriji vzgoje. Moram reči, da nam
je bilo njeno delo zelo površno
predstavljeno. Kot da so drugi, neustaljeni vzgojni koncepti neprimerni za naš svet ...
Šele po rojstvu Kaje sem se s pedagogiko montessori podrobneje spoznala, jo na novo odkrila.
Hvala Bogu, da mi jo je dal na pot.
Kdaj in kako ste postali del
ekipe Angelinega vrtca?
Po prvi porodniški se nekako nisem več videla v javnem
vrtcu. Začela sem iskati druge
možnosti. Tako sem prišla do Angelinega vrtca in se avgusta 2008
pridružila kolektivu. Začela sem v
rdeči sobi v jaslih z Majo Pintarič.
Imate kak srčen spomin na to
obdobje?
Joj, spominov je veliko. Mogoče
je najbolj srčen ta, da sem
bila tudi sama na začetku kot
otrok in imela srkajoči um,
ki je vsrkaval vse to čudovito
novo znanje in se napolnjeval. In potem?
Sledila so obsežna izobraževanja
na Montessori inštitutu, najprej
za obdobje 0 do 3 leta. Letos marca sem nadaljevala z izobraževanjem za obdobje 3 do 6 let. V
sklopu tega izobraževanja moram
pripraviti projekt, izbrala sem si
»Rajalne in gibalne igre«. Veliko
je izdelovanja materialov, na primer kart, knjižic za učenje jezika.
Ali pa, recimo, priprava pladnja
za delo na področju umetnosti.
Na koncu posamezne stopnje
izobraževanja imamo vzgojitelji samoevalvacijo. Dobimo 5
vprašanj, na katera esejsko odgovorimo. Spomnim se vprašanj:
»Kaj pomeni normalizacija?
Značilnosti otrokovega razvoja v prvih dvanajstih mesecih?
Kakšna je vloga vzgojitelja v montessori okolju? V sklopu samoevalvacije moramo predstaviti
naključno izbran material.
Trenutno ste v oranžni sobi v
jaslih, prej ste bili »na drugi
strani«, v vrtcu. Ali se delo razlikuje? Kje vidite bistvene razlike?
O, delo se precej razlikuje. Marsikdo meni, da je v jaslih bolj
naporno. Jaz pravim, da ni. Že
od nekdaj imam posebno veselje z delom z najmlajšimi.
V jaslih je delo osredotočeno
na osvajanje samostojnosti pri
hrani, oblačenju, toaleti. Delamo z materiali iz vsakdanjega življenja. Menim, da je
delo iz vsakdanjega življenja za
starost 1 do 3 bistvenega pomena.
Otrok se tako umiri in si
daljša
koncentracijo,
katero potrebuje v skupini 3 do 6.
V vrtcu tako nadaljuje delo s
17
konkretnimi materiali, ki potrebujejo daljšo koncentracijo.
»Na drugi strani«, v vrtcu so
otroci spet čisto drugačen izziv.
Delo z njimi je zelo specifično.
Veliko materialov je razdeljenih
po področjih, ki jih moraš dobro
poznati in obvladati predstavitve.
Koliko se pristopa in načel vzgoje Montessori držite doma?
Kako imata, na primer, vaša
otročiča urejeno sobo?
Doma se trudimo, da bi otroka
čim bolj vključevali v vsa hišna dela in opravke. Tako nam
pomagata pri kuhi, pospravljanju posode, pomivanju, urejanju
oblačil, obdelujemo mali vrtiček
... Veliko časa posvečamo delom vsakdanjega življenja. Kaja
mi pomaga tako, da tušira Jaka.
Jaka zelo rad niza ogrlice, zlaga
sestavljanke in lista knjige. Kajo
zanimajo črke in številke, skupaj
seštevava, množiva, deliva, piševa pisma ... Moram priznati,
da me je montessori pedagogika
zasvojila. Nisem se mogla upreti,
da ne bi nekaj materialov kupila in jih sedaj s pridom uporabljamo doma. Veliko materialov
pa sem tudi kar sama izdelala.
Koliko se morate vzgojiteljice v
popoldanskem, večernem času
izobraževati in pripravljati na
delo v Angelinem vrtcu?
s tem, kako otroku predstaviti nek nov material, neko
novo znanje, novo izkustvo.
Zame je sedaj na prvem mestu
izobraževanje od 3 do 6 let. To
mi vzame kar nekaj prostega časa.
Seveda moramo vzgojiteljice
budno slediti novim dognanjem,
se dodatno izobraževati, izmenjavati izkušnje, prebirati članke in knjige, ki nam pridejo še
kako prav pri delu. V vrtcu imamo organiziranih tudi kar nekaj
internih izobraževanj: brain gym
smo imele v oktobru, sedaj imamo pogovor z logopedinjo. Nekaj se nas je novembra udeležilo srečanja na Nizozemskem,
kjer smo poslušali predavanja o
prehranjevalnih navadah 0-6 let.
V jaslih je na oglasni deski
»recept«, kako lahko sami doma
izdelamo plastelin. En večer
sem ta recept našla na spletu in
ga priredila za otroke v vrtcu.
V javnem vrtcu je potrebno pisati
priprave in zapisnike o izpolnjevanju norm. Tu, v Angelinem vrt- Ali nam lahko zaupate vaše
poklicne načrte za prihodnost?
cu pa se predvsem ukvarjamo
18
Joj, moji prvi načrti za prihodnost
so najprej končati izobraževanje 3
do 6 let. Nekoč v prihodnosti si
želim udeležiti se izobraževanja
za Katehezo dobrega pastirja.
Mojo nadaljno poklicno pot
pa prepuščam v roke Bogu.
Naj me pravilno krmari po
poti, ki me še čaka, vsekakor
pa mislim ostati v delu z otroki.
Tinka Prekovič
narisal: Luka
19
odmevi
Montessori pri vzgoji sorojencev
Kako lahko otrok, ki je v Montessori vrtcu pridobil posebna »znanja« pomaga pri vzgoji svojih bratov in/ali sester, ki niso deležni Montessori vzgoje?
Anja in Maja sta bili med tistimi otroki, ki so
lahko obiskovali Angelin vrtec, takrat tudi edini
montessori vrtec v Ljubljani. Prva je vanj vstopila
Anja s tremi leti (l. 2006), mlajša pa kasneje s prvo
generacijo jasličnih otrok (l. 2007). Obe sta bili z
načinom dela zelo zadovoljni in sta v vrtec hodili
z navdušenjem. Maja ima še posebej lepe spomine
na jaslično leto. Zelo podrobno zna opisati dogodke in materiale, čeprav ni bila stara niti tri leta.
Punčki sta preko montessori pristopa v vrtcu dobesedno srkali znanje in ga z veseljem uporabljali
pri svojem delu v vrtcu in tudi v domačem okolju.
Žal pa zaradi zdravstvenih razlogov Angelinega vrtca ni mogla obiskovati najstarejša hči
Katja. Zato sta in še vedno igrata pri njeni vzgoji in
učenju pomembno vlogo tudi obe sestrici. Način
dela in razmišljanja, ki sta ga pridobili v vrtcu in ga
sedaj nadgrajujeta tudi v Montessori šoli, uspešno
uporabljata pri igri, delu in učenju z najstarejšo.
Zaradi svojih specifičnih težav ima Katja
veliko problemov z organizacijo, koncentracijo
in učenjem. Sestrici ji znata nevsiljivo dozirati znanje z ravno pravšnjo mero in na način, ki
ga zmore. Skozi leta vrtčevskega in sedaj tudi šolskega dela sta namreč podzavestno privzeli zelo
primeren pristop k delu, razmišljanju in razlagi.
Lahko bi torej rekel, da kljub temu, da država ne zna
ali ne zmore na pravi način poskrbeti za tiste, ki imajo največje težave, smo mi imeli to srečo, da sta drugi dve hčeri lahko obiskovali Angelin vrtec. Tako sta
se na poseben način dodatno »izobrazili« in v družino prinesli tisto, kar je najstarejši manjkalo in česar
ji s svojim pomanjkljivim znanjem in predsodki nisva mogla ponuditi niti midva kot starša, niti šola.
Upam, da v tej pozitivni izkušnji nismo edini in
da je še kdo spoznal, da otroci z montessori vzgojo
pridobijo specifično znanje, ki tako njim kakor tudi
njihovim sorojencem, bližnjim, prijateljem pomaga
premagovati ključne življenjske ovire. Maria Montessori je namreč verjela, da mora biti izobraževanje
pomoč Življenju.
Gregor Papa
narisala: Nika
20
Ob 10. obletnici Angelinega vrtca
Prav dobro se še spominjam, kako sva z ženo likovnih in glasbenih materialov. Vse to v priprvič prišla v Angelin vrtec pred vpisom naj- merno pripravljenem okolju in ob ustreznem usmestarejšega sina. Takratna ravnateljica s. Metka rjanju s strani vzgojiteljic otroka vzgaja celovito.
nama je ponudila možnost, da se z metodo mon- Otroci počasi drug za drugim zapuščajo Angelin
tessori seznaniva v dopoldanskem času s svojo vrtec. Za vsakega pride dan, ko vstopi v šolo. Angelin
prisotnostjo med vrtčevskimi otroki. Po tistem vrtec jim je pomagal, da so v tem pomembnem obkratkem času opazovanja v zeleni sobi, ki je bil dobju življenja naredili velik korak naprej.
najin prvi stik z metodo montessori, sva bila navdu- Lahko sem miren, ker vidim, da so pripravljeni.
šena nad tem, da bo sin začel hoditi v Angelin vrtec. Pripravljeni na šolo in pripravljeni na izzive, ki jih
Prva stvar, ki sem jo opazil ob najinem prvem čakajo v življenju.
Tomaž Sušnik
obisku, je bila urejenost materialov. Vsak material ima svoje mesto, otrok ga po oprav- Desetletnice delovanja Angelinega vrtca se bomo
ljenem delu vrne na isto mesto. Ko se število v družini spominjali tudi po tem, da ga v tem letu
družinskih članov veča in starejši otroci rastejo, zapušča naša Lucija (rumenčica), ki po Erazmovih
prihaja vedno bolj do izraza urejenost tudi doma (vijolček) in Betkinih (zelenčica) stopinjah odhaja
v šolo.
Druga stvar, ki mi je takoj pritegnila pozor- Ko sva otroke vprašala, kaj jim pride na misel ob
nost, pa je bila navdušenost otrok nad svo- besedi Angelin vrtec, se je najstarejši najprej spojim delom, nad spoznavanjem novih stvari. mnil na guganje, srednja na atrij in rožne venčke,
Tako velika vedoželjnost je velika popotnica za najmlajša preprosto na vrtec. Ni težko razumeti: za
celo življenje, prav posebej pa v letih osnovnošol- prvega je bil poseben izziv osvajanje gibalnih spreskega izobraževanja. Na žalost se pri mnogih tnosti. Betki je bil v atriju neposredno približan dootrocih in mladostnikih ta naravna želja po znanju bri pastir Jezus. Iz sobivanja s sošolci ve, da vsi ljupočasi kar izgubi.
dje ne verujejo v Boga in da nekateri verujejo druSeveda so bili to le prvi vtisi življenja v Angelinem gače, a odnos z »njenim« Bogom je ostal trden in
vrtcu, ki so se potem vseskozi dopolnjevali, ko sta samoumeven. Najmlajša še ne more imeti spomina
starejša otroka hodila v vrtec in se še naprej do- na vrtec. Je v obdobju poslavljanja in pripravljanja
na novo okolje. Vrtec je preprosto vse, kar se dogaja
polnjujejo pri tretjem in četrtem otroku. v času, ko sva midva v službi: jutranje slovo, zajtrk,
Skozi leta sem spoznal, kako pomemben je ce- pospravljanje po zajtrku, delo, aktivnosti na črti,
lostni pristop, ki ga zagovarja metoda montessori. Če igra na dvorišču ali sprehod, kosilo, počitek, malije za otrokov telesni razvoj na eni strani poskrblje- ca in popoldanska igra ali pričakovanje, da pridemo
no z različnimi oblikami gibanja, je po drugi stra- ponjo, sestra Nina in vzgojiteljica Tina, prijatelji,
ni prav tako pomembna verska vzgoja s Katehezo balet.
Dobrega pastirja. Materiali obsegajo področja od Najina prva misel? Ustaljen in zato pričakovan
vsakdanjega življenja do jezika in matematike ter dnevni ritem, pomemben, da otrok (p)ostaja v sebi
21
in navzven miren, in odprtost za navzočnost Boga.
Oboje je mogoče razložiti z bolj oprijemljivim
dnevnim, tedenskim in letnim dogajanjem v vrtcu:
individualno delo, ki upošteva in hkrati spodbuja otroka takega, kot je (in ne, kot bi morda moral
biti), življenje v skupini z aktivnostmi, ki omogočajo
skupno bivanje, ki pletejo vezi v skupini in ki predstavljajo skupino navzven, atrij kot poseben prostor in čas, dan le za ohranjanje odnosa z Dobrim
pastirjem, razlika med »običajnimi« in »posebnimi«
dnevi (obredi in praznovanja, večeri z mamami in
očki, popoldnevi z babicami in dedki, izlet, piknik).
Kar daleč je že spomin na vroč poletni dan, ko
je nastopil dolgo pričakovan vrtčevski piknik.
Vrtčevski piknik je postal za našo družino sicer
že tradicionalen, a tokratni je bil nekaj posebnega. Sovpadel je namreč tudi s praznovanjem 10.
obletnice vrtca, nekakšen vrtčev 10. rojstni dan.
Stik z vrtcem poslej ne bo več vsakodneven, a je
pustil neizbrisen pečat. Ne spomniva se več občutkov nelagodnosti in dvomov, ki so najbrž bili,
ko sva prvega otroka izročala »v svet«. Domišljen, iskren in ljubeč pedagoški odnos vzgojiteljic,
ki pomaga otrokom odkrivati stvarstvo, najti stik
z bližnjim in s Stvarnikom, bo pustil v naju izkušnjo popolnega zaupanja vanje. Približale so nama
pomen vodila »pomagaj mi, da naredim sam« in
utrdile v prepričanju, da tudi otrok razume, »da
vse človeško delovanje dobi svoj pravi pomen in
smisel le v luči Božje ljubezni«. Njihova pomoč
je bila neprecenljiva in sva zanjo iz srca hvaležna! Ko smo pred osmimi leti stopili v Angelin vrtec, še
nismo vedeli, da iz tega kraja duhovnega srečanja
nikoli ne bomo zares odšli. Hvala in Bog povrni!
Metoda in Blaž Ivanc
Kar dolgo smo ga v pripravljalnem odboru načrtovali, se odločali o njegovem programu in vsebinskem
obsegu. Razmišljali smo o preteklih desetih letih, o
prelomnicah, dogodkih in vseh otrocih, ki so bili v
teh desetih letih deležni utripa Angelinega vrtca ter
so sooblikovali njegov vsakdan. Nabralo se je veliko
lepih misli, spominov, doživetij, ki so zajela veliko
srečnih otrok in staršev. Za našo družino pa je predstavljal tudi veliko prelomnico in dokončno slovo.
Leto prej je starejša Ema že zapustila varno okolje
vrtca in pogumno zakorakala med šolske klopi. Letošnji piknik pa je postal tudi za leto dni mlajšega
Filipa slovo od vzgojiteljic, sester, kuharic, prijateljev, skratka vseh, ki so mu bili blizu in jih je imel
rad. Ne samo on, vsi smo jih imeli radi in smo
se v njihovi družbi počutili dobro, varno, domače.
Vrsto let smo radi prihajali v vrtec, ga sprejeli za
svojega in se z njim veselili ali žalostili v vsakdanjem
ritmu življenja. Ob praznovanju 10. obletnice pa
smo kar nekako žalostni začutili, da se za našo
družino zaključuje neko neponovljivo obdobje,
obdobje Vrtca. Bili smo pred dolgimi počitniškimi
dnevi in pred novimi družinskimi
dogodki in 'novimi svetovi'.
Ema je tolažila Filipa z mislijo na
dneve, ki ga še čakajo v vrtcu in so
namenjeni obiskom prvošolcev:
"Tako kot sem prišla jaz lani, se spomniš?" A se je hitro zavedla, da zanjo, drugošolko, te možnosti ni več ...
"Bova prišla na obisk konec poletja," obljubim Filipu. Res sva prišla.
A bilo je drugače. Postajal je šolar in
vrtec je ostal vrtec ...
Vsi se radi spominjamo dni, ki smo
jih preživeli v povezavi z Angelinim
vrtcem. Najbolj pogrešamo ljudi, ki
ste nam dali del sebe, svojo toplino,
vero in zaupanje. Stopamo po poti
življenja s popotnico, ki je neprecenljiva.
Vsem od srca hvala!
Jana in Igor Peršolja
narisala: Ana Katarina
22
narisala: Lina, 4 leta
23
Obisk kmetije Erjavec
Končno je prišel petek, ki ga je hčerka nestrpno
čakala cel teden, in otroci iz vrtca so lahko obiskali
kmetijo Erjavec v vasici Gorenja vas na Dolenjskem.
Ker ima dežela Desetega brata ozke ulice, je avtobus
ustavil na bližnjem travniku, od koder so se v vrsti
po parih sprehodili do sadjarske kmetije.
Prijazna družina jih je toplo sprejela. Zaradi lažjega
gibanja po kmetiji so se razdelili v tri skupine, tako
kot po sobah. Vsaka skupina je imela svojega vodiča
in tako so videli celoten proces pridelave jabolk.
Gospod Erjavec je pokazal, kako se pravilno odtrga jabolko in se ga položi v lesen zaboj. Kadar obirajo jabolka delavci, imajo za to pripravljena stojala, kamor postavijo dva zaboja, da se jim ni treba
sklanjati nad vsakim jabolkom in da lahko sproti sortirajo jabolka za ozimnico ter za predelavo.
Otroci so lahko sami obirali jabolka jonagold in
potem smo skupaj odnesli zaboje na zbirno mesto.
Jabolka za ozimnico shranijo v hladilnico, kamor
smo pokukali zelo na hitro, saj je temperatura dokaj nizka. Jabolka za predelavo stresejo v mlin za
mletje, zmleta jabolka pa potem s stiskalnico stisnejo v 100 % jabolčni sok. Z navdušenjem smo hodili k stiskalnici ter s kozarčki ulovili kapljice, ki so
pritekle iz stiskalnice. Da pa ne bi bila prehuda lakota, smo pojedli tudi nekaj svežih jabolk, ki jih je razrezal gospod Erjavec na posebnem stroju za izdelavo krhljev. Krhlje je potem stresel na velik pladenj
in ga odnesel v komoro, kjer se posušijo na toplem
zraku, kar omogoča, da v sadju ostane čim več
vitaminov in mineralov. Poskusili smo že posušene krhlje, največ zanimanja pa je bilo za
krhlje, oblite s čokolado. Najbolj slastni so bili
hruškovi krhlji s čokolado, ki jih kar nismo mogli
nehati jesti.
Na koncu smo se zbrali na dvorišču kmetije in se s pesmijo "Ko si srečen" skupaj zahvalili za prijetno dopoldne. Ko sem se čez nekaj
dni vrnil na kmetijo, so mi domači povedali, da
kljub temu, da tako veliko otrok na enem obisku še niso imeli, so bili otroci iz Angelinega vrtca
najbolj pridni in mirni otroci na njihovi kmetiji.
Mitja Strojanšek
24
Večeri z mamami
v vijolični sobi...
Vsako leto imamo mamice možnost, da smo priče
velikim razvojnim korakom naših otrok v njihovem
drugem domu – Angelinem vrtcu. Na prvem skupnem večeru v vrtcu sva z Isabelo večinoma pretakali tekočine, šivali, pikali, letos sva si že ogledovali njen zvitek številk in ga z veseljem še podaljšali. Seveda pa Isabela ne bi bila Isabela, če ne bi
malo pogledovala okrog, kaj dela Brin ter pokazala
Kristini, kako se pravilno dela s posameznimi
materiali.
In presenečenje ... letošnji večer z mamami v vijolični sobi je zaznamovala pesem: Mamica je
kakor sonček, srček njen je zlat, kakor žarek,
ki posije od nebeških vrat, in zato nikdar mamice ne dam, eno le na svetu celem mamico imam.
Vsem je segla v dno srca in utrnila se je tudi
kakšna solza sreče. Nekaj mladih umetnikov je za
pesem pripravilo slikovno gradivo, ki so ga razkazali med petjem.
Otroci, ki bodo naslednje leto zapustili vrtec in
ponosno odšli med šolarje, so s pesmico Bim Bam
prikazali usklajenost petja in gibanja. Mamice smo
na koncu komaj še sledile njihovim spretnim malim
prstkom. Isabela se je poistovetila s šolarčki in veselo sodelovala.
Domov nismo odšli lačnih ust. Vijolčki so pripravili
sladke dobrote iz kruha. Malčki so raje posegli po
čokoladnem namazu, mamice smo poskusile tudi
koščke z marmelado.
Druženje je zelo hitro minilo. Slovo pa je vsako
leto težje, saj bo kmalu za naju prišel zadnji večer z
mamami. Seveda pa skupni trenutki v oranžni in vijolični sobi nikdar ne bodo pozabljeni in bodo obema ostali v zelo lepem spominu. Za te zelo posebne
vsakoletne koščke v mozaiku spominov se še posebej zahvaljujem vzgojiteljici Martini in s. Cirili.
Nataša Otoničar Strojanšek
v rumeni sobi...
Večera z mamami sem se že nekaj časa veselila, saj se velikokrat sprašujem, kako izgleda notranji svet rumene sobe. Ko je končno napočil
14. november, sem Piji že zjutraj povedala, da je
danes poseben dan, saj bova zvečer skupaj obiskali vrtec. Najprej me je vprašala, če bom ostala pri njej, ko bodo šli spat in še bolj se je razveselila, ko sem jo pomirila, da bova skupaj prišli in
odšli ter medtem preživeli par sproščenih uric
večera skupaj v rumeni sobi. Ko sva se popoldne vračali iz vrtca, mi je na poti domov zaupno povedala, da so danes Rumenčki pekli muffine za
mamice. Doma pa je že nestrpno pričakovala čas
odhoda.
energije. Sestra Nina naju je pozdravila in povabila v sobo. Prvi material, po katerem je Pija segla, je bilo zabijanje različnih likov z lesenim kladivcem in žebljički v ploščo iz plute. Nisem se
mogla načuditi preciznosti malih prstkov. Ko je
končala, je samoumevno pospravila in odšli sva v
ljubko kopalnico, kjer je natočila lavorček z vodo
in ga nesla v sobo, ga prelila v posodico in si umila roke z milom. Izbira vodne dejavnosti me ni
začudila, saj ima Pija že od majhnega zelo rada
vodo, v katero se vselej zatopi in se z njo umiri.
Zabavali sva se tudi ob preizkušanju in povezovanju okusov. Na voljo je bilo šest majhnih plastenk; tri plastenke so bile rdeče barve in ostale
Ko sva zakorakali v rumeno sobo, je bila ta že polna tri modre. Vsaka od rdečih je imela svoj okus
mamic in otrok. Vzdušje je bilo toplo in polno (sladek, slan in kisel) in prav tako vsaka od modrih.
25
Otrok tako kane kapljico na žličko, poskusi in
poišče par okusa pri drugi barvi majnih plastenk.
Sledilo je še zlaganje perlic s pinceto in odkrivanje škatel z liki. Še čisto zatopljeni v pravilno zlaganje likov v škatlo naju je prekinilo petje. Dokončali sva, pospravili in stopili na črto. Od prihoda in zaključka dejavnosti z materiali se mi je zdelo
kot bi minilo pet ali deset minut. Izbira možnih materialov na policah tudi mene pritegne z otroško radovednostjo. S spoštovanjem in navdušenjem hkrati
sem opazovala tudi hčerkino vse večjo samostojnost.
Na Golici je bilo vzdušje pravo: veselo in živahno.
Po plesu smo se v krogu usedli na tla. Še eno lepo
presenečenje nas je čakalo- uganke za mamice.
Lepo je bilo poslušati otroške glasove, kako skupaj v
en glas zastavljajo mamicam uganke; zelo so se potrudili. Po ugankah smo se umirili, pokrižali in skupaj
z otroki zmolili otroški rožni venec. Sledila je še pogostitev z zelo okusnimi muffini in jabolčnim sokom.
Iz vrtca sem odhajala z občutkom, da je mojemu otroku tukaj lepo, kar starše (sploh mame)
zelo pomiri. Ob molitvi z otroki pa me je
navdal občutek privilegija: kako lepo se je skupaj s
Začel se je ples po črti, nad katerim je Pija zelo na- starši, otroki in vzgojitelji izročati Bogu. Tudi Pija
vdušena. Zapeli smo pesem Abraham ma sedem si- je odhajala zadovoljna in že nestrpno pričakunov in ponavljali kretnje za otroki, sledila je pesmi- je večera, ko bo vrtec obiskala skupaj z atijem.
ca Žabja svadba in ko se je odvrtela znana melodija
Barbara Paternoster
v zeleni sobi...
Tako kot moj otrok se tudi jaz kot
mati zelo veselim večera z mamami. Za otroka in za mamo se
mi zdi, da je to nekaj zelo posebnega, kajti tisto uro in pol, ko
traja srečanje, se mati lahko vživi
v vlogo otroka, otroku pa to veliko pomeni; z navdušenjem razkazuje svojo sobo, stvari, s katerimi počne, ustvarja; rad pokaže
tudi ostale predmete. Marko mi je
že nekaj dni pred večerom z mamami pripovedoval, kako so pekli piškote za mamice, da so kupili rože, prepeval je pesmice, ki
jih bodo na ta večer prepevali.
In res je bilo tako. Najprej sva šla
v kotiček za molitev, prižgal je
svečko, s ponosom mi je pokazal, da zmore sam prižgati svečo
z vžigalicami, pokrižala sva se in
pričela delati. Pikala sva evropske
države, jih prilepila na plakat, ki
ga izdeluje. Delo naju je prevzelo.
Ko pa je vzgojiteljica Mira zapela »pospravimo, pospravimo«,
otroci že vedo, da se takrat delo
konča in da pospravijo predmete
na svoja mesta.
Sedeli smo v krogu, kjer so nam otroci prepevali v slovenskem
in angleškem jeziku. Vesela sem, da imajo otroci v sklopu vrtca
vključen tuji jezik (angleščino), poznajo veliko pesmic, razumejo
navodila, … Med petjem pesmi »Jaz pa pojdem na zeleno trato« je
vsaka mamica od svojega otroka dobila rožo. Sledila je pogostitev,
za katero so otroci spekli piškote, narezali sveže sadje in pripravili sadno kupo, pili smo sok … Hitro, mogoče »prehitro« se je zaključil večer. Marko: »Mami, zakaj si tako malo bila?« Ja, verjamem, da otroku takšen dogodek pomeni veliko, zato se vsakega srečanja poskušam udeležiti. Zahvaljujem se, da nam to naš vrtec tudi
omogoča in da se tako še bolj povezujemo z našimi otroki in vrtcem.
Danijela Josić
26
Možjanca in mah za jaslice...
...ali dišijo gozdovi domači
Kar pomnim, smo na lep novembrski dan hiteli s. Anja in s. Dijana ter vodja Tina). Morda pa je bilo
nabirat mah za jaslice, da nas ne bi prehitela zima in zato toliko lepše. Tina nas je, kot odlična organizavsakič znova smo težko dobili zares lepega. Ob tem torka, opremila celo z rokavicami.
se vedno spomnim Marjana Robleka, ki nam je pripovedoval, kako si je že med letom v gozdu ogledal
skale in debla z lepim mahom, da ga bo nabral za
jaslice.
Organiziran izlet je bil zato prav dobrodošel: končno bomo našli čudovit mah! Vzgojiteljico Tino
smo še v sredo gnjavili, ali izlet bo.
Po tednu sivine je bila sončna novembrska sobota
naravnost vabljiva. Zjutraj smo spekli muffine in se,
ob petju Šumijo gozdovi domači ter drugih naših
narodnih po Lukovem izboru, odpeljali proti
Preddvoru.
Ni se nas zbralo prav veliko (otroci Mila, Brin, Maks
in Luka, starši Matej, Mateja, Matic, Janja, uršulinki
Komaj je bila za nami zadnja hiša v Tupaličah, je že
bil na drevesu list z nalogo: pretegni se in se ogrej!
Ja, tudi za nabiranje mahu moramo biti ogreti :).
Malo naprej je bila ob cesti prva skala, poraščena z
mahom. Takoj smo jo hoteli napasti, ko smo ugledali spredaj še lepšo in večjo. Počutila sem se kot
v zakladnici! Seveda, košara je bila hitro polna!
Višje smo zavili na gozdno pot in v blatu našli sledi divjih svinj, ki pa nas niso ustavile, da
ne bi pomalicali na lepem sončnem prostoru.
Velike škatle in ogromna smetarska vreča so bile
tudi kmalu polne, zato sva z Lukom odhitela v dolino po avto. Robe je bilo toliko, da smo jo težko
stlačili v prtljažnik.
Janja Škerjanec Trbižan
27
Recepti
MEDENJAKI- avstrijski teden
½ kg ržene moke
12 dag masla
½ male žličke sode bikarbone
12 dag sladkorja
¼ kg medu
2 jajci
1 zavitek začimb za medenjake
(KOTANY)
5 dag mletih orehov
Lupina ene limone
Testo razvaljamo ½ cm na
debelo, izrežemo in jih pečemo
od 10 do 15 min. (Ne predolgo,
da niso pretrdi.)
Lahko dodamo tudi preliv:
»Mleti sladkor in stisnjen limonin ali pomarančni sok. Sok
limone dodamo v sladkor le toliko, da je gosto tekoče. Ko so
pečeni, jih prelijemo. (Lahko na
različne načine: v celoti ali samo
pokapamo tako, da odrežemo
vogal vrečke, notri damo preliv,
medenjake zložimo trdno skupaj
in kapljamo po njih.)
ROGLJIČKI – dieta
50 dag pirine/kamutove moke
25 dag repične margarine
1 pecilni prašek
7 žlic sladkorja v prahu
7 žlic olja
7 žlic vode
Zgoraj navedene sestavine
zmešamo, naredimo rogljičke, jih
spečemo in povaljamo v sladkorni moki.
MEDENJAKI BREZ JAJCnajboljši medenjaki
mame Mihalek
300 g pirine (kamutove ali
pšenične)
polnovredne moke
200 g ržene moke
350 g medu
200 g kokosove maščobe
1 žlička sode bikarbone
2 žlički začimb(cimet, janež,
kardamon) Ščep soli
Zamesi testo, ki naj počiva 2 uri,
nato oblikuj ali izreži poljubne
oblike in peci na pladnju ca. 15
minut na 160°C.
RECEPT RAFFAELLO –
italijanski teden
Sestavine:
10 dag kokosove moke
125 ml sladke smetane
8 dag sladkorja
1 vaniljev sladkor
Mandlji (po želji)
Čokolada (po želji)
Priprava:
Sladkor in kokosovo moko zavremo v sladki smetani in pustimo
vreti 5 minut. Ohladimo. Ko je
ohlajeno, oblikujemo kroglice
(po želji damo v vsako olupljen
mandelj ali košček čokolade) in
povaljamo v kokosovi moki.
in še v originalu:
RIŽEVI PIŠKOTI
Ricetta Raffaello
150 g riževe moke
220 g prosene moke
60 g sezamovih semen
60 g sončničnih semen
60 g kokosovega olja
130 g javorjevega sirupa
200 g jabolčnega soka oz.
po potrebi
Ščep soli
Ingredienti:
100 g di farina di cocco
125 ml di panna liquida
80 g di zucchero
una bustina di zucchero
vanigliato
mandorle (a scelta)
cioccolata (a scelta)
Preparazione
Mettere lo zucchero e la farina di
cocco nella panna e portare ad
ebollizione, lasciare bollire per
5 minuti. Raffreddare. Quando
l'impasto si è raffreddato,
formare delle palline (a scelta si
può mettere dentro o una
mandorla o un pezzo di
cioccolato), poi cospargere con
la farina di cocco.
Sončnična semena sesekljaj in
jih skupaj z ostalimi sestavinami
zmešaj v testo. Razvaljaj in
izreži oblike. Peci ca. 18 minut na
160°C.
28
tiha opazovanja
Ko mi je bilo v uredniškem odboru Hiše otrok dodeljeno, da napišem prispevek o tihem opazovanju,
sem se zdrznil: kdaj sem nazadnje opazoval svojega
otroka?!
bju. Branimo se pred to ljubeznijo, ki bo minila,
kajti malček, ki nas ima tako zelo rad, bo odrasel. Kdo
nas bo potem tako ljubil, kot nas je ljubil on? Kdo
nas bo na poti v posteljo pozval: 'Ostani z mano!'?
V soboto me je klical iz svojega gradbišča - peskovnika, naj se mu pridružim, da ne bo sam zunaj,
pa sem raje ostal na prijetnem klepetu ob pivu in ga
'imel pod nadzorom' skozi okno. Koliko reči v svoji
brezbrižnosti sploh ne zaznam, medtem ko on samo
na poti iz vrtca opazi množico stvari? Vedno se mi
nekam mudi in v tem hitenju mi je lasten otrok prej
ovira.
Otrokova ljubezen je resnično pomembna! Nočem
biti oče, ki spi vse življenje, čeprav sem nagnjen k
temu, da vse prespim. Človek bi se izrodil, če ne bi
bilo otroka, ki mu pomaga, da se stalno obnavlja.
Kristus vsem ljudem pomaga skozi otroka. Lasten
otrok, ki se nam je rodil, ki nas je prišel poklicat,
je Kristus. Otrok, ki nas roti, da ga ne zapustimo,
je Kristus, kajti v evangeliju pravi: »Kar niste storili
mojim najmanjšim, niste storili meni«.
Ravno nasprotno pa je on tisti, ki me ljubi, ki želi
biti vedno v moji bližini, želi biti vedno z menoj.
Njegovo veselje je v tem, da mojo pozornost pokliče
k sebi. rekoč 'Poglej me, ostani z mano!'. Mi pa si v
resnici želimo, da smo svobodni in počnemo, kar
hočemo, ne da bi se pri tem odrekli svojemu udo-
Res, kako smo nespametni! Otrok je Mesija, ki nas
je prišel prebudit in nas učit, kako se ljubi, mi pa
vidimo samo njegovo porednost in tako izgubljamo
svoja srca.
Matic Trbižan
29
narisala: Tinka
dnevnik
dogodkov
JUNIJ 2012 –DECEMBER 2012
JUNIJ 2012
16. junij, osrednje praznovanje 10-letnice vrtca
30
10-letnica
31
10-letnica
AVGUST - SEPTEMBER 2012
S. Mojca Cafuta in Anja Nidorfer začenjata delo v našem vrtcu
Anja in s. Mojca
32
Začetek šolskega leta
začetek šolskega leta
33
OKTOBER 2012
5. oktober, izlet na Kmetijo Erjavec v Gorenji vasi
izlet
34
8. oktober, obisk iz vrtca montessori Sunčev sjaj, Djakovo
Obisk Djakovo
NOVEMBER 2012
7. november, g. Christopher Lazerges, član društva Willems na obisku
Obisk glasbene urice
8. november, zunanja evalvacija iz Šole za ravnatelje in srečanje študentk pomočnic
Zunanja evalvacija
Srečanje študentk
35
17. november, nabiranje mahu Možjanca
36
Nabiranje mahu
23. november, slovo s. Nine
37
Slovo s. Nine
27. november, srečanje Šole za starše
Šola za starše
DECEMBER 2012
Zobozdravstvena preventiva za vse otroke v vrtcu
38
Obisk sv. Miklavža
Obisk sv. Miklavža
39
vprašanja
staršev
Samostojnost kot izziv
Srečanje Šole za starše na temo: Samostojnost kot izziv sta sooblikovala
p. Silvo Šinkovec in Jerneja Ačanski Veber. Zbrali smo nekaj odmevov
udeležencev, ki so obiskali srečanje Šole za starše 27. novembra 2012.
Ko se ozrem nazaj, na včerajšnje srečanje Šole za starše, mi ostaja ...
…v mislih predvsem to, da so samospoštovanje, samostojnost in samozavest med seboj povezani. Da se samospoštovanje gradi preko telesnega jaza (ali bom sprejet?), intelektualnega jaza (vem, kaj se od mene pričakuje, saj bolj
ko razumem svet, bolj sem trden), vedenjskega jaza
(vsak trud je že sam po sebi dosežek), socialnega jaza (potreba po pripadnosti na eni strani in
potreba po individualnosti na drugi) ter ustvarjalnega jaza (enkratna lastnost vsakega otroka). Povedano drugače: samospoštovanje se gradi preko tega,
da otrok čuti, da je vreden ljubezni, da dobi pozornost, varnost in občutek, da so stvari vedno rešljive.
Z izgradnjo samospoštovanja dobi otrok čustveno
popotnico za vse življenje. Samostojnost pa se gradi
preko tega, da otrok vidi, da je kos nalogam, ki mu
jih življenje nalaga in dobi temeljni občutek, da bo
šlo. Samostojnost potrebuje čas in mir, da se razvije.
Pri gradnji samospoštovanja, samozavesti oziroma
samostojnosti pa so pomembni trije vzgojni momenti: prisotnost, odsotnost in soočenje (pogovor).
…spomin na mir - predpogoj za potrpežljivost, ki me
je "držal" še ves naslednji dan; in opomin, da naj se k
otrokom obračam s tenkočutnostjo in spoštovanjem.
…da je že napor "hočem storiti" v božjih očeh vreden skoraj toliko, kot da bi to zares storil.
...»Stori, kar moreš, in moli za to, česar ne
moreš. Tako bo Bog dal, da boš zmogel.«
To misel sem zapisala v svoj birmanski album leta
1986. Avtorja ne poznam, vendar me misel spremlja vedno in povsod. Gospod mi kaže pot in prihaja naproti z velikimi in majhnimi dogodki, ki me
vodijo skozi življenje. Enako je pri vzgoji hčere, ki
je nekaj najlepšega in obenem najzahtevnejšega
in odgovornega na tej poti. Nadvse sem hvaležna
za ta dar. Vsaka misel, nauk in dobra želja nama
olajšata odkrivati skrivnosti skupnega življenja.
Pretekli teden smo se srečali v šoli za starše na
temo samostojnosti otroka. Ga popeljati skozi
izzive, veselje, žalost, jok in smeh vsakdana. Zagotovo je eden večjih izzivov čas, ki ga vedno bolj
primanjkuje ter posledično tudi čas za potrpljenje in vztrajnost. Tudi meni ga stalno zmanjkuje, a sem ugotovila, da čas je potreben za nauk, za
kvaliteten in poglobljen pogovor z otrokom. Hči
me tako opominja na najbolj osnovne in nedolžne
skrbi slehernega dne, ki so nam v vsakodnevni naglici nekaj samo po sebi umevnega. Zgodilo se je
že, da je od jeze zaradi zataknjene zadrge na jakni
in slabe volje, ker sva zamujali v vrtec in službo,
na koncu pogovor stekel v povsem drugo smer.
Izzivi otroka bodo z vsakim dnem zahtevnejši
in z njimi se bo moral vse pogosteje soočati samostojno. Ves trud otrokove vzgoje prevzemanja
odgovornosti in nudenja opore s strani staršev v
zgodnji dobi bo obrodilo sadove v življenju otroka, zato si vzemimo čas za njegove skrbi, uspehe
in neuspehe ter jih zaznajmo in jim prisluhnimo.
40
…Sicer majhno število udeležencev, a kvalitetno
predavanje in razprava. Pozitivno me je presenetilo število očetov, ki so prišli. Za trenutek se mi
je zazdelo, da imamo veliko nerešenih vprašanj
in problemov, ki bi si jih želeli predebatirati. Čutil
sem tudi vzajemno željo, da si podelimo izkušnje. Žal je čas vedno omejen. Mogoče bi lahko ob
naslednjem podobnem dogodku namenili več časa
vprašanjem in debati. Predavanje p. Šinkovca me
je potrdilo v prepričanju, da pristop montessori k
vzgoji omogoča nadpovprečno samostojnost otrok.
V pogovoru v paru pa sem ugotovil, da obstaja
mogoče nekoliko šibka informiranost staršev o v
vrtcu doseženi stopnji samostojnosti njihovih otrok.
Tako smo starši večkrat začudeni nad tem "kaj vse
naši otroci že zmorejo". Včasih pa jim celo zaradi
neinformiranosti žal dopuščamo manj samostojnosti, kot je v resnici že lahko prevzamejo.
...Predvsem se mi je zapisal v spomin stavek, da ne
smemo hiteti. To si moram žal velikokrat ponoviti, ker pri hitenju ni časa za počasno samostojno
pripravljanje, kot ga znajo otroci, ampak je treba
delo hitro opraviti in ga posledično sama naredim. Poslušanje je beseda, ki se je držim, kolikor le lahko. Poslušam, se pogovarjam in ugotavljam stiske. Zbrala: s. Zorica Blagotinšek
narisal: Brin
41
Molitev za družine
Gospod, s to molitvijo ti danes še prav
posebej izročam vse družine, ki so s
svojimi otroki vključene v Angelin vrtec.
Prosim te za starše, da bi se v stiskah
znali vsakodnevno obračati nate z
upanjem in zaupanjem. Daj jim moči,
modrosti in daru, da bi Te pri vzgoji
imeli v svojem srcu in Ti znali slediti..
Pomagaj jim odkrivati Tvoj božji načrt.
Izročam ti vse otroke vrtca v tem
adventnem času, da bo prežet z
blagoslovom, mirom in milostjo. Prosim
te, da bi v tem času v vseh družinah znali
uživati skupne trenutke bližine, veselja
in svetosti, ki se bliža z rojstvom Deteta
v jaslih. Naj letošnji Božič vsem prinese
veselo oznanilo resničnosti, majhnosti,
preprostosti in miru, ki se dotakne srca.
Barbara Paternoster
narisala: Pija
42
Molitev za stare starše
Gospod Jezus,
rojen si bil iz Device Marije,
hčere svetih Joahima in Ane.
Z ljubeznijo poglej na vse
stare starše sveta.
Varuj jih! Oni so vir bogastva
za družine, za Cerkev in za vso družbo.
Podpiraj jih! Ko se starajo,
naj za svoje družine ostanejo
močni stebri evangeljske vere,
varuhi plemenitih družinskih idealov,
živi zakladi zdravega verskega izročila.
Naj bodo učitelji modrosti in poguma,
da bodo na prihodnje rodove mogli
prenesti sadove svoje zrele človeške
in duhovne izkušnje.
Gospod Jezus,
pomagaj družinam in družbi,
da bosta cenili navzočnost in vlogo
starih staršev. Naj ne bodo nikoli prezrti ali
izključeni, ampak vedno sprejeti s
spoštovanjem in ljubeznijo. Pomagaj jim
živeti vedro in naj se čutijo dobrodošle v
vseh letih življenja, ki si jim jih naklonil.
Marija, mati vseh živih,
nenehno ohranjaj stare starše
v svoji skrbi, spremljaj jih na njihovem
zemeljskem potovanju in naj tvoja
priprošnja nakloni vsem družinam, da se
bodo nekoč znova srečale v naši nebeški
domovini, kjer vse človeštvo čakaš z
velikim objemom večnega
življenja. Amen.
sveti oče papež Benedikt XVI.
narisal: Jakob
43
iz otroških
ust
Z jasličnimi otroki se sprehajamo
po Ljubljani. Kažemo jim sneg,
drevesa … Čez nekaj časa punčka
zagleda žleb, iz katerega teče
staljeni sneg, in reče: »Glej,
polulal se je!«
Tadej: »S. Zorica, a veš,
kdaj so umrli dinozavri?«
s. Zorica: »Kdaj?«
Tadej: »Preden se je rodil
Jezus in ti in Tina.«
Neža L. na zadnjem sedežu
avtomobila veselo prepeva 'svoje'
pesmice.
Ati: »Neža, si si to sama izmislila?«
Neža L.: »Ja.«
Ati: »Dobro ti gre od rok!«
Neža L.: »Ne morem pomagat.«
Tadej: »A veš, zakaj je s. Zorica
glavna?«
Luka: »Zakaj?«
Tadej: »Ker pomaga vse materiale prinest.«
Juta: »Ampak s. Zorica ni glavna,
s. Božena je glavna.«
(op. S. Božena je predstojnica
skupnosti sester uršulink.)
Babica: »Juta, danes pa imaš zelo
lepo majico in lepe hlače.«
Juta: »Ja. Majica je iz bombaža,
hlače pa iz Mercatorja.«
Doma. Neža S. pripoveduje, da »Pozdravljen, Sveti kralj. Kam
je v vrtcu pomagala s. Zorici v odhajaš?«
zeleni sobi in reče: »A veš mami, Pa reče Gašper (Jan):
tudi mene kdaj rabijo v vrtcu.« »V trgovino po kruh in pivo.«
Lina mamico začudeno pogleda,
obe se začneta smejati in Lina
Zjutraj doma. Mama je Urhu
naredila posebno frizuro za večer poprime z Janom: »No, pa odnesi
to potem Jezusu.«
z mamami.
Urh reče mami: »Boš vid'la,
s. Cirila bo dol padla, ko me bo
zjutraj vid'la.«
Oče: »Maraton v Ljubljani je
praznik za tekače. « Juta: »Za katere kače?«
4 letna Lina, mami in dvoletni
Jan se igrajo prihod Svetih treh
kraljev k Jezusu. Lina igra Miho,
mami Boltežarja in Jan Gašperja. Pa se najprej srečata Miha
in Boltežar.
Boltežar (mami) reče Mihu
(Lini):
»Ja pozdravljen, Sveti kralj. Kam
odhajaš?«
Miha (Lina) Boltežarju (mami):
»K Jezusu, našemu Odrešeniku. Kam pa ti, Sveti kralj, kam
odhajaš?«
Boltežar (mami): »Tudi jaz
grem tja.«
Miha (Lina): »No, pa pojdiva
skupaj.«
In gresta. Na poti srečata
Gašperja (Jana) in ga vprašata:
44
Večina otrok je na ležalniku, ko
začne zunaj trobiti avtomobil.
Otroci sprašujejo, zakaj trobi.
Povem, da želi, da mu dvignejo zapornico. Ponovno potrobi.
Tinka reče: »Saj ni sobota, da so
poroke.«
Babica (občuduje Anžetove
črke in posluša, ko jih prešteva):
»Anže, kaj boš pa ti delal v šoli?«
Anže L: »Ne vem.«
Babica: »In ko te bo učiteljica
vprašala, koliko je ena in ena, kaj
boš rekel?«
Anže L.: »To je pa enajst«.
Z otroki gledamo sliko snežaka:
kar naenkrat me Eva vpraša, če
bo prišla pome mami – tako kot
ponjo. Rekla sem ji, da ne, da
bo pome prišel mož. In Eva me
vpraša: »Kateri mož? A sneženi
mož?«
45
Čestitke
Družini Strajnar ob rojstvu tretjerojenke Mie.
Družini Žakelj ob rojstvu tretjerojenke Emilije.
Družini Lenart ob rojstvu tretjerojenca Tevža.
narisala: Katarina
46
Zahvale
HVALA ge. Simoni Medvešček za vodenje sveta
staršev v preteklem letu.
HVALA za vse pobude za lepšo skupnost otrok,
vzgojiteljic in staršev Angelinega vrtca.
HVALA vsem, ki ste sodelovali v pripravi praznovanja 10-obletnice vrtca.
HVALA vsem, ki upoštevate dogovore za ABC življenja v našem vrtcu.
HVALA vsem, ki ste nam izrazili pozornost z darovi
ob rojstnih dnevih in drugih priložnostih ter ste svoj
čas namenilia za pomoč pri različnih delih.
HVALA za rezervna oblačila, ki ste jih prinesli v
vrtec ali dali na razpolago za delitev med družinami.
HVALA vsem, ki se trudite pri sooblikovanju utripa
našega vrtca v dobro otrok.
HVALA sestram iz skupnosti v Ljubljani za moralno in gmotno podporo v delovanju vrtca.
HVALA vsem, ki nas spremljate z molitvijo.
HVALA prostovoljkam iz Plečnikove gimnazije.
»KDOR RAD IN HITRO DA, DVAKRAT DA«
Kadar darujete v dobrodelni sklad Izak, ki je ustanovljen v okviru Uršulinskega zavoda, bo Vaš dar
namenjen družinam, ki težko poravnajo stroške
vrtca, glede na možnosti, ki jih imamo.
SKLAD IZAK – za družine
TRR: 2900 0005 0424 922
V jaslih nam vedno pridejo prav naslednje
stvari:
• manjši predmeti (ne iz kinder jajčk) za v
skrivnostno vrečo (za prepoznavanje na otip in
poimenovanje)
• stari kovanci
• manjši leseni in kovinski predmeti za loščenje
• manjše polivinil vrečke
• slike iz narave ali lepe ilustracije
• različni cd-ji z glasbo
• hranilniki.
V celotnem vrtcu nam pridejo prav:
• rezervna oblačila
• kozmetični in papirnati robčki papirnate brisače
• majhni predmeti, ki na zelo realen način pred stavljajo nek predmet, osebo ali žival
• predmeti in slike iz različnih kontinentov
• prozorne škatlice od čokoladnih bombonov /
ferrero rocher
• lepe steklenice, primerne za vaze
• manjše vazice za en cvet
• gumbi
• različni sukanci
• žeblji in kosi lesa za zabijanje z žeblji
• hotelska mala mila
• manjše posodice, skodelice, stekleničke, vrčki
• neveljavni kovanci
• papir
• revije in koledarji za izrezovanje
• poganjalčki, tricikli, skiroji in kolesa, ki jih več
ne potrebujete
• stvari, za katere menite, da bodo otrokom v
spodbudo pri razvoju in v veselje.
47
Vabimo
ŠOLA ZA STARŠE
Vabljeni na januarsko, marčevsko in aprilsko
srečanje Šole za starše (29. 1. 2013, 12. 3. 2013 in
16. 4. 2013). Najprej se bomo posvetili temi postavljanja meja, nato vlogi očeta v predšolskem obdobju
ter sklenili z vzgojo za leto 2020 v duhu Marie
Montessori.
PRVOŠOLSKI PETEK
Vse prvošolke in prvošolce iz Angelinega vrtca
vabimo, da preživijo petek, 1. marca 2013, v svojih
nekdanjih sobah od 9. ure do vključno kosila.
SKUPNA SVETA MAŠA OB DNEVU STARŠEV
Hvaležnost in čudenje nad življenjem bomo praznovali 22. marca 2013 s skupno sv. mašo ob 16.30
v uršulinski cerkvi. Starše vabimo, da se vključijo v
priložnostno instrumentalno-vokalno skupino.
VEČERI Z MAMAMI IN OČETI V JASLIH
V aprilu in maju vabimo in priporočamo, ni pa
obvezno:
očete iz rdeče sobe v sredo, 10. aprila 2013
očete iz oranžne sobe v sredo, 17. aprila 2013
mame iz oranžne sobe v sredo 8. maja 2013
mame iz rdeče sobe v sredo, 15. maja 2013
Pričetek ob 16.30, srečanje bo trajalo do
predvidoma 17.30.
POPOLDAN Z BABICAMI IN DEDKI
Ponesite babicam in dedkom tako iz jasli kot vrtca
vabilo, da preživijo popoldan 22. maja 2013 z nami.
Srečanje, ki ni obvezno, bo predvidoma od 15.00
do 16.00.
SLOVO OD BODOČIH ŠOLARJEV
Letos bo to v petek, 7. junija 2013,
v dopoldanskem času.
ČIŠČENJE MATERIALOV PO SOBAH
Junija po dogovoru z vzgojiteljico vabljeni tudi k
čiščenju materialov.
PIKNIK
Vabimo Vas na tradicionalni vrtčevski piknik ob
koncu šolskega leta; letos bo v petek, 14. junija
2013, s pričetkom ob 16.30.
sliko v ozadju narisal: Matic
48
narisala: Sofia
49
narisal: Anton
50
narisala: Mila
narisal: Jakob
51
Bodite povezane druga z drugo z vezjo
ljubezni, cenite se med seboj, pomagajte
si, prenašajte se v Jezusu Kristusu
(Angelini Spisi, Zadnji nasvet, 2).
Avtorica: slikarka Jana Peršolja