Ekološko vrtnarjenje
Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:49 Page 1 Februar 2013 • Letnik 19 • št. 184 Tema meseca 4 Zlate pozavne oznanjajo pomlad Izidor Golob Vse o ... 10 ... gnojenju sadovnjaka, vinograda in oljčnika Davor Špehar Ekološko vrtnarjenje 14 Prve setve zelenjadnic Igor Škerbot Svetovanje www.facebook.si/KlubGaia www.klubgaia.si Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:49 Page 2 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:52 Page 3 Gaia predstavlja uvodnik Tema meseca 4 Zlate pozavne oznanjajo pomlad Okrasni vrt 6 7 Rez okrasnih rastlin, ki solzijo Cvetoči grmi ob koncu zime Vse o ... 8 ... gnojenju sadovnjaka, vinograda in oljčnega nasada Ali poznate? 11 Opojnost gardnerjevega hedihija V spomin Kar narava veleva Gaia razodeva! 12 Ruth Podgornik Reš – izjemna ženska! Ekološko vrtnarjenje 14 16 18 23 24 Prve setve zelenjadnic Da bo bogato obrodilo Čebula iz semena Črni in beli koren za vitalnost Vemo, kdaj obrezujemo? Klubski kotiček 19 20 21 22 Vse o samooskrbi v Rabcu Gaina prijavnica, natečaji Gaina spomladanska predavanja Gaini kuponi popustov Oblikovanje vrta 26 Postavimo si skalnjak Gaia na obisku 28 V duhu samooskrbe Trata 30 Zmote o trati spomladi Strokovnjak svetuje 31 Škropljenje breskev, lastna vzgoja paprik, presajanje sobnih rastlin Zelenjavni vrt 33 Sejemo slovensko Slovenski naravni biseri 34 Izvir Dicove vode Rastline iz daljnih krajev 35 Chia – oljno bogastvo v drobnem semenu Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu februarju in marcu Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01)755 81 60, e-pošta: [email protected] Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 18,88 EUR. Natisnjeno v 30,500 izvodih. ISSN 1408-7774 Sproščeno veselje Le kako, se boste vprašali, v teh časih? Pa prav sedaj najbolj rabimo dosti radoživosti, da se primerno okrepimo za nove izzive v vrtu. Le kaj smo vam pripravili tokrat v novi podobi revije posebno zanimivega? Poleg primul in jegličev bodo kmalu zacveteli še vsi drugi znanilci, še prej pa bomo opravili prve setve za sadike, obrezovanje in gnojenje. Če je površina količkaj večja, je dela dosti že sedaj, posebno na Primorskem. Kaj vse je treba postoriti v sadovnjaku, si natančno preberite na straneh 8 in 16. O rezi okrasnih rastlin smo vam pripravili članka na 6. in 24. strani. Nikakor pa ne zamudite spomladanskega gnojenja. Pomembno se mi zdi opozoriti, da ob delu na vrtu nikoli ne pozabite na veselje do življenja. Zato si tudi nujno načrtujte nepozabne vrtnarske izlete, predavanja in delavnice. Vsekakor pa se prijavite čimprej na naše največje tradicionalno vrtnarsko srečanje v Rabcu. Veselim se vas, pa tudi tistih članov, ki nas boste tam naučili delati tisto, kar kot ljubitelji vrtnarjenja dobro delate sami. Vsem materam in ženam še iskrenega veselja ob prazniku. Ugani, kaj je na naslovnici! ? Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 1. 3. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: IKSORA Nagrajenka: ŠTEFKA PIBER, BLED Naslednja številka izide 15. marca 2013. februar 2013 www.klubgaia.si 3 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:52 Page 4 Tema meseca Zlate pozavne oznanjajo pomlad Pa niso le zlate, čeprav nas vse neučakano rumeneče hitijo pozdravljat s sončnih bregov še povsem zaspanih travišč. Trobentice so med prvimi pogumneži, ki najavljajo novo cvetno sezono. A brezstebelni jeglič ni edina vrsta, vrtnarji jih poznamo še celo vrsto. Vredno jih je spoznavati. Iz narave v vrtnarijo Slovenska flora premore nekaj prav lepih trobentic in zanimivih botaničnih vrst. Tudi ogrožene so med njimi, zato se le izognimo brezvestnemu ropanju narave. Če že koga mika, si sme privoščiti kvečjemu sadiko ali dve brezstebelnega jegliča (Primula vulgaris), ki je v naravi pogostejši kot spomladanski jeglič (Primula veris) s kobulastim socvetjem na vrhu stebla. Vse druge jegliče iz slovenske flore pa je bolje spoštljivo ohranjati na njihovem naravnem rastišču, saj so nekateri redkost in zato zavarovani z zakonom. Vsaj kranjski jeglič in avrikelj ali lepi jeglič (Primula carniolica, P. auricula) naj ostaneta nedotaknjena enako kot njun naravni križanec, ki je resnična redkost ter je naš endemit. Rečemo mu dražestni ali idrijski jeglič (Primula x venusta) in tudi ta je od leta 2004 z Etažne primule zrastejo precej više kot druge trobentice in so hvaležne za vlažna rastišča. 4 www.klubgaia.si zakonom zavarovan. Za vrtnarsko rabo je na voljo dovolj požlahtnjenih sort in vrst, katerih sadike so zrasle iz gojenih jegličev brez ogrožanja prvobitne biološke zakladnice. Predpomladna brezstebelnost Iz naše običajne rumene trobentice s cvetovi na prav kratkih pecljih (nekoč je bilo njeno veljavno strokovno ime Primula acaulis, brezstebelna) je nastalo več skupinskih sort v pestri barvni paleti, ki jih razmnožujemo s semeni. Vrtnarji jih gojijo v komaj rahlo temperiranih rastlinjakih, zato tudi po nakupu ne sodijo v ogrevano stanovanjsko sobo. Mnogo bolje se počutijo kje na stopnišču, kjer je sveže, a svetlo. Suho in toplo ozračje jih hitro pokonča. Redno zalivanje je pomembno, zastajanje Čašasti jegliči v različnih sortah (Primula obconica) niso prezimno trdni. vode v podstavkih pa je pogubno. Komur to ni odveč, naj le potrga ostanke cvetja, ko mine lepota. Proti koncu marca ali v aprilu rastline lahko izlončimo in posadimo na prosto, kjer običajno dobro preživijo poletje in naslednjo pomlad na gredici spet cvetijo. Včasih se celo same zasejejo, a potomci imajo pogosto precej manjše cvetove in tudi barve niso vedno brezhibno živahne. Botanična pestrost S svojimi več kot 400 vrstami naseljujejo trobentice zmerni pas severne poloble in v Sloveniji jih je natančno deset. Pravcata miniaturka iz gorskega sveta je najmanjši jeglič (Primula minima) z gracioznimi rožnatimi cvetovi. To je resnični biserček, ki največkrat zraste le za dva prsta visoko in uspešno ga gojijo samo izkušeni vrtnarji nekje v varstvu skalnjaka. Podobno barvo imata tudi že omenjeni kranjski jeglič ter komaj 5 cm visok wulfenov jeglič (Primula wulfeniana). Seveda so to vse prezimno trdne trobentice in takšen je tudi glavičasti jeglič (Primula denticulata), ki je doma po zahodni Kitajski in pod Himalajo. Pomembne Pomladanski jeglič (Primula veris) in iz njega vrtne trajnice so izhajajoče sorte imajo na precej dolgih pecljih med jegliči še nasajena socvetja kimastih cvetov. mnoge druge, a Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:53 Page 5 med opaznejšimi so etažne primule v več vrstah (Primula beesiana, P. bulleyana, P. florindae) ter tudi nekateri medvrstni križanci skupaj z rožnim jegličem (Primula rosea) Vse to so rastline za sveža in s humusom bogata rastišča, ki stalno ohranjajo vlažnost. Pravšnje mesto zanje so obrobja tolmunov. Nekatere so sobnice V naših zimah pa bi na prostem pozeble občutljivejše priseljenke. Ena med njimi je čašasti jeglič (Primula obconica), doma v ne pretirano mrzlih delih vzhodne Azije. Pri nas je od nekdaj gojena lončnica, katero so že naše babice znale vzgojiti iz semena, čeprav se običajno niso zavedale strupenosti njihovih listov. Kocinaste žleze na listih lahko na koži povzročijo boleče Žlahtni potomci lepega jegliča (Primula auricula) so priljubljeni predvsem pri specializiranih ljubiteljih in zbirateljih. opekline, čeprav na to niso vsi ljudje enako občutljivi. Nekoč so poznali le sorte s cvetovi v lilasto rožnati barvi, zdaj pa so na voljo tudi bele in modre. Barva se običajno nekoliko spreminja glede na starost cveta. Po svoji rasti in rahlem kobulastem socvetju je že na prvi pogled mnogo nežnejša slezenasta ali majniška primula (Primula malacoides), običajno gojena kot sezonka za enkratno cvetenje in to pretežno v rožnati barvi. Po znamenitih angleških Kew Gardens je dobila svoje ime medvrstna križanka Primula x kewensisi (poreklo: P. floribunda x P. verticillata), ki ni prezimno trdna. Avrikelj z nadgradnjo Rod trobentic je že tako ali tako izredno pester, ko pa k temu pridružimo še vse žlahtniteljske dosežke ali slučajne naj- Znanilci pomladi naših članov Da se bliža pomlad, ste nekateri že opazili v zavetnih kotičkih svojih vrtnih oaz. Fotografirajte spomladanske znanilce in pošljite utrinke na naš naslov. Tri najlepše bomo nagradili z učinkovitim in praktičnim gnojilom za cvetoče rastline planetella specialno gnojilo za okrasne rastline in planetella specialno gnojilo za vrtnice. Fotografije nam do 1.3. 2013 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, ali po e-pošti na: [email protected] denčke, je izbor skoraj nepregleden. Vrtnih različkov je obilo in pri njihovem zbiranju zanesljivo prednjačijo Angleži. Izhodišče nekakšne »aurikulomanije« je prav naš lepi jeglič, ki je starševska osnova za množico požlahtnjenih vrtnih sort. Avrikelj raste v naravi v skalnih špranjah po Alpah, Karpatih in Apeninih, kjer jutranja rosa vedno poskrbi za dovolj vlage. Zanimivo je, da ga najdemo celo v mrzlotnih dolinah v okolici Škocjana. Zdaj je to kraško območje, avrikelj pa je tu ostalina iz poledenitvenih časov, ko so se alpske rastline umikale proti jugu pred ledenim pokrovom. Podobne pogoje poskušamo zagotoviti vsem jegličem iz te skupine tudi v kulturi. Zaradi pestrosti cvetja ne preseneča ljubiteljska zagnanost zbiralcev in žlahtniteljev, ki se združujejo v interesne skupnosti. Več o tem je tudi na naslovu www.auriculas.org.uk. kar dozorela semena. Po cvetenju je možna tudi delitev in posebno pri glavičastem jegliču je mogoče rastline razrezati na posamezne korenine z ostankom razrastišča, na nekakšne koreninske potaknjence. Čez poletje najbolj redoljubni sproti odstranjujejo odmrle liste, še bolje pa je poskrbeti za dodatno ponudbo organskih preperelin s kompostišča ali gnojišča. Če je v senci med jegliči poleti suša, je v pomoč zalivalna cev ali priključek na kapljični namakalnik. Izidor Golob Gojitveni namigi Sem sodi razmnoževanje, pri čemer je najpomembnejša setev, pa naj to opravlja ljubiteljski ali poklicni vrtnar. Če posnemamo naravo, je najbolje posejati ravno- Najmanjši jeglič (Primula minima) uživa v skalnjaku, a uspeva tudi v lončku. februar 2013 5 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:53 Page 6 Okrasni vrt Rez okrasnih rastlin, ki solzijo Spomladi obrezani javorji, orehi in breze grozovito krvavijo. Tako to vidijo ljudje. Iz ran se cedi drevesni sok, ki se ponoči včasih sprime v ledene sveče, vsekakor pa dolge dneve ali tedne kaplja do ran. Iz ran ne solzijo vse vrste enako. Tiste vrste, ki pocejajo sok močneje, delajo ljudem skrbi. Brez razloga. Solzenje je naravno in služi preprečevanju okužb in postopnemu zapiranju ran. V drevesnem soku, ki ga drevesa izgubljajo, je sladkor, a izgubljena količina ne vodi k izčrpanju drevesa. Zamazovanje krvavečih ran je mazaštvo, ki solzenja ne more zaustaviti. Ne le, da ne pomaga: škodi. Suha rana je najboljša rana. Pod cepilno smolo se hitreje začne trohnoba kot na suhi, odprti rani. Kje je razlog za rez Skrb glede solzenja je solzavi sentiment. Ni pravo vprašanje, kdaj rezati, ampak zakaj rezati. Pravilno izbranega in posajenega okrasnega drevesa ni treba »obžagovati«. Drevo je treba zgolj očistiti suhih in nalomljenih vej. Vse drugo žagarstvo je diletantski odgovor na diletantsko opravljano delo. Če okrasna drevesa zrastejo prevelika, so bila nestrokovno izbrana ali posajena na nespametno mesto. Strokovna napaka! Takšna drevesa je treba posekati, ne obžagovati. Vsa brutalno obžagana drevesa niso le grda kot smrtni greh, takšna drevesa na dolgi rok postanejo nevarna drevesa. Obrezovanje je na mestu, kadar drevo usmerjamo v rasti ali skrbimo za varnost ljudi pod njim. Drevesa najbolje sama zavarujejo les pod ranami takrat, ko dejavno živijo, torej od pomladi do jeseni. Vendar je pri obrezovanju bolj pomembno od vprašanja »kdaj« vprašanje »kako«. Če znamo okrasna drevesa pravilno obrezovati, čas v letu ni bistven za zdravje dreves. Zato ni nič narobe, če izberemo obdobje, ko najmanj solzijo. Izberimo pravi čas Solzenje je najmočnejše, ko pridejo drevesa v sok in do začetka olistanja. Torej 6 www.klubgaia.si Oba javorja obrežemo, ko odvržeta liste. med februarjem in aprilom in takrat k solzenju nagnjenih vrst ne obrezujemo. Tudi ne obrezujemo, ko je les zmrznjen, ker je takrat krhek. Pahljačaste javorje obrežemo, ko odpade listje, pa nekako do božiča. Kačjekože javorje (Acer davidii, Acer pensylvanicum) obrežemo lahko že konec poletja. Breze režemo čim manj in če že, med listopadom in božičem. Podobno je z murvami: obrezujemo od poznega poletja do konca leta. Spomladi cvetočih magnolij, ki tudi solzijo, ne obrezujemo pred cvetenjem, temveč po njem. Oreh sadimo kot sadno drevo, toda odraslo drevo je s široko krošnjo lahko kot hišno drevo domu tudi v okras. Orehe režemo od srede avgusta do konca septembra. Ta čas je solzenje šibko, tkiva pa so še odzivna in zato v lesu takoj stečejo varnostni programi za zaščito rane. Orehu nikoli ne žagamo debelih vej tik ob deblu. Če želimo kontrolirati velikost krošnje, začnemo pri mladem drevesu. Nikoli ne krajšamo vseh vej po vrsti! Ko sta bukev in gaber v soku, odrezane veje močno solzijo. Izrežemo del tistih, ki sežejo na obod krošnje. Glavne veje samo odvajamo, nikoli ne delamo golih štrcljev. Obrezano drevo mora obdržati obliko normalnega oreha. Če drevesu ni od daleč videti, da je bilo obrezano, je pravilno obrezano. Pri mladih drevesih rast obrzdamo tudi tako, da močno rastoče veje upognemo in privežemo v položnejšo lego. Matjaž Mastnak Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:53 Page 7 Okrasni vrt Cvetoči grmi ob koncu zime Vsake zime je enkrat konec. Na vrtu nam to povejo prve cvetoče čebulnice, najzgodnejše trajnice in grmovnice, ki se ne bojijo poznega mraza. Grmovnice so gradivo, s katerim oblikujemo vrtni prostor. Cvetoči žafrančki in morske čebulice v trati, ki se šele zbuja, so ljubki in dobrodošli – a to je še vedno cvetenje v dveh dimenzijah. Nad tla dvignejo cvetje cvetoče grmovnice. Prvi znanilec svetlobe Pogosto že februarja, vsekakor pa v prvi polovici marca zacveti nepozebnik (Hamamelis x intermedia). Njegovi cvetki so majni, rumeni pajkci. Če znamo za nepozebnik dobro skrbeti, je teh pajkcev tako veliko, da se vejice vanje na gosto oblečejo. Kako nepozebniku strežemo, da bo cvetiv? Posadimo ga ne mesto, kjer bo imel dovolj svetlobe. Samo nepozebniki, ki ne trpijo sence, so čvrste, nepretegnjene rasti in obilnega cvetnega nastavka. Sicer prenesejo precej sence, a med životarjenjem in blestenjem je velika razlika. Nepozebnik je grm za tri predpomladne tedne, ko je nesporni zvezdnik, preostanek leta pa je bolj kot ne anonimen grm, ki sicer raste somerno in disciplinirano, a z ničemer več ne izstopa iz zelenila. Sorte, ki jeseni obarvajo listje, so v manjšini. Kar se tiče zemlje, ne mara mokrih, zbitih tal. A se vsaj enega splača imeti na vrtu. Iva cveti samo na mladih vejicah. Zares učinkovite so rumeno cvetoče sorte nepozebnika, že oranžne (na sliki je ‘Jelena’) so manj opazne. Resa (Erica carnea) je zelo zgoden grmiček, a ostaja nizko pri tleh. Oder za gole plesalke Nepozebnik cveti na golih vejah, podobno kot zgodnje brogovite (Viburnum), leskovci (Corylopsis), čudovito dišeče Purpusovo kosteničevja (Lonicera x purpusii), o katerih sem pred tremi leti že pisal v tej reviji. Vsi ti grmi imajo zelo privlačne cvetove, toda… Ker nimajo listja, se skoznje vidi vsa grdobija, ki je po koncu zime videti še grša: sodi za vodo, s plastiko pokrite gredice na zelenjavnem vrtu, propadajoči kompostnik, sosedovo pokopališče neporabljenega gradbenega materiala… Če želimo te grmovnice predstaviti v zares lepi luči, moramo poskrbeti za njihovo ozadje. Najlepša podlaga za rumene, bele in rožnate cvetke pa je enotna zimzelena stena. To zahteva premišljeno zasnovo vrta. Če smo grmovnice napikali reztresene po celem vrtu kot goska kakce, zelenega ozadja ne moremo zagotoviti. Zeleno ozadje je lahko iz visoke tisine živice, stene elegantnih omorik, iz pokončno rastočih sort lovorikovca ali pa stena, ki smo jo dali prerasti bršljanu. Iva rabi trdo roko Iz narave sprehajalci ob šopkih telohov in zvončkov prinašajo vejice z mačicami leske in vrb. Leske nihče ne sadi zaradi cvetja, z vrbami je pa že drugače. Med ljudmi je zelo priljubljena pritlikava povešava iva (Salix caprea ‘Klimarnock’). Po prvih dveh letih navdušenja so ljudje nad njo razočarani, ker noče več cveteti. Krivi so sami, ker se jim »žvavca« smili. Čim odcveti, je treba vzeti škarje v roke in vse veje tik ob cepljenem mestu porezati na par centimetrov dolge štrclje. Matjaž Mastnak februar 2013 7 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:54 Page 8 Vse o ... ... gnojenju sadovnjaka, vinograda in oljčnega nasada Gnojilo naj vsebuje visok delež suhe snovi. Organsko gnojenje sadovnjaka, vinograda, oljčnega nasada upravičeno uvrščamo med pomembna opravila. Tako v tleh vzdržujemo ustrezno razmerje hranil, humusa, izboljša se tudi talni živi svet. Poleg organskega gnojenja pazimo tudi na primerno apnenje. Z organskim gnojenjem v sadovnjaku, vinogradu, oljčnem nasadu vplivamo na normalno rast in ustrezen razvoj rastlin, v tla vračamo tudi hranila, ki jih rastline porabijo za razvoj mladic, korenin in plodov. V ekološki pridelavi se držimo pravila, da za gnojenje uporabljamo izključno organska gnojila, prepovedana je uporaba vseh sintetičnih oz. lahko topnih mineralnih gnojil. Cilj gnojenja je, da v tleh vzdržujemo optimalne vrednosti hranil, ki vplivajo na boljši razvoj rastlin in plodov. Zakaj organsko gnojenje? Z organsko snovjo v tleh popravljamo delež humusa, izboljšamo vodno-zračni režim, pozitivno vplivamo tudi na teksturo in strukturo tal. S povečanjem organske snovi se voda v tleh bolje veže in zadržuje, to je še posebno pomembno v dolgem sušnem obdobju, ki smo ga lahko občutili prejšnje leto. V prevlažnih tleh se prav nasprotno izboljša njihova odcednost in zračnost. Poleg vseh predhodno omenjenih lastnosti večji delež organske snovi vpliva tudi na boljšo biološko aktivnost tal, izboljša se tudi sprejemanje elementov, kot so: dušik, fosfor, magnezij, bor in drugi. Tip tal Lahka tla Srednje težka Težka tla 8 Območje gnojenja naj bo širše od krošnje. Naj bo dovolj humusa in kalija Za povečanje organske snovi (humusa) v tleh ob sajenju dodajte 20 kg dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet Vsebnosti humusa v trajnih nasadih Vsebnost humusa (%) Vsebnost gline Nezadostno Zadostno Povečana vsebnost < 10% < 1,1 1,1 – 2,5 > 2,5 10 – 30% < 1,5 1,5 – 3,5 > 3,5 > 30% < 2,3 2,3 – 4,0 > 4,0 www.klubgaia.si plantella organik/100m2. Gnojenje mladega vinograda, sadovnjaka ali oljčnega nasada v prvem in drugem letu opravite posamično okrog posameznih rastlin. Območje gnojenja naj bo nekoliko širše od krošnje. Skrbite tudi za redno gnojenje rodnih nasadov, ki jih vsako leto pognojite v odmerku 10 kg/100m2. Delež humusa v tleh vzdržujete, če za gnojenje uporabljate organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, saj z njim v tla dodate tudi vse pomembne mikroelemente, da so nam rastline zelo hvaležne. Če za gnojenje uporabljate samo organska gnojila (gnoj, kompost, sodobna organska gnojila), lahko primanjkuje kalija (K). Kalij dodate v obliki lesnega pepela, gabeza ali pa za gnojenje uporabite organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K, ki ima dodan naravni vir kalija. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:55 Page 9 Vroče ideje Če imamo 1m2in0 ut Posadite sadno drevje in jagodičevje Takoj, ko tla odmrznejo, pričnete s sajenjem sadnega drevja in jagodičevja. Nekoliko globlje sadite ribez in ameriške borovnice. Pazite, da cepljeno mesto ni zasuto z zemljo. Priskrbite si mrežo proti voluharju, oporni kol, organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik in plantella sadjarsko gnojilo, škarje za rez in vrvico za privezovanje. Če imamo 6min0ut Oljke pognojimo konec februarja. Zadostna vsebnost humusa se v trajnih nasadih razlikuje glede na tip tal. V težkih tleh se optimalna vrednost humusa giblje med 2,3 in 4,0 %. V lahkih tleh pa se delež giblje med 1,1 in 2,5 %. Delež humusa se ugotovi na podlagi analize tal, tako določite tudi vsebnost glavnih hranil (fosfor, kalij) in pH tal. Z vzorčenjem (vsakih 10 let) določite še vsebnost humusa oz. organske snovi. Optimalen izkoristek hranil Če vrtnih tal niste pognojili jeseni, je dobro ob prvih otoplitvah v marcu opraviti osnovno gnojenje z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Tako nadomestite izgube hranil, ki so nastale s pridelkom, dodate vse glavne elemente (dušik, fosfor, kalij) in mikroelemente. Med prednosti gnojenja z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik je treba uvrstiti še počasno sproščanje dušika (N), ohranjanje deleža humusa in čiste podtalnice ter izboljšanje talnega živega sveta. Gnojilo je koreninam na razpolago že po dobrem tednu. Vsa hranila se sproščajo postopoma glede na potrebe rastline, tako ne prihaja do izgub hranil zaradi izpiranja ali vezave v tleh. Suha snov je odločujoča Gnojenje z dolgo delujočim organskim gnojilom plantella organik je zelo priro- čno, saj je praktično pakiran (7,5 kg in 20 kg), enostaven za transport, peletirana oblika pa je zelo enostavna za raztros. Vsebuje tudi zelo visok delež suhe in organske snovi, kar pomeni, da z manjšo količino gnojila pognojite večjo površino. Pri znanih domačih gnojilih (gnoj, kompost) je vsebnost suhe snovi bistveno manjša, zato za gnojenje enake površine potrebujete kar štiriindvajsetkrat več gnojila. Na delež suhe snovi bodite pozorni tudi pri ostalih organskih gnojilih, pakiranih v vreče, ki so dosegljiva na trgu. S plantella organikom tako v sadovnjaku, vinogradu z enim 20-kilogramskim pakiranjem pognojite površino 200 m2 in več. Gnojilo je tudi ustrezno tehnološko obdelano in ne vsebuje semen plevelov in patogenih mikroorganizmov. Oljke gnojimo redno Z rednim organskim gnojenjem oljčnega nasada izboljšate težka in lahka tla, ohranjate tudi delež humusa v peščeno-ilovnatih tleh, ki jim najbolj ustrezajo. V težkih glinenih tleh izboljšate zračnost tal, ki se tudi lažje ogrejejo, lahka peščena tla pa bolje zadržujejo vlago in so manj dovzetna za sušo. Zaradi zmanjšanja nevarnosti pozebe je konec februarja ali začetek marca najprimernejši čas za osnovno gnojenje oljčnega nasada. Zato v tem obdobju uporabite NOVO 25-kilogramsko Prve setve na prostem Na prosto od konca februarja in v marcu sejte špinačo, grah in bob, v marcu sejte redkvico, sadite čebulček in česen ter sejte in sadite tudi zelišča. Za gnojenje gredice, kjer uspeva špinača, uporabite organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Če imamo Gnojenje vrtnic Vrtnice pognojite z organskim gnojilom v obliki pelet t biogrena, ki ne vsebuje kalcija. u min Po raztrosu ga rahlo vdelajte v tla. Z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za vrtnice gnojimo konec marca oz. aprila, ko vrtnice pričnejo rasti. Z enkratnim gnojenjem zagotavimo bujnost in zdravje vso sezono. 5 februar 2013 9 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 14:57 Page 10 Vse o ... Optimalna pH vrednost tal v sadovnjakih Sadna vrsta jablana hruška breskev in nektarina sliva in češplja češnja kostanj ameriška borovnica oljka figa mandarina kaki vinska trta pH tal 5,5-6,5 5-6,5 6-6,5 5-6,5 6-6,5 4,5-5,5 3,5-4,5 6-8 6-7,5 6-7 6,5-7,5 5,2-7,5 Vrsta tal srednje težka lahka do srednje težka lahka do srednje težka lahka do srednje težka lahka do srednje težka srednje težka lahka šotna lahka do srednje težka srednje težka lahka do srednje težka lahka do srednje težka lahka do srednje težka organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik za oljke, ki ga nekoliko podkopljemo v tla, da prične takoj delovati, hitreje pride v območje korenin, zmanjšajo pa se nepotrebne izgube hranil. Apnite po pameti Ker boste po vsej verjetnosti z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik Jabolka dobro uspevajo na srednje težkih tleh. Takoj po rezi sledi gnojenje. gnojili spomladi, apnenje opravite v jesenskem času po odpadanju listja. Če ste gnojili jeseni, pa apnenje opravite spomladi. Zanj je najbolje uporabiti sredstvo za izboljšanje tal plantella kalcivit, ki ga praviloma uporabite enkrat na 5 let. Pomembno je vedeti, da lažja tla prenesejo manjše enkratne odmerke apnenih gnojil, težja pa večje. Če je po rezultatih analize tal treba močneje apniti, to opravite večkrat po malem, oz. vsako drugo leto. Plantella kalcivit vsebuje naravne, mlete apnence (98% CaCO3), ki ne škodujejo talnim mikroorganizmom. Zato priporočamo, da opustite apnenje z živim ali gašenim apnom, ki škodujeta organizmom v tleh. Apnenje prilagodite tudi posamezni sadni vrsti, kar je vidno tudi v zgornji tabeli. Iz zgornje preglednice zlahka razberemo, da kostanj in borovnica bolje uspevata v kislih tleh. Oljka, kaki in figa prenašajo tudi nekoliko bazična tla. Jablana, hruška, češnja, sliva, breskev in nektarina imajo glede pH-ja podobne zahteve. Apnenje torej strogo opustimo pri ameriških borovnicah in kostanju, ki bolje uspevata v kislih tleh in jima apnenje škoduje, pri ostalih sadnih rastlinah pa apnenje prilagodite sadni vrsti in vrsti tal. Davor Špehar Plodovi rabijo za rast dovolj hranil. Uporaba sadjarskega gnojila Ker organska gnojila ne vsebujejo dovolj kalija, ta element praviloma dodajamo s plantella specialnim sadjarskim gnojilom. Ker kalij in fosfor nista podvržena spiranju, ju drevo črpa iz globin po obiranju ali pred začetkom vegetacije spomladi. Da bo gnojilo pravočasno prispelo do korenin, ga v globlje plasti umestimo tako, da s kovinsko palico čim bolj na obodu krošenj naredimo luknje in vanje dodamo gnojilo. To gnojilo dodamo tudi na dno sadilne jame ob sajenju. 10 www.klubgaia.si Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:21 Page 11 Ali poznate? Opojnost gardnerjevega hedihija Med dokaj nepoznanimi rastlinami, ki izhajajo iz daljnih krajev našega planeta, je tudi gardnerjev hedinij »Hedychium gardnerianum«, ki spada v družino Zingiberaceae ingverjevke. V angleškem jeziku ima kar nekaj zanimivih imen Wild kahili ginger, Garland flower in Ginger lily. Hedihij je rastlina, ki jo videvamo v parkih in vrtovih toplejših predelov sveta. Latinsko ime rastline je sestavljeno iz besed HEDYS - sladek in CHION – sneg (beli cvetovi ene izmed vrst hedihija). Rastlina izhaja iz Južne Azije (Himalaja) ter Afrike (Madagaskar). Zanimivost pri rastlini je, da spada med invazivne rastline, ker se je na območju Azorov, Madeire in severne Nove Zelandije razširil kot plevel. Hedihij je rastlina z omamno dišečimi cvetovi (dolgimi 25cm) v rumeno-rdeči barvi, ki so nanizani po dolgem steblu, ki lahko doseže do dva metra v višino in en meter v širino. Močan vonj rastlini dajejo kaplje z nektarjem, ki so v cvetu. V zemlji se skrivajo rizomi, ki so najbolj podobni pravemu ingverju, ki ga v nasprotju s tem uporabljamo kot zdravilno živilo v kulinariki. tove z rumenimi prašniki. Cvetovi so razporejeni v kratki skupini ter 15- dolgi. • Rdeči ingver (Hedychium coccineum) je rdečkaste barve lososa, lahko ima rožnate cvetove s prašniki, ki so enake barve kot venčni listi. Cvetovi so razporejeni v velikem podolgovatem grozdu. Dejan Udovč Razmnoževanje Rastlino razmnožujemo spomladi z delitvijo rizomov ali pa s semeni. Plod, v katerem so skrita semena, je podoben kapsulam s tankimi stenami (približno ), s tremi prekati. Ko dozori, se odpre in razkrijejo se čudovite barve. V svetlo oranžni je notranja površina kapsule, sorazmerno velika, rjava semena (5-) imajo svetlo rdeče mesnate obloge. Pri nas se rastlina lahko vidi v ljubljanskem Botaničnem vrtu, kupi na pomlad v bolje založenih vrtnih centrih ali preko internetnih strani. Rastni pogoji (gojenje) Ker rastlina prihaja iz toplih krajev, jo pri nas gojimo v širokih posodah z veliko dobre zemlje, ki jo dodajamo vsako pomlad preden rastlina odžene dolge, trakaste liste v sivo zeleni barvi na okroglem steblu. V mrzlem obdobju, ko odmrejo zgornji deli rastline, jo prezimimo v temnem, hladnem prostoru do pomladi, ko rastlino ponovno obilno zalivamo in gnojimo z gnojili za cvet, do takrat pa v dobi mirovanja koreniko skoraj popolnoma izsušimo. Uporabna vrednost Čeprav gardnerjev hedihij spada v družino ingverjevk. je zelo strupen, zato je lahko usodno, če ga zaužijete. Rastlino uporabljamo bolj v dekorativne namene (različne barve cvetov ter njegov vonj, zanimive oblike listov, korenik, …). Poznamo kar nekaj podobnih vrst hedihija: • Beli ingver (Hedychium coronarium) - ima bele cvetove z belimi prašniki. Cvetovi so razporejeni v kratki skupini in so 7- dolgi. • Rumeni ingver (Hedychium flavescens) - ima svetlo rumene cve- februar 2013 11 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:22 Page 12 V spomin Ruth Podgornik Reš – izjemna ženska! Zgodilo se je, ko sem bila več kot 5000 km daleč, na toplem… hčerka Jana mi je sporočila o žalostnem dogodku z Ruth. Nisem mogla verjeti, dojeti, sprejeti… Ruth, izjemna ženska, naša prijateljica, naša Gaianka… Kako je to hudo! Danes bi rada skupaj z vami, dragi Gaiani, prehodila nekaj spominov med mnogimi, ki smo jih imeli skupaj z Ruth. Začeli smo pred več kot desetimi leti, ko mi jo je priporočila sodelavka, Nevenka Breznik, češ, njo pa bi Gaiani sigurno radi brali in poslušali. Ruth je že tedaj bila uveljavljena vrtnarka, pisateljica, predavateljica, publicistka… katere izrazna moč je bila polna navdušenja in prekipevajoče energije, še posebej, ko je zvestim slušateljem predstavljala balkonske rože, okrasne vrtove, buče… urejene grobove. Tako so njeni članki, predavanja, televizijske in radijske oddaje, in zlasti knjige, naddobri dokumenti, s katerimi je v našo deželo prenašala trende in novosti iz tujine ter jih še ustvarjalno dopolnila in prenesla na svoj vrt in vrtove premnogih pri nas in posebej na najštevilčnejše Gaiane. In tako se je začelo Takoj na prvem srečanju sem vedela, da bo naša skupna pot lepa, bogata, slikovita, 12 www.klubgaia.si praktična, edinstvena…Zmenili sva se za redno sodelovanje tako v reviji Gaia kakor tudi v našem Klubu. Njen prvi članek pri nas, meseca maja, začenja: …»Po desetletju ukvarjanja z okenskimi in balkonskimi rastlinami me je, dragi bralci revije Gaia, doletela čast, da napišem nekaj misli za vašo priljubljeno revijo…« Vsi smo bili navdušeni in že smo snovali načrte, kaj bomo delali vse do konca leta in še naslednje leto in potem spet… da bomo vedno kaj novega, zanimivega, praktičnega predstavili Gaianom in našim simpatizerjem. Tako smo se najprej lotili trendovskih balkonskih zasaditev, nato smo šli v svet enoletnih vzpenjalk, pa na gredice poletnih enoletnic, pogledali, kako je lahko lepa hiša tudi brez balkonov, a z bogato opremljenimi okni…in že smo prišli v »vrtnarjevo poletje«. Tako je Ruth predstavila ob začetku jeseni čas, ko poklicni vrtnarji hodijo na strokovne počitnice in raziskujejo, predvsem v tujini, kaj jim no- vega ponujajo inštituti in vrtnarska podjetja. Bila je pri slovitem žlahtnitelju Dietru Stegmeierju z najbogatejšo zbirko pelargonij v Evropi – 1048 jih je bilo tedaj, zapisala in poslikala je 67 sort abutilonov/ slezivcev, 231 vrst in sort posodovk, 87 sort pasijonk… Iz njenih predlogov najtrpežnejših lepotic sem tedaj prvič okrasila moje balkone in hišna okna, da so bila ponos v naši vasi. Za konec leta smo se z Ruth vedno znova naučili kakšno novost za urejanje grobov. Tedaj je že zbirala gradiva za njeno znano knjigo o ureditvi zadnjih domov, saj pravi, da je v Sloveniji samo ena strokovna literatura za Mesta pokojnikov avtorja Franca Tobiasa. Ruth nas je učila tudi, da so jesenske in zimske zasaditve lepe in da ni meseca v letu, da ne bi mogli naše balkone, okna in vrtove urediti tako, da nas razveseljujejo rože. Istočasno pa je Ruth zares veliko časa in truda posvečala spoznavanju buč, kar smo čutili tudi mi Gaiani: bogastvo buč, prazniki buč, uporabnost buč, z recepti za Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:22 Page 13 buče… tu se je vključila tudi njena sestra Mateja Reš, ki jo poznamo kot strokovnjakinjo za zdravo prehrano tako v reviji kakor tudi na klubskih dogodkih. Skupna načrtovanja Ruth je zelo cenila našo ekipo v Gaii, saj smo jo nemalokrat postavili pred nove izzive, ki jih je morala naštudirati, raziskati, pripraviti, poslikati… ampak to je imela zelo rada. Tako smo eno leto načrtno iskali slike za nazorno predstavljanje teme: zasaditve, zapisane v zvezdah. Pri tem je po študiju osebnostnih lastnosti po horoskopskih znamenjih izbrala različne rože, po barvi in značaju, ki bi jih lahko pripisala horoskopskim zasaditvam. Hecno, ko sva to raziskovali, ona agronomka, jaz psihologinja, sva najprej zasaditvi naredili zase, ona vodnarka, jaz kozoroginja. Zasaditvi sta nama bili všeč in menili sva, da odgovarjata najinima osebnostima. Vso pomlad do poletja sva spremljali, kako rastejo rože, zasajene v koritih in ob koncu imeli celo kolekcijo pripravljeno za naslednje leto - za redno objavljavljanje v Gaii in številnih delavnicah po Sloveniji - za vsak horoskopski znak posebej. V njeni zasaditvi vodnarja je bilo veliko globoke modrine lobelije, najbolj modre med modrimi…in vmes bele salvije. Rekla je, da mora biti zanjo vmes bela svežina, neobremenjenost, barva novega začetka…brez bele, da ni dobrih zasaditev. Ruth je z nami v rubriki Stilski vrt in Vrtna preobrazba skozi vse obdobje obdelala najmanj 50 vrtov, teras, balkonov in oken Gaianov, ki so potrebovali njeno pomoč za dobre rešitve in ideje ali pa za predstavitve praktičnih ureditev radovednim in ukaželjnim članom. Rekla je, da pokuka tudi v najbolj zaplankani vrt, da morebiti kje še dobi pravo idejo, ki jo lahko podeli še drugim. Govorim le o vrtovih, objavljenih v Gai, kolikim pa je pomagala izven tega dela, pa se tako ali tako vidi, ko se pelješ po vseh kotičkih naše lepo urejene dežele. In tudi te ideje in stil, ki so jih skupaj z Ruth ustvarili ali pa posneli iz naše in drugih revij številni ljubitelji vrtnarjenja, bodo našo Ruth ohranili nesmrtno do konca dni. Gaiani pa smo Ruth velikokrat poslušali na predavanjih po različnih krajih Slovenije. Prav vsako leto pa tudi na letnem izobraževalnem srečanju v Rabcu in lani v Poreču. In vedno znova je veliko število naših članov bilo navdušeno nad njeno prekipevajočo energijo, lepim izražanjem in nadlepimi prikazi njenih razkošnih, barvitih in dehtečih rož. Zadnje čase je vse bolj poudarjala tudi trpežnost in enostavnost zasaditev za vzdrževanje. Sama je porabila po 5 ur dnevno za zalivanje in oskrbo cvetja pri sebi doma in v vrtnariji. Na obisku pri njej sem bila priča, da je temu tako. Kljub pomoči njene mame Slavke in ostalih članov družine. Njen urnik je bil poln Spomnim pa se ene dogodivščine pred leti v Rabcu. Tako kot običajno, je prišla pozno ponoči in se pripravljala za jutranje predavanje. Utrujena je šla pod tuš, vendar se je ponesreči zaklenila v kopalnico in ni mogla ven. Tudi slišali je nismo, ko je tolkla in klicala. Seveda sta bila telefonček in velika brisača v sobi. In tako je prespala v kadi, pokrita le z majhno brisačko, ki jo običajno damo pred kad na tla. Ko jo je zjutraj rešila sestra Mateja, ki je prav tako predavala v Rabcu, je bila premražena, nenaspana. A je predavanje kljub vsemu bilo navdušujoče, kakor bi jo pogrele in osvežile vse te njene rožice. Toliko bi lahko še napisala, a ostanimo pri tem Če ne bi Ruth tako silno želela razvijati še druge veščine in sposobnosti, ne bi bila ona ona! In tudi v športu in vzdržljivosti je bila izjemna. Morda še bolj. Tako kot vsi naši Gaiani pogrešamo Ruth in njen: »ku-kuc, sem že napisala članek, še slike pošljem…« Vsem Gaianom, ki ste tudi nam poslali sožalje, hvala… Ruth je res bila član tudi naše velike družine. Hvala ti! Rože najbolj dehtijo zjutraj, si nas učila… to bomo pomnili in mislili nate do konca dni! Vida Radivojević februar 2013 13 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:23 Page 14 Ekološko vrtnarjenje Gain eko vrt Prve setve zelenjadnic Letos bomo v Galiciji pri Žalcu na 60 m2 oblikovali Gain ekološki samooskrbni vrt, kjer bomo skozi vse leto pridelovali zelenjavo za štiričlansko družino. Sočasno z deli na vrtu bomo na lokaciji vrta izvajali predavanja in delavnice. Vsak mesec boste v reviji Gaia lahko prebirali o dejanskih opravilih na vrtu. Pozimi je čas dragocen za načrtovanje vrta in setve za ekološke sadike. Najprej naredimo načrt vrta in zasaditev v njem, nato pregledamo zbirko semen od lani in pravočasno načrtujemo morebitne nove nakupe manjkajočih ekoloških semen ter kasneje nakup tudi izvedemo, da ne bi ostali brez želenih ekoloških semen, brez katerih v ekološkem vrtnarjenju ne gre. Naš vrt bo razdeljen na 4 dele – poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili številne zelenjadnice. V ta namen smo v januarju pričeli z vzgojo prvih sadik. V setvenici bo kalila paprika. Najprej sadike Na januarskem srečanju smo na delavnici, ki je potekala v Vrtnarstvu Botanika, prisotnim prikazali način in pogoje za setev prvih zelenjadnic za sadike, ki jih bomo rabili za zasaditev Gaiinega eko vrta. Vrt planiramo zasnovati za potrebe 4-članske družine, kot vir za lastno oskrbo z ekološko pridelano zelenjavo. Posejali smo zgodnje zelenjadnice, in sicer: kapusnice, solatnice, čebulnice ter v setvenico še papriko. Ker želimo v začetku marca v vrt saditi krhkolistno solato, smo posejali dve vrsti solate. Za posevke zgodnjih kapusnic smo sejali zgodnje zelje, cvetačo in bro- 14 www.klubgaia.si Za setev smo uporabili ekološki setveni substrat in z njim napolnili setvene plošče. koli. Sicer je od klimatskih pogojev pridelave na prostem ali v rastlinjaku odvisno, kako zgodaj moramo začeti z vzgojo sadik. Če sadik zgodnje zelenjave na prosto ne moremo saditi pred polovico meseca marca, potem lahko tudi z vzgojo sadik začnemo teden ali dva kasneje. Zato lahko za pridelavo zgodnjih zelenjadnic setev opravimo tudi še v začetku februarja. V vrtu bomo poskrbeli tudi za zgodnji pridelek čebule in pora, zato smo posejali tudi ti dve zelenjadnici, saj bomo posevek čebule zasnovali na podlagi vzgojenih sadik čebule in ne iz sajenja čebulčka. Tudi za vzgojo sadik čebule je čas od konca januarja in od začetku februarja naprej. Podobno velja tudi za por, peteršilj in zeleno. Za setev naših sadik smo uporabili ekološki substrat bio plantella start in ekološka semena Amarant. Sejali smo ročno, v glavnem v plastične gojitvene plošče, le čebulo smo posejali s sejalnico v stiroporne gojitvene plošče. Kaj se bo dogajalo v marcu Kmalu potem, ko se bodo v Gaiinem eko vrtu tla odtalila in jih več ne bo pokrivala snežna odeja, bomo najprej poskrbeli za pripravo vrtnih tal ureditev gredic. Pred zimo preorano površino bomo ročno izravnali in razgrabili brazde ter oblikovali gredice in na njih vrtna tla pripravili za setev ali sajenje prvih zelenjadnic. V okviru prvih del v vrtu bomo tla tudi gnojili. Za gredice, kjer bodo posajeni paradižnik in druge plodovke, bomo upora- Optimalni toplotni pogoji za vzgojo sadik glede na vrsto zelenjave Vrsta zelenjave T (°C) za vznik T (°C) za 1. list T (°C) za 2-3 liste Solata 16 - 18 14 - 16 8 -12 Kapusnice 22 - 24 16 - 20 14 - 16 Paprika 25 - 27 18 - 20 16 – 18 Jajčevec 25 - 27 18 - 20 16 – 18 Paradižnik 24 - 26 16 - 18 14 – 15 Kumare 22 - 24 16 - 18 15 - 16 Bučke 25 - 26 16 - 18 15 - 16 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:24 Page 15 Gaiin eko vrt pozimi. bili bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke, v delu vrta, kjer bomo sadili listnato zelenjavo (npr. solato, kapusnice) bomo uporabili bio plantella nutrivit za listnato zelenjavo. Ker bomo želeli čim bolj izkoristiti talno vlago, še preden bo nastopila morebiti suha in topla pomlad, bomo glede na možnosti začeli s sajenji prvih sadik, predvsem pa bomo v rastlinjakih vrtnarstva Botanika začeli z vzgojo preostalih toplotno zahtevnejših zelenjadnic. Te za kalitev in svojo začetno rast ter nadaljnji razvoj potrebujejo več časa in tudi precej višje temperature. Najprej začenjamo s setvijo jajčevca in paprike, ki pogosto potrebujeta tudi do mesec dni, da vznikneta. Iz setvenice bomo papriko ter jajčevec pikirali v gojitvene plošče. S paradižnikom bomo počakali do začetka marca, najkasneje (pozno marca ali v aprilu) bomo sejali bučke in solatne kumare, saj jih je najbolj sigurno na prosto presaditi šele od sredine maja dalje. Če bo mogoče, bomo v sredini marca sejali še solato berivko, tudi korenček ter izmed stročnic – grah in bob. To sta stročnici, ki najbolje prenašata morebitne nizke temperature, tudi po vzniku, zato lahko grah brez problemov sejemo že v februarju oziroma takoj, ko to omogočijo tla. Ostale stročnice (fižol, soja, leča) sejemo kasneje, v začetku maja. Za manjši obseg pridelave nizkega in visokega fižola lahko vzgojimo tudi sadike. Tako bomo na toplem in v svetlem rastlinjaku za potrebe našega eko vrta vzgojili nekaj sadik fižola, ki jih bomo pozno v maju, ko bo nevarnost pozeb minila, presadili na prosto. Za konec – vabilo na naslednjo učno uro Naše naslednje srečanje planiramo izvesti na lokaciji Gaiinega eko vrta v Veliki Pirešici. Zato vas že danes vabimo, da se nam pridružite v petek, 1. marca 2013, ko bomo ob 16. uri pričeli z urejanjem vrta: po delih bomo pogno- Posejali smo papriko. Gojitvene plošče smo po setvi prekrili z vermikulitom s katerim bomo zadrževali vlažnost setvenega substrata. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! jili in pripraviljali gredice ter če bo mogoče izvedli prve direktne setve nekaterih zelenjadnic. Ker smo v eko Gaiinem vrtu poskrbeli za vzgojo sadik že konec januarja, bomo tako pripravljeni na pomlad komaj čakali, da začnemo s snovanjem in prvimi opravili v Gainem eko vrtu. Vabimo vas, da se nam pridružite. Igor Škerbot, univ.dipl.inž.agr., KGZS - Zavod CE Zdravo vrtnarjenje Bliža se čas, ko bomo lahko že poskrbeli za prve setve in sajenje. Zagovorniki ekološkega načina vrtnarjenja prisegamo na naravno tudi pri gnojenju rastlin. Vselej uporabljamo 100% organska gnojila. V zelenjavnem vrtu lahko solate, grah, bob, redkvico, rukolo, nakaljen krompir, spomladanski česen in čebulček sejemo, ko zemlja nima še 10 °C. Na gredicah z rukolo in solato uporabimo kakovostno organsko gnojilo za obilen pridelek v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Za dognojevanje vseh vrst rastlin v zelenjavnem in okrasnem vrtu pa je na voljo bio plantella nutrivit univerzal. Za polnejši okus plodovk uporabimo bio plantella nutrivit za paradižnik in ostale plodovke, enako bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. februar 2013 15 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:25 Page 16 Ekološko vrtnarjenje Da bo bogato obrodilo Obliko in velikost našega bodočega rodnega drevesa določimo sami že ob sajenju in nadaljnji vzgoji vse tja do polne rodnosti in velikosti drevesa. Za pravilno in za drevo ustrezno velikost in obliko pa je potrebno kar nekaj sadjarskega znanja in spretnosti o rezi dreves. Velikost, ki jo bo drevo doseglo in v tej končni ustrezni velikosti tudi dobro in lepo rodilo plodove, je določena že genetsko in jo mi sami lahko le delno spreminjamo. Kombinacija med podlago - divjakom in žlahtnim delom določa velikost drevesa. Predvsem pri jablani zelo natančno ločimo šibko (M-9), srednje (MM-106) in bujno rastoče podlage (sejanec). Podobno je tudi pri češnji: šibka podlaga = gisela–5, bujna podlaga = sejanec. Šibkost oz. bujnost podlage se najbolj izrazi prav v koreninah. Šibko rastoče podlage razvijejo le droben splet korenin, bujnejše rastoče podlage pa močnejše in gostejše korenine. Ena in druga podlaga ob ustrezni vzgoji rodnega drevesa nudi obilen in kakovosten pridelek. Zakaj torej toliko opozarjanja o ustreznosti podlage za določen sadni vrt? Šibko rastoča podlaga ne more, tudi z veliko truda ne, nikoli postati veliko drevo. Bujno rastoče podlage pa z rezjo nikakor ne moremo »krotiti«, da bi drevo ostalo majhno in ozko. Ni samo podlaga tista, ki odredi velikost drevesa. Bujne sadne vrste, kot sta kostanj in oreh, nosita v sebi lastnost, da bo drevo visoko in široko, zato nujno potrebujeta za normalen razvoj veliko prostora. S tem znanjem se je laiku skorajda nesmiselno ukvarjati, saj vam bo drevesničar z veseljem izbral ustrezno kombinacijo med podlago in žlahtnim delom. Kljub temu pa se je pred vsakim obrezovanjem dobro natančno zavedeti, koliko potrebuje naše drevo prostora v širino in kako visoko ga moramo pustiti v višino. Če poznamo rastne lastnosti drevesa, mu torej pri rezi namenimo točno določen prostor in višino. Ko sadiko posadimo, moramo drevo – pa tudi grm – prvih nekaj let vzgoje ustrezno obrezovati, vse dokler naša rastlina ne doseže polnega rodnega volumna, prave širine in ustrezne višine. Vzgojna rez je torej ena izmed rezi, ki jo moramo izvajati pri sadjarjenju. Opozoril bi na pomembo dejanje pri saditvi - to je prikrajševanje v drevesnici kupljene sadike na ustrezno višino. Če posajene sadike ne prikrajšamo na želeni višini (višina krajšanja je odvisna od nas, na kakšni višini od tal si želimo imeti prvo etažo vej), nam pozneje sadika sili v višino, v spodnjem delu, kjer želimo imeti večino vej in poganjkov, pa to le stežka dosežemo. Okrogla, ploščata, stožčasta, piramidalna, valjasta, kordonska, kotlasta, ob steni, sadna stena, ozko vreteno, »marela«, naravna oblika - vse to so oblike dreves, ki jih Menjavanje predebelih vej z mlajšimi. vidimo v sadnem vrtu. To so lahko naravne oblike, kjer sadjar sploh nikoli ni »posredoval« ali pa so to oblike v intenzivnem sadjarstvu. Vse to so vzgojne oblike, ki so s pomočjo sadjarja vzgojene za posamezne vrste sadovnjakov, za vse prostore, ki jih želimo zasaditi s sadnimi vrstami in ki tem mestom po obliki in velikosti ustrezajo. Rez jablane, hruške, slive … Pred vsako rezjo moramo spoznati rodni les posamezne sadne vrste. Pri jablani, hruški, pa tudi slivi so to: cvetni brsti, ki so nameščeni po celotni dolžini dvoletnega poganjka ali pa je nameščen na koncu (enoletne) lanske brstike ali šibe, pa na rodni pogači in na zveriženem rodnem lesu. Izbiramo med načini in oblikami rezi, kot so: krajšanje, odvajanje, spodrezovanje, rez na čep, rez na prstan, zažagovanje, ribja kost. Ker ima vsak ljubiteljski sadjar vsaj enega od pečkarjev: jablano, hruško ali slivo, se bom tokrat osredotočil na značilnosti rezi pri navedenih. Z ostrimi sadjarskimi škarjami in priročno malo, sadjarsko žagico v roki si temeljito ogledamo drevo. Predvsem smo pozorni na število cvetnih brstov in na lanskoletni prirast po celotni krošnji, predvsem pa v vrhu drevesa. Če je dolžina poganjkov v vrhu meter in več, je to že zelo dobro opozorilo, da »držimo« drevo prenizko. Začnimo vedno pri vrhu Odvajanje 16 www.klubgaia.si Spodrezovanje V pregostem vrhu določimo navpični poganjek dolžine okoli 1 metra, večino osta- Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:26 Page 17 lih poganjkov izrežemo v celoti in nikakor ne puščamo čepov. Posamezne poganjke v vrhu, ki so malenkost položnejši, poskušamo upogniti v vodoraven položaj, vsakega v svojo smer, tako da ne prekrivajo drug drugega. Navpični poganjek smo pustili zato, da se nam bo v letošnjem letu obrastel s stranskimi poganjki in bomo tako drevesu povišali vrh vsaj za slab meter. Ker bo drevo višje, bo rast takega drevesa v naslednjih letih bistveno zmanjšana. Upognjeni poganjki v vrhu se bodo v letošnjem letu obdali s cvetnimi popki in bodo tako naslednje leto obilno obrodili. Kadar drevo ni zelo bujno, v vrhu porežemo vse navpične poganjke, izberemo pa vodoraven poganjek, ki ima na sebi veliko cvetnega brstja. Ta poganjek bo v le- Jablanov rak tošnjem letu lepo obrodil in s tem močno zaviral premočno rast v vrhu. Ko smo opravili z vrhom, se spustimo nekoliko nižje in izrežemo v celoti posamezne predebele veje, ki že s svojo debelino močno senčijo notranjost krošnje in nižje ležeče poganjke. V vrhu izrežemo poganjke vedno v celoti, rez naj bo vselej pravokotna, saj je tako po površini vedno najmanjša rana, ki se tudi najhitreje zaraste. Če poganjek ni predebel, temveč le predolg in sega predaleč od debla, takega raje odvedemo. Na poganjku izberemo stranski poganjek in tik za izraščanjem stranskega odrežemo tisti del, ki raste naprej. Tako rez ponavljamo proti tlom, proti spodnji, najnižji etaži. Na zgornji strani – na hrbtu veje vseskozi izrezujemo navpi- čne poganjke in oblikujemo poganjek, vejo v obliko ribjega hrbta. Vseskozi puščamo na poganjku le stranske, vodoravne poganjke. Pri rezi od vrha proti tlom moramo paziti, da so poganjki na vrhu krajši od spodnjih. Drevo oblikujemo v obliki stožca. Pri taki obliki je večina drevesa lepo osvetljena, plodovi so zato lepši in slajši. Postopno višanje vrha. Enoletnih poganjkov ne krajšamo V domačem sadovnjaku se lahko ob rezi in vzgoji dreves prepustimo prostejšim, bolj lastnim pogledom na obliko drevesa. Pomembno je le eno: Nikoli ne krajšamo lanskoletnih (to pomeni enoletnih) poganjkov! To je pogosta napaka sadjarjev v samooskrbnih sadovnjakih. Ustvarjajo tako imenovane ježke, iz katerih pa vsako leto izrašča vedno več poganjkov. Drevo dobesedno podivja in slabo rodi. Poganjek torej izrežemo v celoti ali pa pustimo celega. Ob obrezovanju pregledujemo drevo in mimogrede z drevesa odstranimo lanske posušene plodove – mumije, ki so velik vir raznih bolezni. Izrežemo poganjke, ki so oboleli za rakom, pa tudi vse poganjke, ki na svojih konicah gostijo plesen. Plesniv poganjek prepoznamo po sivkasti prevleki na konici poganjka. Če se lotimo večjih dreves, je rez zelo podobna, le da moramo tam izrezati tudi debelejše veje. Vse rane, ki imajo premer večji kot 5 cm, je treba zamazati s cepilno smolo. Pri velikih drevesih velikokrat izvajamo spodrezovanje. To Rez sadike nad brstom. je ena izmed oblik odvajanja, a ne na stranski poganjek, temveč vedno izrežemo tistega, ki se je že povesil, puščamo pa poganjek, ki je vodoraven. Pri velikih drevesih bodimo pozorni, da se nam krhek les ne zlomi pod našo težo. Roman Mavec Zacelimo rane in preprečimo bolezni! Odprte rane na deblu dreves, ki nastanejo zaradi rezi, poškodb ali odstranjevanja rakavih tvorb, so izpostavljene nevarnim boleznim, ki na ta način prodrejo v rastlino. Ta mesta zato premažemo s kakovostno, naravno cepilno smolo bio plantella arbosan, ki omogoča hitrejšo zacelitev ran in preprečuje vstop bakterij. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! februar 2013 17 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:26 Page 18 Ekološko vrtnarjenje Čebula iz semena Čebulo povsem brez težav pridelamo tudi iz semena. Ni še daleč čas, ko smo belo, prezimno čebulo – majski srebrnjak posejali v avgustu, presadili v oktobru in spomladi imeli mlado čebulo, kasneje pa zgodnjo belo čebulo, ki ni cvetela. bulo pridelujejo na večjih površinah, saj je pridelava čebule iz semena veliko cenejša. Posejemo na stalno mesto V marcu (poletno) oziroma v oktobru (zimsko) lahko ukoreninjeno sadiko že presadimo na prosto. Predvsem na večjih površinah seveda ne vzgajamo sadik ali presajamo kasneje puljenih sadik, ampak seme kar posejemo na stalno mesto. V ta namen je potrebno zemljo dobro pripraviti, po možnosti deset do 14 dni prej, da prvi pleveli vzkalijo pred čebulo in jih lahko uničimo še pri zadnji pripravi zemlje pred setvijo. Če želimo kakovosten, visok pridelek čebule, ki se bo tudi dobro skladiščila, jo je treba posejati zelo zgodaj, najbolje do konca marca. Samo v kratkem dnevu in hladnih nočeh čebula razvija koreninski sistem, Zakaj setev, ne čebulček Dva ali celo trije razlogi so, zakaj čebulo sejemo in je ne pridelamo iz čebulčka. Najbolj pride prav setev čebule pozno poleti za zgodnjo spomladansko pridelavo mlade čebule. Čebula, tudi dovolj velik čebulček, je preobraženo, odebeljeno steblo. Da se iz nje v resnici razvije steblo, je potrebno obdobje nizkih temperatur, kar pa seveda pri jesenskem sajenju ni problem. Zato nam potem spomladi polovico grede čebule, pridelane iz jeseni sajenega čebulčka, zacveti. Čebula, vzgojena iz semena, spomladi ne bo cvetela in lahko počakamo tudi na povsem odebeljeno, zrelo čebulo. V letih 2012 ste mnogi zaman iskali čebulček najboljše slovenske sorte čebule Ptujska rdeča, mnogi ljubitelji starih slovenskih sort pa ste prikrajšani za pridelovanje še ene odlične slovenske sorte čebule Belokranjke. Prav tako pa nimamo nikoli na voljo čebulčka hibridov, ki jih lahko pridelujemo samo, če kupimo seme ali sadike. Rešitev za vse te težave je pridelovanje čebule iz semena. Mogoče na vrtovih niti ne znamo upoštevati še zadnjega razloga, prav gotovo pa ga upoštevajo tisti, ki če- 18 www.klubgaia.si spomladanske setve kalijo počasi. Ne vzkali sicer vse seme, raje potem po potrebi redčimo na . Kasnejša nega pa seveda poteka enako, kakor da bi pridelovali čebulo iz čebulčka. Čebula iz semena preko sadik Pridelovanje čebule iz sadik je primernejše predvsem za spomladanska dnevna sajenja, saj lahko čebulo posejemo že zelo zgodaj, že v januarju. Do vznika naj bo temperatura okoli 20 oC, tako bo seme zelo hitro vzkalilo. Kakor hitro se pojavi prvi pravi list, lahko rastlinjak celo prenehamo ogrevati oziroma moramo vsaj ponoči zniževati temperaturo na samo nekaj stopinj nad ničlo. Le tako se bo razvijal močan, gost koPo tednu dni sadike brez težav rastejo naprej. dokler je hladno tudi listje. Kakor hitro se segreje, dan pa podaljša, se čebula prične debeliti, korenine in listje pa ne rastejo več. To pa neogibno vodi k nižjemu pridelku čebule. Zato je treba gredice ali njive za spomladanske setve čebule pripraviti jeseni, spomladi pa samo ponovno prerahljati in jo čim prej posejati. Sejemo zelo plitvo tik pod površino zemlje, oziroma jo samo deloma pokrijemo z zemljo. Čebula v temi slabo kali, zato setev ne sme biti globoka. Po setvi pokrijemo z agrokopreno, da ohranimo čim več vlage v setveni plasti. Sejemo v vrstice na razdaljo najmanj, v vrsti pa dokaj na gosto, saj reninski sistem. Ogrevanje ponoči bo pomenilo slabše sadike. Še vedno bomo zgodnejši, kakor pri direktni setvi na prosto. Če imate rastlinjak, priporočam vzgojo sadik s koreninsko grudo – v lončkih. Seveda ne uporabimo jogurtovih lončkov, bili bi dosti preveliki. Vzamemo setvene plošče, ki imajo celice premera dva, največ tri centimetre, kamor posejemo eno seme, nič pa ne bo narobe, če padeta tudi dve. Kasneje boste rastlini preprosto razdelili. Nujno pa je, da so nočne temperature vsaj 7 oC nižje od dnevnih v času vzgoje in da vsaj teden dni pred presajanjem sadike prestavimo na prosto in jih postopoma tudi ponoči puščamo nepokrite. Presajamo, ko lahko sadike izpulimo iz lončka, tako da koreninska gruda ne razpade. Miša Pušenjak Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:27 Page 19 Klubske strani 18. strokovno srečanje Vse o samooskrbi v Rabcu Na Gainem tridnevnem tradicionalnem srečanju, ki bo letos v Rabcu, boste deležni uporabnih vsebin na predavanjih in delavnicah naših priznanih slovenskih strokovnjakov. Poudarek bo na samooskrbi v domačem vrtu, sestavljali bomo svoje balkonske in vrtne zasaditve. Od 17. do 19. maja 2013 se spet objamemo na našem izobraževalno-zabavnem srečanju članov. Poleg izobraževalnih tem bomo poskrbeli tudi za ponudbo novih vsebin s področja zdravja in dobrega počutja. Lahko boste izbirali tudi med atraktivnimi izleti po Istri. Vsekakor pa bodo dnevi prežeti z dobrim vzdušjem, zabavo in druženjem. Od članov k članom Zavedamo se, da člani posedujete veliko znanja in izkušenj. Nekateri ste se že prijavili in boste svoja znanja ter spretnosti članom pokazali na stojnici in v obliki učnih korakov /ko boste z napotki in materialom prijavljenim pokazali način izdelovanja/. Pokličite nas na 080 81 22 ter nam sporočite, kakšna znanja lahko Vi ponudite svojim kolegom. Namestitev v dvo ali triposteljni sobi: Hotel GIRANDELA*** 95 EUR, Hotel MARINA**/MEDITERAN RESIDENCE** 93 EUR, Hotel ALBONA*** 105 EUR, Hotel MIRAMAR***/ALEGRO*** 111 EUR, Hotel BELLEVUE****/ SANNFIOR**** 135 EUR. V CENO JE VŠTETO: 2 x polpenzion, 2 x kosilo, turistična taxa, glasbeni in anima- cijski program, vodenje in organizacija. Storitev se začne v petek s kosilom in konča v nedeljo z zajtrkom. POPUSTI ZA OTROKE veljajo na dodatnem ležišču v spremstvu dveh odraslih oseb, do 7. leta: brezplačno, od 7.-14. leta: 50% popust NEOBVEZNA DOPLAČILA: enoposteljna soba 15 EUR na dan AVTOBUSNI PREVOZI od 26 do 30 EUR za odhode iz krajev: Murska Sobota, Lenart, Maribor, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Celje, Velenje, Krško, Novo mesto, Ivančna Gorica, Lesce, Kranj, Ljubljana, Postojna, Sežana, Nova Gorica, Koper. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, telefon 01/242 00 00 ali [email protected]. " Ime in priimek: ______________________________________________ Allegro Marina Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.): _________________________________ _______________________________________ Telefon: ______________ Lanterna Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): ____________________________ ___________________________________________________________ Girandella Albona Avtobusni prevoz: da ne Vstopno mesto: ____________________________________________ Bellevue Hotel: ___________________ , soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4 Odpovedni riziko: 5 EUR/po osebi da Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila. ne Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:30 Page 20 Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: • Alojzija Lazar, Ljubljana Polje • Zlatka Podmiljšak, Petrovče • Irena Žolgar, Rogaška Slatina • Vinko Zalaznik, Ljubljana-Brdo • Fanika Ilijaš, Laško • Jožica Tomšič, Vodice • Milena Padežnik, Slovenske Konjice • Marija Filipič, Gornja Radgona • Lidija Tinta, Zreče • Nada Mihovci, Ljubljana • Marinka Lajovec, Dol pri Ljubljani Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo paket Plantella izdelkov: • Andreja Uršič, Škofja Loka • Hilda Hrastnik, Vuzenica • Albina Ocepek, Trbovlje Zvestoba se splača, Gaia jo poplača • Lojzka Klaneček, Cerkvenjak • Lucija Zaletel , Ljubljana - Šentvid • Danica Zelko, Murska Sobota • Magdalena Mrak, Radomlje • Ivan Koren, Ravne Na Koroškem • Olga Krapež, Renče • Mihaela Rismondo, Smlednik • Pepca Novak, Škocjan • Karolina Iršič, Škofja Vas • Beatrika Poklič, Žiri Bio Plantella praznična križanka! 1. nagrada: Gain enodnevni izlet – Anja Gosar, Tržič 2 – 5. nagrada: Bio Plantella nutrivit univerzal (3kg) – • Darinka Grbec, Trbovlje • Marinka Merlak, Vrhnika • Ivan Dimec, Dravograd • Marija Ahlin, Radovljica 6. – 10. nagrada: Bio Plantella nutrivit za jagode – • Pavel Leskovar, Vojnik • Stanka Inkret, Šenčur • Marinka Sila, Trebnje • Iva Dolžan, Žirovnica • Alma Novak, Trbovlje Prelepa zimzelena rastlina Razveselili ste nas z zimzeleno rastlino. Iz bogate zakladnice vaših pisem in slik je komisija izbrala 3 najlepše. Irena Vauhnik, Žirovnica Irena in Rudi Ternovšek, Makole 20 www.klubgaia.si Marjan Radetič, Koper Najslajši praznični recept Seveda smo preizkusili vse recepte, ki ste nam jih poslali, da se že kar pozna na teži. No, najslastnejši praznični recepti naših članic: HELENA MURGELJ (Otočec), ALEKSANDRA JURŠIČ (Ljubljana-Črnuče) in MARIJA GORENJAK (Štore), pa si zaslužijo še nagrado, ki jo prejmejo po pošti. Najboljše recepte smo objavili na www.klubgaia.com. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:11 Page 21 Gaina spomladanska predavanja Klubske strani V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). 26. 2. 2013 ob 18. uri Loreta Vlahović 9. 3. 2013 ob 9. uri 20. 3. 2013 ob 17. uri 23. 3. 2013 ob 11. uri Balkonske zasaditve Roman Mavec Loreta Vlahović Karin Bejo Gostišče Golob, Zgornja Polskava Praktični prikaz obrezoCvetoče zasaditve v posodah Obrezovanje okrasnih grmovnic 23. 2. 2013 ob 10. uri Biotehnični center Naklo, vanja sadnega drevja Botanični vrt Maribor Davor Špehar Strahinj 99, Naklo Kmetijski inštitut Slovenije, 14. 3. 2013 ob 18. uri Obrezovanje sadnega drevja Brdo pri Lukovici (obvezna Kulturni center Ravne na Koroškem Nevenka Breznik primerna obutev) Ekološko vrtnarjenje 20. 2. 2013 ob 17. uri Turistična kmetija Lopan, Loče Nevenka Breznik Zdravo ekološko vrtnarjenje Biotehnični center Naklo, Strahinj 99, Naklo Ravne na Koroškem Maribor 18. 3. 2013 od 10. do 12. ure Loreta Vlahović Zelenjava in okrasne rastline (svetovalnica) Naklo Škofja Loka 21. 2. 2013 od 15. do 17. ure 28. 2. 2013 od 15. do 17. ure 7. 3. 2013 od 16. do 18. ure 14. 3. 2013 od 16. do 18. ure Matjaž Maležič Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja (delavnica) Drevesnica studenec, Studenec 48, Ljubljana - Polje Žalec Celje Brdo pri Lukovici Ljubljana-Polje Zagradec KZ Trata Škofja loka, Škofja loka Krško Brežice Novo mesto 23. 2. 2013 ob 18. uri Luka Kužnik Zdravo ekološko vrtnarjenje 21. 3. 2013 ob 17. uri Loreta Vlahović Načrtovanje okrasnega vrta ob hiši Kulturni dom v Zagradcu, Zagradec Vrtni center, Ljubljanska 48, Kočevje DELAVNICE KLUBA KZ Koroška 19. 2. 2013 ob 10. uri, KZ Koroška, Turiška vas, Gasilni dom • Davor Špehar Organska oskrba vrtnin daje več in boljše 22. 2. 2013 ob 10. uri, KZ Koroška, Turiška vas, Gasilni dom • Davor Špehar - Obrezovanje sadnega drevja in organska oskrba sadovnjaka 11. 3. 2013 ob 10. uri, KZ Koroška, Hostel, Ozare 18, Slovenj Gradec • Davor Špehar - Obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod KZ Agraria Koper 19. 2. 2013 ob 17. uri, KZ Agrarija Koper, Sejna soba • Irena Vrhovnik in Davor Špehar - Spomladanska dela v oljčnem nasadu 27. 2. 2013 ob 17. uri, KZ Agrarija Koper, Sejna soba • Davor Špehar Organska oskrba vrtnin daje več in boljše 14. 3. 2013 ob 16. uri, KZ Agrarija Koper • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod Osnovna šola Galicija, Žalec Osnovna šola Galicija, Žalec 15. 3. 2013 Igor Škerbot Gain ekološki samooskrbni vrt 28. 2. 2013 ob 18. uri Nevenka Breznik Ekološko vrtnarjenje Knjižnica Brežice, Brežice Kočevje 22. 3. 2013 ob 17. uri Igor Škerbot Prve setve na prostem (delavnica) 1. 3. 2013 ob 17. uri Igor Škerbot Priprava tal in prve setve Gain ekološki vrt Zg. Polskava Loče Flora Celje, Celje 21. 2. 2013 ob 10. uri Nevenka Breznik Ekološko vrtnarjenje Razvojno informacijski center Novo mesto, Topliška cesta 2, Novo mesto 19. 2. 2013 ob 18. uri Luka Kužnik Zdravo ekološko vrtnarjenje Valvasorjeva knjižnica Krško, CKŽ 26, Krško V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH: KZ Krpan 26. 2. 2013 ob 10. uri, KZ Krpan, Žabovca, Podgrajska 14, Ilirska Bistrica • Davor Špehar - Organska oskrba vrtnin daje več in boljše 5. 3. 2013 ob 16. uri, KZ Krpan, Agrocenter Mlin, Gerbičeva 37, Cerknica • Davor Špehar - Samooskrba je danes zapoved 15. 3. 2013 ob 16. uri, KZ Krpan, Agrocenter Vipava, Goriška c. 13 (Fama center), Vipava • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod Eurogarden 25. 2. 2013 ob 10. uri, Eurogarden, Podsmreka 7b, Dobrova, trgovina • Davor Špehar – Organska oskrba vrtnin daje več in boljše 6. 3. 2013 ob 10. uri, Eurogarden, Podsmreka 7b, Dobrova, trgovina • Davor Špehar - Vse o jagodičevju KZ Ptuj 4. 3. 2013 ob 10. uri, KZ Ptuj, Markovci 37, Ptuj • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod KZ Cerklje 21. 2. 2013 ob 10. uri, KZ Cerklje, Slovenska cesta 2, Sejna soba • Davor Špehar - Oskrba sadnega drevja in zelenjavnega vrta v tem času KZ Krka 20. 2. 2013 ob 16. uri, KZ Krka, Novo mesto • Davor Špehar - Obrezovanje sadnega drevja in organska oskrba sadovnjaka 28. 2. 2013 ob 16. uri, KZ Krka, Novo mesto • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje okrasnih grmovnic 10. 3. 2013 ob 10. uri, KZ Krka, Na sejmu Gregorijevo, Novo mesto • Davor Špehar - Organska oskrba vrtnin daje več in boljše KZ Sloga Kranj 14. 3. 2013 ob 10. uri, KZ Sloga Kranj • Davor Špehar - Oskrba in obrezovanje okrasnih grmovnic ter zasaditve posod februar 2013 21 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:12 Page 22 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KGZ Krpan, Inpos, EuroGarden, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj, KZ Sava Lesce, KZ Agraria Koper, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Plantella Specialna zemlja za rododendrone • 50 L Plantella Proti mahu 10 kg Plantella Formula 365 za okrasne rastline • 1 kg Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri trgovec obvezno vpiøe ime izdelka trgovec obvezno vpiøe ime izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Plantella Organik 20 kg Biogrena 10 kg Plantella Balkonia 60 L Plantella univerzalno gnojilo NPK 5 kg Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta Bio plantella Aktiv 1L 20 % popusta " " 20 % popusta 20 % popusta " 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta " Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. " 20 % popusta Plantella Specialna zemlja za okrasne rastline • 50 L 20 % popusta Plantella Univerzalna vrtna zemlja 50 L 20 % popusta Plantella Organik 7,5 kg 20 % popusta Plantella Organik K 20 kg KZ Krka 20 % popusta Biogrena 25 kg KZ Ptuj, Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 2. do 15. 3. 2013. Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV, 20 kg PLANTELLA ZEMLJA ZA OKRASNE RASTLINE, 50 L Naravno talno sredstvo brez glin in apnenca, primerni za zraœenje korenin travniøkih rastlin in za rahljanje trate na sploøno. Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniøkih rastlin. Zemlja iz najkakovostnejøih øot z dodatkom dolgodelujoœih hranil in Bioculta® rastlinskih vlaken za sajenje in presajanje okrasnih rastlin. -20% -20% Ponudba velja od 15. 2. 2013 do 15. 4. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. " -20% PLANTELLA IZBRANI KREMENOVI PESKI, 25 kg " -20% Specialno sredstvo za trato odpravlja in prepreœuje mah v trati ter istoœasno oskrbuje travo s hranili. " 100% dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet bogato z naravnimi viri kalija, huminskimi in fulvinskimi kislinami ter duøikom in fosforjem, zato posebej primeren za plodovke. PLANTELLA PROTI MAHU, 5 kg " PLANTELLA ORGANIK K, 7.5 kg -20% Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:13 Page 23 Ekološko vrtnarjenje i Črni in beli koren za vitalnost 20 % popusta Rastline z užitnimi koreni so včasih predstavljale glavno zelenjavo, ki so jo naši predniki uživali vso zimo. Danes pa je videti, kot da so korenovke in oba korena nasploh nekam zapostavljeni. ka ni A, 20 % popusta a pu e Oba spadata v družino radičevk (Chichriaceae) in sta daljna sorodnika velike skupine zelenjadnic od različnih radičev do solat in tudi navadnega potrošnika ter kozje brade, ki rasteta pri nas v naravi. Črni koren je dobil ime po temni barvi skorje korenin. Botanično ga imenujejo španski gadnjak (Scorzonera hispanica) in ponekod raste tudi v naravi. Je večletna rastlina in ga v vrtu gojimo kot enoletnico. Gojeni koreni so dolgi do 30 centimetrov in debeli do 4 centimetre. Beli koren se od črnega loči po bistveno bolj svetlih koreninah. Botanično spada v vrsto kozjih brad (Trabopogon sp.). Od drugih kozjih brad se Španski gadnjak najprej loči po modrikasto škrlatnih socvetjih. Tudi beli koren prvo leto ne oblikuje cvetov. Rozeta suličastih listov spominja na stebla pora in od tod ime porolistna kozja brada (Tragopogon porrufolius). Korenine zrastejo 15 do 30 centimetrov v dolžino in so široke do 3 centimetre. Dragocene sestavine Vsebujejo vlaknine, surove proteine, nekaj maščob in veliko ogljikovih hidratov, med katerimi je pomembno zastopan tudi inulin. Ta je primeren za prehrano diabetikov. Korenine vsebujejo tudi manitol in cel spekter rudninskih snovi, kot so: kalij, kalcij, železo, fosfor in natrij ter vitamine A, B1, E in nekaj vitamina C. Črni in beli koren so od nekdaj čislali predvsem zaradi značilne arome. Beli koren spomladi Surov črni koren vsebuje dosti mlečka, ki neprijetno obarva roke in ga je najprimerneje skuhati in nato olupiti. Uporaben je za pripravo različnih jedi, kot so: solate, enolončnice, prikuhe, narastki in drugo. Lahko ga tudi pripravimo kot shranek v marinadi ali zmrznemo. Ker vsebuje asparagin, ima podoben okus kot šparglji. Beli Cvet belega korena koren lahko skuhamo, dušimo ali ocvremo v olju. Takega uporabimo kot prilogo. Od črnega korena se razlikuje po okusu in trdnosti. Poznavalci menijo, da okus spominja na ostrige. Kot pri divjih sorodnikih lahko tudi tu uporabimo mlade poganjke kot spomladansko divjo zelenjavo. Nezahtevni vrtnini V vrtu jima je potrebno zagotoviti dovolj globoko zrahljana, zračna, vlažna, a prepustna tla. V zemlji ne sme biti preveč hranil. Velika zaloga dušika lahko ovira oblikovanje korenov. Oba imata rada sončne ali polsenčne lege. Za ohranitev vlage in zmanjšanje nihanja temperature tal priporočajo uporabo zelene zastirke. Pri spra- NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! vilu je treba biti pozoren, saj so koreni precej krhki. Zlomljeni koreni so slabo obstojni. Ob koncu sezone ni treba izkopati vseh. Lahko ostanejo v zemlji, da jih kopljete sproti. Naslednjo sezono lahko nabirate mlade poganjke. V drugem letu je potrebno sproti odstranjevati cvetne nastavke, da rastlina ne gre v cvet. Če pa kakšna vzcveti, ni nič narobe. Oba korena imata zanimive cvetove, ki bodo poživili vaš vrt. Seme črnega korena ostane kaljivo le eno leto, belega korena pa vsaj dve leti. Pri nakupu bodite pozorni, da je embalaža nepoškodovana. Obe korenovki sta zanimivi kot že skoraj pozabljena zelenjava, ki se že vračata v naše vrtove. dr. Janko Rode februar 2013 23 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:14 Page 24 Ekološko vrtnarjenje Vemo, kdaj obrezujemo? Eden od vrtnarskih dvomov, ki nas vsako leta spravlja v zadrego, je zagotovo obrezovanje. Če je vzrok v tem, da ne vemo, kako obrezati ali kdaj je pravi čas, se lahko poučimo iz pričujočega članka, ki bo sledil v dveh nadaljevanjih. Zavedamo pa se, da pomlajevalno obrezovanje vselej spodbuja rast. Obrezovanje, pri katerem odstranimo vršičke debel, vpliva uravnalno in kmalu po tem je viden močnejši razvoj nižjih poganjkov in brstov. Velike rastline na majhni površini vedno zahtevajo zadrževanje rasti. To je primerno za listnate rastline, ne pa tudi za cvetoče. Obravnavali bomo obrezovanje rastlin po letnih časih, tokrat smo zajeli zimsko in spomladansko rez. ZIMSKA REZ Sroboti in vzpenjavke, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta • zgodaj cvetoče sorte srobotov z velikimi cvetovi • pozno cvetoče vrste in sorte, kot so: C. viticela, C. tangutica, C. florida, C. Jackmanii • jasminova troba, popenjava vinika, popenjava dresen Postopek rezi: Srobote odrežemo na dolžino približno do , da odstranimo star les in spodbudimo močne cvetoče poganjke. C. texensis in viticella hibride lahko porežemo nazaj do tal, da spodbudimo novo rast. Pri ostalih vzpenjavkah skrajšamo stranske poganjke na brst blizu osrednjega stebla in poganjke privežemo na oporo. Vrtnice • mnogocvetne • čajevke • posebnosti Postopek rezi: Obrezujemo z vrtnimi škarjami, da spodbudimo nastavek močnih, cvetočih poganjkov. Poganjke skrajšamo na 20 – . Če bi radi vzgojili zelo lepe cvetove, obrežemo precej v živo. Preraščeni grmi – listopadni grmi, ki radi prerastejo želene dimenzije • ruj • češmin • magnolija • okrasni ribez Postopek rezi: Uporabimo žago, ki reže v obe smeri. Odstranimo najstarejše neproduktivne veje, poškodovane in vse tiste, ki ne rastejo na pravem mestu. Izrežemo le 1/3 rastline v enem letu. Rastline, ki solzijo • javorji • fige • breze • trte 24 www.klubgaia.si Postopek rezi: obrezujemo sredi zime, ko je rastlina v popolnem mirovanju. To bi moralo zagotoviti, da rastlina ne bo solzila, ker jo sicer izčrpa. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:15 Page 25 SPOMLADANSKA REZ Grmi z obarvanimi poganjki • svib • vrbe Postopek rezi: Grme, ki imajo obarvane poganjke, spomladi skrajšamo na 5 – dolge štrclje preden začnejo odganjati. Tako bomo spodbudili rast novih, krepkih poganjkov, posebno živih barv. Poleti cvetoči grmi in listopadne žive meje Postopek rezi: Budlejo, nemški rožmarin (Santolina) in sivko obrežemo precej na kratko, da spodbudimo rast novih, krepkih, cvetočih poganjkov. Počasi rastočim grmom, kot so: panešpljice in grmasti jetičnik (Hebe), odstranimo mrtve, poškodovane in obolele poganjke. Obrežite spomladi vse tiste grme, ki cvetijo po juliju. • budleja • francoska sivka • santolina • heba • kitajski oslez Zelnate trajnice – rastline s pozimi dekorativnimi semenskimi glavicami • listopadne trave • sedumi Postopek rezi: Urejene trajnice in ornamentalne trave obrežemo, da odstranimo semenske glavice in stebla, ki so bila za zimsko dekoracijo ali prezimovališče za insekte. Pozimi cvetoče grmovnice – vedno zelene in listopadne grmovnice ter vzpenjavke • lonicera purpusii • viburnum tinus • zimski jasmin • Darwinov češmin Zimzelene grmovnice • kamelije • lovorikovci • rododendroni • žive meje Postopek rezi: večina pozimi cvetočih grmov potrebuje le malo rezi. Po cvetenju izrežite mrtve veje in odcvetele poganjke. To bo spodbudilo novo rast, ki bo zacvetela v naslednjem letu. Postopek rezi: Sredi pomladi, tik preden se začne rast, odstranimo vse šibke in navzkrižne veje, ki kvarijo ravnovesje grma in rastejo v nepravo smer. Odrežimo del ali celo vejo. Zaradi velikosti grmov je priporočljiva uporaba škarij z dolgimi ročaji. Grme, ki jih obrezujemo spomladi, gnojimo takoj po obrezovanju. Priporočamo uporabo pametnega gnojila plantella formula 365, s katerim gnojimo le enkrat v rastni sezoni. Hranila se nadzorovano sproščajo, odvisno od temperature zemlje in vlage in s tem zagotavljajo uravnoteženo prehrano skozi celotno rastno sezono. Loreta Vlahović NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! februar 2013 25 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:15 Page 26 Oblikovanje vrta Postavimo si skalnjak Slovenci smo navdušeni nad gorništvom in mnogi si želijo del obiskanega alpskega sveta prenesti tudi domov. Ker se ne spodobi trgati alpskega cvetja, si lahko doma ustvarimo pomanjšan motiv, ki spominja na gorsko rastišče barvitih nizkih cvetlic. Skalnjaki so torej motivi, ki spominjajo na naravno skalno rastišče in je lahko tudi odlično mesto za zbiranje nenavadnih nizkih rastlin. Skalnjak je odlična rešitev za polepšanje brežin. Pri večjih naklonih si pomagamo s suhozidi ali lepimi škarpami. Za dobro rast rastlin že ob postavitvi poskrbimo za nekaj špranj z zemljo. Če se le da, naj bodo skale čim bolj naravne. Postavim jih tako, da so enako usmerjene, hkrati pa dovolj zakopane, da delujejo, kot da so tam naravno. Po sajenju rastlin nasujemo zastirko, ki naj bo po barvi čim bolj podobna uporabljenim skalam. Primerna lokacija Ker bomo v tem vrtnem motivu gojili rastline s posebnimi zahtevami, moramo najprej dobro premisliti glede mesta postavitve. Najprimernejše je mesto, ki je vsaj večji del dneva obsijano s soncem. Ker bomo potrebovali naklon, lahko namesto izdelave kupa izkoristimo naravno ali umetno brežino na vrtu, ki jo preuredimo v skalnjak. Če smo na vznožju ali pobočju hriba, ni odveč upoštevanje dejstva, da se preko vrta del leta steka 26 www.klubgaia.si hladen zrak, ki se lahko nabira pred živo mejo ali drugimi pregradami. Taka mesta so neprimerna za alpsko vrtnarjenje, saj bi nam mnoge rastline pozimi pozeble. Vsekakor je pametno izkoristiti tiste lege, ki so že naravno odcedne, v kotanjah ali ravninah, kjer se voda le stežka odteče, bomo težko umetno izboljšali drenažo. Kakšen skalnjak? Možnosti je več. Če se tu posvetimo predvsem »pravim« skalnjakom in pozabimo na zasajene posode, imamo na voljo sledeče rešitve. Če imamo to srečo, da so v vrtu že prisotne naravne skale na primerni legi, ta motiv z dodajanjem novih le še razvijemo. V kolikor moramo skale pripeljati, naj nam bo prvo vodilo že omenjena primerna lega. Prva opcija naj bo ureditev že obstoječe brežine, druga pa ustvarjanje »gomil« na ravni površini. Lahko se odločimo tudi za dvignjene grede, ki so najprimernejša rešitev za zelo mokra tla, razmislimo pa tudi o morebitni Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:16 Page 27 ureditvi skalnjaka v sklopu kamnitega stopnišča, kjer se določene rastline lahko prerastejo tudi v fugah med stopnicami. Dobro pripravljeno rastišče in redno, a skromno dognojevanje nam prineseta bujno cvetočo skalno podobo. Kamnina in postavitev skal obrnemo z zelenim delom navzdol in z njo prekrijemo nasutje. Prej izkopano zemljo po potrebi obogatimo z organsko snovjo in ji dodamo vsaj tretjino njenega volumna bolj drobnega peska ali mivke ter temeljito premešamo. Predvsem za sajenje najpogostejših rastlin za skalnjake, kakršne so avbrecije, iglaste plamenke, mahovni kamnokreči in npr. karpatske zvončnice, je smiselno tudi založno gnojenje. Na travno rušo nasujemo manjši del pripravljene mešanice, potem pa sledi postavljanje skal. Te obrnemo tako, da bodo trdno stale na površju, torej z najbolj plosko stranico. Preostalo zemljo nasujemo in razporedimo med skalami. Obrnimo se po zgled k naravi. Če je le možno, izberemo kamnino, ki je naravno pristna na območju vrta ali je vsaj iz bližnje okolice. Možne so tudi drugačne rešitve, a te zahtevajo izvrstno in izkušeno estetsko oko ter smisel za vrtne postavitve. Hočem poudariti le, da je nesmiselno in netrajnostno npr. na območju Ljubljanske kotline uporabiti kamnine s Pohorja. Tudi postavitev skal je zelo pomembna. Če jih bomo kar nametali malo tu in malo tam, bo jasno videti, da gre za povsem umetno tvorbo. Skale vsaj tretjino ali celo polovico vkopljemo, da se bo zdelo, da res naravno ždijo v zemlji, posvetimo pa se tudi usmeritvi določenih linij. V naravi najpogosteje srečamo skalna rastišča iz več plasti kamnin, ki si vzporedno sledijo ena drugi. Razen ob vodotokih, je uporaba zaobljenih prodnikov manj primerna izbira. Kako začeti? Če smo se odločili za najbolj klasično obliko skalnjaka, torej izbočeno površino na ravnini, najprej odstranimo travno rušo in izkopljemo zgornji sloj zemlje. Na dno nasujemo grob pesek ali morebitne gradbene ostanke (kose betona, opeko, poškodovane strešnike…), ravno rušo Izbira in sajenje rastlin Za skalnjak so primerne predvsem nižje in kompaktnejše rastline. Take so blazinaste trajnice, nižje okrasne trave, čebulnice in pritlikave sorte grmovnic. Naj vas ne zavedejo prikupne majhne rastlinice v prodajnih centrih. Dobro preberite opis na lončku ali povprašajte prodajalce, saj so nekatere rastline preveč raščave in bodo izpodrinile druge. Poskrbimo tudi za pestrost oblik. Blazinasto ali poleglo rastočim lepoticam dodajmo tudi kaj bolj pokončnega ali grmičastega. Najbolj splošno uporabljene rastline so tr- pežne in ne potrebujejo kakšnih posebnih rastnih razmer, zato take v pripravljen skalnjak posadimo, kot bi jih v gredo. Drugače je z nekaterimi botaničnimi čebulnicami in posebnostmi med trajnicami iz visokogorskih območij. Mnoge namreč potrebujejo zelo odcedna tla, zato jim na dno sadilne jame nasujemo konkretno plast peska. Če imamo dovolj prostora, se raje odločimo za manj različnih rastlin ali po več (3,5,7…) istih vrst sadimo v skupine. Zastirka Zastirka je nujen sestavni del dobrega skalnjaka. Ta bo omogočila odlično drenažo ob koreninskem vratu in tudi pri bolj občutljivih sadikah ne bo toliko problemov z zimskim gnitjem. V pravih skalnjakih uporabljamo le peščene zastirke. Matic Sever Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:16 Page 28 Gaia na obisku V duhu samooskrbe Samooskrba zakoncev Blokar v Brkinih je lep dokaz, da se vračamo nazaj k naravi in zdravim vrednotam, ki nas lahko popolnoma izpolnjujejo. Naša člana se učita iz dneva v dan in osvajata nove veščine, s čimer uresničujeta svoj življenjski cilj. 28 Gospa Nadja pravi, da delo na zemlji že stoletja velja za izvor krepkosti in moči slovenskega človeka. Zato sta se z možem »predčasno« vrnila k naravi in samooskrbi, s čimer uspešno kljubujeta materialističnemu svetu. S svojim lastnim sadnim in zelenjavnim vrtom tako skrbita za zdravo okolje in bistveno bolj zdravo hrano. Spoznala sta, da sta samooskrba in kakovosten medsebojni odnos najboljši darili za zrela leta. Zato se veselita vsakega dne in manjše onesnaževanje okolja, pitne vode in zraka, bistveno pa se je izboljšala tudi kakovost življenja, ki temelji na delu, odgovornosti in pravičnemu nagrajevanju. Zato sta delo v cvetličarski dejavnosti in gospodarskem sektorju uspešno nadomestila z delom na zemlji, ki je vsekakor bistveno manj stresno in ju vedno bogato nagradi. Z delom sta predčasno zaključila in sedaj v najlepših letih sedem dni na teden opravljata delo, ki ju najbolj veseli. Pogled na zelenjavni vrt sta skoraj pozabila na čase, ko sta menjala 5 ali 6 dni intenzivnega dela in stresa za dan ali dva užitka. V zelenjavnem vrtu v tem času še vse miruje. Gospa Nadja pa bo ob prvih otoplitvah v mesecu marcu poskrbela za setev: graha, boba, čebulčka in druge spomladanske zelenjave. Zelenjavni vrt pokrije vse potrebe Kivi bo uspešno nadomestil vinsko trto Zakonca Blokar hrano skoraj v celoti uživata z domačega vrta. Spoznala sta, da je ta hrana energetsko zelo bogata, v njej pa ni škodljivih ostankov pesticidov. Tako poleg zdravega pridelka skrbita tudi za Pri Blokarjevih so se odločili, da vinsko trto, ki je v vrt zašla iz rodnega Krasa, z vrta odstranijo in nadomestijo z aktinidijo oz. kivijem. Za ta ukrep so se odločili zato, ker vinska trta v Brkinih na nadmorski višini www.klubgaia.si Podeželska idila okrog 550 m ne dozori najbolje. Da bi se izognili pozebi, so jeseni sajeni kivi zaščitili s vejevjem ciprese, ki ravno tako raste na vrtu, zato jim ni bilo treba uporabiti slame, koruznice ali bele vrtne tkanine. Ker sta jeseni posadila »drobnoplodni« bavarski kivi, je strah pred pozebo odveč, saj ta prenese tudi temperature pod -30 oC in brez težav prezimi v vsej Sloveniji. Za sajenje navadnega »debeloplodnega« kivija se nista odločila prav zaradi občutljivosti v prvih letih, ker prenese temperature do -15 oC. Še bolj pa je občutljiv za spomladanske pozebe, ko odganjajoči brsti ali že odgnali poganjki pozebejo že kakšno stopinjo pod lediščem. Kivi bo nadomestil trto Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:17 Page 29 Oskrbeli smo mlade višnje V jesenskem času sta naša člana obstoječi nasad sadnega drevja dopolnila še z višnjami. Gospo Nadjo je v tem času zanimalo predvsem, kako opraviti osnovno gojitveno rez. V pogovoru nam je zaupala, da pri vzgoji mladega drevesa v teoriji ni težav, škarje pa nekoliko zastanejo, ko je treba izrezati pravi poganjek. Zato smo ob ogledu sadike izrezali samo konkurenčen vrh, ostale poganjke pa bo treba še nekoliko upogniti in privezati z elastičnim vezivom, da se bo sadika pravilno razvijala. Svetovali smo, da se pri vzgojni rezi (mladih) rastlin vedno izrezuje samo neprimerno nameščene in usmerjene poganjke. Po opravljeni rezi je gospa Nadja povprašala še o gnojenju, beljenju debel in varstvu v sadovnjaku. Zato smo v času obiska opravili tudi ta opravila. Gospa Nadja je za zaščito dreves pred pokanjem debel pred leti v sadovnjaku že uporabila gašeno apno, ki je narejeno po tradicionalnem postopku in podobnih težav ni bilo. V času našega obiska je n debla dreveša članica debelejše ogrodne veje premazala z zaščitnim premazom bio plantella protekt, ki zaradi bele barve odbija sončne žarke, zato drevo pozneje prične z rastjo, da je zagotovo manj nevarnosti za spomladansko pozebo. Zaščitni premaz bio plantella protekt pred- nemu pripravku vivera cuprablau- z v 0,25 % koncentraciji (25 g na 10 L vode), doda tudi oljni pripravek. Z vodo bo najprej zmešala bakreni pripravek vivera cuprablau-z in nato dodala oljni pripravek. V obratnem primeru se mešanica lahko sesiri in sredstva ne učinkujejo. Kombinacijo bakrovega in oljnega sredstva bo uporabila tudi pri ostalih sadnih vrstah, ko se začnejo razvijati brsti, oz. v fazi mišjega ušesa. Davor Špehar Odstranjevanje konkurenčnega vrha Gnojenje s plantella organikom Beljenje debla Gnojenje jablan in sliv Pri Blokarjevih za gnojenje sadovnjaka, kjer prevladujejo jablane in slive, uporabljajo kravji gnoj iz lastnega hleva. Ker pa so se lani kravi odpovedali, je gospa Nadja letos del sadovnjaka poskusno pognojila tudi z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, uporabila pa je tudi ostanke po prešanju jabolk, iz katerih je nastal izvrsten domač jabolčnik. Ker pri hiši ne manjka niti komposta, so zelenjavni vrt kot tudi sadovnjak uspešno preskrbeli z organskim gnojilom. Pogovor nas je globoko zanesel tudi na pomen organskega gnojenja v sadovnjaku. Ker je v tem članku nekoliko premalo prostora za vse besede, si preberite samostojen članek na str. 8, ki govori o organskem gnojenju sadovnjaka in vinograda. Beljenje debel Na deblu dreves in debelejših ogrodnih vej smo opazili znake pozebe (pokanje skorje) iz preteklih let. Ko se sokovi v rastlini že pretakajo, je ob spomladanski pozebi usodna že temperatura nekaj stopinj pod ničlo. Ker na pokanje skorje vpliva tudi pretirano gnojenje z gnojem ali kompostom, smo svetovali, da ga letos zmanjšajo, oz. za gnojenje uporabijo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, ki se ga dozira po navodilih za uporabo. stavlja tudi učinkovito zaščito pred različnimi drevesnimi škodljivci in glivičnimi boleznimi. Dodatek železa pa zagotavlja tudi preprečevanje nastajanja mahov in lišajev. Kaj pa prvo varstvo? Gospa Nadja se je zanimala predvsem za varstvo sliv, višenj in jablan še pred olistanjem. Nekaj izkušenj ima z uporabo bakrenih pripravkov, vendar je rabila potrditev glede optimalnega roka škropljenja in koncentracije škropiva. Zanimalo jo je tudi, ali lahko zraven primeša oljni pripravek? Ker ga. Nadja z varstvom običajno prične v mesecu marcu, smo ji svetovali, da v začetku brstenja bakre- Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:17 Page 30 Trata Zmote o trati spomladi O trati vemo veliko, včasih pa se vendarle zgodi, da ga kje polomimo. Včasih je zato potrebno vložiti več dela, ali pa jo moramo zasnovati celo na novo. Pa si poglejmo nekaj najpogostejših zmot o zasnovi in negi trate. 1. Če je trata rjava na površini, je propadla To ne drži. Zgodaj spomladi se izpod snega prikaže pusta, rjava, včasih izsušena, drugič pa lahko tudi gnijoča trava. Že ob prvem spomladanskem dežju si bo precej opomogla. Naše prvo spomladansko opravilo naj bo zračenje trave. S tem zmanjšujemo zbitost tal in omogočimo globoko rast korenin. Najprej jo pregrabimo z vzmetnimi grabljami, nato prebodemo z votlimi ali navadnimi vilami, lahko pa jo tudi zarezujemo s frezo. Nato po trati potresemo plantella kremenove peske in jih pometemo v nastale luknje ali zareze. 2. Mah odstranimo z grabljenjem To ni dopustno. Mah se razmnožuje s trosi. Ko ga začnemo grabiti in odstranjevati, s tem raztresamo trose po vsej okolici, kar pomeni, da ga raznesemo tudi tam, kjer ga prej ni bilo. Tako si naredimo več škode kot koristi in mnogo več dela v bodoče. Mah je najbolje odstranjevati s specialnim sredstvom za ta namen plantella proti mahu, ki ga potresemo čez mah. Počakamo 7-10 dni, da počrni in ga šele nato pograbimo. 3. Gnojenje trate pospešuje košnjo Res je, da trava bolj raste, kadar dobi dovolj hranil, saj ji to omogoče lepo razraščanje. Toda ob pomanjkanju hranil trata raste počasneje, zato ne zmore konkurence s plevelom. Tako imamo sicer manj košnje, vendar tudi redko in zapleveljeno trato. 4. Listja z zelenice ne grabimo Ne drži. Listje, ki je jeseni ostalo nepograbljeno, se na travni površini razkraja in travnatim bilkam preprečuje rast. V vlažnem vremenu lahko predstavlja idealne pogoje za razvoj različnih plesni, ki jih je težko zatirati in so marsikdaj za travo lahko usodne. 5. Za pripravo nove zelenice zadoščajo mineralna gnojila Ni res. Za pripravo lepe in goste travne površine je potrebno tlom dodati tudi organska hranila, ki imajo sposobnost, da iz- boljšajo strukturo tal, hkrati pa v prsti predstavljajo tudi shrambo za počasno sproščanje hranil in vode. Rastlina si lahko v različnih fazah razvoja vzame, kar takrat potrebuje. Odlično organsko gnojilo za ta namen je 100% organsko gnojilo plantella organik. 6. Travo dognojujemo samo z dušičnimi gnojili Nikakor. Če bomo za osnovno gnojenje in dognojevanje trate uporabljali samo gnojila na osnovi dušika, bo rasla pretežno v višino in se bo slabo razraščala. Trava potrebuje za svoj razvoj, razraščanje in odpornost tudi druge elemente in mikrohranila. Odlično se odziva na samo enkratletno gnojenje z membranskim gnojilom plantella formula 365 za trato, ki omogoča, da se hranila sproščajo počasi in v odvisnosti od temperature. Nevenka Breznik Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:02 Page 31 Strokovnjak odgovarja članom ? Zanima me, kako in kdaj poškropiti breskve, da listje ne bo predčasno odpadlo. Miroslav iz Izole ? ? Kdaj in kako naj presadim sobne rastline? Silva iz Selnice ob Dravi V preteklem letu sem želela v zemlji za setev in pikiranje vzgojiti lastne sadike paprike, vendar mi je po dveh tednih začela veneti, ko sem jo izpulila, pa je bila korenina gnila. Zalivala sem jo 1 x na teden. Kaj je vzrok? Zdenka iz Kanižarice pri Črnomlju ! ! Listje predčasno odpada zaradi pojava breskove kodravosti. Breskova kodravost spada med najbolj škodljive bolezni breskev in nektarin. Pojava bolezni ni mogoče zanesljivo napovedovati, zato proti njej škropimo preventivno. Prvič lahko z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z škropimo že jeseni, takoj po odpadanju listja. S pripravkom vivera cuprablau-z je treba obvezno škropiti tudi proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že napnejo. Obdobje občutljivosti breskev in nektarin na breskovo kodravost lahko traja tudi do 6 tednov po začetku brstenja. Ta čas je odvisen predvsem od temperature in s tem hitrosti odganjanja breskev. Če je v času brstenja vreme deževno, je priporočljivo škropiti še tretjič v fazi tik pred cvetenjem. V tej fazi lahko uporabljamo samo organske fungicide. Optimalna temperatura za razvoj breskove kodravosti je okoli 15°C, zato so vsi pogoji za okužbo navadno izpolnjeni proti koncu zime, to je na Primorskem od konca februarja do sredine marca, drugje od začetka do konca marca. Redkejše so okužbe po cvetenju, ko lahko glivica napade tudi posamezne plodiče. V času pred brstenjem z bakrenim pripravkom škropimo tudi ostalo sadno drevje. Tako preprečujemo razvoj številnih bolezni, škodljivce pa ustavite z oljnim pripravkom. Vzrok za propad sadik je padavica sadik. Ko kalčki vrtnin vzniknejo, padejo po tleh, kakor da bi jih polili s kropom. Če ste bolj pozorni, opazite, da pritlehni del stebla komaj vzniklih sadik gnije, se tanjša in suši, gnijejo tudi korenine, nadzemni deli venejo, kalčki pa gnijejo. Ta bolezen sicer ogroža predvsem sadike rdeče pese, zelene, solate, graha in paradižnika, toda ni izključena niti pri sadikah paprike. Bolezen lahko napade sejančke oziroma je nevarna le, kjer rastejo sejančki preveč na gosto ali kjer je prostor s posajenimi sejančki preslabo zračen. Padavico sadik preprečujemo z uporabo zdravega semena, s še vedno redko setvijo v specialno zemljo za setev in pikiranje bio plantella start in zmernim zalivanjem. Opravite tudi zalivanje s pripravkom vivera proplant. Prvič po setvi oz. pred vznikom sejancev in drugič po vzniku sejancev vrtnin. Časovni interval med posameznimi tretiranji naj bo 7 do 10 dni. Sadike zalivajte v jutranjih urah, da se do večera posušijo. Če pride do okužbe, je potrebno propadle sejančke sproti odstranjevati. Semena je najbolje sejati v setvene platoje ali šotne lončke. V vsak lonček ali odprtino v platoju posadimo samo eno seme, saj pri pregosti setvi tvegamo pojav bolezni padavice sadik. ! Sobne rastline presadite takrat, ko je rastlina s svojimi koreninami utesnjena in je rastni substrat že krepko izčrpan. Rastline v manjših cvetličnih lončkih presajamo vsako leto Presajanje je za rastline velik šok, ki ga najbolje prenesejo v zgodnji pomladi, ko se dnevi daljšajo in je vse bolj svetlo. Za novo rastišče izberite le za številko ali dve večji lonec, ki naj ima na dnu odcedno luknjo za drenažo. Okrasni lonec brez luknje ni primeren za presajanje. Pri presajanju preglejte korenine in poškodovane odstranite. Po potrebi uredite še posamezne nadzemne dele. Rastlino postavite v sredino lončka in jo počasi zasipajte s kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Pazite, da je posajena tako globoko kot je rasla pred tem. Lonček večkrat potresite, da se zemlja enakomerno razporedi, nato pa z roko rahlo potlačite okrog rastline, da zapolnite vsa prazna mesta. Lonček lahko tudi narahlo udarite ob mizo ali tla, da se zemlja bolje usede. Pri starejših in večjih lončnicah (posebno pri posodovkah) ni potrebno vsakoletno presajanje. Tem najlaže pomagate že tako, da zamenjate vrhnjo plast zemlje in jo nadomestite s kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. februar 2013 31 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:02 Page 32 Revija Vzajemnost predstavlja Koža se hrani od znotraj Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo, saj še hitreje dehidrira kot poleti. Vročina nas sili, da več popijemo, medtem ko pozimi kar malo pozabimo na vodo. Samo ponoči z dihanjem izgubi telo v povprečju dva decilitra vode, tako da koža potrebuje nadomestilo takoj zjutraj. Poleg tega se veliko časa zadržujemo v zaprtih prostorih s suhim zrakom. Zaradi teh razlogov je pomembno predvsem dvoje: da popijemo dovolj vode in da poskrbimo za bolj vlažne prostore. Dobro je, da si zjutraj pripravimo plastenke vode in jih do večera spraznimo. S tem ne bomo pomagali zgolj koži, pač pa bodo bolje delovali vsi organski sistemi. Koliko pa naj bi popili? To je odvisno od tega, koliko je človek dejaven. Po telesni vadbi, pa tudi po sprehodu, hoji, plesu, plavanju je treba povečati količino vode, sicer pa naj bi popili dva litra vode na dan. Seveda ob tem zaužijemo še druge pijače in jedi, ki vsebujejo vodo. Za nego obraza velja enako kot za vse telo: koža se hrani od znotraj, torej s prehrano. Pozimi je posebej pomembno, da uživamo hrano, bogato z vitamini, zlasti z vitaminom C. Pomembni pa so tudi drugi antioksidanti, predvsem vitamina E in A. Vse to dobimo v prehranskih dodatkih ter seveda s svežo ! Naročam glasilo ! Priimek in ime __________________________________________ Leto rojstva_____________________________________________ Ulica in hišna številka _____________________________________ ______________________________________________________ Kraj in poštna številka ____________________________________ Telefon _______________________________________________ Datum ________________________________________________ Podpis ________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. hrano, s sadjem in z zelenjavo. Poskusite pojesti več pomaranč, grenivk, mandarin, pa tudi jabolk in hrušk. Veliko bolje je, če dobite organsko pridelano sadje, če pa ne, potem pač južno sadje (pomaranče, mandarine, grenivke) najprej temeljito operite z vročo vodo, preden se lotite lupljenja. Koristno pa je tudi vsako drugo sadje, tudi suho (fige, slive, datlji). Od sveže zelenjave je še posebej koristna temno zelena in listnata, torej solate vseh vrst, pa tudi kislo zelje in še zlasti zelnica. Več preberite v februarski številki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V devetintridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR. Več o reviji na www.vzajemnost.si. Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD pokličite na tel. številko: 01 530 78 44. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:02 Page 33 Zelenjavni vrt Sejemo slovensko V Semenarni Ljubljana se zavedamo prednosti domačih sort pred tujimi zaradi prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, zato že vrsto let skrbimo in vzdržujemo večino teh sort. V ponudbi imamo najširši izbor semen avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, med katerimi so: čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Avtohtone in tradicionalne sorte vrtnin so zaklad, ki ga mora vsaka država varovati in ga ohranjati. Ponosni smo, da lahko aktivno sodelujemo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Predstavljamo nekatere slovenske avtohtone sorte. Solata LEDA Česen PTUJSKI SPOMLADANSKI Poletna slovenska krhkolistna solata, izboljšana ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glave so velike in kompaktne. Listi so svetleče rumeno- zelene barve, rob lista je valovit in nazobčan. Solata je zelo okusna. Sejemo jo lahko kot berivko. Ima zelo močan in značilen vonj ter okus. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Tako naredi močan koreninski sistem, s tem pa tudi višji pridelek. Paradižnik VAL Fižol JABELSKI PISANEC Slovenski paradižnik visoke in bujne rasti. Plodovi imajo značilno “srčasto” obliko, so mesnati, rožnato rdeče barve. Imajo zelo malo semen, zato so primerni za kuhanje mezge, prav tako tudi za pripravo solat. Val je izboljšana različica volovskega srca. Srednje zgoden visoki fižol, močne rasti. Uživamo pisana zrna, mlada ali suha, ki so odličnega okusa. Stroki so zeleni, ko zorijo so rdeče pisani. Korenje LJUBLJANSKO RUMENO Fižol PTUJSKI MASLENEC Velik, svetlo rumen koren, pozna sorta, ki se odlično in dolgo skladišči. Primerna je za svežo rabo in za krmo živali ter ima veliko hranilno in krmno vrednost. Ni pa samo krmno korenje, saj vsaka dobra gospodinja ve, da je odlična domača juha ravno tista, v kateri je ljubljansko rumeno korenje. Pozen in okusen visoki fižol, zelo bujne rasti, z rumenimi mesnatimi in ploščatimi stroki. Sadimo ga od aprila do konca junija. Čebula BELOKRANJKA Motovilec ŽLIČAR Zelo priljubljena čebula v Beli krajini, značilne za čebulo manj pogoste podolgovate oblike. Srednje pozna sorta, s svetlo rjavimi luskolisti in belim mesom je ostrega, a hkrati sladkega okusa po čebuli. Njena velika prednost je odlično skladiščenje. Ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi, z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki, svetleči in nekosmati s polnim okusom. Odlično prezimi, dolgo se ga reže, v cvet uhaja pozno. Čebula PTUJSKA RDEČA Motovilec LJUBLJANSKI Najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«. Čebula je ploščato okrogla, luskolisti so rjavi, rahlo rožnati, meso pa belo z rdečkastim nadihom. Okus je aromatičen in oster. Pri kuhanju hitro razpade. Ima velike rozete s temno zelenim, ožjim listom. Odlično prezimi, listi so prijetnega okusa. Najbolje se obnese v jesenski setvi, lahko pa ga sejemo tudi spomladi. Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia februar 2013 33 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:02 Page 34 Slovenski naravni biseri Izvir Dicove vode Dostopna pot vodi skozi bukov in gabrov gozd. Tolminska, pokrajina na stičišču dinarskega, alpskega in deloma mediteranskega sveta, je nadvse bogata z vodnimi viri, med katerimi so nekateri tudi zdravilni. Med slednje sodi slikovit izvir Dicove vode v Baški grapi, trideset metrov dolgi dolini reke Bače, med Petrovim Brdom in reko Idrijco. S ceste Idrija – Tolmin smo konec avgusta v Bači pri Modreju zavili proti Podbrdu in se kak kilometer pred vasjo Klavže ustavili na majhnem parkirišču na levi strani, kjer smo stopili na lepo označeno, urejeno in zavarovano gozdno pot. Po nekaj minutah zložnega vzpenjanja med bukvami in gabri smo prišli pred kamnit portal z železnim napisom 1916 na oboku in moško glavo na izviru, tako da je bistra studenčnica – navzlic dolgotrajni suši! – nepretrgoma pritekala skozi njena usta, dasiravno v nekoliko tanjšem curku kakor običajno. Od tod izhaja tudi poimenovanje izvira: Dicova, Decova, Dedcova voda ali izvir pri dedcu oziroma v krajevnem narečju – dicu. Po nekaterih podatkih naj bi voda, ki ima stalno temperaturo in nikoli ne presahne, prihajala iz globine sedemsto metrov. Ker je ta globinski izvir v vseh letnih časih enako močan, ga strokovnjaki uvrščajo med tako imenovane dobre vode. Domačin Ljubo Kogoj nam je potrdil, da so se s to vodo vedno odžejali ob košnji na bližnjih senožetih v Lazu, saj jih je prijetno osvežila ter jim dajala občutek sitosti, lahkosti in gibčnosti pri fizičnem delu. Zdravilni izvir so odkrili vojaki Zajetje izvira s portalom v obliki kamnitega oboka so med prvo svetovno vojno uredili vojaki avstro-ogrske vojske. Območje je bilo v tem času zaledje soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. V Klavžah je delovala večja bolnišnica za os- 34 www.klubgaia.si Za varnost obiskovalcev je dobro poskrbljeno. krbo ranjencev. V bližini izvira pa je bila nad cesto velika konjušnica. Ob obnavljanju izvira Dicove vode pred petimi leti so delavci med koreninami bukve našli pivsko steklenico in v njej zvitek papirja, ki ga je v nemščini popisal 50-letni črnovojnik Alois Kern iz Murecka, pripadnik enote gorskega topništva. V sporočilu je med drugim navedel, da so bili spomladi leta 1916 močni nalivi, zaradi česar so bili tamkajšnji vodotoki zelo onesnaženi in tako je primanjkovalo pitne vode. Vojak Franc Savec je na terenskem obhodu odkril studenec odlične pitne vode in s praporščakom J. Gausom sta se odločila, da se za potrebe vojaštva uredi zajetje. Po načrtih črnovojnika Aloisa Kerna so 10. julija 1916 štirje vojaki začeli graditi zajetje in ga deset dni pozneje končali. Po ustnem izročilu so vojaki in konji ob pitju Dicove vode ostajali zdravi in čili. Vojaški zdravnik iz bolnišnice v Klavžah naj bi vodo celo poslal v analizo na Dunaj, kjer da so bili strokovno ugotovljeni njeni zdravilni učinki. Voda naj bi blagodejno vplivala na počutje ranjencev, ki naj bi hitreje okrevali, njihove rane pa naj bi se jim bolje celile. K izviru prihaja zlasti po njegovi obnovitvi leta 2007 zajemat vodo vedno več ljudi, saj menda pripomore k boljšemu počutju bolnikov z boleznimi prebavil in prostate. Po radiestezijskih meritvah Jožeta Muniha iz Tolmina ima Dicova voda pozitivne energijske lastnosti in deluje na vse čakre. Boris Dolničar Izvir Dicove vode. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:03 Page 35 Rastline iz daljnih krajev Chia – oljno bogastvo v drobnem semenu Ljudje so že v pradavnini znali poiskati rastline, ki so jih hranile in zdravile. Skozi stoletja so jih prebirali in izbirali najboljše. Tako smo v evropsko-azijskem prostoru iz semen trav selekcionirali pšenico in ječmen, na ameriških tleh pa so uporabnost in hranilnost semen prepoznali v rastlinah iz rodu Salvia. Imenovali so jih ‘chia’. Za Azteke je bila chia pomembna gojena poljščina, tako kot koruza. Chia semena niso bila namenjena samo prehrani ljudi in živali. Pojavljala so se v obrednih dajatvah bogovom, pa tudi kot plačilno sredstvo. Španski osvajalci so bili ljubosumni na moč semen, ki so jih Azteki tako cenili. Prepovedali so njihovo pridelavo in zapovedali gojenje evropskih rastlin, kot sta pšenica in ječmen. Masovna pridelava chia semen je ponovno prišla v dežele srednje in južne Amerike šele po letu 1990. Rastlina je trdoživa Gojenje chia semen je vezano na dežele srednje in južne Amerike ter Avstralijo Ime izvira iz besede ‘chian’, ki v jeziku staroselcev pomeni ‘oljnat, bogat z oljem’. Domače ime ‘Chia’ nosijo semena več različnih rastlin in rodu Salvia. Najpomembnejša v prehrambeni industriji danes, pa tudi pred 3500 leti, so semena rastline Salvia hispanica, ki bi jo lahko slovensko poimenovali španska kadulja. Skoraj en meter visoka enoletnica je tipična predstavnica družine ustnatic. Izvira iz srednje in južne Mehike ter Guatemale. Ima nasprotne, rahlo dlakave liste, steblo je v prerezu kvadratno. Cveti v klasastih socvetjih lila in bele barve od julija do septembra. Eterična olja, ki jih vsebuje, privlačijo žuželke, hkrati pa rastlino varujejo pred boleznimi in škodljivci. Dobro prenaša sušo, podobno kot njene bližnje sorodnice: sivka, žajbelj, origano, bazilika, travniška kadulja,... Semena so drobna, ovalna, velika en milimeter, v njih se prelivajo siva, rjava, bela in črna barva. Čeprav je njihova ovojnica mehka in jih za uživanje ni potrebno mleti, dolgo in dobro ohranjajo kalivost. Imajo visoko hranilno vrednost, ki je primerljiva z vrednostmi lanenih in sezamovih semen. Dragocenost hranilnih snovi Semena vsebujejo pravo bogastvo omega-3 maščobnih kislin, za gradnjo be- Salvia hispanica z značilnim klasatim socvetjem lila barve ljakovin pomembne aminokisline, vitamin C in mnoge pomembne rudninske snovi: železo, kalij, klacij, magnezij… Na vsebnost hranilnih snovi vplivajo: rastišče, podnebje in vreme. Za predelavo chia semen v prehrambeni industriji uporabljajo le izbrane varietete in v prodajo gredo le certificirana semena iz kontrolirane pridelave. Le semena najvišje kakovosti so namenjena prehrani ljudi, ostalo se uporablja za prehrano živali. Semena Chie pri nas lahko kupite v lekarnah. So enostavna za uživanje, zaradi mehke lupine jih z lahkoto prebavimo. Zmleta jih dodajamo moki (do 5%) za pripravo kruha in peciva. Rastni pogoji Iz njih lahko vzgojimo tudi rastline, vendar zgolj okrasne vrednosti. Sejemo jih maja na prosto, če imamo ogrevan zimski vrt pa že marca. S sadikami ravnamo podobno kot s sadikami bazilike in drugih enoletnic. S presajanjem na prosto počakamo, da mine nevarnost pozebe. Po možnosti izberemo oblačen dan, ali pa presajene sadike za nekaj dni zaščitimo pred soncem. Meta Šepic februar 2013 35 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:03 Page 36 Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:03 Page 37 AVANTURA potovalni kotiœek CVETLIŒNI IN KMETIJSKI SEJEM ORTOGIARDINO Pordenone, Italija 2. do 9. marec cena 40 E iz MB • cena 38 E iz CE • cena 35 E iz LJ vkljuœeno: avtobusni prevoz, vstopnica, 4-urni ogled sejma najlepøe v aprilu BOROMEJSKI OTOKI – LAGO MAGGIORE Parco Giardini sigurta – Lago di garda 27. do 28. april cena 124 E vkljuœeno: prevoz, polpenzion VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 DNI BALKANSKA NOSTALGIJA BEOGRAD – NOVI SAD – VUKOVAR – KOPAŒKI RIT 29. april do 1. maj ali 2. maj do 4. maj cena 175 E vkljuœeno: prevoz, polpenzion MAKEDONIJA, ALBANIJA, ŒRNA GORA 30. april do 5. maj cena 333 E vkljuœeno: prevoz, polpenzion BRUSELJ, NIZOZEMSKA, AMSTERDAM IN KEUKENHOF 24. april do 30. april cena 265 E vkljuœeno: 1x NZ, 1x POL Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002 [email protected] • www.avantura.si • Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:03 Page 38 Koledar del Zelenjavni vrt Več o vzgoji sadik preberite v Vročih idejah na str. 9 in Strokovnjaku svetuje na str. 13. Februar P 15 do 9.00 od 10.00 S 16 38 do 8.00 do 10.00 T 19 do 11.00 S 20 do 9.00 Č 21 od 15.00 od 12.00 od 10.00 od 11.00 S 23 N 24 do 9.00 od 10.00 Sadovnjak P 쐠 T 26 do 10.00 S 27 Č 28 Marec do 14.00 od 15.00 S 2 do 10.00 od 11.00 neugodno, P 1 T 5 P 쐡 do 12.00 S 6 list, od 9.00 P 22 plod, presajanje. Izkoristimo posebno ugodne čase: * in ** trigoni, *** opozicija. P 쐟 N 3 Č 7 od 13.00 do 11.00 od 12.00 V primeru napovedi močnih ohladitev debla sadnega drevja premažite z belim zaščitnim premazom bio plantella protekt. Lahko jih zavarujete tudi s slamo, valovito lepenko ali smrečjem. Poškodbe od mraza ali zajca sanirajte tako, da poškodovani del odstranite z nožem, rano pa premažite s cepilno smolo bio plantella arbosan. Cepiče, narezane januarja in februarja ter ustrezno shranjene, lahko marca že cepite. Za lovljenje škodljivcev, ki se vzpenjajo navzgor okoli debel dreves in opornih kolov zalepimo obojestranski bio plantella lepljivi trak. Takoj, ko tla odmrznejo, pričnite s sajenjem sadnega drevja in jagodičevja. Priskrbite si mrežo proti voluharju, oporni kol, organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik in plantella sadjarsko gnojilo, škarje za rez in vrvico za privezovanje. Več o gnojenju sadovnjaka in vinograda si preberite v članku na str. 8. Spomladi je bolje saditi kaki, kivi, figo, ki so nekoliko občutljivi na zimsko pozebo. V marcu obrežite sadno drevje. Po rezi opravite predspomladansko varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, ki deluje proti boleznim, škodljivce ustavite z oljnim pripravkom. Jagodam zrahljajte zemljo in pognojite z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. korenina, cvet, P 8 S 9 N 10 P 쐞 T 12 S 13 Legenda: Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43. N 17 V februarju si še lahko pripravite toplo gredo, vanjo sejte zelje, cvetačo, kolerabico in solato. Prve setve solate v neogrevane rastlinjake opravite že konec februarja. Če vreme dopušča v toplejših krajih - Primorska (temperatura tal 8 °C), lahko že sadite krompir, predvsem zgodnjega. Nekaj dni pred sajenjem krompirja, brazde obogatimo s plantella orkanikom k, ki z višjo vsebnostjo kalija poskrbi za boljšo kakovost in količino gomoljev. Na prosto od konca februarja in v marcu sejte špinačo, grah in bob, v marcu sejte tudi redkvico, sadite čebulček in česen. V marcu sejte in sadite tudi zelišča. Obrežite tudi vsa olesenela zelišča in odstranite odmrle ostanke zelišč. Za gnojenje gredice, kjer uspeva špinača, uporabite organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Marca v nizkem tunelu opravite setev korenčka, peteršilja in redkvice, na prostem pa v aprilu. Zelje v zaščitenem prostoru lahko sejete že februarja, na prostem uspešno kali že pri temperaturi 5 °C (marec). Vinska trta Pred začetkom rezi si oglejte nekaj trt, ki ste jih obrezali lansko leto in poskušajte analizirati primernost obremenitve in razporeditve rodnih mladic. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, do napenjanja brstov oz. solzenja. Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo kasneje, saj zgodnja rez pospeši tudi rast oz. napenjanje brstov. Prvo varstvo vinske trte opravite v aprilu. Če plevelov ni veliko, jih odstranite ročno. Č 14 P 15 www.klubgaia.si Vrtna trata Več o oskrbi vrtne zelenice si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:04 Page 39 Okrasni vrt Spomladi cvetoče grmovnice (forzicija, metličevje, goli jasmin, spomladanska resa, kerija, magnolija,…) obrežite po cvetenju, če so nalomljene ali posušene, je rez upravičena. V tem času obrezujemo samo okrasne grmovnice, ki cvetijo poleti. Razdelimo in presadimo tudi trajnice, ki so se preveč razrasle. Med trajnicami, grmovnicami in drevjem previdno pograbimo in jih pognojimo z visoko kakovostnim organskim gnojilom v obliki pelet bio plantella nutrivit univerzal. Citruse v posodah presadite v plantella specialno zemljo za citruse, ki zagotavlja hitro obnovo in razvoj koreninskega sistema. Citruse s plantella specialnim gnojilom za citruse gnojite, ko pričnejo z bolj intenzivno rastjo. Divjadi se najlažje ubranite, če je vrt ograjen. Okrasnim travam porežite suho listje 5 - 10 cm nad tlemi. V toplo gredo sejte enoletnice in trajnice. Februarja preverite ali je zaščita pred mrazom občutljivejših rastlin še vedno na mestu. Če še niste, lahko pod lonce posodovk namestite lesene deske ali plošče iz stiropora. Posodovke prezimujte v kletnih ali podstrešnih prostorih, pri čemer morate poleg temperatur (okrog 10 °C) paziti tudi na osvetljenost prostorov. Ko zemlja odmrzne, pričnemo s sajenjem ostalih okrasnih rastlin, v sadilno jamo dodamo plantella specialno zemljo za okrasne rastline, na obod oz. zgornji dve tretjini sadilne jame dodamo tudi organsko gnojilo v obliki pelet biogrena. Proti koncu meseca februarja v večje lonce presadite posodovke. Sobne rastline Več o presajenju sobnih rastlin si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. Ciklamo, vijolico, božični kaktus in zvezdo, amarilis, azalejo, kamelijo ter orhidejo redno zalivajte in dognojujte z edinstvenim gnojilom v obliki šumeče tablete plantella tabs za zelene in cvetoče rastline ter orhideje. Tudi za ostale rastline se v marcu počasi končuje zimski počitek, zato začnemo z bolj rednim dognojevanjem. Ob pojavu uši in ščitkarja uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Da preprečite prijemanje umazanije in prahu na rastline z gladkimi listi, jih poškropite z bio plantella balzamom za liste, ki rastlinam povrne sijaj in zdrav videz. Okenske in balkonske rastline Pelargonije presajamo v kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia februarja, medtem ko druge rastline presadite šele marca. Če rumenijo spodnji listi in je rastlina preveč zalita, se je pojavila koreninska gniloba. Take rastline zalijemo s fungicidom vivera proplant. Temeljito preglejmo, ali so vse rastline zdrave in tiste, ki so jih napadli škodljivci ali bolezni, izolirajmo in poškropimo ali odstranimo. Po potrebi jih proti pršici poškropimo z akaricidom vivera vertimec, rastlinjakovega ščitkarja pa uničimo z insekticidom bio plantella kenyatox verde. Prostor, kjer imate shranjene okenske, balkonske rastline in posodovke, redno prezračujte. Nageljne prezimujte v svetlem in hladnem prostoru, zalivajte poredko, da ne zgnijejo korenine. Novogvinejskim vodenkam zagotovite svetel in topel prostor s temperaturo od 18-20 °C, pa bodo cvetele tudi čez zimo. Balkonske rastline, ki prezimujejo v neogrevanih sobah, svetlih hodnikih in stopniščih, garažah in kleteh z okni, zalivajte enkrat mesečno. Če želite občudovati cvetenje kaktusov, jih prezimite popolnoma suhe pri sorazmerno nizki temperaturi malo nad zmrziščem (5 °C - 10 °C). Nasploh jih prezimujete v podobnih pogojih kot balkonske rastline. ZELENA POTOVANJA ‹ MALTA – 17. do 21. april Otok sonca, malteøkih vitezov, oœarljiva mesta, zanimivi parki in vrtovi Izredno ugodna cena – samo 590 EUR (letalski prevoz, takse, 4x NZ, avtobus, izleti) ‹ ISTANBUL – 2. do 5. maj Magiœno mesto med Evropo in Azijo, mogoœne palaœe turøkih sultanov, ugodni nakupi Izredno ugodna cena – samo 490 EUR (letalski prevoz, takse, 3x NZ, ogledi) ‹ ØKOTSKA – 13. do 16. junij Najlepøi parki, jezera, gradovi, mesta Izredno ugodna cena – samo 640 EUR (letalski prevoz, takse, 3x NZ, avtobus, izleti) PRIJAVE œimprej (øtevilo mest je omejeno!) SOLOMON tel: 03 – 492 76 76 Cena knjige je 29,90 EUR Na prodaj bo po povzetju, naročila so možna po telefonu 01/549 17 92, 051/307 777 ali preko spletne strani www.misteriji.si. Člani Kluba Gaia pa imate 10 % popust. Gaia februar 2013.xp 6.2.13 15:04 Page 40
© Copyright 2024