Misijonska obzorja št. 6 (136), leto 24 december 2010 cena 1,50 EUR Vesel božič in milosti polno novo leto! d a r n u e g m d e r r u b g e e t í m s u o !« N » L d e o l n r o b s ti i n so l i da o d e k s n a č š r r nos t e to k i Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1986 I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7 Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2011: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Mlada mati z otrokom - pogosta podoba v kraju Affame v Beninu, kjer delujejo naše Marijine sestre. Foto Drago Ocvirk Verska svoboda in človekoljubnost P lemenske skupnosti so sebe imenovale »ljudje«, drugih pa za to niso imele. Za stare Grke so bili drugi barbari; melanezijski lovci na glave so pripadnike drugih plemen imenovali »dolgi prašiči« in so jih razkosali tako kakor pravega prašiča; za fašizem, nacizem in komunizem so bile desetine milijonov le škodljivci, golazen, in so jih »počistili«. Na to sem pomislil, ko sem poslušal nacionalni radio, s katerega so sporočali, da je ameriško letno Poročilo o stanju verske svobode v svetu obsodilo Francijo, ker prepoveduje popolno zakrivanje muslimank v javnih prostorih, in Švico, ker ne dovoli gradnje minaretov. Dodali so še, da je pri nas vse lepo in prav. Pustimo ob strani, da se v naših medijih pretaka veletok sovražnega govora proti katoličanom, da pa od vseh kršiteljev verske svobode omenijo le Francijo in Švico, mora biti nekaj hudo narobe s poštenim poročanjem, predvsem pa z razumevanjem svobode. V večini islamskih držav zatirajo drugače verne, če jih sploh tolerirajo, in prepovedujejo misijonsko dejavnost drugih. Nič drugače ni v komunističnih državah, ki preganjajo vse vere v imenu ateizma. Ko sem pogledal Poročilo, sem ugotovil, da Strnjen prikaz posebej analizira 25 največjih kršilk verske svobode: 16 je islamskih, 5 komunističnih, 3 budistične in Rusija. Francija in Švica nista med njimi! V večini islamskih držav zatirajo drugače verne, če jih sploh tolerirajo, misijonska dejavnost pa je prepovedana. Nič drugače ni v komunističnih državah, ki preganjajo vse vere v imenu ateizma. Iz poročanja naših medijev o Poročilu je opazno očitno simpatiziranje z islamskimi in komunističnimi zatiralci, ne pa z njihovimi žrtvami. S tem pa smo Slovenci prikrajšani za pravico do celovite in poštene informacije. Stanje verske svobode v svetu je marsikje tragično, ponekod kar katastrofalno. Še zlasti hudo zna biti za misijonarje. Zato ne preseneča, da je papež letos v misijonski poslanici zapisal: »Rad bi s posebno naklonjenostjo izrazil svoje priznanje misijonarjem in misijonarkam, ki na najbolj oddaljenih in težavnih krajih pričujejo za prihod Božjega kraljestva, pogosto tudi za ceno lastnega življenja. Njim, ki so predhodnica evangeljskega oznanjevanja, naj gre prijateljstvo, bližina in podpora slehernega vernika. Naj jih Bog, ki 'ljubi veselega darovalca' (2 Kor 9,7), napolni z duhovnim žarom in globokim veseljem.« V teh dneh postajata v Jezusu očitni »dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika« (Tit 3,4), ki nas vabi, da se mu pridružimo prav v dobroti in človekoljubnosti. Lep in svet božič želim vam doma in vam v misijonih, v novem letu pa veliko radosti »veselega darovalca«, Drago K. Ocvirk, CM T I S K AT I A L I N E T I S K AT I Miha Drevenšek, minorit, Zambija Sociala da, Sveto pismo ne! Misijonar bi rad ponatisnil Sveto pismo v bemba jeziku, a za to v Evropi ni pravega posluha. Ko prosi za tiskarski stroj, ni težav. Evropa ne razume, da je sociala brez vere, ki se izraža skozi Sveto pismo in se navdihuje ob njem, kratkega daha. Je le »bajta brez strehe ali temeljev«. 03.11.2010. Najprej najlepša hvala za vašo skrb za mene, ko sem bil med vami doma. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Kratki so bili in prav zato bolj prisrčni, vsaj z moje strani. Bogu pa tudi hvala, da sem srečno prispel nazaj v svoj stari brlog, kjer me čakajo vsa dela, še posebej pa smiselno urediti namen mojega enomesečnega vandranja po Evropi. Eden od teh je tudi ponatis Svetega pisma v bemba jeziku. Kakor smo se pogovarjali pred mojim odhodom, vam pošiljam zdaj našo prošnjo za pomoč, da končamo ponatis Svetega pisma. Če je mogoče, lepo prosim, da nam priskočite na pomoč, še posebej te dni, ko imamo ogromno težav s ta velikim tiskarskim strojem. Ta nam bo žepe spravil na boben, če ga hitro ne popravimo in kupimo rezervne dele. Kaj hočemo, če smo kristjani današnjih dni bolj usmerjeni v socialne programe kakor pa v Božjo besedo, na kateri naj bi temeljilo naše bivanje in delovanje. Nimam namena nikogar prepričevati, kaj in kako naj bi bilo ali kaj je bolj potrebno, toda v Zambiji verjamemo, da je kristjan brez Svetega pisma kakor bajta brez strehe ali temeljev. Kako dolgo pa bo to stalo ter kako in komu bo takšna bajta koristna, pa naj vsak presoja po svoje. Mi smo do sedaj ponatisnili 5000 izvodov Svetega pisma. Kakor zgleda, bodo ti izvodi pošli nekje sredi leta 2011, gotovo pa pred koncem leta. Potreben bo nov ponatis. Preden pa začnemo misliti o tem, moramo zaključiti to, kar smo začeli in to naj bi bilo finančno zaključeno do konca tega leta. Ali bi nam bilo mogoče pomagati finančno tako, da bi število 12.000 € - toliko so darovali poslušalci Radia Ognjišče - zaokrožili na 30.000 €? Rad bi zaprosil za kaj več, pa ne upam. Vem namreč, da tudi doma ni tako, kakor je bilo, in da je še veliko naših misijonarjev, ki so raztreseni po svetu in rabijo pomoč. Morda ne za Sveto pismo, pač pa zato, da bi zgradili kaj lepega in nujno potrebnega za svoje ovčice (čeravno, na žalost, vsi največkrat skrbimo in delamo največ za kozle, hahaha!). Še enkrat hvala vam in Bogu za vašo skrb in pomoč, ki nam jo nudite že tolika leta. Poplačali vam bomo pa z valuto, ki žepov ne trga, je tat ne more ukrasti, molj pa ne požreti. Molili bomo za vas. Vaš nadležni p. Miha Bajta brez strehe Zanimivo spoznanje mojega letanja po evropskih katoliških dobrodelnih organizacijah je, da sem, hvala Bogu, naletel na veliko razumevanje, ko sem prosil za pomoč za tiskalni stroj in dobil skoraj to, za kar sem prosil. Ko sem pa med pogovorom omenjal tiskanje Svetega pisma, pa je odgovor namigoval, da to ni najbolj skladno s programom njihovih dejavnosti. 3 e-NABIR ALNIK TADEJA MOZETIČ, ŠOLSKA SESTRA, PARAGVAJ Dar prispel 04.11.2010. Mir in dobro in lep dan. Včeraj sem bila v naši pisarni in so mi povedali veselo novico, da je pomoč že prišla. Bog vam povrni tudi v imenu vseh, ki se vaših darov veselijo. Počasi se zaključuje šolsko leto in so mladi precej »napeti« zaradi izpitov. Taki »valovi« pa včasih »pljusknejo« tudi na tiste, ki smo šolske klopi že davno zapustili ... sicer pa vemo, komu izročiti vsak dan. Hvala za vse in kmalu še kaj. Hvaležna s. Tadeja MIRIAM PRAPROTNIK, USMILJENKA, ALBANIJA Sestra, je že kaj prišlo? 18.10.2010. Nocoj bom spet ravnala Misijonsko po tisti naši pesmi, katere vsebina mi je v študentskih letih tako prav hodila in mi bo morda – tako sem poprosila Božjo previdnost – tudi sedajle: »Če študent pa lačen je, gre na vrata farovške ...« Tokrat pa s. Miriam ni študent, tudi lačna sama ni, pač pa čuti vsak dan lakoto za vse tiste družine, ki zanje ve, da nimajo niti kruha dovolj, kaj šele česa drugega. Ne morem vam povedati, kako težko čakamo letos sestre pošiljko Slovenske Karitas zaradi naših revnih ljudi, ki hodijo spraševat, če je že in kdaj bo prišla pomoč iz Slovenije, da bodo prejeli paket s hrano. Hrana je tem ljudem potrebna pri vedno večji brezposelnosti. Ko Slovenska Karitas pripravlja pošiljko za naš misijon, me skrbi, kdo bo plačal prevoz. Spomnila sem se na Maša z veroukarji pisarno, da potrkam na njena vrata v tem času, ko se nam bliža misijonska nedelja. Vem, kako velika je stiska tudi v domovini, vem pa tudi, da so moji rojaki morda od vseh narodov v Evropi najbolj sočutnega srca za ljudi v stiski, posebno še v misijonih, tako z molitvijo za misijone kot z materialno pomočjo. Zbrala sem toliko poguma, da se obrnem s prošnjo na Vas, da bi jo Vi posredovali s priporočilno besedo za to odgovorni osebi. Zdaj, ko sem v kapeli izročila vso zadevo sv. Jožefu, bom odšla k počitku v upanju, da bosta s sv. Jožefom vse prav in dobro uredila za naš misijon. Le to naj Vas še poprosim: spomnite se me v molitvi, da bom do konca vesela in hvaležna darovalka svojega življenja za Jezusa v ubogih. V Njegovi ljubezni z bratskimi pozdravi Vam in vsem okrog Vas! Vaša hvaležna s. Miriam. HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA Miklavž za klimo 27.09.2010. Danes sem šel na pošto, da plačam internet in telefon. Na moje veliko presenečenje sem videl, da je »Miklavž« izpraznil mošnjiček v dobro mojega poštnega računa. »Dvakrat dá, kdor hitro dá«. Moja hvaležnost je ne samo dvakratna, ampak tisočkratna, kot se reče po domače, da se poudari hvaležnost. Skušal bom še ta teden skočiti v Cayenne in kupiti klimo in projektor. Uff, kako se bo prilegel ohlajen fotokopirni prostor, pa čeprav samo v času kopiranja in seveda, ko nas ekran računalnika zaposli. Vsem neznanim dobrotnikom in darovalcem velik Bog plačaj z zagotovilom molitve in prošnje za vse dobro, duhovno in telesno. Pa še to: naš Milan Kadunc je postal dekan dekanije Kourou. Še enkrat prisrčna hvala. Lep pozdrav, p. Hugo. 4 e-NABIR ALNIK LJUDMILA ANŽIČ, SALEZIJANKA, KAMBODŽA Prevelika pričakovanja? 08.11.2010. Zdajle, ko prebiram, da je pri vas deževno in turobno … se je ulilo še pri nas. Mene že dva dni trga v desnem zapestju in sem jim že po včerajšnji plohi rekla, da bo še dež, pa je res. Sicer pa gremo počasi proti suhi dobi. Hitimo in včasih se mi zdi, da Bog od mene pričakuje preveč. Morda pa ne on, samo tisti okrog mene. Pa sem se morala včeraj kar malo zjokat zadaj na vrtu. Potem sem šla spat že pred deveto zvečer in sem bila danes ob pol petih zjutraj že kar boljše volje. Pa gremo naprej! Vse dobro vam želim. Še enkrat hvala, s. Ljudmila. MARIJA ANDREJA ŠUBELJ, USMILJENKA, ČILE Obnova po potresu DANILO LISJAK, SALEZIJANEC, UGANDA Vedno novo delo 07.10.2010. Danes smo s kaplanom katedralne župnije govorili o nujnosti gradnje osnovne šole na eni od podružnic, ki bo pripadala našemu novemu misijonu in tudi predvideli gradnjo srednje šole v neposredni bližini novega misijona. Povsod nam protestanti na silo rinejo v 'zelnik'. Sila kolesa lomi! Katja pride za načrte konec tega meseca, potem morebiti še kak gradbenik. Cerkev je v tako slabem stanju, da nas je 'sram' v njej maševati. Tudi kakšen Land Cruiser Toyoto ali pa rabljen kamion 5 tonec bi potrebovali za gradnjo ... Kaj pravi MIVA Slovenija? Podružnice (imamo jih 57) so od 60 do 150 km daleč po dotrajanih poteh. 10.09.2010. Spoštovani, oprostite, ker Ljudje so sami v stiskah za svoje dose šele zdaj oglašam. Razlog so težave z zdravjem. Hvala Bogu, sem malo boljša! Odgovarjam na vaše vprašanje, koliko denarja potrebujemo za popravilo cerkve sv. Vincencija v Santiagu. Aprila sem zapisala 16.594 €. Na žalost so cene poskočile. Danes so nam rekli, da stane popravilo 21.350 €. Bomo zelo hvaležni za vašo pomoč, ki nam bo omogočila popravilo. Zaupamo v Božjo previdnost … 16.10.2010. Bog povrni za vaš velik dar, ki ste nam ga poslali za popravilo cerkve sv. Vincencija po potresu. Smo res siromaki, saj še za jesti ni kaj veliko, kako pa bi popravili na pol razsuto stavbo, pa tudi ne vem. move … potem pa veste, kako je, če se ti cerkev podira. Porabim priložnost, da vas vprašam, kaj bi lahko naredila za bogoslovce? Vi ste nam lani poslali velikodušno pomoč za njihovo vzgojo in izobraževanje. Letos so me potres in nato še zasuti rudarji zamotili, da sem pozabila na bodoče duhovnike. Oprostite! Hvaležna bom, če mi sporočite, kaj bi morala storiti za to pomembno zadevo. Ravnokar smo doživeli čudež 33 rudarjev, tako Cerkev kot dežela. Naj Marija ponovi čudež v prid bogoslovcev. Z globoko hvaležnostjo za vso oporo in pomoč – po Mariji, s. Andreja Šubelj. PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA Temelji so že 22.10.2010. Najlepša hvala za odgo- dokler bo denar, bo šlo, potem bo pa vor na mojo prošnjo, kajti železo je v ognju. Nisem takoj odgovoril, tako da sedaj lahko sporočim, da smo že začeli z delom in upam, da bomo v ponedeljek, 25. tega meseca, končali temelje. Kar hitro smo stvar speljali, že kaj prišlo. Delamo torej večnamensko dvorano, ki bo tudi bogoslužni prostor; mere: 20 x 10 m; pisarno in sobo za duhovnika, skladišče in garažo. Tako se bo počasi začela oblikovati krščanska skupnost in bo potem laže delati. Vaša pomoč nam bo res prav prišla, kajti drugače bo šlo zelo počasi in zelo težko. V naprej se vam iskreno zahvaljujem in kličem na vaše delo Božjega blagoslova. Najlepše pozdrave vsem sodelavcem. Pavel. Med drugim šivam zavese v hiši in jih odmakam, da vidimo, koliko se bo skrčilo. Upam, da bo jutri končano. Z merami so Afričani malo skregani. Hiša je bila zidana s pomočjo pod-delodajalcev in si lahko mislite kvaliteto gradnje. Vsak je skušal pokasirati. No, hitimo na svoje in tam bo moja taktirka. Računam na kakšnega fanta iz Slovenije. Morebiti imate kašnega gradbenika pri 'Sledovcih'?! Sem pa moral poseči v nerešljive rešitve in nam je sedaj že malo bolje za novimi zidovi. Komarjev je le za silo in tudi kuščarji so že zrasli v dveh mesecih, da se z njimi sproti gostijo. Vidite, narava je bolj iznajdljiva kot naši spreji za pobijanje mrčesa - komarjev. Torej izbiraj: mrčes ali mraz. Povsod mora biti nekaj pokore! Se beremo! S hvaležnostjo, Danilo. 5 MED BELIMI MEDVEDI Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada Premraz za individualizem Novi izzivi in poslanstvo na novem misijonu med Inuiti. Misijonarjenje na mrzlem severu ima lahko tudi svoje prednosti. Kakšne, si lahko preberete v njenem pismu. 04.10.2010. V vesoljni Cerkvi je mesec oktober obarvan misijonsko. Papeževo sporočilo za to nedeljo nas spodbuja k večjemu zavedanju osebne misijonske poklicanosti in izbranosti. Smo znamenja upanja, zato naj postane Jezus bolj viden v našem življenju. Misijoni so naša skrb, to je osnovna misel te nedelje. Mnogi dobrotniki s svojim navdušenjem, zanimanjem, molitvijo in darovi omogočate misijonsko delo. Pred meseci sem imela priložnost in srečo doživeti in začutiti to povezanost. Vem, da je moje misijonsko poslanstvo blagoslovljeno zaradi vas, ki me zvesto spremljate že toliko let. Kadar se dogajajo »čudeži« v moji okolici, vem, da je za vsem tem nevidna duhovna moč in energija vas, ki ste sposobni razširiti šotor svoje ljubezni in dati prostor v srcu mnogim malim, preziranim in nevidnim tega sveta. Tako podarjamo naprej zaklad vere, ki ga nosimo v lončenih posodah in je tako močno ogrožen v današnji družbi. Hvala vam za prižgano svetilko, ki sveti in se razdaja. Arviat 6 Obujanje Cerkve Avgusta sem prišla na svoje novo misijonsko mesto. Kraj se imenuje Arviat, kar pomeni »otok v obliki kita«. Prejšnje ime je bilo Eskimo Point, ker pripada večina prebivalcev klanu Padlermiut Eskimos. To je majhno naselje ob obali Hudsonovega zaliva. Pokrajina je ravna, ena sama tundra, to pomeni stalno zamrznjena tla, kjer rastejo le lišaji, mah, trava in pritlikavo zelenje. Drevesa ne vidiš, ogromno je kamenja in skal, ki so kažipot v mesecih teme in mraza. Prebivalcev je okrog 2500. 85% so Inuiti, ostali so belci s kanadskega juga, ki so zaposleni v šolah, zdravstvu in drugih ustanovah. Od leta 1953 do 1957 so tukajšnji Inuiti trpeli lakoto in skoraj izumrli. Črede jelenov so spremenile migracijsko pot in ljudje niso mogli do hrane. Danes je v Arviatu več otrok kot odraslih, kar je nov izziv infrastrukturi. Večina prebivalcev, okrog 1200, pripada anglikanski Cerkvi. Prvi katoliški misijonar p. Lionel Ducharme iz družbe Oblatov Brezmadežne (OMI) je prišel v ta kraj leta 1924 in tu deloval 50 let. Katoličanov je okrog tisoč, preostali pa pripadajo sektama Glad Tiding Church in Alliance Church. Ker v kraju že več let ni stalnega duhovnika, so našo skupnost vodili kateheti. Ti imajo posebno poslanstvo: lahko krščujejo, poročajo, vodijo nedeljsko bogoslužje, obiskujejo bolnike … Naš škof Reynald Rouleau je že več let prosil provincialno vodstvo FMM za sestre, ki bi prevzele odgovornost za misijon. To se je sedaj tudi uresničilo, saj bo 6. oktobra skupnost začela uradno z misijonskim poslanstvom. V skupnosti smo tri: Indijka Annette, Afro-američanka VERNE DUŠE Cathy in jaz Slovenka. Moja dejavnost bo še naprej versko usposabljanje katehetov, ki govorijo samo inuktitut. Poleg tega je treba vzdrževati štiri precej zanemarjene objekte, kjer poteka dejavnost. Takoj ko sem prišla, sem se lotila dela. S pomočjo prostovoljcev, ki so velikodušno podarili svoj čas, smo sedaj pripravljeni začeti novo pastoralno leto. Sestri bosta bolj dejavni v katehezi otrok in mladine. Duhovnik bo prihajal vsak drug mesec in ostal z nami dve nedelji. Upam, da me bo škof čez nekaj časa poslal na »teren«. Več misijonov je, kjer ljudje nimajo nikogar, ki bi jih zbiral in živel z njimi, jih počasi navajal nazaj h koreninam njihovega krščanstva. Zdaj cerkve samevajo in ljudje večkrat obupajo. Čutim, da so mi takšne razmere blizu, da je pionirsko delo in novost pravi izziv zame: ne bojim se živeti sama in rada živim v skupnosti. Obojega sem vajena. Zima za mistike Z veseljem lahko napišem, da se tu že počutim doma, saj so me ljudje zelo lepo sprejeli. Je veliko lažje, ko govoriš njihov jezik. Bliža se zima in nam se bližajo severni medvedi. Življenje v naselju se ustavi, ko te živali hodijo po cestah okrog hiš. Lokalni radio je povezava, je vir informacij tudi v času snežnih viharjev, ko bomo lepo notri na toplem in imeli veliko časa za molitev, meditacijo, branje, spanje ... To je privilegij biti misijonar na Severu, ker postajaš vedno bolj ne samo aktivna, ampak predvsem kontemplativna osebnost. Razmere in življenjski utrip te v to usmerjajo. Bogu hvala, če to začutiš v srcu in te to tudi osrečuje, - če ne, pa je treba te kraje čimprej zapustiti, preden se naseli v srce depresija in malodušje. Zadnjih 11 let med »mojimi Eskimi« je spremenilo mojo miselnost in moje vrednote. Čutim, da je pomembno samo to, kar v resnici smo. Tukaj nima človek nobene skušnjave, da bi bil individualist, ker tak ne moreš preživeti. Povezanost z drugimi in odvisnost od drugih sta tako intenzivna, da se zavedaš, kakšen Dar je Življenje in ta Dar enostavno deliš z vsakim, z vsemi. Ob misijonski nedelji posebna zahvala vam vsem v Misijonski pisarni. Ste kot most, ki povezuje nas misijonarje s tolikimi plemenitimi ljudmi v domovini. Hvala vsem vam, ki ste aktivni del mojega poslanstva in me spodbujate s svojo molitvijo, velikodušnostjo in Barbara Čuk, frančiškanka Marijina misijonarka, Mehika Hrana za rajne V Mehiki se spomin na rajne praznuje na poseben način. V stanovanju jim postavijo oltar, na pokopališču pa jih pogostijo z njihovo najljubšo hrano. Matilda pa je tam Katarina. 06.11.2010. Grobovi večinoma niso urejeni, le redko kdo se med letom odpravi na pokopališče prižgat sveče ali ponese rože. Seveda pa je za 2. november na pokopališčih prava gneča in bi lahko rekli, da je pravo “praznovanje”. Ne manjka niti trgovcev, ki se znajo okoristiti s praznikom. Tradicija je, da vsaka mehiška družina postavi v hiši ali stanovanju svoj oltar kot spomin na umrle (altar de los muertos). Nekateri celo verjamejo, da jih to noč rajni obiščejo. Na oltar postavijo tipične rože, sveče, poseben sladek kruh, ki se imenuje »kruh mrtvih«, hrano, ki je bila pokojnim posebej všeč, lobanje iz sladkorja ali čokolade, fotografije umrlih, kozarec z vodo, ker pravijo, da imajo umrli za seboj dolgo pot in se morajo osvežiti s kozarcem vode. Oltar se še okrasi s posebnim tankim barvnim papirjem, ki ima izrezane različne podobe: okostnjake, »Matildo«, ki ji tukaj ljubeznijo. Želim vam, da bi v srcu začutili toplino, ki prihaja iz mrzlih krajev in vas prisrčno pozdravljam. 24.10.2010. Danes, na misijonsko nedeljo, bi se rada zahvalila za vse, za ves vložen trud, da tudi naša prizadevanja za Božje kraljestvo na Severu niso v prazno. S tem, ko izboljšujemo življenjske pogoje, ustvarjamo posluh za rečejo Katarina. V različnih predelih Mehike so ti običaji različni. Ponekod ljudje vso noč prebedijo na pokopališču, drugod privedejo rajnim glasbeno skupino (mariače), ki jim zapoje, ali pihalno godbo, ki jim zaigra; vsi se ob tem poveselijo. Pred tem praznikom otroci pri verouku postavijo svoj oltar. Spomin, molitev in hrana nas spominjajo na naše pokojne, ki so že pri Bogu. Tako se omili tragičnost ob izgubi tistih, ki jih imajo radi, predvsem pa se ohranja stik z njimi. Radi se celo pošalijo s smrtjo in ji za to priložnost napišejo posebne verze. Tudi podob okostnjakov najrazličnejših velikosti ne manjka. duhovnost in človeško dostojanstvo. Hvala iz srca. Lepo vas pozdravljam in želim mir in dobro! V torek odhajam malo višje v Baker Lake, kjer ni duhovnika in tudi katehetov. Ostala bom en teden. Moj prvi obisk tam. Škof pravi, da je to zame ta mala malica. 31. oktobra in 1. novembra bom vodila bogoslužje in gotovo podelila nekaj krstov. 7 MANJŠINA MED MUSLIMANI V Evropi se veliko govori o položaj gredo kot vernikom. Prav je tako, s svoboščin. Obenem pa beremo, Bližnjem vzhodu manjšinska verstva zatirana in se morajo verniki od ta Islam v črni Afriki je bolj strpen, to naših misijonark, ki delujeta v veči Senegalu in Čadu, vendar tudi tam položaj kristjanov ni rožnat. Polona Švigelj, Uršulinka, Senegal Afrika in globalizacija Mobitel v roki lačnega Afričana ni nič nenavadnega. Globalizacija prinaša tudi tekmovalnost. Sekt ne manjka, muslimani se razburjajo. Ceste zanič, avto pa tudi. molimo in tudi zanje; zagotavljali so, da jih naša molitev ne moti. Gotovo pa bi bila reakcija drugačna, če jih ne bi predhodno obvestili. Kako malo je včasih potrebno storiti za razumevanje in strpnost med nami. Elektrika spet prišla! 14.08.2010. Kar dober zalogaj dni je manjvredni, temveč sodobni, uspešni, V tem mesecu smo spet pričeli z vpisi pretekel, odkar smo bili zadnjič v »navezi«. Imam občutek, da tudi v Afriki začenja čas teči hitreje kot nekdaj. Globalizacija prodira v vse pore današnjega sveta. To nam lahko nudi po eni strani večjo povezanost, sporazumevanje in solidarnost, po drugi pa razkorak med tem, kar v resnici smo, in onim, kar želimo biti. Naj konkretneje razložim, kaj doživljam pri nas. 8 Mobi in sekte Med počitnicami sem preživela nekaj dni na vasi, kjer imaš najprej občutek, da je življenje le nekoliko drugačno, bolj pristno afriško kot pa v predmestju kjer delujem. Bila sem presenečena, ko vidim sredi vasi, kjer ni vode, elektrike, kuhinjskih pripomočkov ali drugačnih raznovrstnih električnih aparatov, ki so v hiši velika pomoč, ženo ob ognju in kotlu, ki pripravlja kosilo za veliko družino, kako z veliko kuhinjsko lopato meša riž, obenem pa se pogovarja po mobitelu kot sodobni Američani in Evropejci. Ali pa: množice ljudi, ki nimajo vsak dan obeda, držijo v roki svoj mobitel, čeprav velikokrat brez naloženega kredita. Pravzaprav sem se spraševala, ali je to res zgolj globalizacija ali pa tudi senegalski »djom« (ponos)! No, pa da »stopim« na stran ljudstva, kateremu v Božjem imenu služim, naj rečem, da smo si več ali manj vsi narodi in ljudje podobni: nočemo biti zadnji ali najboljši, čeprav je razkorak med realnostjo in željami velik. Vpliv globalizacije doživljam tudi ob pojavu sekt, ki rastejo kot »gobe po dežju«. Ena od sekt, ki se imenuje Cerkev Jezusa Kristusa, povzroča nemalo zmede med muslimani, ki težko ločijo, kdo je zares kdo. Ker so v zadnjem času člani te sekte povzročali nemir in neznosen hrup v soseščini, so jim muslimani porušili »tempelj«. Zato smo se tudi mi, mala krščanska cerkev v Thiaroyu, odločili, da bomo odslej bolj previdni s celonočnimi koncerti, bedenji in molitvami karizmatičnih skupin, ki prav tako velikokrat povzročamo celonočni hrup z ozvočenjem. Odločili smo se za korake strpnosti in odslej vsakokrat obvestimo sosede o naših aktivnostih. Skupaj z odgovornim za liturgijo sva pešačila od hiše do hiše in z velikim presenečenjem naletela na lep sprejem in odobritev naših namer, celo spodbujali so nas, naj radi katehumenov, skavtov, ministrantov, rednih veroučencev, bibličnih, liturgičnih in molitvenih skupin. Še vedno mi veliko časa vzame kateheza in raziskovanje, kdo je zares kdo. Letos sem pričela z računalniškim programom »Acces«, ki mi bo kasneje v veliko pomoč pri raziskovanju. Seveda moram prilagajati urnik glede na možnosti. Lahko si predstavljate, kako veselo tekamo po hiši, ko prvi naznani: elektrika je spet prišla! Nemalo težav nam v tem času povzročajo poplave cest. Tako potrebujemo zjutraj ali zvečer vsaj eno uro več, da dospemo do farne cerkve, saj v Thiaroyu, ki je najhuje poplavljen, nimamo maš v tem obdobju. In prav v tem času sem morala šestkrat na letališče po naše sestre iz Indonezije in Kameruna ter sestre, ki so se vrnile z obiska v domovini. Ko sem bredla po naših »jezerih« in nisem vedela, ali bomo splavali z našo polomljeno »kripo« ali bomo ostali še prizemljeni, se mi je zahotelo, da bi zamenjala avto s čolnom. Zares bi potrebovali solidno štiripogonsko vozilo. Zato se že v naprej zahvaljujem za »upanje«, ki nam ga vlivate v Misijonskem središču. Naj vesoljni Vodnik blagoslavlja vse vaše poti in prizadevanja za rast kraljestva! Bog blagoslovi Slovenijo! V molitveni navezi z vami, s. Polona, uršulinka. MANJŠINA MED MUSLIMANI ju muslimanov in pravicah, ki jim saj je verska svoboda ena temeljih kako so v islamskih deželah na a, predvsem krščanstvo, am izseljevati oz. bežati. o je čutiti tudi iz pisem insko muslimanskem Mojca Karničnik, misijonarka Jezusa Kristusa, Čad Bo Bog pomagal? Zemlja, trda kot kamen, slabo rodi. Kristjani trdo delajo, muslimani poceni odkupijo pridelek in ga kasneje kristjanom drago prodajo. Muslimani so lastniki zemlje, zato kristjane tako izkoriščajo. Misijonarka piše na roko, ker elektrike in električnih naprav pri njih ni. Sestre se ukvarjajo z marsičim. 04.09.2010. Leto dni od vrnitve z dopusta v domovini se izteka, pa se vam do zdaj še nisem oglasila. Vendar se mnogih med vami hvaležno spominjam. Misijonskemu središču se za prejemanje revije Družina iskreno zahvaljujem. Družina me že 40 let spremlja na misijonski poti in jo čutim kot potrebno hrano za dušo in povezavo z mojo ljubo Slovenijo. Tisočkrat hvala tudi za vso vašo praznično pošto in knjige. Sončno nedeljsko popoldne je, ko vam pišem. Dopoldan smo imeli mašo, ki je trajala tri ure. Po maši je večina ljudi vztrajala na cerkvenem dvorišču še krepko čez poldan: bili so sestanki temeljnih krščanskih skupin; mladina, ki razmišlja o duhovnem poklicu, je imela svoje srečanje, pevci so vadili za naslednjo mašo. Zvoki tam-tama so se mešali s klici k molitvi z bližnje mošeje … Izkoriščanje revnih kristjanov V velikem naselju Ba Illi ob reki, ki ji pravijo »Črna« in je pravzaprav rokav velike reke Šari, živim tretje leto. Semkaj sem prišla iz Kameruna, tja pa iz Konga. Štiri misijonarke Jezusa Kristusa (MJK) se trudimo deliti življenje in delo, pa seveda prižigati luč vere ljudem, ki bojujejo hud boj za obstanek, za golo preživetje. Smo blizu Sahare, zemlja je zaradi sončne pripeke razpokana in trda kot kamen. Težko je iz nje izvabiti kaj za pod zob. Da lahko posadijo sadike prosa, delajo luknje z železnimi koli in polivajo z vodo, če ni ravno prej deževalo. Dežuje pa samo od konca maja do septembra; ves ostali čas ni niti kapljice dežja. Letos je suša grozila z uničenjem revne setve tudi v času deževne dobe, saj kar nekaj tednov ni deževalo, kar je za ta čas nezaslišano. Ljudje so vedno bolj zaskrbljeni in s strahom govorijo: »Če takoj ne pride obilen dež, bomo ob ves pridelek.« Duhovnika sta bila takrat v mestu na duhovnih vajah, pa je iniciativa prišla od dveh najstarejših katehetov, prvih kristjanov v tej Cerkvi, ki je stara le dobrih 50 let. Oznanila sta prošnji dan za dež ob popolnem postu in brez vode. Čudila sem se, s kakšno vero molijo in kako vztrajajo. Občudovala sem njihovo vero, pa se zanjo tudi bala: »Kaj če Bog naše molitve ne bo uslišal?« Pa jo je! Čez dva dni so se odprle nebesne zapornice in obilno je deževalo skozi dva tedna. Vsi smo sproščeno in hvaležno zadihali. S poljedelstvom se ukvarjajo v glavnem kristjani. Muslimani, ki so tukaj v večini in so tudi lastniki zemlje in govedi, se ukvarjajo s trgovino. Ta je skoraj povsem v njihovih rokah, ob tem pa mirno čakajo, da kristjani pospravijo pridelke z pri muslimanih najetih njiv in jim prodajo del pridelka po najnižji možni ceni. Takšen je namreč dogovor ob najemu terena. Tako pridobljene pridelke (proso, arašide, fižol, sezam) skladiščijo v svoje žitnice in jih – po veliko višji ceni – prodajajo kristjanom, ko so cene najbolj visoke. Ironija! Krivica sicer kliče v nebo, a takšen je pač tu sistem. Ko skušamo naše ljudi prepričati, naj zase vendar obdržijo več prosa, da ne bodo ob čakanju na nov pridelek stradali ali pa ga po visoki ceni kupovali pri muslimanih, nam povedo, da v tem primeru naslednje leto ne bi mogli več dobiti terena za obdelovanje. Pisano z roko Na roko pisanih pisem ob vsej najnovejši tehnologiji verjetno ne dobivate veliko. Priznam, da tudi sama kar težko vzamem v roko pisalo in papir, zlasti zato, ker se mi zaradi vročine papir moči in ga je treba zavarovati, da se mi ne bi lepil na roke. A kaj, ko nam vsa moderna tehnologija dosti ne koristi, saj elektrika še ni našla poti do nas. In s čim se sestre tukaj ukvarjamo? S pastoralnim delom (kateheza, usposabljanje katehetov, spremljanje temeljnih krščanskih skupnosti), s šolstvom (pričele smo s prvo šolo za dekleta, ki ima velik uspeh in je zelo cenjena celo med muslimani), z razvojnim delom (z vrtanjem vodnjakov po vaseh, da je ljudem omogočen dostop do dobre pitne vode). In še z marsičim se ukvarjamo. Potrebe so velike na vseh koncih in krajih, nas pa je malo. Mnogo lepih pozdravov pošiljam vsem in se vas spominjam v molitvi. Vaša hvaležna, Mojca Karničnik. 9 e-OC VIRKOVK A IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR Malgaška pogača Madagaskar je že desetletja največji slovenski misijon. Tam delujejo naši laiki, redovnice in duhovniki, pa še prostovoljci jim hodijo ves čas pomagat. Trenutno je stalnih misijonarjev trinajst. Včasih so se oglašali poredko, a z dolgimi pismi, danes pa se oglasijo po e-pošti vsak dan, če kaj potrebujejo. To je seveda dobro, je pa zato žal vse manj zanimivih opisov njihovega dela. No, tokrat je uredniku le uspelo iz malih, a zanimivih »e-ocvirkov« zmesti skupaj malgaško pogačo. Saj skupaj nam še kaj »rata«, a ne, Malgaši! Hvala, urednik. KLEMEN ŠTOLCAR, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR Tehnični brez avta 22.09.2010. Izidor se je prikazal. Prišel je po škofa, da mu blagoslovi novo cerkev v oddaljeni vasi in birma kakšno stotnijo. Ne vem, ali je evropska živčnost obsedla že tudi naše fante, da vsi samo bezljajo tod mimo, nekaj na hitro naročajo in že šibajo naprej ... Bomo že potrpeli! Sedajle jim moram »urejati« tehnične preglede avtov. Da vidite, kako je tu enostavno. Avta ti sploh ni treba pripeljati. Oddaš papirje, čez čas se vrneš po podpis, da je avto v redu, plačaš in si za pol leta prost. Odpeljali so se vsak na svoj konec brez papirjev! Pa recite, če nam ni lepo v misijonih. Malo nerodno je, če nimaš sreče in se na kakšnem ozkem mostu srečaš z avtom, ki nima zavor. Če ti ne uspe pravočasno vreči v vzvratno, se bolj ali manj »kušneš« hitrosti primerno. Ker sem po Božji dobroti že desetletja v misijonih, sem imel čast doživeti takšno »poljubljanje«. Tudi Francetu Buhu je pred davnimi leti uspelo enako. No, on se je po »kuševanju« še lahko odpeljal s predrtim hladilnikom, sam pa sem moral s pomočjo domačinov zrušeno koreto zvleči s cestišča in šele naslednji dan odpeljati s kamionom razbitine v popravilo. Če Bog da, kmalu nasvidenje! 10 Dispanzer pod streho 20.10.2010. Lep pozdrav! Prejeli smo denar za dispanzer, ki je že pod streho. Kar ogromno delo! Pesek smo potegnili iz vode, poiskali kamenje za temelje, ostalega pa stolkli za betoniranje .... Zgradba je trdna. Voda je že napeljana, čakamo še na sončne celice za elektriko. Te bodo verjetno prišle s kontejnerjem iz Slovenije. Tri zdravnice - Vida, Vesna in Andreja - so opravile veliko dela in lahko rečem, da so rešile marsikatero življenje. Bog daj, da bi bilo še več takih! Za njimi je prišla dr. Tadeja Kotar, ki ima velik delež pri našem projektu za dispanzer. Zdaj se trudi z zbiranjem opreme. Tomaž v Vangaindranu že dela vrata, okna, omare, mize, regale, itd. Na obisku smo imeli škofa, kar je malo drugače kot v Sloveniji. Obisk traja več dni. Birmo je podelil 99 birmancem, imel razne sestanke in nagovore, zadnji dan pa je blagoslovil novo cerkev, posvečeno sv. Mariji Goretti, in posvetil nov oltar. S cerkvijo sem res zadovoljen. Ni bilo enostavno. Sodelovali so vsi ljudje, kar se je lepo pokazalo ob prazniku; prišli so tudi tisti, ki še ne molijo. Včasih kdo v domovini misli ali pa tudi reče, da misijoni niso kaka resna stvar, verjamem pa, da edino Bog ve za vse žrtve! Začeli smo s šolo in veroukom. Matija zaključuje dispanzer. Iščeva zdravnika domačina, ki bi bil pripravljen delati pri nas, pa ga ni enostavno najti. Z delom na podeželju se mora odreči določenim ugodnostim, ki jih ima v mestu. Hvala vsem, ki nas duhovno in materialno podpirate! Lep pozdrav, Izidor. e-OC VIRKOVK A PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR Predsednik na smetišču 28.10.2010. V soboto, 23. oktobra, nas je obiskal predsednik države Andry Rajaoelina in skupaj sva šla na smetišče. Vesel sem bil, da se je ta mladi predsednik odločno napotil na ta kraj, ki je poln gorja. Ni se bal ne dima, ne prahu, ne umazanije, ne smrada, ne stika z najbolj revnimi od svojih malgaških bratov. Obljubil mi je, da bo naredil, kar je v njegovi moči, da se to smetišče uredi po mednarodnih normah; čez nekaj let naj postane zeleni prostor. Zagotovil sem mu, da bomo pripravili velik praznik, ko se bo to zgodilo. JANEZ KRMELJ, LJ DUHOVNIK, MADAGASKAR Graditelj V nedeljo 24. oktobra je Združenje Akamasoa praznovalo 35-letnico mojega mašniškega posvečenja in 40-letnico prihoda na Madagaskar. Država mi je ob tej priložnosti podelila najvišje priznanje: »Commandeur de l'Ordre national« za socialno delo v prid revežem. Minister za zdravstvo mi je podelil to nagrado vpričo 10.000 naših prebivalcev in gostov iz več krajev sveta: Francije, Slovenije, Belgije, Italije, Španije, Konga, Gvineje, Japonske, Mayotte, Gvajane in Reuniona. Z menoj je somaševalo pet duhovnikov. Bogu hvala za vse milosti in za vso pomoč revežem. Praznik je bil veliko doživetje za revne, ki so se počutili priznani v njihovem dostojanstvu. Kljub vsem priznanjem, ki jih dobivamo, se delo za reveže nadaljuje vsak dan in se bo moralo še dolgo. Z Božjo pomočjo bomo vztrajali naprej v službi revežem in s solidarnostjo dobrih ljudi lahko pomagali najrevnejšim na zemlji. Hvala vsem dobrim Slovencem, ki nam pomagajo. Bratski pozdrav vsem vam v Misijonskem središču, Pedro Opeka. MARIJA PAVLIŠIČ, USMILJENKA, MADAGASKAR Zdravniki iz Španije 06.11.2010. Trenutno gradimo most, pa nam nevihte nagajajo. Podobno kot pri prejšnjem nam je tudi tu na začetku odneslo opaže, sedaj pa pripravljamo za plato in čakamo na stabilno vreme. Delavce sem hecal, da se obrnemo na vrača, naj zrihta vreme po naročilu, pa so se samo zasmejali, saj se zavedajo, kako vrači narod farbajo, vendar v sili vse prav pride; tudi vračeva laž je tolažba. Torej čakamo na dan Božje previdnosti. Konec meseca žegnamo novo cerkev sv. Janeza Krstnika; v gradnji so pa še tri. Tu teče delo počasi zaradi deleža domačinov, ki ne zmorejo vsega naenkrat, saj je njihovo delo na polju prva stvar, pa še kaj drugega pride vmes in se zavleče. Če gre vse dobro, je táko delo opravljeno v treh letih. Bolnišnica in šola dobro tečeta, stroški se povečujejo in sem bil prisiljen uvesti nove varčevalne ukrepe. Letos smo odprli še nižjo srednjo šolo, tako je sedaj v tem centru Akamasoa Ampitafa okrog 270 učencev. Pedro Opeka nas je prek tega centra pripeljal do novih obzorij in sedaj razvoj postavlja vedno nove zahteve. Treba bo posodobiti bolnišnico, saj je za take kapacitete pretesna. Porodnišnico bomo rešili s tem, da porode prenesemo v nove prostore zamišljenega operacijskega bloka, ki zaradi zahtevnosti in visokih stroškov obratovanja najbrž zaenkrat ne bo rentabilen na našem področju. Doslej nismo uspeli dobiti opreme za ta namen. Bomo ostali še vedno vezani na urgentne prevoze do najbližje kirurgije, ki je tri ure daleč. Hvala za vse, predvsem pa potrpljenje z nami. Z lepimi pozdravi za vas vse, Janez Krmelj. 10.10.2010. Hvala vam za vaše vrstice – bila sem zelo vesela, saj je pošta prava izjema. G. Klemen Štolcar nam sporoča novice iz Slovenije. Naš kraj je približno kilometer od katedrale. Me hodimo v mesto na pošto, na tržnico in po drugih opravkih in se mimogrede ustavimo pri Klemenu; če je kaj osebnega in nujnega, pa on pride k nam s kolesom. Ta teden imamo 14 španskih zdravnikov, ki pridejo delat v našo bolnico. Avgusta je bila prva skupina in so v desetih dneh imeli 46 operacij. Sedaj bo zelo veliko bolnikov za očesne bolezni in druge operacije. Prijavljenih jih je čez 200. Ker pride tudi ortoped, bom videla, kaj bo meni svetoval. Že nekaj tednov uporabljam palico pri hoji. Imam resne težave z desnim kolenom. Hvala Bogu, da lahko vozim avto, pri sedenju tudi nimam bolečin, le vstati in narediti prve korake je težko. Pa saj vam bo g. Klemen povedal, kako se imamo. Iskren pozdrav, hvaležna s. Marija. 11 DOGA JANJE DOMA Pestro praznovanje misijonske nedelje Akademija ob deseti obletnici smrti misijonarja Pavla Bernika v Škofji Loki Drugo polovico oktobra je najbolj zaznamovalo praznovanje Misijonske nedelje. Na ta dan se povežemo katoličani vsega sveta in skupaj molimo, da bi se Kristusovo veselo sporočilo razširilo med vsa ljudstva in da bi Jezusova dobrota ogrela slehernega, posebej še tistega, ki je najbolj na tleh – lačen, bolan, nepismen, preganjan … Darove, ki se zberejo na Misijonsko nedeljo – darujejo tudi v najbolj revnih župnijah Afrike, Južne Amerike in Azije – razdeli Papeška misijonska družba med 1.100 najbolj revnih škofij na svetu. V Sloveniji smo svojim molitvam in darežljivosti po župnijah dodali še skupna srečanja, ki so jih za vsako škofijo v glavnem vodili škofje, ki so prvi misijonarji škofije in odgovorni za širjenje vere. Tako je bilo za soboško škofijo srečanje v Bogojini. Vodil ga je škof Peter Štumpf, navzoč pa je bil tudi salezijanec Jože Mlinarič, misijonar v Burundiju. Za novomeško škofijo je bogoslužje na Trški gori vodil škof Andrej Glavan, ob njem pa je bil minorit p. Miha Drevenšek, misijonar iz Zambije. Za celjsko škofijo je Tina Zajec Šentvid pri Stični, 17. oktober. Škof Jamnik je podelil misijonski križ Tini Zajec, ki je rojena 6.10.1978 in živi v Podborštu. Mnogi jo poznate kot Pustovo Tino. Po končani osnovni šoli se odloči za slaščičarski poklic. Pri 17-ih letih se zaposli in njena služba so bile: torte, piškoti, zavitki, minjoni in vse, kar je sladkega. Poleg vseh sladic je bilo gotovo več kot 600 tort na leto, vendar vsaka je bila nekaj posebnega. Mislim, da ni oblike, ki se je ne bi lotila. Ena zadnjih so bile celo šentviške orgle, za okroglo obletnico organistke. Pred dvema letoma pa je spoznala, da želi nekaj več, želi za Njim, ki jo kliče. Dobila je klic, od njega, ki je nad nami in ki nas vodi. Ko se je odločala me je spraševala med malico: »A misliš, da v misijonih potrebujejo cukrpekarco?« Jaz sem ji samo rekel: »Poklič pa vpraš, saj nimaš kaj zgubit«. Po prvem srečanju s sestro Hermino ji je bilo takoj vse jasno. V tistem trenutku je vedela, da gre za Njim, ki jo vodi. V službi smo vedeli, če se je tako odločila, je ni stvari, ki bi jo ustavila. Po srečanjih v skupini SLED, je bil govor samo še o misijonu. Na lepem nas preseneti s portugalščino. »Kje se jo pa učiš?« jo vprašamo. Pravi »doma za računalnikom«. Za poglobitev znanja jezika gre še isto leto sama na dopust na Portugalsko, kjer obišče tudi Fatimo. Ves ta čas pa ostaja zvesta slovenskim goram. Ob polnoči odhajamo iz službe, a od nje že ob treh popoldne sporočilo: »Lep pozdrav s Triglava«. Tina, pojdi in naj bo tvoj moto vedno s teboj: »Vse kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim«. Silvo Kastelic 12 TINA ZAJEC iz Šentvida pri Stični. Misijonski križ ji je v nedeljo 17.10. podelil škof Anton Jamnik. Njeno geslo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim!« /Mt 7,12/ bogoslužje v Brežicah vodil Janez Mesec, nekdanji misijonar na Madagaskarju in sedaj župnik v Oselici, pridružila pa se mu je misijonarka v Braziliji, s. Agata Kociper. Mariborska nadškofija je praznovala v Gornji sv. Kungoti z nadškofom Francem Krambergerjem na čelu, mag. Anton Pačnik, škofijski animator in voditelj Misijonske molitvene zveze, pa je vodil pogovor z misijonarjem Klemenom Štolcarjem z Madagaskarja. Srečanju ljubljanske nadškofije v Škofji Loki je dala poseben pečat deseta obletnica smrti salezijanca Pavla Bernika, misijonarja v Indiji in častnega občana Škofje loke. Bogoslužje je vodil g. škof Anton Jamnik, prisrčno akademijo in lepo razstavo pa je pripravil g. Tone Ciglar. Koprska škofija se je s svojim škofom Metodom Pirihom zbrala v Tolminu. Krono praznovanju je dalo diakonsko posvečenje in podelitev misijonskega križa. DOGA JANJE DOMA Tanja Strgar Olimje 23.10.2010. V nabito polni Tanja Strgar ob prižgani misijonski sveči cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju je somaševanje in obred podelitve vodil škof Lipovšek. Ta je Tanjo večkrat spodbudil k dobremu misijonskemu delu. Tanja je dolga leta vodila oratorij v župniji Olimje, s tem pa je pomagala vzgojiti veliko število dobrih animatorjev, ki sedaj nadaljujejo njeno delo. To se je opazilo tudi ob podelitvi misijonskega križa, saj so mladi zelo aktivno sodelovali s petjem. Zbor je s kitaro spremljal p. Ferlež. Več let je Tanja sodelovala tudi pri gibanju Vera in luč, zato so se tudi oni na oseben način poslovili od nje tako, da ji je vsak član tega gibanja prinesel vrtnico, ki jih je Tanja zbrala v šopek. Nova laiška misijonarka je odšla v Angolo na misijon salezijank v mesto Luena, kjer ji bo njeno znanje iz defektologije, še kako prav prišlo. Želimo ji veliko veselja na triletnem misijonskem delu v Angoli. MSS TANJA STRGAR iz Olimja je misijonski križ prejela v soboto 23.10. iz rok škofa Stanislava Lipovška. Za geslo si je izbrala Jezusove besede: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji … nabirajte pa si zaklade v nebesih … Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« /Mt 6,19-21/ Katarina Kavčič KATARINA KAVČIČ iz Tolmina. Na misijonsko nedeljo ji je misijonski križ izročil škof Metod Pirih. Vodi jo misel iz pripovedi o usmiljenem Samarijanu: »Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako.« /Lk 10, 36-37/ Tri v Angolo Posebne milosti je Gospod delil okrog Misijonske nedelje, ko so kar tri dekleta prejela misijonski križ. Vse tri odhajajo v Angolo. Naj božji blagoslov spremlja vse, ki molite, se žrtvujete in z darovi podpirate misijone in misijonarje. Hvala Vam! Naj vam Bog stoterno povrne! Tolmin 24.10.2010. Škof Pirih je izročil misijonski križ Katarini Kavčič, ki je kot laiška misijonarka odšla v Angolo. Katarina, stara 22 let, je svojo poklicanost začutila že v tretjem razredu. Njihova družina je tesno povezana z misijonarji, saj je že dolgo časa spremljala njihovo delo in jih pri tem podpira. Sama pravi: »Vedno sem rada poslušala te njihove zgodbe, se čudila in si želela, da bi tudi jaz nekoč šla na to pot. Po srednji šoli je bila ta želja še bolj močna. Ko sem izvedela, da lahko grem, ko doštudiram na fakulteti, sem vse napore vložila v ta cilj in zdaj grem.« Katarina prihaja iz šestčlanske družine iz vasi Poljubinj, njena starejša sestra pa je imela lani redovne zaobljube pri sestrah karmeličankah v Mirni Peči na Dolenjskem. Katarina bo s svojim znanjem predšolske vzgoje pomagala v šolah sester salezijank v Angoli. Ob zbranih duhovnikih so se novega duhovnega poklica veselili tudi sorodniki in verniki domače župnije. Vse pa je škof Metod Pirih povabil, da molimo zanjo. V tem kontekstu lahko vsak človek in še posebej kristjan išče svojo poklicanost. Z vso gotovostjo lahko verjamemo, da je uresničitev življenjske poklicanosti, ki prihaja od Boga, za vsakega človeka najbolj zanesljiva pot do življenjske polnosti in sreče. Zato je zelo velikega pomena pomagati že mlademu človeku, da se navadi »slišati« Boga in slediti njegovim navdihom. Radio Ognjišče 13 T O I N O N O ... Zbogom Ludvik! Ideja vredna posnemanja Alenka Leskovar, mama Matije Leskovarja, nam je sporočila, da se je Matija, sicer učenec 3.b razreda OŠ Alojzija Šuštarja, za svoj 8. rojstni dan odpovedal darilom v dobrobit šolanju indijanskih otrok pri s. Agati Kociper v Braziliji. V krogu sobratov v skupnosti na Trsteniku, kjer je zadnja leta živel, je 30. oktobra v Gospodu zaspal salezijanec pomočnik Ludvik Zabret, dolgoletni misijonar v Indiji. Rodil se je 9. avgusta 1923 v Topolah, župnija Mengeš, v noviciat pa je stopil leta 1939. V letu 1947 je kot misijonar odšel v Indijo in tam delal do 2005, ko se je vrnil v Slovenijo. Pogreb pokojnega misijonarja je bil v sredo 3. novembra 2010 na Trsteniku. Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti. Iz pisma misijonarja Ludvika Zabreta: »Prilagoditi se včasih kar nemogočim življenjskim razmeram je za Evropejca skoraj nemogoče, prehitro bi ga izčrpalo. Jaz pa sem prišel sem pomagat, narediti kaj, ne pa umret v nekaj letih kot mučenik ali puščavnik. In druga stvar: tudi jaz sem začel iz popolnega niča. V Madrasu sem že iz prave puščave naredil res vzorno farmo. In so mi potem rekli: No, Ludvik, tukaj si končal, vzemi pet družin in pojdi na drugo stran dežele, v Goo, tam boš naredil novo farmo. Sam gozd je bil tukaj, ko smo prišli. Iz ilovice smo naredili prvo kolibo ter začeli sekati in požigati. Ob prvi deževni dobi je ušla polovica delavcev, jaz sem sam bil poln črvov, zaradi novega podnebja je komajda mogoče še živeti. Toda vzdržali smo. V petnajstih letih je zraslo to, kar zdaj vidiš: petdeset hektarjev obdelane površine, lastni namakalni sistem s petimi generatorji, trije traktorji, tovornjak, šole, ki jih zidamo. Sto družin živi zdaj tu, polovica že v zidanih, solidnih hišah. V nekaj letih bodo vsi pod trdno, varno streho. In zagotovo tudi nihče ni lačen.« (V misijonskih brazdah Indije, Katehetski center, Ljubljana-Rakovnik 1990). Spoštovani, v imenu mojega sina Matije Leskovarja prilagam potrdilo o vplačilu EUR 355,00 za šolanje indijanskih otrok pri s. Agati Kociper v Braziliji. Toliko denarja smo zbrali ob včerajšnji proslavi Matijevega 8. rojstnega dne. Pripombe staršev povabljenih otrok so bile zelo pozitivne. Marsikdo je komentiral, da je ideja res dobra in da bodo morda tudi sami naredili kaj podobnega, ko bodo njihovi otroci naslednjič proslavljali rojstni dan. Morda bi bilo dobro, da bi v vašem glasilu tudi ostalim staršem »prišepnili« to idejo. Alenka Leskovar JUBILANTI – ČESTITAMO 70 letnica življenja Janez Mlakar, jezuit, rojen 11. februarja 1941 v Srednji vasi v Bohinju. V misijone je odšel leta 1973. Deluje v Zambiji. 70 letnica življenja Vilko Poljanšek, salezijanec – brat, rojen 28. marca 1941 v Selah. V misijone je odšel decembra 1997. Deluje v Burundiju. 40 letnica življenja Jožica Sterle, Marijina sestra čudodelne svetinje, rojena 18. marca 1971 v Starem trgu pri Ložu. V misijone je odšla 2. maja 2005. Deluje v Ukrajini. JUBILANTI – ČESTITAMO 14 DAROVALI STE - HVALA SKLAD ZA LAČNE • Posamezniki: Beravs Mihael, Blažič Miha, Čehovin Albina, Demšar Vida, Gliha Marija, Grobelnik Silva, Herle Dominik, Koprivec Andreja, Kozinc Janez, Kravos Stojan, Lenassi Ivan, Lorber Petra, Martinčič Ruth, Mrak Janez, Murko Ana, N.N., Repič Jožef, Štefančič Ana, Zorenč Ivan. o NAŠA ZAVEZA • Posameznika: Herle Dominik, Trček Francka. • Župnija: Ljubljana-Ježica. o SKLAD ZA GOBAVCE • Posameznika: Brišar Valerija, Herle Dominik. o SKLAD ZA MADAGASKAR • Posameznik: Herle Dominik, • Župnija: Lesce, Loče Pri Poljčanah. o ZA MISIJONE • Posamezniki: Avsenik Janez, Babnik Francka, Bratuša Andrej, Cesar Marija, Cvitan Štefanija, Česnik, Debeljak Albin, Drobnič Andrej, Metka, Fabian Ana, Flego Marjetka, Frančiškanski Samostan, Frelih Peter, Gantar Metod, Gerl Janez, Gostečnik Jožef, Habe Zoran, Herle Dominik, Jurca Melita, Jurkovnik Francka, Karmeličanke, Kitak Ljudmila, Ključevšek Tatjana, Koren Leopold, Kozinc Drago, Kozole Cvetka, Krajevno Bratstvo Fsr Štepanja Vas, Kranjc Ivan, Krivonog Pavla, Kurbus Marija, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Marinič Jožica, Marolt Marija, Matzele Meta, Mayer A.J., Merljak Jakob, Mikulin Olga, Milič Lojzka, Minoriti Ofmconv, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Morelj Darja, N.N., Paškič Ilija, Pegan, Pegan Alenka, Pirc Dragica, Podobnik Andrej, Porenta Marija, Pučko Anica, Rahne Katja, Resman Mimi, Rihtar Frančišek, Rihteršič Ana, Rozoničnik Jože, Sagadin Emil, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Sečnik Ivan Sp, Sotlar Alojzija In Slavko, Strnad Ivanka, Štrukelj Frančiška, Štuhec Franja, Šuklje Anica, Vauh Peter, Vehovar Darinka, Založnik Danica, Zelenc Marija. • Župnije: Loče Pri Poljčanah, Podraga, Sečovlje, Vodice. o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV • Posamezniki: Herle Dominik, Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija. o ZA RUANDO IN BURUNDI • Posameznik: Herle Dominik. o SKLAD ZA GRADNJO CERKVA • Posameznik: Herle Dominik. o SKLAD MIVA • Posamezniki: Alpe S.P., Avsenik Janez, Ban Klemen, Burja Marija, Herle Dominik, Iskra Jože, Kokot Branka Franc, Kržan Vanja, Malik David S.P., Marolt Manica, Mikša Dragutin-Odvetnik, Minoriti Ofmconv, N.N., Novak Terezija, Pikl Breda, Primožič, Rajk Lojze, Ruparčič Miroslav, Rustja Karel, Skuhala Ciril, Šircelj Žnidaršič Ivanka, Škrabl Ivanka, Štibelj Jože, Tacer Rozika, Tome Jakob, Albinca. • Župnija: Banjšice, Begunje Pri Cerk., Bertoki, Blagovica, Brje, Budanje, Celje-Sv. Danijel, Cerknica, Čadram-Oplotnica, Čepovan, Češnjice, Črenšovci, Divača, Dobrova, Goče, Gornja Radgona, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Kebelj, Kidričevo, Križe, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno Ob Savinji, Lokovec, Lom, Majšperk, Maribor-Tezno, Mengeš, Most Na Soči, Novaki, Pišece, Planina, Prevalje, Rače, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Solkan, Stična, Stopiče, Stranje, Sv.Venčeslav, Šentvid Pri Grobelnem, Tinje, Vir, Vodice, Žiri. o ADVENTNA AKCIJA • Posameznika: Herle Dominik, Sečnik Anica. • Župnija: Križe. o TRIKRALJEVSKA AKCIJA • Posameznik: Herle Dominik. o ZA JOŽETA ADAMIČA • Posameznika: Avsenik Janez, Burger Alenka. o ZA KRISTINO BAJC • Posameznik: Lajevec Janja. o ZA PAVLA BAJCA • Posameznik: Malik David S.P.. o ZA MIHA DREVENŠKA • Posamezniki: Jakša Ana, Kožlin-Žigon Ana, Malik David S.P., N.N., Oš Šmartno Pod Šmarno Goro, Škulj Jožica, Volavšek, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župnija: Kamnik. o ZA ANKO BURGER • Posameznika: Maras Tomaž, N.N.. o ZA VIDO GERKMAN • Posameznika: Gospodarič Marko, Pipan Marinka. o ZA JOŽETA MLINARIČA • Posamezniki: Kvaternik Tomaž, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Pavlica Otilija, Suhadolčan Franci. o ZA JOŽETA GROŠLJA • Posameznika: Lavrič Drago, Velepič Anica. o ZA VESNO HITI • Posameznik: Kunšič Francka. o ZA MILANA KADUNCA • Župnija: Kamnik. o ZA TONETA KERINA • Posamezniki: Avsenik Janez, Bizjak Tamara, Capl Ana Marija, Kern Jože, Kožuh Simon, Malik David S.P., Podpečan Irena, Šušteršič. o ZA TONETA OVTARJA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA AGATO KOCIPER • Posameznika: N.N., Volavšek. o ZA VLADIMIRJA KOSA • Posameznik: Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA JANKA KOSMAČA • Posameznik: Frančiškanski Samostan Brezje. o ZA JANEZA KRMELJA • Posamezniki: Pirc Dragica, Sušnik Janez, Trček Francka, Vrabec Andrej, Vrabec Mirijam. • Župnija: Šentjošt Nad Horjulom. o ZA ANDREJO GODNIČ • Posamezniki: Bešter Helena, Pirc Dragica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan. • Župnija: Moravče. o ZA DANILA LISJAKA • Posamenziki: Brišar Valerija, Klobčar Slavka, Krevelj Branko, Malik David S.P., Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mozetič Iztok, Sušnik Janez, Vidmar Ana. o ZA VILKA POLJANŠKA • Posameznik: Jenič Dušan. o ZA TOMAŽA MAVRIČA • Posameznika: Malalan Nika, Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA MARIJO ANDREJO ŠUBELJ • Posameznik: Suhadolčan Franci. o ZA IVANA BAJCA • Posameznik: Malik David S.P.. • Župnija: Podbrdo. o ZA ZVONKO MIKEC • Posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, Murn, Perenič Vilma, Pintar Tanja, Suhadolčan Franci. o ZA MISIJONARKE LJUBEZNI • Posameznika: Kramberger Betka, Kranjc Rafael. o ZA TADEJO MOZETIČ • Posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Černe Meta, Komel Gregor, Kramberger Betka, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Mozetič Iztok, N.N., Rudež Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Šolske Sestre, Vončina Andrej. o ZA PETRA OPEKO • Posamezniki: Bohak Ivan, Cigoj Dorica, Čučnik Milan, Hren Fani, Kunaver Jože, Likar Ivan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Slowenische Kath.Mission, Sluga Franc, Štiglic Andreja Zgonc Marija, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župniji: Slovenj Gradec, Velike Lašče. o ZA MARIJO PAVLIŠIČ • Posameznik: Rozman Maksimiljan. o ZA MIRJAM PRAPROTNIK • Posamezniki: Andlovec Irena, Demšar Andrej, Jenič Dušan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Rihtar Helena, Tomšič Fani, Zupančič Silvester. o ZA STANKA ROZMANA • Posameznika: Miklič Franc, Misijonski Krožek Rojan – Trst. o ZA ERNESTA SAKSIDA • Posameznika: Grom Ana, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA • Posameznika: Malik David S.P., Prnaver Miran. • Župnija: Gorje. o ZA BOGDANO KAVČIČ • Posameznik: Zupančič Andrej. o ZA LOJZETA PODGRAJŠKA • Posamezniki: Jenič Dušan, Leskovar Stane, Povh Jože, Tapajner Veronika. o ZA BARBARO ČUK • Posameznik: Avsenik Janez. o ZA SALOMONOVE OTOKE • Posamezniki: Kranjec Matilda, Marolt Marija, Maznik Marjana, N.N., Seražin Magdalena. o DROBIŽ ZA RIŽ • Posamezniki: Bratuša Andrej, Herle Dominik, Šubic Ida. o CIKLON MJANMAR • Posameznik: Herle Dominik. o ZA FANI ŽNIDARŠIČ • Posameznika: Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N.. o ZA MATIJA NARED • Posameznika: Koncilija Jožica, Koncilja Joži. • Župnija: Škofja Loka-Suha. o ZA LJUDMILO ANŽIČ • Posamezniki: Andlovec Irena, Bone Pavla, Hodnik Veronika, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Orehar Marta, Sušnik Janez. o ZA DISPANZER MATANGA • Posameznika: Herle Dominik, Irnar Ana. o ZA ANO SLIVKA • Posamezniki: Matajc Irena, Skubin Dragica, Slivka Manda. o ZA VODNJAKE • Posamezniki: Blaznik Polonca, Herle Dominik, N.N., Pevec Andreja, Pisk Jernej, Sabotič Marko, Semenič Andreja, Stalec Kristina, Vegan Ciril. o ZA DORICO SEVER • Posameznik: Sluga Franc. o SOBOTNA ISKRICA • Posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Grom, Herle Dominik, Janežič Branka, Koce Urša, N.N.. o ZA IZIDORJA GROŠLJA • Posameznika: Ivančič Angela, Žup.Karitas Kranj-Šmartin. • Župnija: Stična. o ZA RIŽEVA POLJA • Posameznika: Getas D.O.O., Jeršič Jasminka. o ZA POLONO ŠVIGELJ • Župnija: Brezovica. o ZA MOJCO KARNIČNIK • Posameznik: Pipan Marinka. o ZA MIHA MAJETIČA • Posameznika: Bedenk Barbara, Strnad Alenka. o ZA BRANKA JANA • Posameznik: N.N.. o ZA ANO KNEŽEVIČ • Posameznika: Druš. Mis.Dr.Janeza Janež, Skupina Kbbi Ljubljana-Podutik. o ZA HAITI-MIRAGOANE • Posameznik: Žgur Miro. o MISIJON CRIPAM V BRAZILIJI • Posameznika: N.N., Povšnar Tanja. • Župnija: Grahovo. o ZA POPLAVE V PAKISTANU • Posamezniki: Bogovič Anica, Ivan, Cencelj Matija, Florjančič Urška, Jeseničnik Marija, Kokalj Rok, Korošec Marija, Lorber Petra, Maki D.O.O., Mozetič Iztok, N.N., Remec Cirila, Sestre Frančiškanke Bs, Skribe Katarina, Štiglic Neda, Tratar Darja, Vehovar Jožica, Vičič Anica, Willewald Tatjana, Žveglič Marija. • Župnija: Leše. • ZNAMKE SO DAROVALI : G. Alič Franci, sestra Klatnik Ancila, družina Skok, Kravcar Damjana, Bregar Barbara in Janez, Kralj Slavka, Košuta Jože, Karitas Domžale, Horvat Anica, Andlovec Erna, Šeško Jožica, g. Marinko Anton, Kolbezen Jože, Skvarča Mojca, Oblak Damijana, Petek Ana, Šibal Janez, Rezman Mimi, Ocvirk Srečko, Brecelj Marijan, Škibin Kristina, Tisel Majda, Adamič Paula, Čokl Alojz, g. Šinkovec Lojze, Bizjak Ivanka, Bizant Vlado, Strgar Jože in Olga, Turk Jožefa, Voros Ivanka, Tomažič Magdalena, Peruzin Ana, g. Kodelja Ambrož, Cvitan Štefanija, Flis Jani in Marta, Bošjančič Cirila, Marenčič Dragica. Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 20. 11. 2010. Hvala vsem. Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2011: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI! 15 TRIKRALJEVSKA AKCIJA KNJIGA O SALOMONIH »Česar se mi veselimo radi z drugimi delimo.« Koledniki prinašajo v družine veselje Gospodovega prihoda in voščijo blagoslov v novem letu. Tako povezujejo župnijo v praznovanju in z zbiranjem darov za projekte naših misijonarjev širijo veselje v misijonske dežele. Raj … z napako je naslov knjige, ki jo je spisal Drago K. Ocvirk, urednik Misijonskih obzorij. V njej popisuje svoje izkušnje in doživetja, uvide in spoznanja iz misijonskega delovanje na Salomonovih otokih v Tihem oceanu v letih 2007-09. Zanimivo, na trenutke napeto branje za zimske urice, predvsem pa prijetno popotovanje v tople kraje. Trikraljevska akcija 2010/11 Naše veselje za srečo drugih koledovanje 2010/11 Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi. Prisrčno vsi pozdravljeni, mi radi bi vam voščili, za praznike veselje, mir in v novem letu sreče vir. Na tem svetu mnogo je ljudi, ki v stiskah jim srce ječi. Vsi ti čakajo in upajo, da se jih mi usmilimo. Zato vas prosimo iz srcá, naj vaš jim dar poguma dá. 20 + G + M + B + 11 MIR + POGUM + BLAGOSLOV ADVENTNI KOLEDAR 2010 »Skupaj z otroki vsega sveta pripravljamo pot za Jezusa.« Adventni večeri zbirajo družino ob prižgani svečki, molitvi in prebiranju adventnega koledarja. Jezusa kličejo v svoje družine in k ljudem vsega sveta. V akciji »otroci za otroke« zbirajo v kuverto darove, ki jih bodo položili k jaslicam za lačne otroke po svetu. MISIJONSKI KOLEDAR 2011 Velikost odprtega je 21x29 cm, 12 listov, fotografije z misijonov, spodbudne misli, molitveni nameni, obletnice misijonarjev … Naročite v Misijonskem središču (01/300-59-50).