Misijonska obzorja št. 6 (142), leto 25 december 2011 cena 1,50 EUR v l j t u s b o e n z č ni i v a r P ž e o g p n a s j o a v j a n c B og e i m i m i l o s t m i . . . j o v s s p. M iha D r e ve n š e k 1 9 4 6 – 2 0 11 Groblje, Rim, Buenos Aires 1923-1986 I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7 Revija za medkulturni in medreligijski dialog ter razvojno in humanitarno pomoč V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo, ekumenizem in dialog (TEOF) izdaja MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax. : 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net GLAVNI UREDNIK Dr. Drago K. Ocvirk, CM POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina Jež LEKTOR Jurij Devetak, CM Odgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane Kerin OBLIKOVALEC Boris Jurca GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: P. Miha Drevenšek, 34 let misijonar v Zambiji, umrl v starosti 65 let – 29. 10. 2011. Počiva v kraju Ibenga v Zambiji. Pravičnost v ljubezni T o pastoralno leto je v znamenju spoznavanja cerkvenega družbenega nauka in prizadevanj, da bi ga prevedli v življenje. K temu nas spodbuja njegovo vodilo: »Pravičnost v ljubezni«, ki bo leto dni na naslovnici Misijonskih obzorij. Kriza zahteva od vseh, še posebej od Jezusovih učencev, da zavzeto delamo za skupno blaginjo in – kot pravijo naši škofje – gradimo tako družbo, v kateri – so primerni pogoji za človeka dostojno življenje in celostni razvoj vsake osebe; – se varuje in neguje človekovo dostojanstvo ter spoštuje človekovo življenje; – ima odgovornost na vseh položajih ustrezen pomen in težo, kar velja tudi za t.i. male ljudi; gre za to, da se ne molči, ko je treba (spre)govoriti, in se ne govori, ko je treba molčati; – vladata v družbenih odnosih pravičnost in osebna družbena odgovornost; – je soodgovornost za razvoj družbe in skupno dobro moralna zaveza vsakega člana. Tokrat pometamo torej pred lastnim pragom, ker je jasno malodane vsem, da tako, kakor smo ravnali doslej, vodi v razkroj družbe in človeka. Če je prioriteta lastna prenova, pa se zavedamo, da so naši napori v veliki meri zaman, če ni podobnih prizadevanj okrog nas. Najprej se to občuti na materialnem področju: razsipne in neodgovorne članice EU so npr. prignale na rob propada tako evro kot zvezo samo. Brez skupnih vrednot in ciljev, trdega dela in odrekanj bo v EU predla trda tudi tistim, ki so za zdaj še kolikor toliko pri moči. Kar velja v EU, velja za vse človeštvo, ki ga je globalizacija povezala v eno. Ko začnejo domine padati, padejo vse! To pomeni, da v času, ko prenavljamo sebe, ne moremo pozabiti drugih. Nasprotno, bolj ko bo vse človeštvo prežeto s pravimi vrednotami, bolj ko bomo solidarni z najpotrebnejšimi, več je možnosti, da nam bo uspelo zgraditi bolj pravično družbo. To pomeni, da v času, ko prenavljamo sebe, ne moremo pozabiti drugih. Nasprotno, bolj ko bo vse človeštvo prežeto s pravimi vrednotami, bolj ko bomo solidarni z najpotrebnejšimi, več je možnosti, da nam bo uspelo zgraditi bolj pravično družbo. Ko sodelujemo z našimi misijonarkami in misijonarji in jim pomagamo uresničevati njihove projekte, že gradimo boljšo družbo – božje kraljestvo – doma in na tujem. Miha Drevenšek, ta nasmejani misijonski garač in sanjač, je odšel brez slovesa, za njim zeva vrzel v Zambiji. Bogu se lahko zahvalimo, da smo z njim sodelovali, ko smo z molitvijo in darovi podpirali njegovo delo. Še toliko drugih »Zambij« in mnogo drugih »Mih« – misijonark in misijonarjev je. Pridružimo se kateremu od njih in skupaj z njim delajmo za »pravičnost v ljubezni«, kajti to, kar bomo sejali, bomo tudi želi. Svet in lep advent, pristnega veselja ob Bogu, ki se sklanja k nam, v novem letu pa več pravičnosti in ljubezni, Drago K. Ocvirk, cm M ozambik Zvonka Mikec, salezijanka, Mozambik Skrb za najrevnejša dekleta aidsa je tu tudi center Največ gorja na svetu ne povzročajo naravne za pomoč obolelim. katastrofe, ugotavljajo poznavalci, marveč ljudje sami, Poleg internata in šole predvsem politični režimi. To velja za vse velike lakote, Marije Pomočnice, ki jo upravljajo seki so jemale življenja tisočim, celo milijonom v 20. stol. stre salezijanke, je v Tega sicer s. Zvonka ne pravi, a ko opisuje, kako je Namaachi tudi državMozambik zdrsnil v bedo, ko so zavladali marksisti, je na na srednja šola z indlani, da je za to kriva politična ureditev. Zdaj se dežela ternatom. Sestre so pobira. Pomemben prispevek v prizadevanjih za bolj prišle v Namaacho človeka, posebej ženske, vredne razmere prispevajo sestre salezijanke, leta 1952, da bi skrbele za dekleta v internatu Sv. Janeza od Boga, last porki jih vodi naša misijonarka. Mozambik na jugu Afrike ob Indijskem oceanu meri 801.590 km2, prestolnica pa je Maputo. Bil je portugalska kolonija in si izboril neodvisnost leta 1975. Samora Machel, ki je vodil Osvobodilno fronto – FRELIMO, je vzpostavil marksistični sistem, podržavil industrijo; večina belcev je zapustila državo, kar je povzročilo propadanje vsega. Takoj po neodvisnosti se je začela še državljanska vojna z uporniki RENAMO. Leta 1990, potem ko je umrlo približno 900.000 ljudi in je bilo več kot 1.300.000 beguncev, je predsednik Chissano napovedal vzpostavitev večstrankarskega sistema. Mirovna pogodba je bila podpisana oktobra 1992, dve leti kasneje pa so bile prve volitve. Težka naloga je čakala novo vlado: spremeniti razmere v eni najrevnejših držav na svetu. Socialna in ekonomska rast dežele je počasna tudi zaradi epidemij (kolera 1998, malarija 2002), aidsa in velikih poplav leta 2000. Mozambik šteje 23 milijonov ljudi, povprečna življenjska doba je 38 let, smrtnost otrok do 5. leta je 13%. V deželi je deset ljudstev, vsako s svojim jezikom, večina govori tudi bantú, portugalščina pa je uradni jezik. Po verah se delijo na: katoličane (28,4%), protestante (27,7% - sionisti, binkoštniki, anglikanci), muslimane (17,9%), drugo pa so privrženci afriških tradicionalnih verovanj (27%). Okrog 60% prebivalstva živi pod pragom revščine. Četudi se ljudje na veliko preseljujejo v mesta, še vedno velika večina živi od poljedelstva. Šolstvo je pogojeno s situacijo v deželi. Četudi je opaziti skrb države za vzgojo, je še veliko otrok, predvsem deklic, ki niso v sistemu zaradi pomanjkanja šol. Manjkajo tudi kvalificirani učitelji. Sestrska Namaacha Namaacha je občina v provinci Maputo in ima približno 40.000 prebivalcev. Prebivalstvo govori portugalsko, sesvati, šangana in ronga. Namaacha je glavni kraj občine in je oddaljen 75 km od Maputa. Pokrajina je hribovita savana (800 m nad morjem) in ima dobre pašnike. Zemlja je tudi primerna za poljedelstvo in sadjarstvo, mango, avokado, pomaranče, limone idr. V Namaachi je bolnišnica, ki je srednje dobro organizirana in opremljena, v okoliških krajih pa so le ambulante. Zaradi širitve hiv/ tugalskih oblasti. Že pred neodvisnostjo so delale tudi na severu države, v Namachi pa so zgradile nov kolegij – internat za najrevnejša dekleta. Po neodvisnosti, je bilo vse cerkveno nacionalizirano, tako da so morale sestre zapustiti internat, ki je bil delno uničen. Sestre so se nastanile v hiši blizu kolegija, kjer je še danes noviciat. Kolegij je ostal v državnih rokah 22 let, potem pa so ga leta 1992 vrnili sestram. Te se še danes trudijo, da ga po delih obnovijo in ustvarijo pogoje za notranje gojenke od 4 do 18 leta, katerih je bilo letos že skoraj sto. Ob kolegiju je več kot hektar obdelovalne zemlje, kjer se prideluje zelenjava in pa piščančja reja za domačo porabo in prodajo kot delni fond za vzdrževanje internata. Deklice, ki so v Internatu, prihajajo iz težkih družinskih razmer: sirote staršev, ki so umrli za hiv/aids ali so ločeni, v več primerih zaradi skrajne revščine v družini, ko ni sredstev, da bi dekle obiskovalo šolo … Nekatere prihajajo iz Maputa ali drugih okoliških krajev, nekaj pa jih je tudi iz bolj oddaljenih krajev. Ostanejo v internatu vse leto, le za počitnice ob koncu leta in med semestrom se vrnejo v svoje družine (tiste ki jih imajo), nekatere pa gredo k dobrotnikom ali znancem. Poleg internata je velika osnovna šola od prvega do 10. razreda s tisoč dijaki. Dekleta iz internata hodijo v to našo šolo, drugi dijaki pa so iz Namaache in okoliša. Za najmanjše je vrtec, ki sprejme 200 otrok. Skupnost sester, ki vodi ta projekt, je mednarodna, nekaj je domačink, med njimi pa so sestre misijonarke iz raznih držav. 3 e - nabiralnik Poučevanje verouka Upamo na bolje! Polona Švigelj, uršulinka, Senegal 19.10.2011. Na naši afriški celini je zgled Kristusa in hoja za njim še poseben izziv, saj so tradicija, animizem in mnogoženstvo še zelo zakoreninjeni. Ja, biti kristjan res ni lahko, a vsi vemo, da je to edina pot prave in resnične svobode in notranjega miru. Pri našem poslanstvu je zato potrebna zvrhana mera potrpežljivosti, usmiljenja in dobrohotnosti. Za vso vašo podporo – tako molitveno kot materialno, iskrena hvala! Prav vaša dobrota in velikodušnost nam dajeta vedno novega upanja in poleta za oznanjevanje in Slikar na delu širjenje vesele Novice, da smo v njem že Odrešeni. Tu pri nas se končuje deževna doba in kaže svoje »zobe« s prav »pasjo vročino – soparo«, preden nas zapusti in se poslovi za 9 mesecev. Šole odpirajo svoje duri, počasi vstopa v »ozračje« delovni - šolski ritem, prav tako pastorala poganja v tek svoje strukture: gibanja, združenja, svetovalni organi. Sicer pa se razmere na župniji še niso ustalile, spet so nam poslali novega pomočnika, je že četrti odkar sem tu v dveh letih in vsi upamo, da se bo tokrat morda pa le kaj obrnilo na bolje. Vsekakor upamo in se priporočamo še naprej v molitev! Sv. Florijan – lepotec Stanko Rozman, jezuit, Malavi 22.10.2011. Danes je bil velik praznik pri sv. Florijanu v Linga. Nadškof je blagoslovil novo cerkev sv. Florijana. Med drugim je izjavil: »Vaša cerkev sv. Florijana je najlepša cerkev v naši nadškofiji!« Smo mu zaploskali. Za naše delo se nam je zahvalil. Dobrotnike je pohvalil. Bom kaj več napisal. Jutri je birma v Kasungu. Velika slovesnost. Potem se bomo oddahnili in tudi kaj napisali. Že več kot mesec dni se vozim z novim vozilom Isuzu extended cub. Včeraj sem kupil vodni tank za naš vrt v Kasungu pri projektu PAO. Vodo imamo v izkopanini in jo bomo črpali v tank, iz njega pa bo voda tekla po vrtu. Delavci so obrabili že veliko posod, ko so nosili vodo do gredic. Zahvaljujem se dobrotnikom za dar za avto. Bog naj vam povrne! Avto je v redu. Je pa močan in kar nekaj goriva popije. Ima pogon na vsa štiri kolesa, kar je v deževni dobi in pa pri vožnji po pesku in blatu zelo koristno in včasih celo rešilno. Vsako dobro, p. Stanko. Avto proti pričakovanjem Zora Škerlj, uršulinka, Bocvana 1.11.2011. Prisrčna zahvala in Bog plačaj, vam, vašim sodelavkam in sodelavcem ter vsem dobrotnikom misijonov in še posebno vsem darovalcem Mive. Kot vidite na fotografiji, to ni le mali kamionček, ampak kar velik avto, z odstranljivo streho, kar je zelo praktično, ker se pač uporablja za osebno vožnjo, za prevoz ljudi, posebno v ambulante in v našo veliko bolnišnico, za prevoz raznovrstnega materiala – gradbenega, cevi za dovod vode v naselja. Posebno v teh dveh mesecih, ko smo dobili denarno pomoč, da pomagamo predvsem bolj ranljivim družinam napeljati vodo v njih dvorišča itd. Po pravici povedano, naročili smo manjši avto, a tistega modela ni bilo in ga še ni. Tako se sedaj vsi privajamo na ‘visok in dolg’ avto. Sicer pa gre življenje naprej. Bocvana je dosegla dva milijona prebivalcev, in to kljub aidsu in tuberkulozi, s katerima se soočamo dnevno, posebno v San (pigmejskih) naseljih. Verjetno se kot narod vse premalo zavedamo božjega blagoslova, miru in dolgoletne - demokratične vlade v deželi, vse od politične samostojnosti (1966). Seveda ni vse pozitivno. Ob vsem bogastvu zaradi diamantov je v deželi veliko revščine, posebno med San ljudmi (pigmejci). In prav tu potrebujemo glas Cerkve! Še vedno sem odgovorna za komisijo Pravičnost in 4 Mir v našem vikariatu. Zakaj je tako težko dobiti domače ljudi – tudi redovnice – ki bi bile aktivne prav tu? To mi je še vedno po tolikih letih uganka. Potrebujemo podporo vaših molitev. Končam. Letos je zelo vroče: 41 °C že kar nekaj dni, a življenje gre naprej. Še enkrat, vsi prijatelji, prijateljice misijonov, iskrena hvala za vašo molitveno in tudi gmotno podporo. Vdana s. Zora Škerlj e - nabiralnik Kolesa so! Drago Ocvirk, lazarist, Salomonovi otoki 12.10.2011. Spoštovani pri MIVI, z veseljem in hvaležnostjo vam sporočam, da so pričela prihajati prva od 12 koles, za katera je vaša cenjena ustanova darovala 1320 evrov. Ker so kolesa tu od 110 evrov naprej, smo to postavili za izhodiščno ceno. Prodajalec nam namreč ni mogel dati predračuna, ker je moral kolesa naročiti iz sosednje države Papue Nove Gvineje … No, zdaj jih je dobil iz Avstralije. Če so božja pota nedoumljiva, so salomonska gotovo še bolj! Na naše veliko presenečenje in zadovoljstvo je zdaj Kitajec, lastnik trgovine, ceno zaokrožil navzdol, ker želi sam nekaj prispevati za malo semenišče, čeprav ni kristjan. Zato smo lahko kupili še dve zračni tlačilki in nekaj rezervnih delov in tako s pridom uporabili vaš velikodušni dar oz. dar dobrotnikov, ki podpirajo plemenito poslanstvo MIVE. V imenu naših »okolesarjenih« semeniščnikov veliki Bog lonaj za vaše delo in trud, neizmerna zahvala pa tudi dobrotnikom in podpornikom MIVE. Drago K. Ocvirk, predavatelj in semestrski misijonar Kmalu selitev Anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala 27.9.2011. Hvala za vse spodbude pri mojem delu. Zdaj pa še o naši dograditvi centra. Delo je končano. S pomočjo dobrotnikov zdaj že opremljamo prostore in kmalu se bomo lahko selili. Čudovito bi bilo, ko bi kdo prišel iz Slovenije za blagoslovitev prostorov. A lahko sanjam o tem, saj je dovoljeno. Nisem še dobila koga, ki bi napravil slike po vaši želji, pa upam, da bom uspela. Kdor išče, najde. Če pošljem kak video, a ga boste lahko uporabili? Vse dobro vam želim in vsem v Misijonskem središču. V molitvi združena z vami vsemi, s. Anica. Hvala Kanalcem Ana Slivka, frančiškanka Marijina misijonarka, Brazilija Mestna četr t Ponta do Caju 11.10.2011. »Tile tvoji Slovenci so pa radodarni,« so mi rekle sestre, ko sem povedala, da smo dobile dar. Tokrat nas je z obilnim prispevkom razveselila župnija Kanal. Čeprav sestre živimo v središču mesta, vse bolj pogosto odhajamo na misijon v revno četrt Ponta do Cajú. Ta četrt je zrasla na blatu, ki so ga iz morskega kanala nasuli okrog izliva mestne kanalizacije, ko so poglabljali morsko dno. Ponta do Cajú nima ne cerkve, ne kapele in nobene redovne skupnosti, ki bi tam živela. Poleg misijonske skupinice za otroke imamo tam šiviljsko delavnico za dekleta in žene ter center za nosečnice in mlade mamice. Večina od njih nima denarja, da bi svoje malčke peljala v zdravstveni dom, zato se zbirajo v centru, kjer si medsebojno pomagajo. Imamo pa tudi nekaj prostovoljk, ki so medicinske sestre ali babice. S poslanim prispevkom bomo sestre kupile potrebni material za delavnico (blago, šiviljski stroj ...) ter potrebščine za nego dojenčkov tistih mamic, ki so v največji finančni stiski. V imenu vseh naših otrok, deklet, mamic in prostovoljk se prisrčno zahvaljujem za dar. Naj vam Gospod povrne z mnogimi obrestmi! Mir in dobro iz Brazilije, s. Ana Slivka. Nov križ Hugo Delčnjak, Frančiškan, Fr. Gvajana 26.9.2011. Pomislite, da je že en mesec, kar sem vam pisal, a datum ne laže. Farno praznovanje je bilo veselo, molitveno in družabno, za to zna poskrbeti naš škof s svojo duhovitostjo in pristnim humanizmom. K Mariji, ki je stala pod križem, se je zgrnilo več kot tisoč ljudi, kar je za tukajšnje razmere in razdalje lepo število. Sedaj smo pa zaposleni z vpisovanjem v veroučno leto 2011/12, sam verouk se pa začne prihodnji teden. Pred dvema tednoma je nekdo vdrl v cerkev po odprtini, ki je nad križem in služi za osvetlitev križa. Tat, ki se je priplazil po tej odprtini, je stopil na križ, ki teže ni vzdržal, in je odletela roka. Popravilo ni mogoče, ker je iz mavca. Iščem, kje bi lahko dobil nov križ. Ali mi lahko vi pomagate? Križ (korpus) mora biti iz trdnega materiala, lesa ali kakšne druge zmesi, ne iz mavca, ki v tej vročini in vlagi ne traja dolgo. Želim vam mavrično jesen in sladek mošt vsem vašim. 18.10.2011. Sem kar ganjen nad vašo zavzetostjo, da bi bil v naši cerkvi dostojen križ. Gre za križ nad in za oltarjem. Prostor je omejen, je neke vrste odprtina, zato so tudi mere križa omejene. Že nekaj časa sem v dogovarjanju z Avstrijci, imajo križ iz lesa in tudi mere odgovarjajo, meni je zelo všeč. Edino, kar me »moti«, je cena. Nagovarjam farane k radodarnosti, odgovarjajo s pet, deset evri. Cena križa, pošiljanje, zavarovanje, carina bo naneslo okoli 1800 evrov. Lahko rečem, da je odločitev že padla za avstrijski križ. Vi ste gotovo v polnem zagonu, ogreti z misijonskim ognjem, saj tako je prav: Luč od luči, ki posveti na vse kontinente, kjer so slovenski glasniki evangelija. Hvala za ves trud in povezanost v misijonski molitvi pridi k nam tvoje kraljestvo - vse prisrčno pozdravljam, p. Hugo. 5 J u ž ni sosedi Za Albanijo vemo, da posebno razvita ni, zdaj pa se ji je pri evropskem dnu pridružila še Grčija. V obeh deželah delujejo naše misijonarke in misijonarji. Usmiljenka Anita Poljak se redko oglaša, zdaj pa nam piše, da je sredi težav mogoče najti tudi kaj lepega. Zdravnica, s. Miriam, ki trenutno premaguje bolezen v Sloveniji, je s srcem vedno v Draču v Albaniji in si prizadeva zbrati kaj drobtinic za najpotrebnejše. Vse obrnjeno na glavo Anita Poljak, usmiljenka, Grčija 10.10.2011. Spoštovani, prav prisrčna hvala, da nas prehitevate v pisanju in razumevanju, ko se zelo redko ali skoraj nič ne oglasimo, kot na primer jaz. Saj me je sram, pa vaše besede so me opogumile, da vam napišem par vrstic. Misijonska Obzorja redno prejemam in jih rada prebiram in se veselim vsake novice od misijonarjev iz Afrike, koliko dobrega store za uboge lačne otroke, ki se borijo za življenje. Lani, ko sem se mudila v Sloveniji, sem vam dala eno malo sporočilo z mojim novim naslovom, ker nisem več na otoku Syrosu, ampak v Atenah. Tu sem že dve leti v mali skupnosti; v Atenah nas je šest sester v dveh skupnostih. Ena hiša je v centru, a druga, naša, izven centra. Tu je dom za starejše ljudi, kjer skrbimo za 56 oskrbovancev. V zadnjem času je veliko problemov po vsej Grčiji, ker je ekonomska kriza zajela vse, tudi privatne ustanove, kjer je zelo težko vzdrževati te velike dejavnosti. Starejših je vedno več, doma si ne morejo plačati, ker so pokojnine že zmanjšane, po drugi strani pa se je veliko družin odločilo, da njihovi starši ostanejo doma. Zanje bodo poskrbeli sami, obenem pa se preživljali z njihovo pokojnino, ker je že več članov tiste družine brezposelnih. Vse je obrnjeno na glavo. Zlatomašnik V centru, kjer je druga sestrska hiša, je še več problemov, kajti center je postal »mala Afrika«. Veliko brezdomcev živi v parkih, čeprav jih je že veliko moralo zapustiti Grčijo, ker ni dela, a kljub temu je brezdomcev še vedno veliko. In to vseh barv in iz več mest Azije, Afrike in od drugod. Dve sestri imata dovoljenje od države, da lahko obiskujeta zapornike in to samo katoličane, obenem sta tudi dva duhovnika dobila dovoljenje. Tako jih lahko pripravljajo na zakramente in tam darujejo tudi sv. mašo za velike praznike. Katoliška cerkev je dobila denarno pomoč od EU za obnovo stolnice, ki je v centu Aten in je bila že večkrat poškodovana od potresa, v zadnjem času pa tudi od drugih napadalcev, ki jim sakralne stavbe nič ne pomenijo. Ta cerkev je posvečena sv. Dioniziju Areopagitu, ki smo ga proslavili te dni (3.10.). Spreobrnil se je na pridigo sv. Pavla in postal njegov učenec. Obenem je nadškof Nikolaos Foskolos proslavil zlati jubilej mašniškega posvečenja. Veliko število vernikov, duhovnikov in trije škofi, ki so v Grčiji, so se udeležili slavja. Tako vidite, da se poleg ekonomske krize dogaja še kaj lepega v tem pet milijonskem mestu. Karkoli storimo, naj bo vse v večjo božjo čast in za naše posvečenje, na kar ne smemo pozabiti in k čemer smo poklicani, da delamo, kaj ne? Poglejte kako ste uspeli razpihati moje misli, da sem vam kar nekaj napisala. Bodite prav lepo pozdravljeni vsi misijonski sodelavci in vsi misijonarji po širnem božjem svetu, kjerkoli se nahajate. Naša molitev nas bo po jagodah rožnega venca združila z Marijo, ki nas posvečuje in vodi k svojemu Sinu Jezusu. Prisrčen pozdrav v Kristusu, s. Anita. Zaradi mizernih pokojnin brez zdravil Miriam Praprotnik, usmiljenka, Albanija – Slovenija 4.10.2011. Spoštovani! Ker se bom kmalu vrnila v Albanijo, bi prosila, če bi denar, ki so ga dobrotniki dali v Misijonskem središču na moje ime, čim prej nakazali, da bi lahko spet začela delati v lekarni za najrevnejše in za bolnike, ki so v zadnjem stadiju raka. Za te in psihične bolnike, ki jih je vedno več, država nič ne skrbi. Zdravila za te bolezni so zelo draga in jih je treba jemati do konca življenja. Kako lepo bi bilo, ko bi enkrat prišli v Albanijo in videli »Afriko« od blizu. Meni je zelo hudo, ker Slovenska Karitas letos ne bo poslala pomoči. Služimo Gospodu z veseljem in On nas bo poživljal! 18.10.2011. Spoštovani! Prisrčen Bog plačaj za prijazno sporočilo. Doma (v Draču) sem s sestro ekonominjo že tako uredila, da bo ves denar, ki ga 6 bodo dobrotniki naših ubogih poslali zanje, čakal name do pomladi, ko se bom, če bo Jezusu všeč, spet vrnila mednje. Vas pa prosim za molitveni spomin, da bi se za tole preizkušnjo znala Jezusu zahvaljevati, biti potrpežljiva in vesela vsega, kar ima On v svoji neskončni ljubezni do mene prevzetnega niča, še pripravljenega zame. Dolga leta Ga že prosim, naj bi bil zadnji utrip mojega srca Zanj, ki trpi v ubogih. Vaša hvaležna s. Miriam P.S. Kaj mislite ali bi bilo prav, ko bi še letos prosila g. Kerina za denarno pomoč, da bi sestre v Albaniji v vseh treh naših skupnostih mogle kupiti živil za najbolj revne družine vsaj za božič? Vsak dan se iz Drača kdo oglasi z vprašanjem, kdaj se bom vrnila. Saj sedaj upokojenci nimajo zdravil. Pokojnine so od 10 do 30 evrov. v premislek Pepi Lebreht, nekdanji misijonar v Beninu Dobrodelnost in misijoni Ali vam je kdaj v teh dneh zorenja vina prišlo na misel, da bi vinogradnik mogel ostati vinogradnik, ne da bi delal z vinom? Verjetno ne. Tako je tudi z misijonskim oznanjevanjem evangelija v Zahodni Afriki: brez dobrodelnosti ni mogoče. Kje se dobrodelnost začne? Vsak misijonar prihaja iz neke krajevne Cerkve, ki ga pošilja. »Rezervoar«, iz katerega misijonar živi in zajema zase in za potrebne, so goreči in radodarni kristjani Cerkve na Slovenskem. Vera in ljubezen do Gospoda in njegove Cerkve vernikom širita srce in roke, da molitveno in finančno podpirajo misijonarja in njegove projekte. Dobrodelnost se torej začne v nevidnem »rezervoarju« trdne vere vernikov, ki se hranijo v duhovnem, molitvenem življenju. Dobrodelnost je le vidni del dejavne ljubezni, ki je najprej skrita in živa ljubezen srca. Od srca do pameti, od pameti do rok; od zrenja (kontemplacije, pasivne drže, ko Bog vliva svojo ljubezen v vernikovo srce) k dejanju dejavne ljubezni. V čem je dobrodelnost v misijonih? Škof Pascal N'Koue v Natitingou, Benin, je rad poudarjal globoko osebno prepričanje in spoznanje: »Največ, kar so nam misijonarji prinesli, je Kristus, njegov evangelij, vera vanj in prisotnost Kristusove Cerkve.« Bolj in dalj ko sem delal z ljudmi in srečeval njihovo konkretnost v lepoti in trpljenju, v tekočem življenju in v vseh mogočih zapletih in problemih, se mi je potrjevala resničnost škofove izjave. Največja dobrodelnost je oznanjevati evangelij, priti do osebne vere v Kristusa in v skladu z Jezusom in njegovo Besedo naravnati svoje mišljenje, govorjenje, delovanje, celotno življenje. Kjer se je v zavesti, v srcu, zgodil čudež vere, se je rodil nov človek, ki je bil sam odrešen in je bil sposoben tudi druge odreševati, jim pomagati. V takem človeku je prišlo do obrata od sebičnosti v podarjanje, od pasivnega čakanja v dejavno iskanje rešitev problemov, od malodušja v pogumno pričevanje in tveganje sebe za drugega in za Kristusa. Največja dobrodelnost v misijonskih deželah in povsod po svetu je oznanjevanje in sprejetje evangelija, je celostna preobrazba človeka v mišljenju, vrednotenju in delovanju, je dejavna pripadnost živemu občestvu zdrave in vesele Cerkve. Dobrodelnost se izraža tudi v dejanjih krščanske ljubezni. Ko sva bila s p. Milanom Kanduncem v Togu, sva s svojim delom odgovarjala na različne potrebe. Ni bilo čiste pitne vode, zato sva v sodelovanju z domačini kopala vodnja- ke. Med ljudmi je bilo treba spodbujati delo na skupnih poljih, nabavo volov za obdelovanje, nakup in razdelitev koruze za vdove in »čarovnice« (žene, obsojene za čarovništvo). Priti nasproti v času slabe deževne dobe, saj je grozila lakota. Pomagati je bilo treba osnovnošolcem in dijakom iz revnih družin; knjižnico oskrbovati s šolsko literaturo; vzdrževati in oskrbovati internat za revne dijake in jih hraniti; graditi in popravljati stanovanjske hiše; vzdrževati delovne prostore socialno šibkih obrtnikov; pomagati pri nakupu dragih zdravil in prodajanju najosnovnejših zdravil po zelo nizki ceni, pri prevozu bolnikov, pri zapletenih porodih; kmetom pomagati pri nabavi umetnih gnojil, potrebnih za večji pridelek, itd. Te in druge dobrodelnosti so bili deležni vsi, ne glede na njihovo vero, čeprav je največji delež pripadal kristjanom, za katere sva bila najprej odgovorna in z njimi najmočneje povezana. Ali ima dobrodelnost meje? Dobrodelnost je bila pot oznanjevanja evangelija, a ni bila vedno pot do vstopa v krščansko vero. Zelo redki so bili, ki so se zaradi prejete pomoči odločili za vstop v triletni katehumenat, ki je vodil do sv. krsta in včlenitve v Cerkev. Tako je misijonarju vseskozi jasno, da dobrodelnost sama po sebi in pričevanje o dobroti Boga ne rojevata nujno novih kristjanov. Ustvarjata pa pogoje za rojstvo iz vere tistim, ki so odprti v »več«, v »preko« prejete pomoči, v »onstran« vidne dobrine, ki so jo prejeli. Ko so na dobrodelnost odgovorili s hvaležnostjo in odprtostjo do »edinega Dobrega«, se je v njih po milosti Duha rodila vera. To spoznanje misijonarja osvobaja od pretiranih pričakovanj o rasti števila kristjanov zaradi dobrodelnosti. Misijonar ohranja v sebi čist motiv do dobrodelnosti in hoče srečati človeka v njegovi potrebi, stiski in ga iz nje dvigniti. Pri tem pa ves čas ve, da je največja človekova potreba - potreba po Bogu in da je največja stiska - stiska življenja brez Boga, mimo Njega, proti Njemu, ali v praznoverju in vraževerju. Dobrodelnost torej vodi v mistiko, v bivanje iz vere in molitve. Dobrodelnost vedno znova trči na lastno nemoč, na nemoč in krhkost njenih »prejemnikov«, zato se dobrodelnost vedno prelije v molitev, v izročanje, v krik po odrešitvi v Gospodu. Vsaka izkazana pomoč je nezadostna; vsako pričakovanje po odrešitvi - na človeški ravni - ni celovito in celostno potešeno. Človekovo hrepenenje je neustavljivo, je brezmejno. V tem pljuskne na površje bistvena razlika med humanitarno, socialno dejavnostjo države ali nevladne organizacije in dobrodelnostjo Cerkve. Slednja živi iz vere, molitve in »krščanske« ljubezni. Dejavnost in (pasivna) molitev gresta v Cerkvi skupaj z roko v roki. Njeno središče je Gospod, osebna vera Vanj in ljubezen do Njega in človeka. Tudi smisel in cilj prihajata od Gospoda. Kakor za človeško življenje nasploh, tako tudi za dobrodelnost v življenju kristjana velja: »V Njem živimo, se gibljemo in smo.« (Apd 17,28) 7 S me h v nebesi h Smejoči misijonar Zadnji dnevi letošnjega dela na Salomonovih otokih so se iztekali, ko je vame kot strela iz računalnika udarila vest, da je »sinoči v Zambiji umrl Miha«. To ne more biti res,! Saj sva bila še tik pred mojim odhodom na Salomone skupaj v Ljubljani, si pripovedovala svoje vsakdanje dogodivščine na najinih misijonih, načrtovala, se smejala … Malo pred tem so obema nekoliko pometli po žilah in sva bila spet BP. Nekaj dni po vrnitvi v Zambijo, je Miha doživel hudo prometno nesrečo in jo odnesel brez praske. Za Misijonska obzorja je poslal fotografije, pa sem ga po e-pošti zaprosil še za kratko poročilo. Hitro je odgovoril in vse skupaj sem lahko objavil še v junijskih Misijonskih obzorjih. »Do konca leta si dober,« sem mu pisal, »zdaj se ti ne more nič več zgoditi!« Žal, sem se zmotil. Njegovega smeha na Zemlji ne bomo več slišali, sem pa prepričan, da ga je zdaj v nebesih še več kakor doslej. (Drago Ocvirk) »Mojster vseh leg pristno človeškega« p. Miha Franc Drevenšek (1946-2011) Nagovor p. Danila Holca pri maši zadušnici na Vidmu pri Ptuju, 2.11.2011. P. Miha Drevenšek. Kdo je bil človek s tem imenom? Minorit, ki so ga krasili navdušenje, preprostost, veselje. Zvest Jezusov duhovnik in predan misijonar, ki je s svojim življenjem znal evangelij prevesti v preprost ljudski jezik. Neprofesionalen, a naravno nadarjen glasbenik z dušo. Humanist v polnem pomenu besede. Prijeten in družaben veseljak ... In tako rad se je smejal, na svoj, samo njemu lasten način. Zavedam se, da bodo naslednje besede preskromne, da bi mogle zajeti vso bogato paleto njegovega raznobarvnega življenja. P. Miha se je rodil 15. septembra 1946 v Pobrežju, župnija sv. Vid – Videm pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in nato odšel v malo minoritsko semenišče v Zagreb. Po drugem letniku gimnazije je opravil noviciat na Cresu in tam 2. avgusta 1964 naredil prve zaobljube. Študiju teologije se je posvetil na Teološki fakulteti v Ljubljani. V tistem času je dozorel njegov redovniški poklic, zato je 4. oktobra 1971 v Sostrem v Ljubljani izpovedal večne zaobljube. Želja po duhovniškem poklicu se mu je uresničila 2. julija 1972, ko je bil v cerkvi sv. Jurija na Ptuju posvečen v duhovnika. Med teološkim študijem je leta 1969 s še nekaj bogoslovci v Sostrem ustanovil glasbeno skupino Minores, ki je navduševala mlado in staro v domovini in tujini. Po novi maši se je kot kaplan v župniji Sostro z vso predanostjo, gorečnostjo in iznajdljivostjo posvečal pastoralnemu delu, vse do leta 1975, ko se je odločil za misijonski poklic. Na delo v misijonih se je pripravljal v Veliki Britaniji. Leta 1976 je prvič stopil na afriška tla. V Zambiji, ki mu je nudila nov dom, je hitro ugotovil, da je 8 tam drugače kot v Sloveniji: drugače so živeli in delali, se drugače pogovarjali, drugače so se smejali. V prvem hipu bi vse spremenil, vse poslovenil. A kmalu je odkril, da to ne bi bila prava pot. Ko je sprejemal zambijski značaj, je postajal del tamkajšnjih ljudi. Ostal je Slovenec, ki je spoznaval in živel drugo kulturo. Zambijci so lahko ostali to, kar so, in živeli s Slovencem, ki je imel drugačne navade. Nihče ni nikomur ničesar vsiljeval, spoznavali so se in se bogatili, delali in se veselili. P. Miha je deloval na različnih minoritskih postojankah, najdlje pri sv. Jožefu v Kalulušiju in pri sv. Frančišku v Ndoli. Na misijonu sv. Jožefa je ustvaril verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Semenišče je bilo prvo, kar je p. Miha uresničil skupaj z brati minoriti. Zgradil je osnovno šolo, potem edino srednjo šolo za gluhoneme, kasneje pa še poklicno šiviljsko in mizarsko. V letu 1991 je izpeljal edinstven projekt, ki je v Sloveniji pognal razvejane korenine: botrstvo na daljavo. Čez tisoč zambijskih otrok je S me h v nebesi h Na misijonu Sv. Jožefa, kjer je ustanovil edino srednjo šolo za gluhoneme. Zadnje e-pismo Huraaaaaa! 23.9.2011. Vojne je kone c. Opozicija je zmagala z ve liko večino. Ob enih danes zjutraj sem se korajžno spustil v predmestja Ndole . Narod je skakal, norel, prepeval, tro bil – kakor da bi mravlje lezle iz mrav ljišč, tako je narod lezel iz svojih brl ogov in prepeval. P. Miha že dobilo slovenske botre in s tem možnost za izobrazbo. hotel dopovedati, da smo vsi ljudje tega sveta - beli in črni nje tiskarne. Bil je urednik, novinar in tiskar obenem. Delo v tiskarni je nadgradil še z avdio in video studiem. Tam je mnogo mladih našlo svojo priložnost, saj je p. Miha s svojo neutrudnostjo nemalo prispeval k prepoznavnosti mladih umetnikov in glasbenikov. V Sloveniji se ga bomo spominjali tudi po glasbenih skupinah, ki jih je pripeljal k nam: Abana ba Stella, Ba Stella, Ba Cengelo, The Habakkuk Brothers, I Cengelo in pevko Lindiwe. Naši rahli dvomi v uresničitev njegovih mnogih širokopoteznih projektov so se na koncu vedno razblinili in morali smo priznati moč njegovega zaupanja in vere. vsaki priložnosti unovčil kot tiskar, gradbenik, mizar, ključavničar, mehanik ... Ustanovil je radijsko postajo Icengelo – kot sloven- - bratje in sestre in da smo vsi vredni človeškega dostojanski Radio Ognjišče. V Ndoli pa je uspešno prevzel vode- stva ter človeka vrednega življenja. Svojo praktičnost je ob Kljub občasnim težavam z zdravjem se p. Miha ni znal zaustaviti pri delu. Če ne bi bil redovnik in du- V zambijskem vinogradu, kamor ga je poklical Gospod, se je spopadal tudi z »oblastniškimi krokodili«. V zadnjih sedemnajstih letih, odkar je ustanovil ra- dijsko postajo in se posvetil delu v tiskarni v Ndoli, kjer tiskajo knjige in časopise tudi v različnih zambijskih jezikih, je bil družbeno kritično angažiran. Z jasno besedo je opozarjal na revščino ljudi in na krivice, ki jih oblast dela in S skupino Ba Cengelo hovnik, bi lahko rekli, da je bil njegov osnovni poklic nasmejani garač. In tako je tudi končal svojo zemeljsko pot 29. oktobra 2011, ko mu tudi v bolnišnici v Ndoli ob dveh srčnih infarktih niso mogli več pomagati. To je le nekaj skromnih podatkov, ki ne povedo vsega in predvsem ne tistega bistvenega. Dovolite mi zato, da sem nekoliko oseben. +++ Njegov življenjski opus ne vsebuje zbirke knjig, temveč predstavlja zakladnico čisto naravnega. Bolj kakor lege na vratu kitare je p. Miha obvladal vse lege pristno človeškega. Njegovo plemenito srce na koncu ni bilo neprevidno, temveč prešibko, da bi lahko ljubilo, kot mu je narekovala Previdnost. Operacija z vstavitvijo srčnega obvoda ni zagotovila zadostne količine krvi utrujeni srčni mišici, še posebej ne za napore, ki jih je navdihovala z duhom prekrvavljena duša. Prekrhka posoda za mogočnega duha. Zato se je tako življenjsko upehal, klonil pod naporom in nas prehitro zapustil. A le Bog ve, zakaj je tako, zakaj ga je duh Večno ljubečega tako silovito gnal in zakaj mu je p. Miha tako na široko razprostrl svoja jadra. Vse od začetka je v svojem Frančiškovem duhu uboštva bil na strani šibkih. Zase ni nikoli ničesar grabil. Njegov karakter je bil usmerjen v akcijo za pozabljenega človeka. Njegove roke niso bile maziljene samo za sveto hostijo. Jezusa se je dotikal tudi v ubogih. Iz njegovega beraškega sloga in mreže letalskih poletov bi lahko sklepali, da je vsemu svetu dopušča. V boju proti vsem, ki »lažejo in kradejo«, kakor je znal preprosto reči, je tlačenemu človeku posodil svoj glas. Neustrašno ga je zagovarjal in se kljub ustrahovanju ni zbal zase. To je bil on, mogočni »spiritus agens«. P. Miha je rad prihajal v rodno Slovenijo. S seboj je pripeljal tudi glasbene skupine, z namenom, da bi nam s pesmijo in z besedo približali kulturo in dušo zambijskega človeka. Imeli smo vtis, da njegov obisk Slovenije ni bil nikoli pravi dopust, saj je mnoge trenutke namesto za počitek raje izkoristil za to, da bi še kaj dobrega naredil. Še raje pa se je vračal v Zambijo, med svoje. Ta dežela mu je bila kot voda za ribo in se je tam najbolje počutil. Ko nam 9 S me h v nebesi h Dobitnik nagrade za tisk Veselje ob odprtju zabojnika s pomočjo iz Slovenije. je predstavljal življenje tamkajšnjih ljudi, je stavek podzave- Največ lahko naredimo tako, da pomagamo mladim stno začel z: »Mi v Zambiji …«. Pisma pa je končal s pozdra- priti do izobrazbe in znanja, kako uporabljati movom: »Vaš črni Miha«. derna sredstva kot na primer internet. Zato sem lanS prepoznavno zeleno kapo na glavi in praviloma sko leto ustanovil en internetni center za uboge ljudi, za tiste, v tradicionalni afriški tuniki pa je predvsem ostal ki prihajajo tja, in za študente. Torej, če bodo začeli enkrat koduhovnik, božji prerok med ljudmi. Imenovali so ga municirati s svetom, bodo stvari popolnoma drugačne. Tako »črnec v beli koži«. To potrjujejo najrazličnejša priznanja, se bodo sami izvlekli iz svojih tegob in težav. Njih ki jih je tam prejel. ne bo nihče, še posebej pa ne Zahod, izvlekel Kar zadeva medijsko oznanjevanje, je bil p. Miha »zam- iz tega, kajti Zahod išče vedno nekaj tabijski Kolbe«. Tehnično je hotel dohitevati razviti svet z kšnega, da sam zase nekaj profitira. željo, da bi se lahko zambijsko ljudstvo postavilo na noge. Torej sami morajo stopiti na svoje Karizme medijskega človeka ni dokazoval s slovnično izpi- noge. ljenimi govori, temveč s svojim svojevrstnim in plemenitim Kaj pa oni lahko prinesejo jezikom duha. Svoje srce je polagal v vsako besedo. Pa tudi Evropi? In zato jih tudi vedno v pesem. Virtuoz srca. Jezikovna pravila ga niso zanimala, pripeljem sem. Nekaj vesesaj nam je hotel posredovati »duha, ki oživlja« in se je tako lja, nekaj naravnosti, tistih najgloblje dotikal človeka. To še posebej potrjujejo besede čisto naravnih človeških odiz enega njegovih zadnjih intervjujev. Lahko jih razumemo nosov, katere vi iz dneva v tudi kot neke vrste aktualno duhovno oporoko: dan izgubljate, ker hočete vse »Afrika na splošno, še posebej Zambija, potrebuje izobrazbo. spraviti v zakone, vse hočete Odmevi ob odhodu p. Mihe Drevenška Spoštovani sodelavci Misijonskega središča, vsak zaključek zemeljske poti nekoga iz kroga naših prijateljev nas vedno znova postavi pred vprašanje: Gospod, zakaj? Vsak tak zakaj pa je hkrati tudi majhen znak našega premajhnega zaupanja v Gospodovo previdnost. Če verujemo, da smo več vredni kot vrabci na strehi, potem moramo zaupati Gospodu, da se tudi smrt njegovega dobrega sodelavca p. Mihe ni zgodila mimo njegovega načrta. Saj tudi vsega, kar je p. Miha bil in počel, ne bi bilo brez Njegovega blagoslova. Zato se bomo najbolj oddolžili spominu p. Miha tako, da bomo še bolj zaupali Gospodu. Franci Deržanič, boter malega Zambijca to novico, si ogledujem njegovo fotografijo v Misijonskih obzorjih. Tako ga imam bolj živo v spominu. Gotovo je dozorel za nebesa, čeprav bi po človeško rajši rekli: »Imel bi še veliko dela v božjem vinogradu«. Naj počiva v miru, s. Agata Kociper, Brazilija Obljubljam skromne molitve za pokoj duši p. Drevenška. Ta novica me je zelo presenetila, ker je bil tako pogumen, optimističen in poln načrtov. Gospod naj bo Njegov plačnik in naj pošlje novih delavcev v svoj vinograd. Vse to pa nas vabi k budnosti in pripravljenosti … Pozdrav, s. Vesna, Ruanda Z veliko hvaležnostjo se ga bom(o) spomnil(i) v Slovenj Gradcu, saj je poosebljal tisti veliki trud za dostojanstvo malega človeka kot v svojem času sv. Elizabeta. Veselje, nasmeh in navdušenje pa naj ostanejo naša osebna izkaznica Jezusovega učenca. Vsaj malo bi ga rad posnemal … Peter Leskovar, župnik, Slovenj Gradec Hvala za žalostno sporočilo. Smo takoj zvedeli. Telefoniral nam je Janez Mujdrica. Smo solidarni v žalosti. Rekel je: »Ah, moje srce: bo že tolklo, dokler bo. Delo naj gre naprej.« In se je gnal, kot da ne bi imel malo okvarjeno srce. Sem ga občudoval. Zagnan in deloven do konca. Takšna smrt, odhod v večnost, je lepa. Molim, da bi se njegovo delo nadaljevalo, p. Stanko Rozman, Malavi Spoštovani! V srcu sem z vami in z vsemi njegovimi ... v Z veliko žalostjo sem prejel novico o smrti našega Miha Zambiji in v Sloveniji. Čutim odhod p. Miha in ga izročam v Zambiji. Nisem imel sreče, da bi ga srečal, ko sem bil v Bogu, saj se je pridružil nebeškemu ozvezdju in nam od tam Sloveniji. Vem pa, da je bil Miha zelo zavzet, dinamičen in sedaj sveti s tem, kar je dobrega storil. Medtem ko berem goreč misijonar za mladino in je veliko naredil za razvoj 10 S me h v nebesi h predpisati. Po predpisih učite otroke; nazadnje boste po predpisih otroke spočenjali, na koncu pa morda niti več tega, ker bodo otroci narejeni v epruvetah in bo ta človeškost popolnoma izgubljena. Tega pa še v Afriki nimamo. Zato pa lahko vidite, kako so ljudje nasmejani, ko zapojejo kljub vsem težavam. Mislim, da Slovenka leta ali kaj podobnega. Ime Slovenije je ponesel v se Evropa lahko malo te človeč- Zambijo. Ko je nekoč TV Slovenija prikazovala njegovo nosti navzame od njih«. P. Miha, tako rad si se nasmejal. Vidimo, da tudi Evropejcem v obraz. Naj te spremlja Božji nasmeh. Hvala Bogu, da smo ga imeli, tega velikega Slovenca. Drznem si reči tako, glede na to komu vse se danes tako lahkotno podeli naslov Slovenec, Cerkve v Zambiji. Naj mu Gospod da večno plačilo v nebesih za vso ljubezen, delo in potrpljenje, ki ga je podaril v tej deželi, da bi mladina imela boljše in dostojno življenje kot sad krščanske vere. Taka globoka ljubezen nikdar ne umre. Kristusovo vstajenje je upanje vseh misijonarjev, Pedro Opeka, Madagaskar Bog! Hvala za sporočilo! Bogu hvala za čudovitega misijonarja, ki je v malo letih izpolnil veliko let! Klemen Štolcar, Madagaskar Dragi misijonski delavci! Hvala vam za svetel, hvaležen in upanja poln spomin na sončnega misijonarja. Gospod naj ga obilno nagradi! Spomin in pozdrav! Jože Zupančič, lazarist, Mirenski grad V mislih in molitvi združena z vsemi misijonarji in tudi vsemi vernimi iz Ndole, ki bodo pogrešali zvestega misijonarja. Naj pri svojem Gospodu uživa večno veselje, mir in ljubezen in pri Bogu izprosi novih misijonskih poklicev. S. Anica Starman, Slonokoščena obala Hvala za novice o p. Mihu. Neverjetno se sliši. Smo se ga spomnile v molitvi vse sestre. Kar ne morem nehat mislit o njem ... s. Ljudmila Anžič, Kambodža življenje in delo, so oddajo naslovili samo »P. Miha«. Ne »P. Miha Drevenšek«. To pove vse! Čeprav je toliko časa prebil pod ekvatorjem, pa je v spominu in srcih mnogih Slovencev zapustil neizbrisen pečat. Zato naj ta spomin nanj izzveni tudi kot zahvala vsem, ki ste mu pomagali pri njegovem misijonskem poslanstvu. Zambijsko zemljo je vzljubil tako, da je v njej želel zaslišati trombe vstajenjske aleluje. Ljubi Slovenci in Slovenke, se zavedamo, kakšnega človeka smo imeli? P. Miha, počivaj v miru! Nikoli ne bom pozabil tistega leta, ko sem bil v 1. letniku bogoslovja in sem se radovedno udeležil koncerta, ki ga je organiziral p. Miha. Njegova osebnost je prebudila v meni zanimanje. Na glavi zelen klobuček, preprosta obleka, kitara v roki in nasmešek na obrazu. To je bilo moje prvo srečanje »v živo« z misijonarjem. Bil je prav poseben trenutek, ki ga nosim v svojem srcu. In koncert »Abana Ba Stella«, teh zambijskih otrok, prešerno zapeta pesem tudi v slovenskem jeziku, vse to je lep spomin na te otroke, ki so zdaj že odrasli možje in žene. Takrat sem spoznal, koliko navdušenja in iskric sreče je bilo v teh otrocih, ki so prepevali, posebej pri najmlajšem, ki je bil vedno v središču dogajanja. Upam, da se še spomnite tega koncerta. Miha Drevenšek je preprosto pomagal tem otrokom pri šolanju in s pesmijo prebujal v nas čut za te otroke, da lahko postanemo botri. Ko sem se v novembru poslavljal od p. Miha, sem v srcu hvalil Boga za takšnega nasmejanega misijonarja, ki je veliko naredil na misijonskem polju. Doma pa sem še enkrat zapel pesem »Muwapuleni«, ki jo je p. Miha vedno prepeval na koncertu. Naj bodo te vrstice lep spomin na človeka, ki se je trudil za lepši jutri mnogih ljudi in sejal semena ljubezni v Zambiji. »Zlati časi, kam hitite …« Jožef Lipovšek, MB nadškofijski referent za misijone 11 A ngola Angola je ena tistih afriških držav, ki jo je več desetletij pretresala državljanska vojna. Zdaj se pobira iz ruševin, zato je sleherna pomoč dobrodošla. Sestre salezijanke po svojih močeh sodelujejo pri razvoju predvsem s šolami, socialnimi dejavnostmi in katehezo. Pri tem jim je že pomagala vrsta slovenskih laiških misijonark, trenutno so tam tri. Ena od njih, Tina Zajec,piše o svojem delu, še več pa zvemo od narodnega ravnatelja misijonov, ki je Angolo in dekleta obiskal skupaj s sestro Zvonko Mikec. Po državljanski vojni - upanje V Angoli je s. Zvonka Mikec razvila številne dejavnosti in k sodelovanju pritegnila mlade laiške misijonarke. Zdaj sicer že nekaj časa deluje v Mozambiku, da bi tam okrepila misijon salezijank, a se je v septembru ustavila v Angoli, da bi videla, kako poteka delo in kako gre našim laiškim misijonarkam. Z njo je bil tudi naš ravnatelj za misijone, Stane Kerin, ki se je pridno javljal v Misijonsko središče. Poleg tega pa je svoje mislil strnil še v kratkem prispevku. Velja mu prisluhniti! Angola, država na atlantski strani Afrike, ima okoli 14 milijonov prebivalcev. Dežela ima veliko naravnih bogastev, diamante, zlato, baker, gozdove. Ogromno je bilo uničenega med državljansko vojno (1975-2002). Država se hitro razvija ravno zaradi nafte in diamantov in je ena najbolj rastočih gospodarstev v Afriki. Kljub temu je v državi veliko problemov, med drugim se z bogastvom okorišča le del prebivalstva. Glavno mesto ne daje vtisa, da je tu pred leti divjala vojna. Večje stiske vidiš, ko greš na podeželje. Veliko provinc je obubožanih, obsojenih je na stagniranje. Več kot polovica ljudi živi v mestih, kar povzroča dodatne probleme. Kmetijstvo je uničeno, oz. več ali manj namenjeno samooskrbi S. Zvonka Mikec na obisku v Angoli 12 Stane Kerin in laiški misijonarki Katarina Kavčič (levo) in Tanja Strgar družin, ki imajo zemljo. Dodaten problem so minirana področja, ki jih ni mogoče obdelovati. Laiške misijonarke V Angoli trenutno delujejo tri laiške misijonarke: Tina, Tanja in Katarina, in sicer na različnih krajih. Tina Zajec, ki deluje v kraju Calulo, je šla v Angolo, da bi učila slaščičarstvo. Po prihodu v ki bi bili sicer prepuščeni ulici. To ni Calulo je našla svoje delo med otroki, njeno edino delo, je pa velikega pomena za otroke, ki se v popoldanskem času zbirajo v misijonu. Na tržnici Veliko pomaga tudi ob raznih slovesnostih. Nepogrešljiva je, ko je treba nadomeščati katerega od učiteljev v šoli v mestu ali pa na eni od podružnic, ki je 20 km oddaljena od mesta. Na drugem koncu dežele v kraju Luena delujeta laiški misijonarki Tanja Strgar in Katarina Kavčič. Sestre salezijanke imajo tam šolo. S svojo pedagoško izobrazbo pomagata domačim učiteljem. Marsikateri otrok bi ostal doma, ker se težko privadi na šolo, pa ravno zaradi pomoči Tanje in Katarine ostane v šoli. Vsa tri dekleta so našle svoje mesto na misijonih kjer delujejo. Nekaj začetnih težav je bilo, ampak z zrelostjo in potrpežljivostjo, zlasti pa z željo nekaj storiti v misijonih, so težave premagale. Včasih je treba biti zelo iznajdljiv, da lahko opraviš svoje delo. Včasih so to čisto preproste stvari, ki bi jih doma enostavno rešili, tam v Angoli pa je potrebna iznajdljivost. Lahko smo ponosni nanje! A ngola Vrtec v kontejnerjih Sestre salezijanke imajo veliko postojank. V 19 letih, ko je tam delovala naša misijonarka s. Zvonka Mikec, so odprle štiri nove postojanke. In kaj delajo? Skrbijo za otroke, za izobraževanje. V njihove šole hodi okoli 8.000 otrok. Kaj pomeni izobraževanje za ljudi v Angoli pove podatek, da je šola sicer obvezna, vendar veliko otrok ne more v šolo, ker ni ne dovolj zgradb ne dovolj učiteljev. Velikokrat je s čutom za otroke treba poskrbeti tudi za to, da jim ni treba otrok pride v vrtec, ki je v začasnih prostorih, svoje mesto so našli med kontejnerji iz časov, ko je tu še divjala vojna. Kontejnerje so med seboj povezali, tako, da so vsaj malo zaščiteni pred slabim vremenom in pred vročino. Odločili so se, da bodo gradili nov vrtec. Dobili so prostor, imajo načrte, sedaj potrebujejo pomoč. Tudi letošnje koledovanje bi malo prispevalo k temu, da bodo otroci v kraju Cacuaco imeli lepše prostore. Ljudem, ki so trpeli zaradi državljanske vojne, je prav, da pomagamo in jim dajemo novo upanje. Prihodnost bo takšna kot jo bodo sami naredili s svojim znanjem, s svojim veseljem do življenja. Treba bo še nekaj časa, da se otresejo vseh posledic vojne. To pomeni za njih novo upanje, ki jim ga lahko pomagamo graditi. Stane Kerin, narodni ravnatelj za misijone foto Stane Kerin ure in ure peš do šole. V kraju Cacuaco imajo sestre na majhnem prostoru veliko možnosti za izobraževanje. Tudi država jih pri tem podpira, saj vedo, da je njihovo delo zelo kvalitetno. Laiška misijonarka Tina Zajec med otroki Poleg vsega imajo v kraju Cacuaco tudi vrtec in predšolsko vzgojo. Delajo v nemogočih razmerah, nekaj sto Tina Zajec, laiška misijonarka, Angola Dolg čas nam ni Otrok v Angoli ne manjka. Na misijonu salezijank dela z njimi laiška misijonarka Tina. Znanje in iznajdljivost ji prideta prav, dolgčas pa ji tudi ni. 19.9.2011. V Angoli sem skoraj eno Otroci se najbolj navdušujejo nad igro Tu pride prav vsako znanje. Karkoli čloleto, od tega več kot pol leta v Calulu. Tukaj je zelo lepo, kamorkoli se človek ozre so gore, palme, živali ... in preprosto podeželsko življenje. Na misijonu imamo vrtec, osnovno šolo z dvanajstimi razredi in gimnazijo. V šolo hodijo vsi otroci, bogati in revni, brez razlik. Otrok na šoli je čez devetsto. Vsako jutro za otroke pečemo kruh ali skuhamo mlečni riž ali papinjo. To je v mleku skuhana koruzna moka. Imamo tudi podružnično šolo na Quitili s 130 otroki. Ta šola stoji na posestvu nemškega lastnika, ki se je po vojni vrnil na posestvo in odstopil eno svojih hiš misijonu. Vsak dan se tja vozi šest učiteljev z eno od sester, ki vodi katehezo in ureja vse v zvezi s šolo. capoeiro. Na prvi pogled je zelo podobna karateju, vendar ni to. Bolj je podobna plesu z bobnom in birimbao – lok z eno struno. Seveda je še nogomet, brez katerega ne gre. Ob nedeljah na oratoriju sta capoeira in nogomet prva na spisku po priljubljenosti. In še ena tipična stvar Calula, oz. cele Angole, in sicer koze. Povsod jih je polno in se svobodno pasejo naokoli, vendar vsak ve, katera je njegova. Vseh sester – salezijank je v Angoli 25, od tega so štiri tukaj v Calulu in so s treh celin: iz Brazilije, Italije, Koreje in Gvatemale. Vseh misijonov je šest. Na misijonu živi tudi 11 deklet, ker so ali sirote ali pa iz oddaljenih krajev. Tu imajo možnost, da pridejo do izobrazbe. vek zna, je dobro in tudi nauči se veliko stvari. Ob popoldnevih imam tečaje risanja in tako zaposlim otroke, da ne postopajo po ulici. Ob koncu trimestra izdelam knjižice za risarje, ki so redno hodili na risanje. Notri je vse, kar rišemo v trimestru. Nad to knjižico so zelo navdušeni in imam pravi naval na ure risanja. Velikokrat me »ponucajo« kadar manjka kakšen učitelj in potem z otroki izdelujemo stvari iz papirja – origami. Dolgčas nam ni! Odkar sem v Angoli, sem imela dvakrat obiske iz Slovenije. Prvi so bili iz naše župnije. Drugi obisk je bil pa malo bolj uraden, ker sta prišla g. Stane Kerin in s. Zvonka Mikec, ki je zdaj v Mozambiku. Lep pozdrav iz Calula! Tina 13 T O I N O N O ... Železniki župnij. Tudi sponzorji in donatorji so s svojimi prispevki obogatili to humano prireditev. Uvodoma je udeležence pozdravil župnik Tine Skok, gost pa je bil Stane Kerin, narodni ravnatelj za misijone, ki je med programom tombole predstavil v sliki in besedi utrip življenja na Madagaskarju. Sodelovala je še pevska skupina »Rozalije«, najmlajše pa je navdušil čarodej Binč. Za povezavo je z dobro interpretacijo poskrbela Minca Rihtaršič. Vse niti priprav in izvedbe so bile tudi letos v rokah prizadevne Irme Mediževec, ki so ji priskočili v pomoč domači skavti. Dobrodelna tombola postaja že tradicija z veliko mero vzgojnega pomena, saj se je vsako leto udeleži vse več družin. Tako se dobrodelnost in čut do sočloveka, ki je v stiski, prenaša tudi med najmlajše in mladino. Anton Sedej (Op. ur.: daljše poročilo smo skrajšali zaradi pomanjkanja prostora. Hvala za razumevanje). živahen po go vor z misijonarji: Janezom Mescem z Madagaskarja, s. Tadejo Mozetič iz Paragvaja, Danilom Lisjakom iz Ugande in s. Anko Burger iz Ruande. Bodoči laiški misijonarji iz skupine SLED so nato obiskovalce popeljali skozi razstavo, kjer so bili s foto govorico po posameznih področjih predstavljeni nekateri projekti, ki jih slovenski misijonarji trenutno izvajajo. Razstavo so popestrili različni tipični izdelki iz misijonov, dar slovenskih misijonarjev. Obiskovalci so se lahko udeležili različnih ustvarjalnih delavnic in si ogledali še razstavo o delu slovenskih misijonarjev na Papui Novi Gvineji. Dobrodelnost in solidarnost Velika udeležba 19. dobrodelne misijonske tombole, ki jo je na zahvalno nedeljo 6. novembra v tamkajšnji Športni dvorani pripravila župnija Železniki, pričuje o dobrodelnosti in solidarnosti. Izkupiček je namenjen misijonarju Janezu Mesecu na Madagaskarju. Pri zbiranju dobitkov so se pohvalno odzvali farani Železnikov in sosednjih Misijonska vas Svet na dlani Športna dvorana Zavoda Sv. Stanislava v Šentvidu se je 21. in 22. oktobra spremenila v pisan svet barv, predmetov, ljudi in živahen direndaj, ki je odražal življenje ljudi po vsem svetu. Odvijala se je namreč Misijonska vas. Njen namen je bil predstaviti življenje, kulture in navade ljudi na vseh kontinentih, predvsem pa predstaviti pastoralno in socialno delo neutrudnih slovenskih misijonarjev. Udeleženci Misijonske vasi so si lahko najprej ogledali kratek film o delu naših misijonarjev na Madagaskarju. Sledil je Spoznavanje Jezusovega ranjenega obličja V avli Slovenske gimnazije v Celovcu, je ob predstavitvi letošnje zbiralne akcije prepeval zbor Javne ljudske šole 24. Pod vodstvom ravnatelja Edija Oraže in zborovodkinj Simone Krajger in Nadje Pörtsch so otroci navdušeno zapeli štiri afriške pesmi. Ko so prepevali »Vem ouvir a palavra«, in ob bobnanju dijakov s Paulusom iz Etiopije, nismo mogli biti le gledalci. Zbor so povabili k sodelovanju pri misijonski maši v Šentvidu. Tako smo se 24. oktobra z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer smo se pri maši skupaj z drugimi zahvalili za naše misijonarje. Po sv. maši je predstavila svoje delo misijonarka s. Tadeja Mozetič, ki deluje v Paragvaju. Tudi mi iz avstrijske Koroške smo s filmom predstavili botrstvo in delo medicink, ki so tri mesece delovale v bolnišnici uršulink na severu Etiopije. Vsako leto v oktobru zbirajo namreč gimnazijci po naših vaseh sredstva, da bi 14 mnogim pod vročim ekvatorjem omogočili dnevno topel obrok hrane. Letos smo zbrali 23.255 evrov. Med poukom molimo za otroke, ki bodo deležni naše pomoči. Pri pouku geografije in zgodovine dijaki spoznavajo politične in socialne razmere v revnem svetu, pa tudi skorumpiranost tistih, ki bi morali skrbeti za skupni blagor. Tako še bolj Sodelovanje pri sv. maši. zaznamo stisko ljudi; letos še posebno dežele Afriškega roga, ki jih pestita suša in lakota. Ko tvegamo in se napotimo k drugim, spoznavamo, da je največji vir sreče takrat, ko delimo življenje z najbolj potrebnimi. Tako spoznavamo Jezusovo ranjeno obličje v lačnih, žejnih, brezpravnih. Jože Andolšek DAROVALI STE - HVALA ADVENTNA AKCIJA o župniji: Dekani; Zagorje o TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Pregarje, Prem, Suhorje o ZA LENČKOV SKLAD posameznika: Primc Anton, Zavar Valerijan o MIVA posamezniki: Breznik Mara, Buhvald Pavel, Čep Marija, Gerl Janez, Grčman Tanja, Greif Polona, Hudelja Franc, Klinkon Gabrijela, Kranjc Pavel, Logar Edo, Majerle Rudi in Romy, Matajc Irena, Menart Tomaž, N.N., Paljk Rafael, Pavše Marija, Pevec Andrej, Pogačnik Ivanka, Ruparčič Miroslav, Suhodolnik Jožica, Šimec Edvard, Škrabl Ivanka, Švirt Marjan, Valenčič Marija, Vindiš Ana župnije: Banjšice, Bertoki, Čepovan, Dekani, Deskle, Deskle, Gorenje Polje, Divača, Dolnji Logatec, Domžale, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Kojsko, Komenda, Korte, LjubljanaRakovnik, Ljubljana-Rudnik, Lokev, Lokovec, Lokve, Maribor-Sv.Janez Bosko, Mengeš, Naklo, Podbrežje, Podraga, Polenšak, Ponikva, Pregarje, Prem, Preska, Prvačina, Rače, Radovljica, Ravne na Koroškem, Reteče, Slovenj Gradec, Sodražica, Solkan, Stara Loka, Suhorje, Sv.KrižPodbočje, Škofije, Šmarje pri Jelšah, Tomišelj, Trnje, Vodice, Vreme o ZA SLOVENSKO VAS NA MADAGASKARJU posamezniki: Bohak Ivan, Drenovec Marija, Lederhas Radoslava, Likar Ivan, Misijonski Krožek Rojan – Trst, N.N., Polzelnik Mihaela, Smole Gorazd, Trnkoczy Amadej, Valenčič Marija, Zgonc Marija o SKLAD ZA LAČNE V MISIJONIH posamezniki: Brišar Valerija, Kokovnik Zofija, Kravos Stojan, Krk Cvetka, Lorber Petra, Marijine Sestre, Martinčič Ruth, Meglič Alma, Motaln Betka, Mršnik Bernarda, Murko Ana, N.N., Rihtar Helena, JUBILANTI – ČESTITAMO 90 letnica življenja Radko Rudež, jezuit, rojen 30. januarja 1922 v Vrhpolju pri Vipavi. V Zambijo je odšel 25. februarja 1958. 55 letnica življenja Agata Kociper, salezijanka, rojena 5. februarja 1957 v Odrancih. V Brazilijo je odšla 14. septembra 1983. 25 letnica življenja Ana Kneževič, laiška misijonarka, rojena 18. januarja 1987 v Ljubljani. Na Madagaskar je odšla 24. novembra 2009. JUBILANTI – ČESTITAMO Seršen Rozalija, Štavar Valenčič Ana o SKLAD ZA MADAGASKAR posameznika: Jeseničnik Jošt, Sajevic Marija o SKLAD ZA MISIJONE župnije: Črenšovci, Rače, Slovenska Bistrica, Sv.Helena-Dolsko posamezniki: Babnik Marija, Beravs Mihael, Blažič Miha, Bogovič Anica, Ivan, Bratuša Andrej, Budin Peter, Cvelbar Andrej, Cvitan Štefanija, Čep Marija, Čepin Nataša, Černe Tanja, Česnik Božidara, Fajdiga Andrej, Fister Tadeja, Gantar Metod, Gerl Janez, Godec Anica, Gojkošek Mihael, Golob Julijana, Habe Zoran, Hovnik Davorina, Irnar Ana, Iršič Andrej, Jakše Gorazd, Jerovšek Jure, Jurkovnik Francka in Stanislav, Kavčič Irena, Kitak Ljudmila, Klemenčič Anka, Koce Urša, Koče Urška, Kolar Dr.Bogdan, Kopriva Silvester, Kos Alenka, Košir Janez, Kotar Daniela, Kozole Cvetka, Kralj Stana, Kranjc Ivan, Krivonog Pavla, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Majerle Rudi in Romy, Marijin Vrtec, Mayer A.J., Mevlja Sandi, Mikulin Olga, Motaln Betka, N.N., Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Polda Barbara, Sagadin Emil, Sečnik Transport D.O.O., Stanič Erika, Stepančič Denis, Strajnar Ana, Stražar Mira, Strniša Anton, Suhadolčan Franci, Štefančič Ana, Šterbenc Irena, Šubic Julka, Tomelj Andrej, Vehovar Darinka, Volovlek Ana, Zupančič Daniel, Zupančič Ivan o SKLAD ZA SOCIALNO župnija: ZAVAROVANJE MISIJONARJEV Ljubljana-Ježica posameznica: Trček Francka o SKLAD ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV posamezniki: Mah Tinko, Šifrar Ana, Vinkovič Marija o PSI posameznici: Bonuti Hajdinjak Kamila, Koče Urška o ZA RIŽEVA POLJA NA MDG posameznika: Kindlhofer Klemen, Omahen Dolores o ZA LAKOTO V ETIOPIJI posamezniki: Draksler Iva, Kurent Jerica, Rihtar Helena, Sabolič Katja, Sečen Zofija, Skribe Katarina, Šimič Valter, Štrancar Nikolaj o SKLAD ZA VODNJAKE-MALAVI posamezniki: Božič Branko, Karim Silva, Marinko Petra, Sparovec Jana, Zver Sonja o ZA LAZARISTE NA SALOMONOVIH OTOKIH župnija: Zagorje posamezniki:Babnik Francka,Jakša Ana, Kranjec Matilda, Limbek Marija, Marjana Marolt, Murko Ana, Šped - Agenc D.O.O., Šuligoj Majda, Švirt Marjan o ZA DISPANZER V MATANGI posameznica: Irnar Ana o ZA MISIJON P. MIHA DREVENŠKA posameznici: Barle Gabriela, Jakša Ana o SKLAD DROBIŽ ZA RIŽ posameznici: Čretnik - Leder Alenka, Šubic Ida o ZA GRADNJO CERKVA NA MDG posameznik: N.N. o ZA POPLAVE V PAKISTANU posameznik: Kocbek Marjan o ZA MATANGO posameznici: Behek Mirjam, Podobnik Jožica o ZA JOŽETA ADAMIČA posameznica: Burger Alenka o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ posamezniki: Geršak Lidija, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Suhodolnik Jožica o ZA S. MARTINO ARHAR posameznica: Kopinšek Majda o ZA S. KRISTINO BAJC posameznica: Lajevec Janja o ZA IVANA BAJCA posameznica: Srebrnič Tereza o ZA PAVLA BAJCA posameznika: N.N., Srebrnič Tereza o ZA S. ANKO BURGER župnija: Šentjurij Podkum posamezniki: Fabian Ana, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Šimec Vladimira, Zupančič Silvestra o ZA S. VIDO GERKMAN posameznica: Pipan Marinka o ZA S. ANDREJO GODNIČ posamezniki: Bernik Milan, Maršič Lucija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan o ZA IZIDORJA GROŠLJA posameznica: Škrinjar Ana Marija o ZA JOŽETA GROŠLJA posameznici: Povšnar Tanja, Velepič Anica o ZA S. VESNO HITI posameznika: Kunšič Francka, Štrancar Nikolaj o ZA S. MOJCO KARNIČNIK posameznica: Žebaljec Mojca o ZA S. BOGDANO KAVČIČ posamezniki: Breznikar Jožefa, Lesjak Bernarda, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Rugelj Marina o ZA TONETA KERINA župnija: Sv. Križ Podbočje posamezniki: Ahačevič Igor, Capl Ana Marija, Kern Jože, Koncilija Jožica, Kožuh Simon, Pompe Anica, Šušteršič o ZA ANO KNEŽEVIČ posamezniki: Druš. Mis.Dr.Janeza Janeža o ZA S. AGATO KOCIPER posamezniki: Misijonski Krožek Rojan – Trst, Volavšek Marta o ZA JANKA KOSMAČA župnija: Zagorje o ZA JANEZA KRMELJA posamezniki: Agrometal kmetijska mehanizacija, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Šifrer Marija, Trček Francka, Vrabec Mirijam o ZA MATJAŽA LEGANA posameznica: Vrečar Marjana o ZA DANILA LISJAKA župnija: Jelšane posamezniki: Čretnik - Leder Alenka, Krevelj Branko, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Rihtar Frančišek, Sušnik Janez o ZA P. MIHA MAJETIČA posameznica: Benedik Barbara o ZA TOMAŽA MAVRIČA posameznica: Flego Marjetka o ZA JANEZA MESCA župnija: Železniki posameznica: Mediževec Irma o ZA S. ZVONKO MIKEC posameznika: Murn, Pevec Andrej o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE posameznika: Hafner Marija, Kranjc Rafael o ZA JOŽETA MLINARIČA posamezniki: Kvaternik Tomaž, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Pavlica Otilija o ZA S. TADEJO MOZETIČ župnija: Jelšane posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Dornik Silvana, Godec Anica, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ posameznik: Rozman Maksimiljan o ZA P. LOJZETA PODGRAJŠKA posameznika: Jelenko Gabriela, Povh Jože o ZA VILKA POLJANŠKA posameznica: Malalan Nika o ZA S. MRIJAM PRAPROTNIK posameznik: Štern Slavko o ZA MISIJON CRIPAM - BRAZILIJA posameznik: Černivec Damjan o ZA ERNESTA SAKSIDA posameznica: Briški-Pollak Ana o ZA S. DORICO SEVER posameznici: Briški-Pollak Ana, Žonta Valerija o ZA S. ANO SLIVKA posameznici: Matajc Irena, Skubin Dragica o ZA S. ANICO STARMAN posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst o ZA S. JOŽICO STRLE posamezniki: Flego Marjetka, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Pleško Nada o ZA KATARINO ŠABIČ župnija: Ljubljana-Podutik o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA posamezniki: Lajevec Janja, Misijonski Krožek Rojan – Trst, Prnaver Miran o ZA S. POLONO ŠVIGELJ župnija: Brezovica posamezniki: Misijonski Krožek Rojan - Trst Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 18. 11. 2011. Hvala vsem. Celoletni prispevek za Misijonska obzorja za leto 2012: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. BOG VAM POVRNI! 15 Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi. Prisrčno vsi pozdravljeni, mi radi bi vam voščili, za praznike veselje, mir in v novem letu sreče vir. Na tem svetu mnogo je ljudi, ki v stiskah jim srce ječi. Vsi ti čakajo in upajo, da se jih mi usmilimo. Zato vas prosimo iz srcá, naj vaš jim dar poguma dá. Koledar 2012 Koledar lahko naročite v Misijonski pisarni v Ljubljani, na tel: 01/300-59-50 ali po e-pošti [email protected]