INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM

Individualni in kolektivni bilingvizem
1
– izvlečki
Mednarodna znanstvena konferenca
INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI
BILINGVIZEM
2. slavistična srečanja Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete
Ljubljana, 20.–22. 10. 2011
IZVLEČKI
Individualni in kolektivni bilingvizem
2
– izvlečki
Individualni in kolektivni bilingvizem – 2. slavistična srečanja Oddelka za slavistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mednarodna znanstvena konferenca.
Ljubljana, 20.–22. 10. 2011. IZVLEČKI.
Uredili
Petra Stankovska, Maria Wtorkowska
Organizator konference
Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani
Organizacijski in programski odbor
Aleksandra Derganc, Peter Cichon, Jozef Pallay, Petra Stankovska, Maria Wtorkowska
Izvedbo konference je s sredstvi podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije.
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. Vse pravice pridržane.
Izdal in založil
Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete
Publikacija je brezplačna.
Individualni in kolektivni bilingvizem
3
– izvlečki
INDIVIDUALNI IN KOLEKTIVNI BILINGVIZEM
Szilvia Bátyi
Bilingual mental lexicon: semantic representation
In the investigation of the system and processing of the mental lexicon it has a crucial
importance to distinguish between the notions of conceptual representation and semantic
representation. Words bear three basic components: lexical (word form), semantic
(information about how words relate to each other) and conceptual (non-linguistic information
based on our knowledge of the world). These three components are interrelated but not
interchangeable (Pavlenko 1999)
When examining the semantic representation we refer to the relationship between
words as paradigmatic, syntagmatic and associative. In my presentation I demonstrate the
results of a study which deals with the semantic representation of bilingual students (age 1213) from Transcarpathia. One of the research methods of the investigation is continuous
word-association test on intralingual level. This method helps to reveal the most common
connections (paradigmatic/syntagmatic/associative) between the stimuli and response words
that give us further opportunity to examine whether the investigated group’s mental lexicon is
shared or separated. Besides that I applied the bilingual version of the Stroop colour-word
test. This method operates simultaneously the coding system of one language and the
decoding system of the other language. With the use of the two methods we can gain more
precise results about the semantic representation of the given bilingual group.
Katarzyna Bednarska
Interferencja fonetyczna jako czynnik utrudniający osiągnięcie
dwujęzyczności przez Słoweńców uczących się języka polskiego
Bliskość genetyczna języka słoweńskiego i polskiego może wpływać na proces
przyswajania polszczyzny przez Słoweńców zarówno w sposób pozytywny, jak i negatywny.
W artykule zostaną zaprezentowane zagadnienia związane z interferencją językową i z
wynikającymi z niej problemami ortofonicznymi, jakie słoweńscy studenci polonistyki
napotykają na różnych poziomach nauki języka polskiego. Zagadnienie to jest o tyle ważne,
że poprawna wymowa fonetyczna ułatwia proces komunikowania się, a niekiedy nawet
powoduje, że dana osoba może zostać uznana przez swych rozmówców za rodzimego
użytkownika języka.
Anna Borbély
Longitudinal method for studying bilingualism: Romanian-Hungarian
language shift
It is a fundamental sociolinguistic research questions to find what is going on and
what are the causes of “the change from the habitual use of one language to that of another”
(Weinreich, 1953:68). For describing the symptoms of language shift (e.g. changes in
language choice, or language attitudes, and cultural life, etc.) we can find as an appropriate
Individualni in kolektivni bilingvizem
4
– izvlečki
method data collected in one point of time from different generations of the community
(apparent time method). For describing the process of language shift in the lifetime of
individuals and of a life period of community serves the longitudinal study design (see e.g.
Hua-David 2008). My starting point is reflected in a statement of Chambers: “That apparent
time reflects real time is a hypothesis, not an axiom or a theorem.” (2002:358). In my
presentation I would like to argue, the longitudinal study results are additional on the
description of the course and speed of the process of language shift in a bilingual community,
which is greatly influenced by several factors (e.g. social, historical, demographic, linguistic,
etc.), and substantially are not a tests of the results achieving by e cross-sectional study. I will
provide concrete examples from my own work on language shift in a Romanian-Hungarian
bilingual community in Hungary to illustrate the different kind of longitudinal study results
based on data collected in 1990, 2000 and that what will be done in the spring of 2010 with
participant observation, sociolinguistic interview and within it a guided conversation,
questionnaires on language use, a self-report test on language proficiency, and a word-test.
The total number of the subjects of the three data collections are close to 300, and 30 subjects
had been interviewed three times.
Silvija Borovnik
Dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji
Dela številnih slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki živijo in ustvarjajo v Avstriji,
predstavljajo prave primere dvojezičnosti in medkulturne komunikacije. Gre za literaturo tako
avtohtonih koroških Slovencev kot tudi za dela tistih, ki so se v Avstrijo v preteklosti preselili
iz osebnih ali političnih razlogov. Polemični teksti o tem, ki odpirajo vprašanja o dvo- in
večjezičnosti, izhajajo vse od revije Mladje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tema je že
dolgo tega postala tudi predmet znanstvenega literarnovednega proučevanja (Olof, Prunč,
Strutz, Zima). Nekateri literarni ustvarjalci izražajo dvojno literarno identiteto, tako slovensko
kot nemško. Pričujoče besedilo navaja in analizira najnovejše primere literarnih del, ki
izražajo slovensko-nemški medkulturni dialog, a tudi zgodovinske travme in konflikte. Med
njimi je v zadnjem času na prvem mestu zlasti v nemščini napisan roman slovenske pisateljice
Maje Haderlap Engel des Vergessens /Angel pozabe/, ki je v letu 2011 prejel avstrijsko
literarno nagrado Ingeborg Bachmann.
Ludmila Cichon
Formen der Kapitalisierbarkeit von individueller Mehrsprachigkeit in
Beruf und Privatleben.
Gegenstand meines Beitrags sind die Ergebnisse einer Befragung von in Österreich
lebenden MingrantInnen der ersten und zweiten Generation über den beruflichen und privaten
Nutzen individueller Zwei- bzw. Mehrsprachigkeit. Untersucht werden dabei auf der einen
Seite Fragen der Kapitalisierbarkeit österreichischer Schulsprachen wie Englisch, Spanisch
und Französisch, auf der anderen Seite Nicht-Schulsprachen wie Türkisch, Serbokroatisch,
Bulgarisch u.a. Dabei wird darauf geschaut, welcher Art der gesehene Nutzen ist, seien es
Prestigegewinn, finanzielle Vorteile, Vorteile auf dem Arbeitsmarkt, persönliche
Anerkennung etc. Des Weiteren wird darauf geschaut, ob und wenn ja welche Unterschiede
im Nutzen von Mehrsprachigkeit unter Zuwanderern der ersten und der zweiten Generation
gesehen werden.
Individualni in kolektivni bilingvizem
5
– izvlečki
Peter Cichon
Laienlinguistische Vorstellungen über das Funktionieren individueller und
sozialer Mehrsprachigkeit und ihre Wirkung auf Sprachenpolitik
Dass die allgemeine Wahrnehmung und Bewertung individueller und sozialer
Mehrsprachigkeit in starkem Maße eine Funktion des politischen Umgangs mit ihr ist, ist eine
Konstante soziolinguistischer Theorie und Forschung. Weit weniger erforscht ist die
umgekehrte Frage, nämlich die, inwieweit Sprachenpolitik ihrerseits eine Funktion
laienlinguistischer Vorstellungen über das Funktionieren sozialer Mehrsprachigkeit ist. Hierzu
möchte ich anhand einiger konkreter Beispiele folgenden Fragen nachgehen: Wie kommen
sprachenpolitische Entscheidungen zustande? Welche gesellschaftlichen Gruppen sind wie an
ihnen beteiligt? Wie funktioniert dabei das Zusammenspiel zwischen Politik, dem Lobbying
gesellschaftlicher Interessensgruppen und laienlinguistischen Vorstellungen über
Mehrsprachigkeit? Wie entstehen solche laienlinguistischen Vorstellungen? In welcher Form
haben sie Einfluss auf das Gelingen oder Scheitern von Sprachenpolitik?
István Csernicskó
Языковая политика Украины как фактор этнолингвистических
конфликтов
Украина de jure одноязыковое государство, но de facto – многоязыковая страна,
где кроме украинского (на основе Конституции и законе о языках единственного
государственного) используют несколько языков. Доказательством этого есть перепись
населения 2001 года, социологические, социолингвистические исследования и языковая
практика граждан Украины. За данными остального цензуса, 67,53% населения страны
считают своим родним государственный язык. Русский является родним для 29,59%
жителей страны, а для 2,88% граждан Украины – другие языки.
В Украине ситуации de jure и de facto не совпадают. Политическая элита,
которая пришла к власти после оранжевой революции (2004 г.), хотела решить эту
проблему, и превратить Украину (и de jure, и de facto) в одноязычную страну.
Государственная языковая и национальная политика при этом не обращала внимание
на языковые права не украиноязычных граждан. В нашей статье мы покажем, как
влияют политические действия украинских властей на человеческие, языковые и
национальные права тех крупнейших языковых меньшинств Украины (русские,
румуны, крымские татары, венгры), которые взялись защитить позиции своих родных
языков от навязывания государственного языка.
Mieczysław Dziekoński
Cechy charakterystyczne dwujęzyczności u imigrantów z krajów
słowiańskich w Niemczech
Wykład ten traktuje o migrantach żyjących w Niemczech na stałe, dla których język
niemiecki nie jest językiem ojczystym. Struktura wiekowa tych migrantów waha się w
przedziale od wieku szkolnego do osób starszych. W niniejszym wykładzie nie bierzemy pod
uwagę osób, które nie nauczyły się języka niemieckiego jako obcego ze względu na zbyt
krótki kontakt albo ze względu na izolację od środowiska tubylców. Przedmiotem naszych
obserwacji są osoby, które używają języka niemieckiego na codzień w dużych obszarach
życia, np. w pracy lub w swoim otoczeniu (peer group). W wyniku podobnych proporcji
Individualni in kolektivni bilingvizem
6
– izvlečki
używania języka niemieckiego co języka ojczystego, powstaje wzajemna interferencja, przy
czym jest ona wyraźniejsza w kierunku na język obcy. Osoby te w ogromnej większości nie
uczestniczyły w kursach języka niemieckiego lub uczyły się tylko podstaw gramatyki. Z
reguły są oni samoukami, co powoduje powstawanie przepaści w indywidualnej znajomości i
kultywacji języka.
W powyższej sytuacji osoby takie popełniają stałe błędy i tworzą określone nawyki,
np. przełączanie kodów (code switching) i mieszanie kodów (code mixing), używanie złych
końcówek liczby mnogiej, błędy fonologiczne w języku ojczystym, nieznajomość koniugacji
podstawowych czasowników, itp. Błędy te często utrwalają się w ich mowie indywidulnej
(idiolekt) i charakteryzują się określoną regularnością, nawet u osób mieszkających na stałe w
Niemczech ponad 30 lat. Niektore z tych błędów stają się typowe dla określonej grupy
narodowościowej niezależnie od stopnia znajomości języka i poziomu wykształcenia. Tworzą
oni przez to dominantne cechy języka, które często pozwalają ustalić kraj pochodzenia i język
ojczysty danego użytkownika.
W oparciu o własne doświadczenia, które autor poczynił jako tłumacz przysięgły
podczas wieloletnich kontaktów z imigrantami z krajów słowiańskich, podejmiemy próbę
opisu i prezentacji charakterystycznych cech językowych wyżej wymienionej grupy.
Chcielibyśmy też przedstawić możliwe hipotezy, jakie są powody tworzenia się tych
dominujących cech językowych u danej grupy narodowościowej lub językowej.
Manca Erzetič
Represija nad slovenskim jezikom in literati na območju italijanske
okupiranosti Slovencev v času II. svetovne vojne (koncept lažnega
bilingvizma)
Prispevek bo skušal predstaviti nekatera jezikovna dejstva iz časa II. svetovne vojne na
Primorskem, ko so v primerjavi z Nemci Italijani navidezno vzpostavili, po 3. 5. 1941 oz. na
začetku okupacije slovenskega ozemlja, »milejši« jezikoslovni režim, da bi si pridobili
naklonjenost Slovencev. V okviru bilingvizma bo predstavljena (ne)dovoljena uporaba
slovenskega jezika v javnosti, obstoj slovenskih šol, kulturnih in znanstvenih ustanov,
italijanski jezik uradno le učni predmet; dvojezičnost v upravi, izhajanje dvojezičnega tiska
idr. Kasneje so tudi Italijani pokazali vso svojo ostrino in streljali talce, izganjali ljudi v
taborišča (Gonars, Rab, Padova) in požigali vasi, pobijali prebivalce. Prispevek bo predstavil
analizo represije, ki se je dogajala med okupacijo, ki je direktno ali indirektno opisana v
literarnih delih slovenskih pisateljev (iz vojnega NOB in povojnega časa, kot npr.: E. Kocbek,
M. Bor, D. Zajc, A. Rebula in drugi, vključno z B. Pahorjem). Analiza odnosa, ki naj bi imel
obljubljene koncepte bilingvizma, bo pokazala kvazidejstva, zgodovinsko ozadje in tragiko, ki
jo je slovenščina doživela skozi čas II. svetovne vojne. Koncepti, ki so izredno pomembni za
današnji čas (miru) v diaspori in za njo.
Monika Gawlak
Čefurji raus! po polsku
Przekład powieści Gorana Vojnovicia Čefurji raus! jest niewątpliwie zadaniem
ambitnym i trudnym. Ze względu na tematykę wielokulturowości i subkultury oraz silne
zróżnicowanie języka bohaterów pod względem narodowym trudności stawiane przed
tłumaczem ulegają multiplikacji. Wielojęzyczność jest tutaj nośnikiem istotnych informacji i
Individualni in kolektivni bilingvizem
7
– izvlečki
źródłem identyfikacji bohaterów, co w polskim przekładzie zostaje zredukowane. Staje się
ona więc barierą kulturową trudną do ominięcia. Subkultura Čefurów w polskim przekładzie
nabiera bardziej uniwersalnych rysów niż ma to miejsce w oryginale. Konsekwencją redukcji
dyferencjacji językowej w płaszczyźnie stylistycznej jest natomiast redukcja elementów
komizmu.
Vojko Gorjanc
Zagotavljanje jezikovnih pravic v sodobni družbi
Evropsko jezikovno situacijo vse bolj zaznamuje večkulturnost in večjezikovnost, ki
pomenita velik družbeni izziv. Za zagotavljanje jezikovnih pravic kot temeljnih človekovih
pravic in enakopravne obravnave vseh tako pred zakoni kot tudi v vseh drugih družbenih
sferah postajata prevajanje in tolmačenje nujnost, urejenost področja pa kaže na stopnjo
demokratičnosti družbe. Slovensko jezikovno situacijo bomo opazovali z vidika potreb po
tolmačenju za skupnost in strukturiranosti posameznih področij tolmačenja ter na koncu
predstavili predlog rešitev za sistematičnejšo ureditev področja pri nas.
Amra Halilović
Jezikovni repertoar priseljencev z območja Bosne in Hercegovine: primer
priseljenskih družin iz Ajdovščine in okolice
V prispevku bo opazovana raba slovenskega in bosanskega jezika pri zasebnem in
(deloma) javnem sporazumevanju treh generacij priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki
sami sebe uvrščajo med Bošnjake. Prva generacija so Bošnjaki, ki so se v Slovenijo (v
Ajdovščino) priselili med letoma 1970 in 1980, druga generacija so njihovi potomci,
večinoma rojeni v Sloveniji, tretja generacija so otroci druge in vnuki prve generacije.
Nekateri anketiranci slovenski jezik sprejemajo kot svoj materni jezik, drugi menijo, da je
njihova materinščina bosanski jezik. Pri raziskavi dejanskih razmer bosta uporabljeni dve
metodi – raziskovanje stališč do jezikovne rabe z anketo in razčlemba besedil, posnetih s
celodnevnim samosnemanjem treh govorcev ene izmed družin. Cilj je ugotoviti
medgeneracijske razlike v razmerju med obema jezikoma in popisati vrste kodnega
preklapljanja.
Astrid Hönigsperger
Sprachkontaktsituation in Friaul
Ich möchte mich in meinem Beitrag der aktuellen Sprachkontaktsituation zwischen
dem Friaulischen und dem Italienischen widmen. Da nun etwas mehr als 10 Jahre vergangen
sind, seit sich die gesetzliche Lage zur Anerkennung der Regionalsprachen in Italien
grundlegend geändert hat, bietet es sich an, exemplarisch zu untersuchen, ob sich auch im
praktischen Leben für die SprecherInnen dieser Sprachen Wesentliches geändert hat oder ob
es Änderungen nur auf dem Papier gibt. Da der italienische Zugang zur Lösung von
potentiellen Sprachkonflikten ein anderer als beispielsweise der Spanische ist, möchte ich
untersuchen, ob man auch mit dieser – eher „konfliktvermeidenden“ – Taktik zum Ziel
kommen kann.
Individualni in kolektivni bilingvizem
8
– izvlečki
Alenka Jensterle-Doležalová
Večjezičnost slovenske moderne – razlog ustvarjalnega nemira
Slovenska moderna v okviru avstro-ogrske monarhije je bila večjezična. Avtorji so
sicer pisali v slovenščini, posebno vlogo je igrala nemščina kot dominantni jezik v skupni
državi. Srečanje z različnimi jeziki in kulturami pa je zanje pomenilo tudi velik ustvarjalni
izziv.
Karmen Kenda-Jež
Tipologija kodnih preklopov v govoru pripadnikov slovenske jezikovne
skupnosti v Kanalski dolini
Ob upoštevanju izsledkov zgodovinskih, antropoloških in sociolingvističnih raziskav v
jezikovno mešanem okolju Kanalske doline se prispevek osredotoča na razčlembo
znotrajstavčnih preklopov iz enega izmed slovenskih jezikovnih različkov (navadno
krajevnega ziljskega govora) v druge dolinske jezike (italijanščino in nemščino; v gradivu
preklopi iz slovenščine v furlanščino niso izpričani). Obravnava temelji na izsekih iz korpusa
zvočnega gradiva za govore vasi Ovčja vas, Lipalja vas, Ukve in Žabnice, posnetega na
raziskovalnih taborih Kanalska dolina, ki jih je v letih 2003–2007 organiziralo Slovensko
kulturno središče Planika Kanalska dolina. Kodni preklopi so razvrščeni glede na sobesedilni
okvir, mesto v stavčni strukturi in sociopragmatične dejavnike njihovega pojavljanja. Posebej
so obravnavane razlike med preklapljanjem v nemščino in v italijanščino, ki nastajajo zaradi
višje stopnje konvergence med slovenskim in nemškim jezikovnim različkom.
Anna Kolláth
Sprachliche Diversität im heutigen Europa – das Projekt ELDIA
(Jezikovna raznolikost v današnji Evropi)
ELDIA (European Language Diversity for All – Europäische Sprachenvielfalt für
Alle; gefördert vom 7. Rahmenprogramm der EU) ist ein multidisziplinäres
Forschungsprojekt zur Revitalisierung der Forschung über Minderheitensprachen,
Verkehrssprachen und Sprachelhatung, an dem acht Universitäten in sechs Ländern
teilnehmen. Eine von ihnen ist die Universität Maribor, eine von den geforschten 14
mehrsprachigen Sprachgemeinschaften (in verschiedenen Ländern) ist die ungarische
Minderheit in Slowenien.
Der Vortrag besteht aus zwei Teilen. Zuerst wird das Projekt selbst vorgestellt
(Zielsetzungen, Innovationen, durch empirische Forschung erhobene Daten, die einheitlichen
Kriterien der Datenanalyse, das EuLaViBar: ein Europäisches Sprachvitalitätsbarometer als
Endziel des Projektes), dann erfolgt ein kurzer Bericht über den heutigen Zustand der
Forschungsarbeit der Mariborer Forschungsgruppe.
István Kozmács
Bilingualism in Udmurtia
Udmurt is a Permic Language (Uralic Language Group) spoken by the Udmurts,
natives of the Russian constituent republic of Udmurtia, where it is coofficial with the Russian
Individualni in kolektivni bilingvizem
9
– izvlečki
language. In this paper, I present the situation of the Udmurt speakers, I am going to attempt
to sketch a comprehensive picture of the Udmurt-Russian bilingualism.
Georg Kremnitz
Neuere Entwicklungen der europäischen Sprachenpolitik
Nach langer kultur- und sprachenpolitischer Abstinenz hat die Europäische Union
etwa seit dem Beginn des neuen Jahrtausends einige Schritte in Richtung auf Wahrnehmung
dieses Feldes gemacht. Vor allem die Zielsetzung von 2002 hat eine gewisse Bedeutung. Ihr
zufolge soll jeder Europäer/jede Europäerin neben der Erstsprache noch zwei weitere
Sprachen lernen/beherrschen, nämlich eine Vehikularsprache (praktisch ist damit meist das
Englische gemeint) und eine andere, d.h. Nachbarschaftssprache. Im Einzelnen sind die
Formulierungen ziemlich vage und fordern geradezu zur Diskussion heraus: was ist mit
Nachbarschaftssprache gemeint? Welchen Platz können die Sprachen der autochthonen
Minderheiten einnehmen? Und welchen die der Zuwanderer? Und nicht zuletzt: was geschieht
mit Sprachen, die aus anderen Kontexten stammen? So sehr die Formulierung des „eins plus
zwei“ zu begrüßen ist, so wenig klar ist sie in der Praxis.
Ein zweites Problem wird immer deutlicher sichtbar: neben der deklarierten
Sprachenpolitik der EU gibt es eine zweite, nämlich die, die praktisch zum Zuge kommt.
Anstatt dass die politisch und administrativ Verantwortlichen diese Sprachenvielfalt selbst
praktizieren, kommt bei ihnen fast nur das Englische zum Zuge. So verwenden die höchsten
Repräsentanten fast immer diese Sprache, egal wie wenig sie sie meistern, und so schlägt es
sich auch „nach unten“ durch. Ein winziges Beispiel: am 7. Oktober 2011 sprach eine der in
Brüssel für Sprachenpolitik Verantwortlichen in Wien vor einem deutschsprachigen
Publikum. Die Dame ist spanischer Sprache. Ihre Rede jedoch hielt sie auf Englisch. Wäre es
nicht sprachenpolitisch sinnvoll gewesen (es ging um Sprachenvielfalt!), sich dem Thema
anzupassen und in ihrer Erstsprache zu sprechen? Auf diese Weise führt die Leitung der EU
ständig ihre erklärten sprachenpolitischen Ziele ad absurdum.
Es gilt, andere Praxen zu finden und durchzusetzen, wenn die Forderung nach
sprachlicher und kultureller Vielfalt ernstgenommen werden soll.
Marta Kurzeja
Das Prinzip 'eine Person- eine Sprache' ist der beste Weg zur natürlichen
und simultanen Zweisprachigkeitserziehung in zwei- und mehrsprachigen
Familien
Bewusste und konsequente Spracherziehung in zwei- und mehrsprachigen Familien
garantiert die besten Resultate. Die unbewusste Spracherziehung ist wenig
erfolgversprechend. In zwei- und mehrsprachigen Familien muss man die Geburt des Kindes
als den entscheidenden Moment betrachten. Ab diesem Zeitpunkt richten sich die Eltern nach
einem Prinzip, am meisten nach dem Prinzip eine Person-eine Sprache. Dieses Prinzip gehört
zu den gängigsten Erziehungsmethoden in zwei- und mehrsprachigen Familien. Das Kind
lernt im Laufe der Zeit, dass jedem Elternteil eine Sprache zugeordnet ist. Bei zweisprachig
aufwachsenden Kindern können die folgenden Sprachstörungen vorkommen, wie z.B.:
Sprachverspätung, Sprachverweigerung, Sprachmischungen und Interferenzen. Bei
zweisprachigen Kindern unterscheidet man eine starke und eine schwache Sprache, d.h. beide
Sprachen sind selten in gleicher Art und Weise ausgebildet.
Individualni in kolektivni bilingvizem
10
– izvlečki
István Lanstyák
Jazykové problémy a jazykové ideológie týkajúce sa bilingvizmu a
jazykových kontaktov
Vo svojom príspevku sa venujem problematike jazykových problémov týkajúcich sa
bilingvizmu a jazykových kontaktov. Na základe štyroch konkrétnych príkladov ukazujem,
akým spôsobom ovplyvňujú jazykové ideológie identifikáciu aj hodnotenie jazykových
problémov. Otázkami jazykových problémov sa zaoberám v teoretickom a metodologickom
rámci teórie jazykového manažmentu, ktorý však nevenuje dostatočnú pozornosť jazykovým
ideológiám. Svojím príspevkom by som chcel prispieť k odstráneniu tohto nedostatku.
Anita Márku
Die pragmatischen Gründe und (kommunikationelle) Funktion des
Codewechsels und der Sprachwahl im Kreise der Ungarnsprachigen in
Transkarpatien
Transkarpatien (eine Region in der Ukraine) war schon immer ein mehrsprachiges
Vielvölkergebiet. In meinem Vortrag möchte ich die Sprachverwendungsstrategien der
Angehörigen der ungarischen Minderheit (ihr Anteil beträgt 12,1 %), genauer abgefasst
- die Regelmäßigkeiten der Sprachwahl auf Grund der Ergebnisse einer Untersuchung mit
Fragebogen (N=387, 2010);
- die pragmatischen Gründe für den Codewechsel (Codeswitching) auf Grund ausgewählter
Tonaufnahmen aus der ungarischen Tonaufnahmensammlung von Transkarpatien (mehr als
300 Äußerungen, Situationen, die Codewechsel beinhalten) vorführen.
Die wichtigsten Thesen meines Vortrags sind folgende:
- die Sprachwahl und der Codewechsel gehen nicht zufällig vor, sondern sie werden
durch gemeinschaftliche (geschriebene und ungeschriebene) Normen geregelt, sie
funktionieren oft als bewusste Strategien, um eine erfolgreiche Kommunikation führen
zu können.
- die Sprachwahl hängt von dem Sprachwissen des Sprechers, von seinen sprachlichen
Attitüden; von der Sprechweise; der Sprechsituation; von dem Gesprächsthema, von
der geselschaftlichen Rolle des Gesprächs ab;
- der Codewechsel (CS) ist ein natürliches Phänomen, eine Kontaktwirkung in der
ungarischen Gemeinschaft in Transkarpatien;
- im Korpus von Transkarpatien findet man Beispiele für die situativen, kontextuellen
und metaphorischen Typen des Codewechsels gleicherweise;
- in den ungarischen Grundcode des Gesprächs (matrix language) werden oft
gastsprachliche Elemente aus der Sprache der Mehrheitsnation (Ukrainisch, Russisch)
eingefügt, damit die Äußerungen wirksamer und authentischer werden;
im Weiteren die Funktion und die pragmatischen Gründe für den Codewechsel: Zitieren,
Authentifizieren, Wiederholung, Erklärung, Zwischenrede, Ausdrucksmittel für die Solidarität
mit dem Gesprächspartner, oder eben ein mögliches Ausdrucksmittel für den sprachlichen
Widerstand, usw.
Individualni in kolektivni bilingvizem
11
– izvlečki
Lilianna Miodońska
Sytuacja językowa Polaków w serbskim Ostojićevie
W sebskim Banacie żyją potomkowie wiślańskich emigrantów, którzy dotarli na te
tereny w XIX w. Zamieszkiwana przez nich wieś znajduje się na pograniczu, a oni sami
funkcjonują od zawsze w środowisku wielokulturowym i wielowyznaniowym. Językiem
„domowym“ jest dla nich przekazywana z pokolenia na pokolenie gwara cieszyńska, w której
dochodzi jednak do nasilonych interferencji języka serbskiego, zwłaszcza na płaszczyźnie
leksykalnej.
Mira Nábělková
Česko-slovenský a slovensko-český bilingvizmus v lingvistickom pohľade
Viery Budovičovej
Problematike česko-slovenského a slovensko-českého bilingvizmu v historickej
perspektíve a predovšetkým v sústredení na dobovo aktuálne otázky jazykového spolužitia v
posledných desaťročiach spoločného česko-slovenského štátu sa spomedzi českých a
slovenských lingvistov najintenzívnejšie venovala Viera Budovičová. Príspevok sa zameriava
na výskumné motívy, metodológiu, pojmový aparát v diele V. Budovičovej, celkový obraz aj
konkrétne inšpiratívne momenty zachytenia jazykového kontaktu, na ktoré sa pri dnešnom
výskume česko-slovenského bilingvizmu odkazuje a na čo sa nadväzuje.
Nadzeya Navažylava
Językowy obraz świata w warunkach pogranicza
Brasławszczyzna jest rejonem unikatowym pod względem etnolingwistycznym: na
pograniczu polsko-białorusko-litewskim mieszkają ludzie katolickiego i prawosławnego
wyznania oraz staroobrzędowcy, współistnieją języki: polski, rosyjski oraz białoruski.
Analiza wybranych grup leksykalno-semantycznych w tekstach narratywnych z tego rejonu
daje podstawy do wnioskowania o „trzecim“, pogranicznym językowym obrazie świata
różniącym się od JOS wymienionych języków odmiany ogólnonarodowej.
Judit Navracsics, Gyula Sáry
Sex-related differences in bilingual sentence comprehension
The paper is a presentation of data gained from Hungarian–English bilinguals. The
subjects were requested to make acceptability judgments about correctness of syntactically
violated Hungarian and English sentences. Reaction times were measured. Our preliminary
study has revealed that the best results are gained from the Hungarian violated data. This
paper presents the sex-related differences. We present the results of male and female subjects
considering the age of becoming bilingual as well as the level of language proficiency.
Individualni in kolektivni bilingvizem
12
– izvlečki
Maria Magdalena Nowakowska
Świat wulgaryzmów w słowackim przekładzie Wojny polsko-ruskiej pod
flagą biało-czerwoną Doroty Masłowskiej
Powieść Wojna polsko-ruska pod flagą biało-czerwoną, wydana w 2002 r., to debiut
literacki wówczas 18-letniej D. Masłowskiej, nazywanej „enfante terrible“ polskiej literatury.
Powieść ta stała się dla jednych skandalem, dla drugich kultową książką pokolenia. Była też
nominowana do najważniejszej polskiej nagrody literackie Nike 2003.
Jest utrzymana w formie monologu, wygłaszanego przez głównego bohatera, czyli
Silnego, reprezentanta świata dresiarzy, którego język, będący jednocześnie językiem
powieści, jest tandetną odmianą polszczyzny, przepełnioną wulgaryzmami. Powieść ta została
przetłumaczona na 11 języków, w tym na język słowacki. Autorem słowackiego przekładu
jest Tomáš Horváth, pisarz należący do „bratysławskiego półświatka literackiego”.
Przedmiotem artykułu jest właśnie to tłumaczenie Wojny polsko-ruskiej pod flagą
biało-czerwoną (słowacki tytuł Sneh a krv), ale ograniczone do wulgaryzmów, których w
oryginalnej wersji językowej jest aż nadto, bowiem stanowią ważny element języka
głównego bohatera, czyli i powieści, będący wypadkową przeróżnych stylów.
Autorka pokazuje, w jaki sposób sobie poradził (lub nie) tłumacz z przekładem
wulgaryzmów i w jakim stopniu uwzględnił uwarunkowania kulturowe i komunikacyjne
użycia tychże środków językowych.
Katarzyna Ożańska-Ponikwia, Maria Dziekońska
Bringing up a child in two languages and two cultures
Children, who acquire two languages simultaneously, (that is from the very beginning)
continue to intrigue researchers (Grosjean, 2010). The family in which a child is acquiring
two languages at the same time usually adopts an approach by which the child receives input
in two languages. On the basis of the case study of a Polish-German bilingual we are to
present a number of approaches used while bringing up a bilingual child. The
autobiographical perspective of one of the authors will help to shed some light on the complex
process of bringing up a child in two languages as well as on the whole process of becoming
bilingual. The informant of our case study was brought up with the One Person, One
Language (OPOL) method, which is a popular method for teaching young children to speak
multiple languages. The OPOL method is one of the most widely used bilingual language
learning systems in the world (Zurer Pearson, 20008) which is based on the principle that
each parent speaks only the language that is native to that parent when communicating with
the child. The primary advantage of that method is that children grow up able to communicate
with the extended family of the parent who speaks the minority (non-community-based)
language as easily as with the family and community of the majority language speaker.
Nevertheless, one of the crucial factors in a later stage of bilingualism and the bilingual
identity is immersion not only in two languages in question but also in two respective
cultures. Immersion in two cultures helps to understand the language and to acquire
sociocultural competence that is necessary for a fluent langue use. Autobiographical writers
(Hoffman, 1989; Parks, 1996; Wierzbicka, 1997, 1999; Ye, 2003) tend to point out to the
important fact of immersion in a foreign culture, by means of which they were able to
understand the second language better and even to change their perceptions of the world
around. The present study presents also a quantitative data analysis. The analysis of the 102
Polish-English bilinguals and L2 users showed that the length of immersion in a foreign
language and culture was linked to the change of attitudes toward L2 (r = .25, p < .05) and L2
Individualni in kolektivni bilingvizem
13
– izvlečki
use (r = .22, p < .05). Qualitative data gathered from the case study of a Polish-German
bilingual complements the quantitative analysis results also pointing to the importance of the
contact with two cultures as well as with two languages. Our study shows, on the basis of
qualitative and quantitative research results, that immersion in two respective cultures might
be as important as immersion in two languages when it comes to bringing up a bilingual child.
Jozef Pallay
Psycholingvistické možnosti testovania perceptívnej a receptívnej
kompetencie bilingvistov
Vo svojom príspevku sa budeme venovať dvom konkrétnym možnostiam
psycholingvistického testovania jazykovej kompetencie bilingvistov. Prvým testom, ktorý
sme už použili v terénnom výskume v Rakúsku a na Slovensku, je svetový „klasik“ Peabody
Picture Vocabulary Test. Tento recepčný test zisťuje úroveň lexikálnej kompetencie jedincov
približne po ukončení ich jazykového vývoja po fáze kritického vývoja.
Druhou možnosťou testovania úrovne je zasa „maďarský klasik“ GMP autorky Márie
Gósyovej, ktorý je oveľa komplexnejší, keďže jeho centrálnu časť tvorí okrem recepčnej aj
časť venovaná percepcii reči. V príspevku ukážeme prvý pokus o jeho adaptáciu do
slovenského jazyka.
Elena Petroska, Emilija Crvenkovska
Collective Bilingualism in the Republic of Macedonia
The Macedonian language is spoken in many countries, and in the Republic of
Macedonia many languages are spoken. The Macedonian language is a part of a multilingual
society. The collective bilingualizam that is a caracteristic for all minority ethic groups in
Macedonia can be distinguished as folk bilingualizam (as a resulf of contact between the etnic
groups in everyday communication) and elite bilingualisam (caracteristic for educated people
that includes biliteracy).
Saša Vojtech Poklač
Dvakrat slovensko
V prispevku bo predstavljena dvojezičnost pri triletnem otroku iz mešanega zakona,
natančneje iz slovensko-slovaške družine. Predstavili bomo, kako je do danes potekal razvoj
govora pri omenjenem otroku. Zanimalo nas bo preklapljanje in mešanje kodov dveh sorodnih
jezikov.
Diana Pungeršič
Prevajanje literarnih besedil s tematizirano dominanto jezikovno mešanega
okolja
Pri prevajanju se a priori srečujemo z vsaj dvema jezikovnima kodoma in posledično
transferjem med zadevnima kulturama. V članku se bomo osredotočili na primere, ko imamo
v izhodiščnem besedilu opravka z večjezičnim okoljem oz. literarnimi osebami.
Individualni in kolektivni bilingvizem
14
– izvlečki
Zanimalo nas bo, v kolikšni meri se lahko pri prevajanju izognemo posploševanju oz.
stereotipizaciji, etnocentrizmu kot pogosti prevodni praksi, še posebej v času poudarjenega
zanimanja za večkulturnost, raznorodnost jezikov in partikularnosti znotraj širšega kulturnega
območja. Primere bomo vzeli iz slovaške literature, v kateri smo zaradi kulturnozgodovinskih okoliščin pogosto priča večjezičnim situacijam (poleg slovaščine še češčina oz.
madžarščina) in preklapljanju kodov ali jezikovni hibridizaciji. Opazovali bomo dosedanje
prevodne strategije v slovenskem prevodnem podsistemu in ugotavljali prevladujoče
prevodne norme. Osvetlili pa bomo tudi konkretno prevajalsko situacijo in podali možne
rešitve ter jih vrednotili z vidika aktivacije ciljnokulturnih konotacij.
Martina Rodela, Sonja Starc
Raba besednega in slikovnega v učbenikih za slovenščino kot tuji jezik
Prispevek poskuša z diahronega vidika pokazati, da se v učbenikih za slovenščino kot
tuji jezik pojavlja vse več slikovnega, da se slikovno spreminja skladno z didaktičnimi načeli,
kar pomeni, da se s komunikacijskim pristopom k poučevanju v učbenikih pojavlja vse več
fotografij, s pomočjo katerih želi avtor vzpostaviti bolj osebni stik z naslovnikom (poziv na
medosebni metafunkciji). Analiza vzorca učbeniških besedil temelji na dognanjih vizualne
slovnice Kressa in van Leeuwena (2005).
Lucia Satinská
Trilingual Bratislava: Myth and Reality
Contemporary notions of the golden age (interwar period) of trilingual Bratislava will
be explored and contrasted with historical sources. Views of today’s trilingual Bratislava
inhabitants (obtained from several narrative interviews) will be presented and analysed from
the point of view of language ideologies.
Marija Sotnikova Štravs
Jezikovna politika v Ukrajini, Sloveniji in na Poljskem (s poudarkom na
šolskem izobraževanju)
V prispevku bo podan kratek primerjalni oris treh jezikovnih situacij, pregled
formalnopravnih določil in njihove uresničitve v šolskem sistemu. Predstavitev posameznih
problemov v različnih okoljih: jezikovno izobraževanje ustavnih in neustavnih manjšin v
Sloveniji, kašubščina v poljskem izobraževalnem sistemu, ruščina in ukrajinščina v
ukrajinskem šolskem sistemu na primeru Luganske regije.
Jana Sovová
K některým překážkám na cestě k bilingvismu ve smíšených rodinách
V příspěvku budou představeny různé podmínky zohledňující či naopak potlačující
vliv mateřského jazyka cizojazyčného rodiče na dítě ve smíšených rodinách: v neprospěch
mateřského jazyka cizojazyčného rodiče, částečné zohlednění mateřského jazyka
cizojazyčného rodiče, rovnocenné zohlednění mateřského jazyka cizojazyčného rodiče.
Individualni in kolektivni bilingvizem
15
– izvlečki
Petra Stankovska
Naravna slovanska vzporedna trijezičnost
V prispevku bo predstavljen v grobem orisu potek razvoja trijezičnosti dveh sester
(osnovnošolk), rojenih v Sloveniji, doma vzgajanih po principu ena oseba – en jezik (češko in
makedonsko). Poskusili bomo izpostaviti glavne interference med jeziki z ozirom na njihovo
sorodnost, tip načina usvajanja jezika pri vsaki od deklic, vpliv govornih situacij in vpliv
aktualnega jezikovnega okolja, v katerem se nahajata. Posebno pozornost bomo namenili
medsebojnemu vplivu obeh deklic na njune jezikovne kompetence ter pomembnosti vpliva
tipološke različnosti jezikov na število interferenc, ki prihajajo iz dominantnega jezika.
Sonja Starc
Slovenščina kot drugi jezik v slovenskem šolskem sistemu
V slovenskem šolskem sistemu ima slovenščina kot učni predmet uradni status
drugega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri in za dijake teh šol na
maturi, v prvem triletju osnovne šole in na maturi pa tudi na dvojezični šoli v Prekmurju.
Prispevek se omejuje na šole z italijanskim učnim jezikom in poskuša pokazati, da se
na teh šolah poučuje slovenščina od srede 50. let 20. stoletja, a se slovenščina kot drugi jezik
v slovenskem strokovnem in laičnem prostoru do začetka 90. let 20. stoletja ni obravnavala,
da se je zavedanje o njej začelo utrjevati z razvojem didaktike drugega jezika in zunanjega
preverjanja, da se je učni predmet slovenščina kot drugi jezik oblikoval v sinergiji z
dvojezičnim okoljem ter da bi učne načrte slovenščine kot drugega jezika (od predšolske
vzgoje, ko gre le za seznanjanje z jezikom, do vseh srednješolskih programov) lahko
prilagojeno uporabili tudi v drugih večjezičnih okoljih, npr. v osnovni šoli za učenje
slovenščine Neslovencev.
Kamil Szafraniec
Dwujęzyczność w przekładzie na podstawie tłumaczenia powieści Gorana
Vojnovicia Čefurji raus! na język polski
Celem referatu jest analiza tłumaczenia głośniej powieści Gorana Vojnovicia Čefurji
raus! na język polski. W moim artykule pragnę skupić się na zastosowanych w polskim
tłumaczeniu technikach przekładowych, które mają na celu oddanie niezwykle
skomplikowanej i wielojęzycznej struktury języka powieści. W badaniach nad przekładem
wykorzystano językową analizę porównawczą wersji polskiej oraz słoweńskiej. Jednym z
kluczowych pojęć, które będzie poruszone w referacie, jest kwestia przekładalności, bądź też
nieprzekładalności tekstów o wysokim stopniu nacechowania kulturowego oraz złożonym
kodzie językowym, do jakich z pewnością można zaliczyć powieść G. Vojnovicia Czefurzy
raus!.
Matej Šekli
Notranja delitev starogermanskega in staroromanskega prevzetega besedja
v praslovanščini in zgodnji slovanščini
V prispevku je obravnavana notranja delitev starogermanskega in staroromanskega
prevzetega besedja v praslovanščini in zgodnji slovanščini. Zajeto je obdobje pred dokončnim
Individualni in kolektivni bilingvizem
16
– izvlečki
izoblikovanjem (pozno)praslovanskega fonemskega sistema ok. leta 800 po Kr.
(poznopraslovanske spremembe so bile *ENC/*ONC > *ę/*ǫ, *i/*u > *ь/*ъ, *ū > *y, *a >
*o), tj. pred nesplošnoslovanskim premetom jezičnikov in začetkom oblikovanja posameznih
slovanskih makroarealov (jug : vzhod : zahod).
Slovansko-starogermanske jezikovne stike je s stališča preseljevanja Germanov in
Slovanov mogoče razdeliti v tri obdobja. Najstarejši stiki segajo v čas, ko so bili tako
Germani kot Slovani še na svojem prvotnem poselitvenem prostoru, Germani ob spodnji Labi
in Odri do 2. st. po Kr., Slovani v severnokarpatskem bazenu do 6. st. po Kr. V obdobju pred
germansko razselitvijo so Slovani prevzemali iz skupne germanščine, tj. pragermanščine, po
germanski razselitvi pa iz že izoblikovanih germanskih jezikov, in sicer iz gotščine na jugu še
pred slovansko razselitvijo ter iz stare visoke nemščine na zahodu po slovanski razselitvi.
Medtem ko poznejše, tj. starovisokonemške izposojenke v slovanščino (sl. *mъnixъ ‘menih,
redovnik’, *pěnęʒь ‘denar’, *popъ ‘duhovnik’, *postъ ‘post’, *trǫba ‘troba, trobenta’ ipd.) s
stališča identifikacije jezikovnega vira načeloma niso problematične, so stvari pri starejših
germanskih izposojenkah (psl. *xlěbъ ‘kruh’, *xъlmъ ‘holm, grič’, *kotьlъ ‘kotel’, *kupiti
‘kupiti’, *kъnęʒь ‘knez’, *lěkъ ‘zdravilo’, *šelmъ ‘čelada’ ipd.) veliko manj jasne. Predvsem
je vprašljivo razmerje med pragermanščino in gotščino kot viroma izposoje.
Slovansko-staroromanski jezikovni stiki segajo v obdobje po slovanski razselitvi in
poselitvi Balkanskega polotoka v 6. st. po Kr. V tem času sta se iz ljudske latinščine preko
skupne panromanske faze že začela oblikovati staroromanska makroareala (jugovzhod :
severozahod). Slovani so bili v neposrednem ozemeljskem stiku z obema ter so besedje
prevzemali tako iz balkanske romanščine (jugovzhod) (sl. *ocьtъ ‘kis, ocet’) kot iz alpske
romanščine (severozahod) (sl. *križь ‘križ’). Razmejevanje med izposojenkami iz enega
oziroma drugega areala ni vedno mogoče (sl. *kolęda ‘novo leto, praznovanje novega leta’,
*męta ‘meta’, *vino ‘vino’ ipd.).
Jozef Štefánik
Multilingualism and Translation in the European Parliament
Nowadays there are 23 official and working languages used in daily activities of
European Parliament (EP) by EU civil service, members of EP, press, citizens and national
authorities. All important documents of the Parliament should be drawn in the official
languages and all members of EP have the right to speak in the Parliament in the official
languages of their choice. In order to manage this amount and complexity of tasks a Code of
Conduct on Mulitilingualism and a concept of „controlled multilingualism“ were accepted.
Descriptions of the use of official and working languages as well as of translation into/from
them together with some information on the system of work of the European Parliament are
provided in the article.
Jozef Tancer
Mehrsprachigkeit und Sprachbiographien der Bewohner Bratislavas in der
Zwischenkriegszeit
Mehrsprachigkeit gilt als traditionelles Merkmal Bratislavas/Pressburgs der
Zwischenkriegszeit angesichts dessen multiethnischen Zusammensetzung der Bevölkerung.
Wir wissen jedoch sehr wenig über konkrete Strategien des Spracherwerbs und – gebrauchs
und genauso über die Sprachideologien der mehrsprachigen Bratislavaer, die ihrem
Individualni in kolektivni bilingvizem
17
– izvlečki
Sprachverhalten zugrunde lagen. Der Beitrag soll zeigen, dass wir im Falle Bratislavas der
Zwischenkriegszeit mit weit differenzierten Sprachbiographien zu tun haben, sodass die
klassische und heute wieder sehr populäre Formel „Jeder Pressburger war dreisprachig“
entschieden zu kurz greift
Hotimir Tivadar
Slovanskost, slovenskost med Rabo in Muro v 3. tisočletju s pogledom v
preteklost
Slovenski skrajni severovzhod in njegova sinhrona jezikovna situacija sta v
slovenskem jezikoslovju precej neznano področje. Osnovni razlog je predvsem v zgodovinski
ločenosti tega dela Slovenije od matice in veliki navezanosti slovenskega jezikoslovja na
knjižni jezik na eni strani in ohranjanju »diahronih« narečij na drugi strani. Po letu 1848, ko
se je začela marčna revolucija, se je namreč sčasoma ostro zarisala meja med Ogrsko in
Avstrijo. Ogrski Slovenci so postajali še bolj ločeni od drugega dela Slovenije. Leta 1919 se
je Obmurje politično začelo vklapljati v slovenski prostor, Porabje pa je ostalo na drugi strani
meje. Razdeljenost tega do takrat vsaj jezikovno enotnega dela se je po letu 1945 samo še
stopnjevala.
Kakšna je sedanja jezikovna situacija v tem delu Slovenije, bomo poskušali orisati z
nekaterimi povsem eksaktnimi podatki, pridobljenimi z anketo in izkušnjami pri poučevanju
slovenskih učiteljev v Porabju ter na podlagi analitičnega pregleda medijskih programov.
Predvsem pa bomo problematizirali evropskost in spoštovanje nacionalne raznolikosti; ob tem
se pojavlja predvsem vprašanje tolerance in dejanskega spoštovanja ter življenja slovanskega
jezika v pokrajini med Muro in Rabo.
Bożena Tokarz
Funkcja hermeneutyczna dwujęzyczności
Zjawisko dwujęzyczności związane jest z procesami psychologicznymi w zakresie
identyfikacji jednostkowej i grupowej, z procesami poznawczymi oraz z procesami
komunikacyjnymi.
Język stanowi jeden z wyznaczników tożsamości grupowej, będąc w perspektywie
kultury czy narodu elementem samoidentyfikacji i samozrozumienia. Jednocześnie kultury,
narody i jednostki skazują się na samozagładę, żyjąc w izolacji. Pośrednikidem w dialogu
kultur, narodów i jednostek jest między innymi tłumacz, ułatwiając porozumienie oraz rozwój
intelektualny i emocjonalny tym, którzy są zamknięci w jednojęzyczności.
Dwujęzyczność z wyboru lub z konieczności zwiększa możliwości poznawcze i
komunikacyjne, służy rozumieniu i samorozumieniu, a tym samym wzbogaca jednostkę i
zbiorowość.
Tuska Tünde
Akým jazykom, s kým a kedy rozprávajú naši mladí v Maďarsku?
Príspevok prezentuje výsledky dotazníkového výskumu, ktorý sa uskutočnil v rokoch
2007-2009. Respondenti sú poslucháči slovakistiky, ktorí študujú slovenský jazyk a literatúru
na území Maďarska. Na výskume sa zúčastňujú všetky katedry, kde študuje mládež, ktorá
Individualni in kolektivni bilingvizem
18
– izvlečki
pochádza zo slovenského prostredia, resp. má slovenský pôvod. Materiál obsahuje analýzu
týkajúcu sa jazykového postoja a stereotypov súvisiace s dvojjazyčnosťou.
Mladen Uhlik
Opisi in interpretacije dvojezičnosti v delih Leva Vladimiroviča Ščerbe
Študija obravnava problem dvojezičnosti v zgodovini ruskega jezikoslovja.
Osredotočamo se na enega izmed prvih opisov kolektivne dvojezičnosti in jezikovnih stikov,
in sicer natančneje v delih ruskega jezikoslovca Leva Vladimiroviča Ščerbe (1880–1944).
Pokazali bomo, kako se je pri Ščerbi razvijalo in spreminjalo razmišljanje o omenjeni tematiki
od pionirskih opisov govoric vzhodnolužiških govorov do njegovih poznejših obravnavanj
vloge problema dvojezičnosti in mešanic jezikov v splošnem jezikoslovju. V zaključku bomo
izpostavili razmišljanja Ščerbe o vlogi dvojezičnosti in večjezičnosti pri poučevanju tujih
jezikov in podali razmislek o njihovi sedanji uporabnosti.
Alžbeta Uhrinová
Možnosti používania slovenského jazyka v Maďarsku
V štúdii budú prezentované vybrané výsledky celokrajinského sociolingvistického
výskumu VÚSM. Budú v ňom charakterizované hlavné komunikačné sféry, bilingvizmus
Slovákov v Maďarsku, ambivalentný proces vývinu slovenčiny, stav výmeny jazyka
a najdôležitejšie zákony, ktoré sa vzťahujú aj na používanie jazykov menšín.
Ildikó Vančová
Some aspects of Slovak-Hungarian early childhood bilingualism
In my paper, I will present one of the possible ways of becoming passive bilingual, a
less investigated area of childhood bilingualism. I will present data gained from the
observation of a Hungarian-Slovak bilingual development with a special emphasis on the
subject's (Anna) acquisition of Slovak. In my presentation, I will describe the language use
patterns in the family, the girl's language acquisition, based on diary notes until the girl's age
of three.
Mateusz Warchał
Metodyka edukacji językowej w warunkach dwujęzyczności dziecka./
Methodology of language education in a bilingual child.
Edukacja językowa jako jeden z podstawowych czynników rozwojowych dziecka (w
wieku przedszkolnym i wczesnoszkolnym), dziecko bilingwalne w aspekcie edukacji
językowej, przyswajanie a uczenie się języka, główne cele i sposoby metodyczne. /
Individualni in kolektivni bilingvizem
19
– izvlečki
Maria Witkowska-Gutkowska
Wpływ języka czeskiego na polszczyznę standardową Polaków
mieszkających na Zaolziu
W artykule zostały omówione zjawiska leksykalne i składniowe pojawiające się w
artykułach zaolziańskiego Głosu Ludu. Polacy żyjący na Zaolziu są dwujęzyczni. Polszczyzna
standardowa jest dla nich językiem wyuczonym. W analizowanych tekstach pojawiają się
negatywne transfery z języka czeskiego, które w rażący sposób naruszają normę
poprawnościową polszczyzny standardowej, czasami mogą zakłócić komunikatywność tekstu
lub zmienić jego sens.
Maria Wtorkowska
Fleksja imienna dziecka dwujęzycznego
V prispevku je predstavljen medsebojni vpliv med jezikoma – poljščino in slovenščino
– na imenski fleksijski ravnini v govoru dvojezičnega otroka v zgodnjem obdobju razvoja, in
sicer tako pozitivni transfer kot interference. Gre za primer simultane dvojezičnosti pri dečku,
ki živi v mešani družini, v kateri se uporablja različne strategije, v glavnem pa strategijo ena
oseba – en jezik (mati – poljščina, oče – slovenščina). Na interference vpliva tudi jezik okolja,
v katerem živi deček, v tem primeru torej slovenščina, ki lahko postane dominantni jezik.
Mária Zsilák
Diglosia Slovákov v Maďarsku
Diglosia jazyka Slovákov v Maďarsku sa vymedzuje v rámci bilingvizmu, t.j. vo
vzťahu k slovenskému a maďarskému spisovnému jazyku. Z historického pohľadu je na
jednotlivých jazykových ostrovoch (enklávach) vzťah k slovenskému spisovnému jazyku
zložitý, staršie podoby slovenského spisovného jazyka prežívali omnoho dlhšie, ako na
etnicky jednotnom území. Podoby slovenského spisovného jazyka v menšinovom postavení
nadobúdali svojrázne črty. Príspevok bude sledovať dynamiku hodnotového systému
náväzného na slovenský spisovný jazyk. V súčasnosti diglosia ustupuje odumieraním
slovenských dialektov. V rámci školského vyučovanie sa programovo vytvára pozitívny
vzťah mládeže k archaickým dialektom.
Andreja Žele
Dvojezičnost gluhonemih med znakovnim jezikom in pisano slovenščino
Pri govorici kretenj in pri ubesedovanju kretalne govorice v standardizirano pisno
slovenščino je bistveno in aktualno vprašanje, kako čim bolj naravno in nevsiljivo povezovati
govorico kretenj in znakovni jezik s standardizirano pisno slovenščino. Pri razmerju kretnja :
ubesedenje in zapis v knjižni slovenščini se posledično sprožijo bistvena jezikovnosistemska
razmerja oz. problemska vprašanja kot 1) možna stopnja standardizacije razmerja kretnja :
beseda, 2) stopnja zmožnosti usvajanja relevantnega in manj relevantnega besedišča, tudi z
vidika konkretnejšega ali abstraktnejšega pomenja, 3) zmožnost zaznave (tudi) kretalne
izraženosti stilnosti in zvrstnosti besed oz. pomenov in 4) stopnja zmožnosti sporočilno
Individualni in kolektivni bilingvizem
20
– izvlečki
smiselnega skladanja besed oz. besednih oblik in stopnja ločevanja posameznih sklonskih
oblik iste besede po pomenu in načinu skladanja v smiselna besedilna sporočila.