Marec 2014 • Letnik 20 • št. 195 Tema meseca 4 Pobarvajmo balkone s cvetjem Branka Urbanija Juvančič Ekološko vrtnarjenje 16 Izračunajmo število zelenjavnih sadik Nevenka Breznik www.naredivrt.si Povej mi, kaj ješ in povem ti, kako posadiš Tanja Mele www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si uvodnik Gaia predstavlja Tema meseca 4 Pobarvajmo balkone s cvetjem Uporabni okrasni vrt 6 Sadje v okrasnem vrtu Vse o ... 8 Vse o listnih ušeh in muhi na vrtninah Strokovnjak odgovarja članom 11 Težave s trto, kdaj je čas za začetek del v vrtu, težave z mahom na trati Ali poznate? 12 Judeževec, drevo, ki cveti iz debla e-Gaia 13 Naredivrt.si Ekološko vrtnarjenje 14 16 18 23 24 26 Kaj bomo pridelovali letos? Izračunajmo število zelenjavnih sadik Agresivna zelišča Peronospora in oidij vinske trte Sadili smo v Gainem sadnem vrtu Bogastvo novih sadnih vrst Klubski kotiček 19 20 21 22 Veliko lepega v Poreču Gaina prijavnica in izleti Gaina predavanja Gaini kupončki popustov Gaia na obisku 28 Enostavnejše vrtnarjenje z računalnikom Oblikovanje vrta 30 Z vrtnicami v tretjo dimenzijo Zelenjavni vrt 33 Gojenje gob Slovenski naravni biseri 34 Apnenčasti skladi pri Modreju Dom brez mrgolazni 35 Srebrne ribice Mladi vrtnar 36 Sajenje drevesa na podružnici na Obali Naša članica vzgaja otroke Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu marcu in aprilu Klub Gaia Kar narava veleva Gaia razodeva! Sezona se je začela Dolgo so nas pri vrtnarjenju ovirala razmočena tla, medtem ko tempertura v najtoplejših predelih že vabi k delu. Prav zato pišemo v reviji: o sajenju sadnega drevja, najpogostejših škodljivcih med vrtninami, o prvih setvah in sajenju zelenjave, pa tudi sadje v okrasnem vrtu naj bo nekaj običajnega, vrtnice pa lep okras na ograjah, stenah in pri vhodih. Ker pa je ob delu pomembno tudi druženje, si brez oklevanja, da ne bo prepozno, rezervirajte majski vikend v Poreču z Gaio, saj so hotelske zmogljivosti omejene. Prijavite se tudi na »Gaia ima talent«, ki bo v Poreču zabavna prireditev. To bodo resnično nepozabni trenutki. Veselimo se srečanja z vami tudi na vseh predavanjih in delavnicah, ki jih organiziramo po različnih krajih. Vabim pa vas tudi na spletno stran naredivrt.si, da si že letos na enostaven način sestavite lastni vrt z optimalnim obsegom semen in sadik za samooskrbo družine. Vsem mamam srečen materinski dan in veliko veselja z vrtom! Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: [email protected] Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR. Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774 Naslednja številka izide 15. aprila 2014. Ugani, kaj je na naslovnici! ? Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 4. 4. pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Teloh Nagrajenka: Slavica Golob, Senovo www.klubgaia.si 3 Okrasni Tema meseca vrt Pobarvajmo balkone s cvetjem Verjetno nas je veliko ljubiteljev narave, ki že ob prvem pomladnem soncu začnemo razmišljati, s katerim cvetjem bomo pobarvali naše balkone. Zasaditve balkonskih korit in cvetličnih posod se iz leta v leto spreminjajo. Tako v kombiniranih zasaditvah ne najdemo več samo blkonskega cvetja, ampak lahko uporabimo tudi zelišča, dišavnice, enoletnice, pa tudi trajnice. Izkušnje preteklih let nam pomagajo pri izbiri pravilne vrste, da bomo rastlino znali negovati. Pri barvi pa si vedno lahko privoščimo odtenke, v katerih se dobro počutimo in v njih uživamo. Ko smo letos s prijatelji vrtnarji razpravljali o letošnjih modnih smernicah, se je vnela že prav vroča razprava.Trendi balkonskega cvetja so kot svet modnih oblačil. Nekatera nam pristajajo, drugih si preprosto ne moremo privoščiti. Trendi so lahko dobra stvar, saj nam udejanijo ideje, na katere zagotovo ne bi nikoli pomislili. 4 www.klubgaia.si Moderna zasaditev v belo-črni kombinaciji bo prav gotovo pritegnila veliko pogledov. V zasaditvi kombiniramo hvaležne in trpežne rastline: svetlo modra verbena, temnocvetna petunija, mleček, pokončna angelonija, verbena ali drugo varianto: streptokarp, temna petunija, beli brahikoma in gavra. Iz zasaditve izpostavljamo angelonijo ali poletno orhidejo, ki je posebno hvaležna rastlina Bogastvo belih za sončne lege in dobro prenaša vročino. Namenimo ji vroče lege na gredicah, v cvetov lahko čudovito popestri skledah in cvetličnih koritih, viseče sorte hiše intenzivnejših počasnejše rasti pa lahko sadimo tudi kot fasadnih barv. obešanke. Zagotavljajmo ji normalno Klasičen mleček, vlažnost zemlje, prevelika količina vode ji čudovita namreč ne ugaja preveč. Za bolj bujne dipladenija, nežna cvetove ji v času intenzivne rasti vsaj enkrat tedensko dodajamo tekoče gnojilo viseča grenkuljica in bolivijska za cvetoče rastline plantella cvet, begonija so se že obogateno z vitamini. Pozimi jih kot izkazale kot veliki posodovke ohranjamo pri temperaturi deset stopinj Celzija, spomladi pa ne prijatelji sonca in suše. hitimo s sajenjem, saj ne prenese mraza. Cvetlične zasaditve v skrivnostnih vijoličastih barvah, z odtenki rozastih podtonov nas ne bodo pustili ravnodušne. V kombinaciji z živo zelenimi strukturnimi rastlinami je to prav gotovo zasaditev, ki sledi letošnjim barvnim trendom. Živo zelene struktirne rastline, kot so: sladki krompir, rumena pijavčnica in rumena prosulja zasaditve poživijo in poudarijo rožnate odtenke cvetočih rastlin. Skupina barvno usklajenih cvetov v niansah sončne barve, ki se lepo dopolnjujejo z rumeno obrobljeno koprivo. Bidens in sanvitalija se nežno prevesita čez korito, sredino pa lepo zapolni drobnocvetni tagetes v citronastem odtenku. Zgornje korito je zanimivo zaradi uporabljenih enoletnic v zasaditvi (tagetes, gazanija), te smo nekoč največ uporabljali le pri zasaditvi parkovnih gredic. To so rastline nižjega cenovnega razreda, ki pa vse bolj dokazujejo, da se odlično znajdejo tudi v balkonskih zasaditvah. Podobno korito lahko zasadite tudi z drugimi rastlinami, npr. uporabite: zlati kovanec, rumeno surfinijo, za sredino rdečelistno perjanko, brasilio. Zlati kovanec (Asteriscus maritimus) je rastlina polviseče rasti z zlato rumenimi okroglimi cvetovi, v velikosti kovanca. Dobro prenaša deževno vreme, obožuje sončno lego. Sadimo ga v cvetlične posode, na gredice in grobove v kombinaciji z drugimi rastlinami, tudi v viseče košare. Zasaditev surfinije s temnejšo sredino, temnolisten sladki krompir, vijoličast milijon zvonček, viseča pijavčnica ustvarijo nekoliko bolj pisano, a še vedno skladno trendovsko zasaditev. Temnolisten sladki krompir lahko zamenjate za svetlega in zasaditev dobi povsem drugačen, bolj svež videz. Kombinirate lahko tudi druge rastline v podobni barvni kombinaciji: vijioličasto verbeno, pelargonijo Caliope v roza odtenku, temnolistno deteljo, škrlaten viseči grobelnik in vijoličasto verbeno. Po obisku največjega evropskega vrtnarskega sejma pa sem v glavi imela le eno misel: Pomembno je, da združimo rastline, ki bodo sposobne živeti v podobnih življenjskih pogojih in so glede na rast lepe v kombinaciji. Velikokrat katera med njimi za kratek čas prekine s cvetenjem, a ravno takrat se razbohoti njena soseda. Verjetno ste že opazili, da smo pri balkonskih zasadtvah uporabljali le eno barvo v različnih odtenkih (svetlejši, temnejši), njihovo izrazitost pa smo poudarjali z lepoto zelenja strukturnih rastlin. Če pa boste vseeno imeli težave z kombiniranjem rastlin, bomo vrtnarji letos ponudili sadike, s tremi različnimi sortami in tudi vrstami rastlin. Te so med seboj barvno usklajene, rast pa je podobna. Njihova prednost je, da dobro uspevajo skupaj v enakih pogojih. Med najbolj pogostimi v teh kombinacijah so: trpežni milijonski zvončki, verbene in lantane. Vse navedene barvne kombinacije in idejne zasaditve bodo dobro uspevale na sončnem mestu, posajene v odlično pet komponentno zemljo za balkonske rastline plantella balkonia. Branka Urbanija Juvančič marec 2014 5 Uporabni okrasni vrt Sadje v okrasnem vrtu Sadna drevesa, grmičevje in plezalke so vse pogosteje del okrasnih vrtov, saj si želimo tako samooskrbe kot tudi estetike v domačem vrtu. V zadnjem času si lahko omislimo na manjših vrtovih tudi miniaturno sadno drevje in jagodičevje, hkrati pa se ne odpovemo potrebi po cvetočem in dišečem v neposredni okolici doma. Prvi vrtovi, nastali ob človekovi ustalitvi in ureditvi stalnih bivališč, so bili podrejeni izključno človekovemu prehranskemu vidiku. Z dvigom standarda se je počasi začelo vključevati okrasno rastlinje, pripeto sprva bolj k stanovanjskim objektom, kasneje pa se je počasi, a vztrajno širilo in zavzemalo čedalje več vrta. Eno samo vodilno sadno drevo je s svojo podrastjo lahko lep okras. Primerne sadne sadike Vrtovi so navadno manjših dimenzij, zato med okrasne rastline lahko vključimo le sadno drevje na šibkih in srednje močnih podlagah in še te morajo imeti nemalokrat izoblikovano ustrezno vzgojno obliko. Manj problemov imamo z umeščanjem sadnih sadik grmičevja, pri katerih je bolj kontrolirana rast. Kot naročeno pa so žlahtnitelji v zadnjih letih vzgojili miniaturno sadno drevje in jagodičevje, primerno za manjše vrtove, kot tudi sončne terase. Miniaturne sadike stebričaste rasti so zastopane tako pri jablanah, hruškah, marelicah, nektarinah, breskvah, kot tudi češnjah in slivah. Sadno drevo kot osrednji element v vrtu Ne prav pogosto, a vendar se zgodi, da posadimo eno vodilno sadno drevo, ki je res lahko središče okrasnega vrta. V večjih vrtovih se ga obrezuje le glede na zahteve same sadne vrste, pri manjših pa prostor kroji vzgojno obliko tega vodilnega elementa. Podrast je lahko po- vsem okrasnega značaja, sestavljena iz trajnic, kakor tudi ustvarjena iz opojno dišečih dišavnic ali zelišč. Gojitvene oblike V prostorsko zelo omejenih gredicah moramo, da se izognemo raznim nevšečnostim, poseči po ploščatih gojitvenih oblikah. Za omenjeno obliko so najprimernejše jablane in hruške ter marelice, pod katere zasadimo raznobarvne trajnice. Le-te poleg cvetja k celoletni obarvanosti prispevajo še z raznobarvnim listjem. Špalirne oblike hrušk in jablan ob opori so kot nalašč primerne za razmejitev različnih predelov vrta. Z njimi lahko razmejimo zelenjavni del vrta od okrasnega, zastremo neželene poglede ali pa z njimi ustvarimo intimni del vrta samo zase in svoje najbližje. V okrasnem vrtu pa se najlažje najde prostor za sadna drevesa, katerih sortna značilnost je kontrolirana rast. Mednje sodijo drevesa s povešavo rastjo, miniaturna ter stebričasto rastoča drevesa. Špalirne oblike hrušk in jablan. Z dvigom standarda je sadno vrtnarski del vrta postajal vedno bolj zapostavljen in odrinjen na njegovo obrobje, kot da bi bile sadno vrtnarske rastline drugorazrednega pomena. Preteči je bilo potrebno kar nekaj vode, da smo prerasli omenjene nazore in spoznali, da se s primerno izbiro sadnih rastlin, okrasni vrt z njimi le obogati in to ne samo s cvetočim okrasom, temveč konec rastne dobe tudi z raznolikimi in raznobarvnimi sadeži. 6 www.klubgaia.si Povešava murva (Morus alba ‘Pendula’) krasi teraso in zapeljuje s svojimi sadeži. Grm aronije (Aronia melanocarpa) s svojimi listi , predvsem pa s sadeži prispeva dodano vrednost gredici. Sadno jagodičevje Številčno največ možnosti za vključevanje v okrasni vrt pa ima prav gotovo jagodičevje. Zanje najdemo mesto tako v sklopu okrasnih gredic, kjer v kombinacijah enakovredno nastopajo z drugimi okrasnimi rastlinami in trajnicami. Med sadno jagodičevje kontrolirane rasti uvrščamo različne ribeze – Ribes hy., Fourberry – Ribes aureum ‘Fourberry’, ameriške borovnice – Vaccinium corymbosum, aronijo - Aronia melanocarpa , sibirsko borovnico – Lonicera kamschatica, goji jagode – Lycium barbarum. Rastno močnejše grme pa lahko sadimo samostojno npr. pred zimzelene iglavce, Kivi na pergoli za senco naših članov družine Jurše. ali pa jih špalirno zasadimo in tako razmejimo različne predele vrta. Za omenjeno vzgojo so primerne: maline – Rubus idaeus, robide – Rubus fruticoslus, , tajberi – Rubus x ‘Tayberry’. Vedno pa moramo pri umeščanju v prostor prisluhniti njihovim rastiščnim pogojem od zahtev po posebni zemlji, do osvetlitve in primerne vlage. Sadne plezalke v vrtu V okrasni vrt se pogosto vključuje pergole in raznolike paviljone, ki nudijo senco pred močnim soncem, hkrati pa se z njimi razgiba prostor ter mu pričara dodaten efekt. Najpogosteje jih ogr- nemo v zelen plašč močno rastočih plezalk, med katere sodijo tudi sadne plezalke, kot sta trta in kivi (predvsem drobnoplodni). Dodatno popestritev lahko vnesejo okrasne plezalke. S tem podaljšamo čas cvetenja in ustvarimo še mikavnejšo podobo. To sonaravno bivanje zahteva malo več našega udejstvovanja, saj je potrebno odločno določiti mejo rasti posamezne plezalke in to skozi vse leto s pravilno rezjo tudi vzdrževati. Kadar posežemo po okrasnih rastlinah šibkejše rasti, jim namenimo vidnejši prostor ob vhodu v sam paviljon. Andreja Pogačar Špenko Vse o... Vse o listnih ušeh in muhi na vrtninah Pri vzgoji zelenjave, dišavnic in okrasnih rastlin se v vrtovih pogosto srečujemo s težavami, ki jih povzročajo listne uši, žerke različnih muh, gosenice različnih metuljev in ličinke različnih hroščev. Listne uši so nadloga, ki smo jo v letošnji, glede temperatur, dokaj blagi zimi, srečevali na solati, endiviji, radiču,… in številnih plevelih v skoraj vseh rastlinjakih. Ker je to nadloga, brez katere ne mine pridelovalna sezona, je prav, da jih malce pobliže predstavimo. Listne uši vseh vrst Najpogosteje v vrtovih zasledimo sivo breskovo uš (Myzus persicae), veliko krompirjevo uš (Macrosiphum euphorbiae), zeleno krompirjevo uš (Aulacorthum solani), bombaževčevo uš (Aphis gossypii), črno fižolovo uš (Aphis fabae),.... Pogosto se v vrtovih srečujemo tudi s solatno koreninsko ušjo (Pemphigus bursarius), ki naseljuje korenine endivije, solate, radiča,… Listne uši so vsejede, drobne, nežne žuželke, dolge med 1,5 in 5 mm in različnih Ličinka trepetavke išče plen - listne uši. 8 www.klubgaia.si barv. Razširjene so povsod, njihova številčnost pa je običajno manjša na večjih nadmorskih višinah. Neposredno škodo povzročajo s sesanjem rastlinskih sokov ter izločanjem medene rose (le-ta privablja mravlje), na katero se naselijo glivice sajavosti, ki še dodatno poslabšajo videz rastlin. Napadeni listi vrtnin se kodrajo, rumenijo in sušijo. Posredno škodo pa povzročajo s prenašanjem številnih nevarnih virusnih povzročiteljev bolezni. Na razvoj listnih uši ugodno vpliva suho in toplo vreme, ne ustrezajo pa jim na primer temperature nad 35°C. Na njihov razvoj in širjenje neugodne vplivajo močne padavine in ekstremna suša. Ena od najbolj razširjenih in dobro poznanih je črna fižolova uš, ki jo zasledimo na: fižolu, grahu, bobu, korenju, krompirju in ostalih vrtninah. Ta uš ima popoln razvojni krog. Praviloma prezimi v stadiju zimskega jajčeca na trdoleski, redkeje na brogoviti. V odvisnosti od temperatur se spomladi iz zimskih jajčec izležejo uši temeljnice, ki oblikujejo prve kolonije brezkrilatih uši (običajno 3 do 4 generacije). Razmnožujejo se deviško oziroma živorodno. V času ko temperature dosežejo 15°C, krilate generacije pričenjajo prelet na letnega gostitelja. Na letnih gostiteljih se nato izmenjujejo nekrilate in krilate generacije. V ugodnih razmerah razvoj ene generacije traja od 10 do 12 dni. Ta uš ima velik potencial za razmnoževanje, saj ima v enem letu lahko tudi 13 do 19 generacij. Za njen razvoj so najugodnejše temperature od 20 do 24°C in nekoliko višja relativna zračna vlaga. Črna fižolova uš se na zimskega gostitelja preseli običajno v sep- Listne uši poleg vrtnin naseljujejo tudi okrasne rastline, plevele. tembru in na njem samice odložijo zimska jajčeca in ciklus se ponavlja. Za zmanjševanje težav z ušmi je priporočljivo odstranjevanje plevelov in ostalih potencialnih gostiteljev. Pri iskanju rešitev s to nadlogo ne pozabimo, da je v naravi zastopanih kar nekaj vrst, ki so uspešni plenilci oziroma parazitoidi listnih uši. Z umno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ohranjamo v okolju te koristne organizme, s setvijo različnih cvetočih rastlin pa lahko v posamezno okolje privabimo tudi več koristnih vrst. Od vrst, ki plenijo listne uši, imamo v Sloveniji zastopano: dvopiko polonico, sedmopiko polonico, navadno tenčičarico, muhe trepetavke Episyrphus balteatus,… od parazitoidov pa različne osice najezdnice. Nekateri od teh organizmov so tudi komercialno dostopni in jih lahko za potrebe biotičnega zatiranja listnih uši vnašamo na prosto oziroma v zavarovane prostore. V primeru, da koristni organizmi ne bodo uspeli pod pragom škodljivosti zadržati listnih uši na naših vrtninah, pa je smiselno razmisliti o uporabi v ta namen registriranih insekticidov. Pojav listnih uši spremljamo s pomočjo vizualnih pregledov rastlin in plantella rumenih lepljivih plošč in po potrebi lahko izberemo in uporabimo naslednje insekticide: Vroče ideje Če imamo 4min5ut Presadite svojo rastlino Če vaša priljubljena okrasna rastlina še ni našla pravega mesta na vrtu ali je posajena na napačno mesto, je sedaj čas, da jo presadite. Novo sadilno jamo obogatite s plantella univerzalno vrtno zemljo, ob zasipavanju pa ne pozabite na gnojenje z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Žerke čebulne muhe se zabubijo v tleh ali ostankih rastlin. Tudi v česnu lahko najdemo bube porove zavrtalke. • ekološki insekticid bio plantella flora verde (koncentrat iz naravnega piretrina) lahko uporabimo na paradižniku, papriki, krompirju in melonah, • kontaktno delujoči insekticid vivera karate zeon 5 CS (vsebuje aktivno snov lambda-cihalotrin) lahko uporabimo na: krompirju, poru, navadni zeleni, grahu, fižolu za stročje, papriki, paradižniku, jajčevcih, brstičnem ohrovtu, zelju in redkvici, špinači in navadni kumari, • sistemično delujoči insekticid vivera chess 50 wg (vsebuje aktivno snov pimetrozin) lahko uporabimo na krompirju, solati, paradižniku, papriki, jajčevcu, zelju, navadni kumari in meloni). V primeru uporabe insekticidov bodimo natančni pri odmerjanju sredstva, upoštevajmo karence in bodimo pozorni na Stop škodljivcem! Mlade poganjke vrtnin in okrasnih rastlin, zlasti vrtnic, zelo rade napadejo listne uši, ki sesajo sok in mlado rastlino močno izčrpajo. Proti škodljivcem bomo učinkoviti z ekološkimi pripravki iz naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki je že pripravljen v razpršilki, ali z bio plantella flora verde, ki ga v koncentraciji 12,5 do 16 ml na 10 L vode uporabljamo ob prvem pojavu škodljivcev. Pripravek pod vplivom svetlobe zelo hitro razpade, zato lahko vrtnine brez pomisleka zaužijemo kmalu po škropljenju. Proti listnim ušem, resarjem, ščitkarjem, kapusovemu belinu in molju ter letečim škodljivcem, kot so: češnjeva muha, korenjeva in čebulna muha uporabimo bio plantella rumene lepljive plošče. Pri visokih vrtninah (paradižnik, kumare ...) jih postavimo nad vrhom rastlin, pri nižjih vrtninah pa cca 30 cm nad rastlinami. Proti češnjevi muhi obesimo v krošnjo 8 – 10 rumenih lepljivih plošč tik preden plodovi začnejo spreminjati barvo iz zelene v rumeno. Za zatiranje mehkokožnih uši, tripsov, ščitkarjev na okrasnih rastlinah, vrtninah in sadnem drevju uporabimo bio plantella aktiv. Če imamo 4min0ut Presadimo balkonske rastline Balkonske rastline aprila presadimo v kakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia, po presajanju pa zalijemo s pripravkom vivera proplant, saj tako preprečimo pojav koreninske gnilobe. Na prosto jih damo maja, po možnosti v oblačnem vremenu. Sicer pa jih postavimo v zavetje, da sonce ne posmodi nežnih poganjkov. Če imamo 0 3 minut Ustavite cvetno monilijo Cvetna monilija je pogosta v deževni pomladi. Pri breskvah, nektarinah, marelicah, slivah in drugih koščičarjih se sušijo cvetovi in poganjki. Da preprečimo okužbo, v začetku cvetenja in ob koncu cvetenja škropimo v cvet s pripravkom vivera chorus. marec 2014 9 Vse o... vrtnine, pri katerih ga smemo uporabiti ter na spoštovanje dobre kmetijske prakse varstva rastlin (varstvo čebel, voda,…). Čebulna muha in druge muhe na zelenjavi Pridelovalci čebule, česna in pora v spomladanskih mesecih trepetamo pred pojavom čebulne muhe (Delia antiqua) in/ali porove zavrtalke (Napomyza gymnostoma), pridelovalci kapusnic pa pred kapusovo muho (Delia radicum). Muhe same od sebe niso škodljive in nevarne našim posevkom, ampak so njihove ličinke (pravimo jim žerke) tiste, ki povzročajo znane poškodbe in v primeru močnejših napadov tudi propad rastlin. Za lažjo ‘’borbo’’ proti posameznemu škodljivcu je vsekakor potrebno dobro poznavanje povzročitelja. Za primer se podrobneje seznanimo s čebulno muho: Čebulna muha ima dve do tri generacije letno in najpogosteje napada čebulo in por, redkeje česen. Odrasla muha je podobna hišni muhi in ima sivkasto telo, dolgo od 6 do 7 mm in črne noge. Jajčeca so podolgovata, belkasta in dolga okoli 1,2 mm. Ličinke so rumenkasto bele barve, zašiljene oblike in dosežejo dolžino od 8 do 10 mm. Buba je rumenkasto rjava, dolga med 5 in 6 mm. Napadene rastline venejo, listi se zvijajo in rumenijo, srčni list se suši in ga lahko izvlečemo iz rastline. Pri vzdolžnem pre- Približno 15 do 20 dni po zavrtanju žerk v rastline te zaključijo razvoj, zapustijo rastlino in se zabubijo v tleh, občasno pa v čebulici. Po približno 14 dneh iz bub izletijo odrasli osebki druge generacije. Iz jajčec se po 3 do 8 dneh izležejo ličinke (žerke), ki se takoj zavrtajo v mlade rastline. Razvojni ciklus čebulne muhe Približno 10 dni po izletu se muhe parijo in samice nato odlagajo jajčeca na rastline. rezu poškodovane rastline v notranjosti najdemo več ličink (tudi do 50). Na poškodovana mesta se pogosto naselijo glive, ki povzročajo gnitje rastlin. Največjo škodo običajno povzroči prva generacija, saj so takrat rastline še slabo razvite. Škoda od druge generacije je običajno manjša, saj je čebula takrat že bolj razvita. Škodljivec je zlasti nevaren v letih, ko so pomladi zelo vlažne. Posledice napada zmanjšamo ali ublažimo: Manjše število kapusnic lahko pred napadom kapusove muhe obvarujemo s pomočjo ovratnikov iz filca, ki preprečijo muhi dostop do koreninskega vratu. 10 www.klubgaia.si Izlet odraslih muh je odvisen od vremenskih razmer v posameznih letih, običajno pa sovpada s časom cvetenja višenj. • z jesenskim zgodnjim sajenjem ali kasnejšim spomladanskim sajenjem čebulnic, • priporočljiva je pridelava čim dlje stran od posevka v preteklem letu, • pred pričetkom leta muhe nastavimo plantella rumene lepljive plošče, na katerih spremljamo njihovo prisotnost. Posevke zavarujemo s prekrivanjem s protiinsektnimi mrežami ali vlakninastimi prekrivkami, ki muhi preprečijo dostop do rastlin in odlaganje jajčec na rastline. Pomembno je tudi sprotno odstranjevanje in uničevanje napadenih rastlin, saj tako zmanjšujemo potencial za prihodnje napade. Zatiranja tega škodljivca se lahko lotimo tudi z uporabo entomopatogenih ogorčic (pri nas je na prodaj mešanica dveh vrst Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae). Na čebuli nimamo registriranega insekticida. Za zatiranje same muhe bi morali zelo natančno spremljati njen let in v času največjega naleta poseči po kakšnem insekticidu. Iris Škerbot Strokovnjak odgovarja članom ? Listi trte so bili ob začetku rasti nakodrani in niso rasli. Lansko leto sem opazil tudi močan napad oidija. Ker vinograda že nekaj let nisem gnojil, me zanima, kdaj in s čim naj obogatim tla? Andraž iz okolice Maribora Če napadeni brsti slabo odganjajo ali pa sploh ne odženejo, mladice počasneje rastejo in so izmaličene, listi so nakodrani in zvijajo robove navzgor, je trto napadla akarinoza ali erinoza. V tem primeru je treba v času napenjanja očes ukrepati z žveplenimi pripravki. Če je bila v preteklem letu v vinogradu močna okužba z oidijem, je treba uporabiti pripravek vivera quadris v času, ko so očesa odgnala 2 do 4 cm. Gnojenje trte opravite dobrih 14 pred tem, ko trta prične z vegetacijo. To je običajno ob koncu marca, takrat opravite osnovno gnojenje z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena. Tako nadomestite izgubo hranil, ki je nastala s pridelkom, s čimer dodate vse glavne elemente (dušik, fosfor, kalij), mikroelemente, tla pa obogatite z mikroorganizmi. Med prednosti gnojenja z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena je treba uvrstiti še počasno sproščanje dušika (N), ohranjanje deleža humusa in čiste podtalnice ter izboljšanje talnega živega sveta. Vsa hranila se sproščajo postopoma po potrebah rastline, tako ne prihaja do izgub hranil zaradi izpiranja ali vezave v tleh. ? Zaradi mokrega vremena v februarju in marcu še vedno čakam na prva dela v vrtu. Imam težka ilovnata tla. Kdaj začeti in kako gnojiti? Sadil bom tudi krompir. Tomaž iz Izole Letos so bila tla v začetku marca mokra in vlažna, tudi na Primorskem. V času pisanja prispevka smo še čakali na sonce, veter in toplo vreme, ki bodo tla nekoliko osušili. Ko vreme dopušča, bomo posejali že prve kulture, predvsem tiste (bob, grah, spomladanski česen, čebulček, solata,…), ki so odpornejše na mraz in jih ta ne poškoduje. Stročnice, čebulnice, korenovke potrebujejo nekoliko manj hranil, zato smo pri gnojenju skromni, drugje pa uporabimo dolgo delujoče organsko gnojilo plantella organik, ki ga potresemo po površini tal in plitvo vkopljemo. Na manjših gredicah oz. površinah lahko uporabimo organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Konec marca in v začetku aprila, ko se tla primerno ogrejejo, ne pozabimo tudi na sajenje krompirja. Ker je krompir velik porabnik kalija, v grebene gnojimo s plantella specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje veliko kalija. Ob osipavanju pa dodamo še organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. ? Letos imam velike težave z mahom. Zakaj se pojavlja bolj kot pretekla leta? Slišala sem, da ga z grabljenjem samo širim. Je to res? Kako naj se ga učinkovito znebim? Bojana iz Žalca V tem letu sta bila zima in pomlad bolj mokra, saj je bilo veliko padavin. Vzrok za množičen pojav mahu gre iskati v slabo zračnih in slabo prepustnih tleh, ki jih izboljšujemo z dodajanjem plantella izbranih kremenovih peskov. V tla jih dodajamo tako, da zelenico prebadamo z vilami in jo rahlo privzdignemo, nato po trati potrosimo plantella izbrane kremenove peske. Tako izboljšamo razmere za rast trave. Mah kratkoročno najlažje odstranimo tako, da pred dežjem po trati potresemo posebno sredstvo za uničevanje mahu plantella proti mahu, ki vsebuje železo, hkrati pa trati doda dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. Plantella proti mahu lahko tudi enakomerno potresemo po pokošeni trati, nato pa trato zalijemo. Ko mah porjavi, ga odstranimo z grabljami. Če ga v travi samo grabimo, ga po vrtni zelenici širimo sami, zato tega ne delamo. Pri uporabi sredstva za uničevanje mahu bodite pozorni, da ga ne zanese na tlakovce. Ob uporabi omenjenega sredstva bo trata temno zelena, mahu pa nekaj mesecev ne bo opaziti. Zato ga je treba ob novem pojavu ponovno uporabiti. marec 2014 11 Ali poznate? Judeževec, drevo, ki cveti iz debla Leta sem ga občudovala v osrednjem delu botaničnega vrta. Vsako pomlad je še pred olistanjem obilno zacvetelo, pozno poleti pa so bile veje obložene z rjavimi stroki, polnimi semen. Pod krošnjo so semena vzkalila, vendar se muhaste rastlinice niso pustile presadili. V treh letih se mi je posrečilo vzgojiti eno samo drevo. C. siliquastrum: drevo lahko z rezjo vzgojimo v grm. Rez vse vrste zelo dobro prenašajo. Nekatere sorte rez tudi nujno potrebujejo. Manjše drevo, ki spomladi zacveti kar iz vejic in debla, nosi nenavadno ime – judeževec. Ime naj bi dobilo po Juda Iškarjotu, ki se je zaradi izdajstva obesil na drevo. Bolj verjetno je, da so ga poimenovali po območju, kjer v sestojih rastejo taka drevesa. Po pokrajini z imenom Judaea, današnji Izrael in Palestina. Judeževec (Cercis siliquastrum) je manjše drevo oziroma večji grm. Doma je iz dežel Mediterana in Male Azije. Rodovna pestrost nam razodeva, da ta zanimiva in uporabna drevesa rastejo tudi na več arealih v Severni Ameriki in Aziji. Največja okrasna vrednost rodu so cvetovi, ki zacvetijo samo enkrat v letu, spomladi. Metuljasti cvetovi v roza odtenkih se odpirajo na tankih cvetnih pecljih, ki posamezno ali v šopkih poganjajo neposredno iz olesenelega dela drevesa. Temu pojavu pravimo kavliflorija. Le pri eni vrsti so cvetovi nanizani v socvetje, kot pri negnoju (C. racemosa). Listi so dokaj veliki, okroglasti, bleščeče zeleni, jeseni rumeno oranžno obarvani in zelo dekorativni. Pri ameriških vrstah so nekoliko manjši in bolj izrazito koničasti (C. canadensis) ali celo srčasti (C. occidentalis). Za ameriške vrste so značilne večdebelne oziroma grmaste razrasti. Razmnoževanje Judeževci sicer dobro kalijo iz pravočasno nabranega semena, vendar kakovost kali- 12 www.klubgaia.si vosti hitro pada. Sejančki ne prenesejo presajanja. Razmnoževanje s potaknjenci je zahtevno. Sorte razmnožujemo s cepljenjem na podlage ameriške (C. canadensis) ali kitajske vrste (C. chinensis). Komercialno sta zanimivi sorti ‘Forest Pansy’ z rdečimi listi in novejša ‘Ruby Falls’ s povešavo krošnjo, na voljo so tudi belocvetne varietete. Na prodaj so v vrtnih centrih, pestrost sort pa si lahko ogledate na www.treetyme.co.uk. Metuljast cvet je užiten. Rastni pogoji V vrtu zanje izberimo sončen prostor, tla lahko vsebujejo tudi nekaj kalcija. Prenesejo bolj suha tla, vendar nas bodo za dobro rastišče primerno nagradili z bujnejšim cvetenjem. Čeprav jih uvrščamo med manjša drevesa, lahko C. canadensis ‘Forest Pansy’: najbolj pogosta rdečelistna sorta, iz katere izhajajo tudi nekatere nove, na primer povešava ‘Ruby Falls’. Rdeči listi so bolj intenzivni, kadar drevesa uspevajo v nekoliko hladnejših pogojih. hitro prerastejo dodeljeno mesto. Z redno rezjo vzdržujemo obliko in vzpodbujamo rast novih cvetnih brstov. Z rezjo jih lahko oblikujemo v grm ali drevo. Redna rez je pomembna za povešave sorte. Vsako leto sproti odstranjujemo veje v notranjosti krošnje. Pomlajevanje je preprosto, saj dobro prenašajo tudi intenzivno rez. Poleg okrasne vrednosti so cvetovi judeževca tudi užitni. Uporabljajo se sveži v spomladanskih solatah ali opečeni v testu. Ameriški staroselci so v naravnih sestojih z vsakoletno rezjo pridobivali material za pletenje košar in drugih predmetov. Lubje mladih poganjkov so uporabljali za pridobivanje gorčično rumenega barvila. Meta Šepic www.naredivrt.si Povej mi, kaj ješ in povem ti, kako posadiš Načrtovanje zelenjavnega vrta je eno najbolj zahtevnih, a hkrati najbolj pomembnih opravil pri vzgoji zdrave, domače in okusne zelenjave. Je res potrebno, da je tako Preprosto kot 1,2,3 naporno? Seznam, kaj v gospodinjstvu radi jemo, prav hitro sestavimo. Potem pa se začnejo vse težja in težja vprašanja. Koliko rastlin potrebujemo, da bo dovolj za nas? In koliko nam velikost našega vrta sploh dopušča? Kam umestimo rastline, da bo kolobar pravilen? Kateri so slabi in kateri dobri sosedje? Kako sestavimo mešane posevke? Katere koristne rastline bodo najbolje zapolnile vmesni prostor med rastlinami? Zakaj bi se mučili z odgovori nanje, ko lahko svoj čas posvetite stvarem, ki jih imate zares radi. Letos smo namreč stopili skupaj strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem ter zasnovali novo spletno stran z brezplačno aplikacijo samooskrbnega vrta, ki bo na zabaven, enostaven in privlačen način pripravila načrt vašega domačega vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setvenega koledarja… In aplikacija vam izriše načrt, pisan na vašo kožo. Tako pripravljen načrt boste lahko nosili naokrog, saj je celotna aplikacija zasnovana tako, da jo lahko spremljate še na računalniku, tablici, telefonu, celo TV-ju. ☺ Seveda pa si lahko načrt tudi natisnete. Pri tem vam digitalni pomočnik ne bo pozabil napisati še števila rastlin, sadilnih razdalj in koristnih rastlin, s katerimi lahko zapolnite medprostor v vrsti, da bo delo potekalo hitro in gladko. Vrtni dnevnik Z načrtom se znanje našega spletnega vrtnarja ne konča. Na podlagi načrta namreč sestavi tudi opomnike za opravila, vreme, setveni koledar… ter nam tako pomaga organizirati čas. V koledar lahko za vsak dan shranimo zapiske o delu, ki smo ga opravili v vrtu in kaj se je dogajalo. Priložimo lahko tudi slike. Tako oblikovan vrtni dnevnik nam bo na koncu leta služil za še boljše in učinkovitejše načrtovanje opravil. Podpora ekipe Kluba Gaia Da bi sestavili načrt, morate aplikaciji naredivrt.si zaupati: 1. kako velik bo vaš zelenjavni vrt 2. koliko oseb je v gospodinjstvu ter 3. katero zelenjavo najraje vidite na svojem krožniku Naredivrt.si vsebuje tudi enciklopedijo vrtnin od semena do krožnika, opis vseh pomembnih škodljivcev in bolezni ter mnoge druge koristne in zabavne vsebine, video nasvete in še in še. Če pa nam bo ob vsem tem še vedno potreben nasvet, so nam kot vedno tudi tu Gaini strokovnjaki le en klik stran. Kadarkoli jim lahko pišemo, priložimo sličico in z veseljem nam bodo pomagali razrešiti vsako vrtnarsko zagato. Tanja Mele marec 2014 13 Ekološko vrtnarjenje Kaj bomo pridelovali letos? V Gainem eko zelenjavnem vrtu se pričenja novo pridelovalno leto. Ideje smo prelili na papir, naredili načrt setev in sajenja za letos. Vrt smo posodobili in mu dali spremenjeno obliko ter na podlagi pridobljenih izkušenj tudi nekaj pomembnih vsebinskih dopolnil. Narejen načrt – več kot polovica dela je opravljenega! Kot sem že zapisal, je dobro pripravljen načrt dela, razvrstitev zelenjadarskih kultur v plodoredu ali kolobarju, tisto opravilo, ki nas zaposli v zimskem času. Po premisleku, izkušnjah in vsem razpoložljivem znanju smo pripravili podroben načrt kolobarja za 2014. Kolobar - gnojenje Za samooskrbno pridelovanje je zelo pomembno upoštevati, da bo v glavnini leta iz vrta moč spravljati vrstno raznoliko zelenjavo, predvsem za svežo uporabo. V nadaljevanju vam podrobneje predstavljam naš načrt kolobarja, s pomočjo katerega boste spoznali, da sledimo cilju pestrega pridelovanja zelenjadnic. Naš vrt je razdeljen v štiri dele – poljine, ki smo jih glede na lansko leto premaknili v obratni smeri urinih kazalcev. Tako je letošnja prva poljina tam, kjer je bila lani druga, letošnja druga tam, kjer je bila lani tretja, letos tretja je bila lani četrta in letos četrta je bila lani prva poljina. Zveni zapleteno, a ni! Z načrtom kolobarja in gnojenja natančneje planiramo porabo gnojil, semen in število sadik. Center vrta Bo predstavljala zeliščno-zelenjavna gredica, kjer bo našla svoj prostor tudi kakšna sezonska cvetlica za popestritev in dodatno barvitost vrta. A ostali deli vrta v tako imenovanih poljinah bodo namenjeni samooskrbni pridelavi zelenjave, kot prikazujem v nadaljevanju. Mogoče zgolj opomba, da bo na vsaki poljini v vogalu vrta ob ograji posejan po en grm visokega fižola ob opori prekle. Prva poljina Nanjo sadimo ali sejemo zelenjadnice, ki so najzahtevnejše za hranila in poljino zavzemajo večji del vegetacijske dobe vse od pomladi do pozne jeseni. Glavnina zelenjadnic na tej poljini je iz skupine plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in kapusnic (zgodnje belo zelje) ter zgodnjega krompirja iz skupine gomoljnic. Med plodovke bomo sadili zelišča in dišavnice, in sicer zeleno in baziliko v paradižnik, koper, ognjič med solatne kumare. Zaradi izkoristka prostora bomo med različne vrste paprike posejali mesečno ali belo redkvico. Po spravilu zgodnjega zelja bomo sredi poletja sejali nizek fižol za pozno poletno oskrbo s stroki. Zgodnjemu krompirju bo sledil zimski por za spravilo v pozni jeseni in tudi pozimi. To poljino bomo pognojili s 100% organskim peletiranim gnojilom plantella organik, in sicer 3.5kg na 19 m2. Druga poljina Gnojenje z organikom poveča pridelek za 30%. 14 www.klubgaia.si Drugo poljino zasedejo tiste zelenjadnice, ki direktnega gnojenja s svežimi organskimi gnojili tik pred začetkom gojenja ne prenesejo bo zastopala blitva. Seveda bomo z mešanimi posevki tudi na tej poljini skrbeli za pestrost, in sicer korenček in čebula in po spravilu le-teh sadili kitajsko zelje ter sejali črno redkev, za grahom pa glavnati radič. Po mešani zasnovi pora in korenčka bomo sejali repo. Tudi to poljino bomo pognojili s peletiranim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal, vendar le 0,7 kg / 14 m2. 6 kom 6 kom 8 kom 4 kom 6 kom 3 vrste 6 kom 2 vrsti po 8 kom Četrta poljina Na četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (nizek fižol in šetraj ter bob za sveže in suho zrnje). V mešanem posevku bomo sejali špinačo in radič solatnik, na eni izmed gredic pa smo že jeseni posadili stroke zimskega česna, ki že prav lepo raste. Seveda bomo v poletju izpraznjene gredice zapolnili in po spravilu boba sejali belo redkev in rumeno kolerabo, endivija bo sledila nizkemu fižolu, česnu sadike glavnatega radiča, motovilec in pozna špinača pa rdeči pesi. setev setev 8 kom 13 kom 60 kom setev 17 kom 10 kom (setev poleti) 10 kom setev 20 kom setev setev setev 14 kom 2 x 7 kom setev in 8 kom 10 kom 8 kom 3 kom 3 kom setev + 6 kom dobro, a vseeno potrebujejo večje količine hranil. Zato bomo za gnojenje uporabili 1,8 kg / 19 m2 peletiranega gnojila bio plantella nutrivit univerzal. Na tej poljini bomo pridelovali nekatere kapusnice (cvetačo in brokoli, redkvico, kolerabico, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt ter mešanico kitajske listnate zelenjave za rezanje listov). Ne bomo pozabili na glavnato solato in berivko. Solato bomo pridelovali v mešanih posevkih s kolerabico, redkvico in izkoriščali prostor med sadikami brstičnega in kodrolistnega ohrovta z berivko. Po spravilu solate bomo sejali korenček. Med cvetačo in brokoli bomo posejali čičeriko. Tretja poljina Na tretji poljini bomo gojili korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic bomo sejali grah, iz skupine kapusnic bomo sadili sadike belega in rdečega poznejšega zelja. Špinačnice Kaj se bo dogajalo v marcu in aprilu? Med prvimi setvami bosta grah in bob, korenček in berivka ter sajenje sadik solatnic in kapusnic. V vrtu bomo vse od zgodnje pomladi dalje poskušali aktivno saditi in sejati s primernimi zelenjadnicami, jih prekrivati z vlakninasto prekrivko za zaščito pred neugodnimi vremenskimi pogoji ter po potrebi oskrbovali s hranili, okopavali in pleli. Aktivna pomoč naših vrtnarskih asistentov Vsi skupaj se veselimo tega, da nam 4-članska družina Aškerc pomaga pri letošnjem ustvarjanju in pridelavi zelenjave v Gainem eko zelenjavnem vrtu. Z mojo strokovno pomočjo, napotki in informacijami že ustvarjamo. Pomladni meseci so polni opravil in dela, a že sedaj se veselimo sadov, ki bodo kmalu vidni v lepih, kakovostnih in okusnih pridelkih zelenjave iz našega vrta. Vabilo na naše naslednje srečanje Naj velja povabilo že sedaj, da se nam pridružite na naši naslednji delavnici, ko bomo govorili in delali v vrtu na temo »Namakanje in zastiranje zelenjadnic ter spomladanska opravila v Gainem eko zelenjavnem vrtu«. Delavnico s predavanjem bomo izpeljali v petek, 18. 4. 2014, ob 17. uri, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita in seveda v Gaiinem eko zelenjavnem vrtu, ki se nahaja v neposredni bližini »stare šole« na Poligonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave na [email protected] ali sms 040-203-055. Igor Škerbot, specialist za zelenjadarstvo, KGZS - Zavod CE Ekološko vrtnarjenje Izračunajmo število zelenjavnih sadik Izkušeni vrtičkarji imajo precej natančno predstavo o tem, koliko semena in sadik kupiti in posaditi, da bo pridelka ravno prav za njihove potrebe, tistim z malo manj izkušnjami pa to predstavlja resničen izziv. Pa si poglejmo, kako lahko vsaj približno izračunamo število sadik in količino semena, ki ga bomo v letošnji sezoni potrebovali na vrtu. posadila 6 sadik necepljenega ali 5 sadik cepljenega paradižnika volovsko oko. Podatki v tabeli so seveda zelo približni, saj pridelki močno nihajo v odvisnosti od: osvetljenosti vrtička, kvalitete tal, vodno-zračne prepustnosti in preskrbljenosti, toplote, dežja in drugih vremenskih pogojev, nanj pa vpliva seveda tudi naša oskrba, predvsem dognojevanje, zalivanje in varstvo pred boleznimi in škodljivci. Najbolj pa seveda na potrebe po neki vrtnini vplivajo naše prehranske navade, okus, apetit in priljubljenost vrtnin v našem jedilniku. Za velik pridelek se je treba potruditi Za maksimalni pridelek je potrebno tla najprej dobro pripraviti, kar pomeni, da gredice, ki so namenjene požrešnim vrtninam (kapusnice, plodovke), pognojimo s kvalitetnim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, gredice, Načrtovanje potreb družine. Kako izračunamo naše potrebe V sezoni, ko pobiramo paradižnik, članica Kluba Gaia Tanja poje 5 paradižnikov na teden, njen partner Peter, ki ni tak ljubitelj te vrtnine, enega, petletni Svit ravno tako enega in dvoletni Brin pol paradižnika. To pomeni, da družina mesečno potrebuje približno 30 paradižnikov. Ker navadno to vrtnino v dobrih pogojih pobiramo od sredine julija do oktobra, bomo morali pridelati 90 paradižnikov. Če upoštevamo še 10 paradižnikov več za kuhanje oz. predelavo v omake, juhe, pice…, dobimo okroglo 100 plodov. Ker predpostavimo, da pet povprečno velikih paradižnikov predstavlja 1 kg pridelka, potrebujemo letno 16 www.klubgaia.si 20 kg pridelka te vrtnine. Zdaj je seveda potrebno še vedeti, katero sorto paradižnika bomo izbrali, razlika v pridelku pa bo tudi med cepljenim in necepljenim paradižnikom. V Tanjini družini imajo najrajši dobro, staro, slovensko sorto Volovsko oko. Če bi izbrali necepljene sadike, bi potrebovali pet sadik paradižnika, saj lahko v povprečju računamo, da bomo lahko na eni sadiki ob dobrih pogojih vzgojili približno 20 plodov. Cepljene sadike bi obrodile v povprečju 8 plodov več na sadiko, torej bi potrebovali 3-4 sadike. Ker ne vemo, če nam bodo v sezoni vremenski pogoji naklonjeni, vedno dodamo še kakšno sadiko več, da si zagotovimo dovolj pridelka. Tanjina družina bo torej spomladi Sejmo v zemljo za pikiranje. na katere bomo posadili za hranila manj zahtevne vrtnine (solatnice, špinačnice, korenovke…) pa samo s polovično količino tega gnojila. Vrtnine, ki gnojenja ne potrebujejo, posadimo na četrto poljino v kolobarju, ki je v letu sajenja ali setve ne gnojimo. Za vrtiček izberemo maksimalno toplo, osončeno in zavetno lego. Približne potrebe po vrtninah na osebo Vrtnina visoki fižol nizek fižol Potrebujemo /osebo 10 sadik 1,5 m dolga vrstica 1m dolga vrstica grah (za sprotno uporabo in zamrzovanje zelje 5 sadik cvetača 3 sadike brokoli 3 sadike večkrat v sezoni kolerabica po 8 sadik brstični ohrovt 2 sadiki kitajsko zelje 3 sadike paradižnik 3 sadike paradižnik za 4 sadike mezgo paprika 3 sadike jajčevec 3 sadike kumara 1 sadika kumarice za 10 sadik vlaganje bučke 2 sadiki 1 m dolga vrstica korenček (za sprotno uporabo) gomoljna 2 sadiki zelena 2m rdeča pesa dolga vrstica blitva 5 sadik 5 sadik vsakih solata 10 dni Razdalja v vrsti pri setvi in sajenju 4-10 zrn v kupčku na 1m razdalje v vrsti 1-2 zrni na vsakih 7 cm v vrsti 5 cm (nizek grah), 30 cm (visok grah) 45 cm 50 cm 40 cm 20 cm 50 cm 40 cm 60 cm 60 cm 45 cm 60 cm 30 cm 30 cm 100 cm sejemo enakomerno gosto, redčimo na 4-7 cm 20 cm redčimo na 5 cm 25 cm 20 cm berivka 2 m dolga vrstica poletni radič prezimni radič mlada čebula čebula za skladiščenje por 5 sadik 1m dolga vrstica 1,5 m dolga vrstica sejemo enakomerno gosto, redčimo, če je pregosta 25 cm 10 cm 10 cm 4 m dolga vrstica 10 cm 1 m dolga vrstica 10 do 20 cm 10 sadik (za zimsko in spomladansko 10 do 20 cm uporabo) česen 1,5 m dolga vrstica 10 cm mladi krompir 4 sadike 40 cm por NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! Skrbimo za redno dognojevanje in krepitev rastlin z gnojilom bio plantella vrt na osnovi alg in vitaminov in po potrebi pospešujemo rast in rodnost z vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Ne pozabimo na varstvo pred škodljivci in boleznimi, ki lahko močno ogrozijo in zmanjšajo naš pridelek. V ta namen na vrtiček nastavimo bio plantella rumene lepljive plošče, po potrebi rastline prekrivamo s folijo ali agrokopreno. Redno škropimo z varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice bio plantella naturf, proti škodljivcem pa uporabimo ekološke fungicide bio plantella keyatox verde, bio plantella flora verde in bio plantella aktiv. Redno odstranjujemo plevel. Nevenka Breznik Zadnji čas za pripravo sadik paradižnika in paprike Sadike paradižnika in paprike bodo nared v dobrih 70 dneh po setvi, zato je skrajni čas, da se odločimo za setev za sadike. Uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje bio plantella start, ki je sestavljena iz 100% naravnih šot, ima posebej prilagojeno sestavo in fino mleto strukturo. Zagotavila nam bo zdrave in močne sadike in hiter razvoj koreninskega spleta. marec 2014 17 Ekološko vrtnarjenje Agresivna zelišča Vsakdo, ki se ukvarja z vrtom in urejanjem okolice, je že naletel na rastline, ki so na začetku lepe in bujne, sčasoma pa prerastejo vse ostale in prevzamejo pobudo. Rastline so v svojem razvoju razvile različne načine, kako si zagotovijo prostor pod soncem in kako poskrbijo za svoje razširjanje. Tudi med zelišči je nekaj takih, ki agresivno zasedejo več prostora kot smo jim ga namenili. Za to lastnost je dobro vedeti že ko zelišče kupujemo ali ga sejemo. Le tako lahko predvidimo njihovo nekontrolirano razrast in nevarnost, da zadušijo sosednje rastline. To lastnost je nujno upoštevati pri urejanju vrta ali zeliščne gredice. Rabarbara s svojimi velikimi listi obilno zasenči prostor pod seboj in prepreči rast drugim rastlinam. Razraščanje s korenino ali semeni Med najbolj agresivna zelišča spadajo skoraj vse vrste met (Mentha sp.), ki imajo bolj ali manj izrazito značilnost, da se hitro razraščajo z nadzemnimi in podzemnimi poganjki – živicami. Podobno se razraščajo tudi topinabur in vse vrste zlate rozge. Z razraščanjem nadzemnih delov se hitro širijo: grenkuljica, melisa, različne vrste timijanov oziroma materine dušice in tolščak. Posebno kategorijo pa predstavljajo ze- 18 www.klubgaia.si lišča kot sta sivka in žajbelj, ki s Agresivna zelišča posadimo svojimi delno olesenelimi v pol vkopane posode. grmički zadušita druge rastline. S semeni se hitro razsejejo: pegasti badelj, kamilice, šetraj, komarček, živic. Ovire morajo biti vkopane dovolj koprc. Zelo nezaželena pa so zelišča, ki se globoko, da tudi podzemne živice ne prirazvijejo iz najmanjšega dela korenine, kot dejo mimo njih. Tako oviro lahko predstasta gabez in preslica. vljajo obrobni trakovi ali ograjice, ki jih vkopljemo ob robu grede. Lahko pa tako Dominantne rastline zelišče posadimo v vkopano plastično poŠe ena skupina rastlin se obnaša sodo, ki smo ji odrezali dno. Tako se izoagresivno v vrtu. To so rastline, ki gnemo potencialnim težavam zaradi zrastejo precej velike. Pogosto so majhnega prostora za korenine in večji neprijazne do sosednjih rastlin, potrebi po zalivanju. Pri večjih zeliščih se ker jih zastirajo z velikimi listi ali obnese tudi koprena, ki jo namestimo na jim celo preprečijo kaljenje in obod jame, kamor bomo posadili zelišče. rast. Take so med zelišči rabar- Če vseeno želimo katero od teh rastlin v bara, oman in visoke vrste lučni- vrtu, jo lahko posadimo ob rob vrta, ob kov (velecvetni in navadni steno ali v samostojno in omejeno grelučnik).Pogosto imajo tudi dico. močne korenike in se jih je težko Za zelišča, ki se hitro razširjajo z rastjo nadznebiti. Med vrtnimi zelišči lahko zemnih delov, je priporočljivo redno obrepredstavljata problem še luštrek zovanje, ki prepreči nenadzorovano rast. in hren. Sproti je potrebno odstranjevati vejice in živice, ki so se ukoreninile. Sproti tudi odOmejimo razraščanje stranjujemo liste, ki prekrivajo površino Za nadzor potencialno agresiv- pod večjimi rastlinami. Z obrezovanjem nih zelišč lahko uporabimo več oblikujemo grmičke sivke, rožmarina ali strategij. Hitro rastoča zelišča z živi- žajblja, ki brez nege vsako leto olesenijo in cami lahko namesto v gredico posadimo poležejo na tla. Za začetek jih porežemo v večjo posodo ali korito. Nekateri vrtnarji spomladi in tako zagotovimo gosto in pri urejanju gredic zakopljejo lončke kar v svežo rast. zemljo. To je priročno zlasti za zelišča in Obrezovanje, puljenje in odstranjevanje grmovnice, ki slabo prezimijo in jih jeseni odvečnih rastlin je tako ali drugače del spravimo prezimovat v ustrezen prostor. vrtičkarjeve rutine, ki ga spodbuja h gibaPri takem prestavljanju ne poškodujemo nju v naravi. Zanemarjanje se lahko hitro koreninskega sistema, rastline pa so pri- maščuje. Zlasti pri zeliščih, ki jih zaradi njimerno omejene. V gredici, kamor posa- hove želje po razraščanju imenujemo dimo agresivna zelišča, si lahko agresivne rastline in lahko postanejo plepomagamo tudi z vkopanimi preprekami, vel. dr. Janko Rode ki ne dovoljujejo razraščanja korenin in Klubske strani 19. strokovno srečanje 20. obletnica Kluba Gaia Veliko lepega v Poreču Vse navdušene ljubitelje vrtnarjenja vabimo na naše druženje in izobraževanje ponovno v Poreč. Poslušali bomo zanimiva predavanja, člani pa boste imeli spet priložnost predstaviti prisotnim udeležencem svoje domače izdelke in talente. V Klubu Gaia smo vam prisluhnili in se ponovno vračamo v Poreč, in sicer 16.-18. MAJA 2014, V Hotel Laguna Materada 3*+, kjer smo se že imeli izjemno lepo, naše druženje je bilo resnično pristno in tako bo tudi tokrat. Predavali in svetovali vam bodo: Miša Pušenjak, Roman Mavec, Matic Sever, Nevenka Breznik, Davor Špehar in Loreta Vlahović. Vodilna nit vrtnarskih predavanj bo samooskrba in prilagoditev spremenjenim vremenskim razmeram, navdušujoče balkonske zasaditve, okrasni vrt in trata. Ne prezrite manifestacij za zdravo življenje. Izbrali bomo pestre izlete, ponudili bogat srečelov in zabavo. Vse člane vabimo, da sodelujejo na sobotni in nedeljski prireditvi GAIA IMA TALENT: s petjem, igranjem, plesom in še marsičim, kar znate in bi to radi pokazali vsem. Hkrati se veselimo vseh vaših poslovnih zelenih idej, ki jih lahko kot člani fizično postavite na ogled v hotelski avli s kratko delavnico prikaza in razlage. Vse, ki si želite sodelovati na predstavitvi Gaia ima talent ali Gaine zelene ideje, vabimo, da to storite pisno ali po telefonu na 01/7558 188. CENA: 108 EUR po osebi v dvoposteljni sobi V ceni je vključeno: 2 polna penziona, predavanja, animacija, zabavna večera z glasbo, družabnimi igrami in nagradami, vodenje in organizacija srečanja. Popusti: ‹ otroci do 4. leta starosti na dodatnem ležišču imajo brezplačno ‹ od 4. do 7. leta starosti na dodatnem ležišču 70% popusta ‹ od 7. do 14. leta leta starosti na dodatnem ležišču 50% popusta. Neobvezna doplačila: ‹ soba s pogledom na morje 3 EUR/osebo ‹ doplačilo za enoposteljno sobo 30 EUR ‹ 27 € do 31 € za avtobusni prevoz iz Maribora, Ptuja, Celja, Raven, na Koroškem, Velenja, Brežic, Novega mesta, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Postojne, Sežane, Nove Gorice in Kopra ‹ za fakultativne izlete, o katerih boste obveščeni pred odhodom. Priporočamo ob prijavi: Zavarovanje rizika odpovedi 5 EUR po osebi, s katerim vam v primeru bolezni, smrti v družini ali elementarne nesreče zavarovalnica ob priložitvi ustrezne dokumentacije (zdravniško potrdilo itd.) povrne že vplačani znesek. Za telefonske prijave in več informacij pokličite Turistično agencijo Avantura, na številko 01/242 00 00 ali po elektronski pošti na naslov [email protected]. Po prejemu prijave prejmete pogodbo in program. Rezervacija se smatra potrjena in veljavna ob plačilu akontacije, ki znaša 35 EUR po osebi, preostali znesek pa je treba poravnati do 15. aprila. Srečanje se bo pričelo v petek po 13. uri in končalo v nedeljo ob 14. uri. PRIJAVE: po telefonu 01 242 0000, po e-pošti [email protected], ali pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«. " Ime in priimek _______________________________________________ Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.) _________________________________ _______________________________________ Telefon ______________ Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): ____________________________ ___________________________________________________________ Soba s pogledom na morje: Zavarovanje rizika odpovedi: Avtobusni prevoz: da da da ne ne ne, vstopno mesto__________________ Podpis _____________________________________________________ Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila. Klubske strani 20. obletnica Kluba Gaia Ob letošnji okrogli obletnici bomo kar 20 članom, ki bodo razširili članstvo v Gaii za vsaj 2 nova člana, darovali paket izdelkov za vrt v vrednosti 10 EUR. Časa je dovolj, prijave zbiramo do 5. 5. 2014. Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia: Marija Gorenc, Pobegi • Lojzka Strojanšek, Braslovče • Amalija Buda, Komen Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Štefan Jurovič, Ljubljana • Feliks In Anica Zabret, Mengeš • Maks Šajn, Markovci pri Ptuju • Vinko Cerovšek, Celje • Katja Lorger, Frankolovo • Ivanka Mohorič, Železniki • Marinka Bratkovič, Renče • Ema Škrinjar, Sežana • Branko Došler, Novo mesto • Marija Klar, Bogojina Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novinkam: Marija Završnik, Soča • Milka Kostanjšek, Loka pri Zidanem mostu GAIN IZLET MUENCHEN – SALZBURG – parki in vrtovi SOBOTA, 7. in 8. junij 2014 1.DAN : LJUBLJANA – CELJE – MARIBOR – MUENCHEN – SEEBAUER – NYMPHENBURG Najprej obisk enega najbolj kvalitetnih vrtnarskih centrov v Nemœiji GARTENZENTRUM SEEBAUER na obrobju Muenchna. Ob 13.00 sledita ogleda: BAROŒNEGA PARKA PRI DVORCU NYMPHENBURG ter BOTANIŒNEGA VRTA. Voænja do hotela, veœerja v bavarski pivnici in noœitev. 2.DAN : MUENCHEN – SALZBURG – WAGRAIN - SLOVENIJA Ogled mestnih znamenitosti MESTA MUENCHEN. Ob 12.00 vožnja v SALZBURG. Po prihodu v Mozartovo mesto sprehod skozi mesto: najprej obisk PARKA PRI DVORCU MIRABELL, po poteh Julie Andrews v filmu Moje pesmi, moje sanje… Nato postanek v mestnem srediøœu, ogled znamenitosti. Sledi nadaljevanje potovanja v WAGRAIN, mesto æupnika Mohr-a, avtorja slavne skladbe Sveta noœ. Obiskali bomo zanimiv VRT ZDRAVILNIH RASTLIN IN ZELIØŒ. Prihod v Ljubljano ob 21.00, Celje, 22.00 in Maribor 23.00. CENA POTOVANJA NA OSEBO JE : 148.- eur/min. 40 plaœanih udeleæencev 164.- eur/min. 35 plaœanih udeleæencev V CENI POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, vstopnine za oglede – park Nymphenburg, Botaniœni vrt Muenchen, park Mirabell, park Wagrain,gostinsko-hotelske storitve po sporedu – hotel 3***, polpenzion,, ddv, vodstvo in organizacija potovanja. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 35 in 40 oseb ! Doplaœilo : enoposteljna soba – 18 eur PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 10.5.2014) : KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e mail : [email protected] in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956 e mail : [email protected] 20 www.klubgaia.si Klubske strani Gaina predavanja in delavnice Prosimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). MAREC SEJEM FLORA CELJE, Celjski sejem, Dečkova cesta 1, Celje APRIL BIOTEHNIŠKA FAKULTETA LJUBLJANA 15. 3. 2014 ob 14.00, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt 16. 3. 2014 ob 12.00, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt lesarski oddelek, Rožna dolina 8. 4. 2014 ob 17. uri, predavanje Loreta Vlahović Zasaditve za poletje KZ KRKA - Gregorjev sejem, Na grabnu pri trg. Agroservis 9. 4. 2014 ob 19. uri, predavanje Nevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt 15.3. 2014 ob 10. uri, predavanje Davor Špehar Obrezovanje sdnega drevja KGZ RIBNICA, Škrabčev trg 19, Ribnica 18. 3. 2014 ob 10. uri, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt TD MENGEŠ, Turistično društvo 18. 3. 2014 ob 16. uri, predavanje Davor Špehar Obrezovanje sadnega drevja BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, Strahinj 99, Naklo 19. 3. 2014 ob 17. uri, predavanje Loreta Vlahović Posadimo cvetje za poletje RAZVOJNI IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO, Topliška c. 2, 8000 Novo mesto 20. 3. 2014 ob 10. uri, predavanje Nevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt KULTURNI DOM LOČE, v sejni sobi, Loče 21. 3. 2014 ob 18. uri, predavanje Nevenka Breznik Samooskrbni zelenjavni vrt STARA OŠ V VELIKI PIREŠICI, Velika Pirešica 1, Žalec 21. 3. 2014 od 10. do 12. ure, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt - seminar za mentorje 21. 3. 2014 ob 16. uri, delavnica - plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR) Igor Škerbot Gain ekološki zelenjavni vrt DVORANA NA MLINŠAH, pri trgovinici Tuš, Izlake 24. 3. 2014 ob 18. uri, predavanje Loreta Vlahović Balkonske zasaditve za muhasto vreme OBI KRANJ, Stara cesta 25, Kranj 25. 3. 2014 ob 16. uri, delavnica Davor Špehar Priprava, ureditev, in oskrbovanje vrtne trate KNJIŽNICA DOKTORJA PRETNARJA, Tržič DVORANA PROSTOVOLJNEGA DRUŠTVA, Šempeter v Savinjski dolini 10. 4. 2014 ob 18. uri, predavanje Loreta Vlahović Zasaditev balkonskega cvetja za muhasto vreme BAUHAUS LJUBLJANA-RUDNIK, Premrlova 1, Ljubljana 9. 4. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt 23. 4. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okras predvrta in terase, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje BAUHAUS LJUBLJANA BTC, Kajuhova 45, Ljubljana 9. 4. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt 23. 4. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Vzpenjalke in posodovke kot okras predvrta in terase, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje BAUHAUS MARIBOR, Tržaška 69, Maribor 10. 4. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt 24. 4. 2014 ob 15. uri, delavnica Loreta Vlahović Vzpenjalke in posodovke kot okras predvrta in terase, Balkonske zasaditve za pomlad in poletje STARA OŠ V VELIKI PIREŠICI, Velika Pirešica 1, Žalec 11. 4. 2014 ob 17. uri, delavnica - plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR) Davor Špehar Sadni vrt 18. 4. 2014 ob 17. uri, delavnica plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR) Igor Škerbot Zelenjavni vrt BAUHAUS LJUBLJANA BTC, Kajuhova 45, Ljubljana OŠ MORAVČE, Moravče 12. 4. 2014 ob 9. uri, predavanje Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt BAUHAUS MARIBOR, Tržaška 69, Maribor BIVŠA KNJIGARNA FAMA, Slovenska 28, Mengeš 14. 4. 2014 ob 17. uri, predavanje Loreta Vlahović Balkonske zasaditve za poletje BAUHAUS LJUBLJANA-RUDNIK, Premrlova 1, Ljubljana BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, Strahinj 99, Naklo 19. 3. 2014 ob 17. uri, predavanje Nevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt 26. 3. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Sanjska trava 27. 3. 2014 ob 10. uri, delavnica Davor Špehar Sanjska trava 27. 3. 2014 ob 15. uri, delavnica Davor Špehar Sanjska trava OBI MARIBOR, Tržaška cesta 65, Maribor 29. 3. 2014 od 10. do 12. ure ali od 15. do 17. ure, delavnica Loreta Vlahović Zasaditve v posodah za poletje GASILSKO VAŠKI DOM, Pristava 30d, Pristava pri Ljutomeru 29. 3. 2014 ob 10. uri, predavanje Davor Špehar Samooskrbni ekološki vrt SOKOLSKI DOM - ŠKOFJA LOKA, Mestni trg, Škofja Loka 23. 4. 2014 ob 17.30. uri, predavanje Loreta Vlahović Balkonske zasaditve za muhasto vreme VRTNARSTVO ALT, Pristava 20b, Pristava pri Ljutomeru 26. 4. 2014 od 8. do 18. ure, delavnica Loreta Vlahović Dan balkonskih zasaditev in zelenjavnih sadik - Gaina svetovalnica in delavnica 21 Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, , KZ Ptuj, , KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, KZ Sava Lesce in , Prigo. – 20 % " – 20 % " – 20 % – 20 % " – 20 % – 20 % " – 20 % " Plantella balkonia 60 L – 20 % " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Plantella specialno gnojilo za travo • 5 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. • Plantella proti mahu 10 kg – 20 % " Bio plantella vrt 1L – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. • Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Ne velja za izdelke v akciji! – 20 % " – 20 % " Plantella proti mahu 5 kg Plantella univerzalna vrtna zemlja 50 L Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. – 20 % – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. • – 20 % – 20 % – 20 % " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Plantella organik 7,5 kg Biogrena 25 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Plantella zemlja za okrasne rastline 50 L Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Biogrena 25 kg Plantella Organik 20 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Plantella zemlja za orhideje 3L Plantella balkonia 45 L, 60 L ali 70 L Katera: __________________ Øt. kosov: _________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. " Plantella organik 20 kg – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. " Kateri: __________________ Øt. kosov: _________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Plantella NPK univerzalno gnojilo 3 kg Bio plantella arbosan 250 g, 350 g ali 1 kg – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. " Biogrena 25 kg Bio plantella nutrivit 3 kg " Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. " V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2014. Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! Pet komponentna zemlja iz najkakovostnejøih huminskih øot, obogatena z Bio rastlinskimi vlakni in hranili za sajenje in presajanje vseh vrst balkonskih in sobnih roæ. Organsko gnojilo, ki vsebuje vsa glavna hranila za æivljenje rastlin ter mikroorganizme, ki bioloøko aktivirajo tla. SLO a u go d nos t i kar ti c -20% " -20% PLANTELLA SPECIALNA ZEMLJA ZA RODODENDRONE 50 L PLANTELLA SPECIALNA ZEMLJA ZA OKRASNE RASTLINE 50 L Visokokakovostna specialna zemlja sa sajenje in presajanje vseh vrst rododendronov, azalej, hortenzij, borovnic in vresovk. Zemlja iz najkakovostnejøih øot z dodatkom dolgodelujoœih hranil in Bioculta® rastlinskih vlaken za sajenje in presajanje vseh vrst okrasnih rastlin. -20% " BIOGRENA 10 kg " PLANTELLA BALKONIA 45 L -20% uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v NOVOST: Popust izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja do 15. 4. 2014 oz. do razprodaje zalog. • Ekološko vrtnarjenje Peronospora in oidij vinske trte Spomladi se po naših vrtovih in vinogradih vzpostavijo ugodne okoljske razmere (dovolj visoka temperatura zraka, primerna vlažnost ozračja, sončno sevanje itd.), ki omogočajo okužbo ali širjenje po različnih delih trte s sporami peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in pepelovke (oidij, Uncinula necator). Najprimernejše škropljenje Foto: Mojca Mavriœ-Øtrukelj Ukrepanje pri okužbi s pepelovko, predvsem ob večjih okužbah, je nekoliko zahtevnejše kot proti peronospori, saj micelij na listih tvori mastno prevleko, ki preprečuje nanos aktivne snovi fungicida in posledično učinkovitost delovanja le-tega. Za spiranje mastne prevleke se priporoča uporaba kalijevega hipermangana in šele nato škropljenje s primernim fungicidom. Pojav obeh bolezni lahko omilimo z nekaterimi ukrepi, kot so odstranjevanje starih, porumenelih ali pordečenih listov v območju grozdov, da so le-ti ozračeni in deležni čim manjše difuzne svetlobe. Okolju bolj prijazno varstvo proti obema boleznima temelji na uporabi bakrenih pripravkov proti peronospori in žveplenih proti oidiju, vendar je na tržišču vse več pripravkov na osnovi rastlinskih izvlečkov (kopriv, Foto: Mojca Mavriœ-Øtrukelj Dandanes v Evropi ni ozemlja, kjer spore obeh bolezni ne bi bile prisotne, zato se vinogradniki vsako leto spopadajo z obema boleznima. Spore peronospore prezimijo na tleh, medtem ko od pepelovke na lesu trte ali na drugih delih trte na tleh, zato je utopično pričakovati, da se bomo z odstranjevanjem okuženih listov ali lesa iz vinograda in bližine trte znebili obeh bolezni. Najbolj občutljive na obe bolezni so evropske sorte žlahtne vinske trte (Vitis vinifera), res pa je tudi, da povsem odpornih sort nimamo. Tudi pri sajenju hibridov, križancev oziroma samorodnic se ni mogoče povsem izogniti okužbam, res pa je, da na teh peronospora in pepelovka povzročata manj škode, vendar sta vseeno prisotni in za preprečevanje kakršnekoli škode se priporoča škropljenje vsaj dvakrat, trikrat med intenzivno rastjo mladik in jagod grozdja. preslic, kamilice, regrata, komarčka itd.), alg, gline, medu, ki nekoliko omilijo širjenje okužbe. O ukrepih in varstvu na trti preberite več v rubriki Strokovnjak svetuje. Za učinkovito varstvo je potrebno vremenske razmere spremljati dnevno. Na tak način bomo preventivno in pravočasno preprečili širjenje bolezni in posledično tudi manj škropili. prof. dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta, UL Oidij Oidij je glivična bolezen vročega, soparnega in suhega vremena in okužuje prav tako vse dele rastline. Na zgornji strani lista naredi belo prevleko, ki spominja na pepel, medtem ko kožico okužene jagode ustavi pri rasti, zato jagode počijo, tako da pečke postanejo vidne. Če po brstenju mladik nastopi daljše obdobje hladnega in deževnega vremena, se pogosto pojavi zvijanje, kodranje listov in mladik, ki pa je posledica pršice in ne peronospore. Pri tolerantnih sortah (samorodnicah) jagode ne počijo, ampak samo porjavijo, medtem ko se rast jagode ustavi in le-te otrdijo. V Sloveniji se za prvo, primarno širjenje spor in okužbe rastlinskih delov vzpostavijo primerne okoljske razmere proti koncu meseca aprila oziroma v prvi polovici maja, ko je priporočeno že prvo škropljenje. Okoljske razmere za pojav peronospore so toplo (temperatura v zadnjih 24 urah vsaj 10 °C) in deževno vreme (najmanj 10 mm padavin), medtem ko mora dolžina mladik biti vsaj 10 cm. Ko spore okužujejo z lista na list, govorimo o sekundarnih okužbah, ki pa se dogajajo med preostalo rastno dobo. Peronospora okužuje vse zelene dele trte, njeni simptomi so oljni madeži na zgornji in belkasti madeži na spodnji strani lista, porjavel in posušen kabernik, socvetje in tudi jagoda. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! Foto: Denis Rusjan Peronospora marec 2014 23 Ekološko vrtnarjenje Sadili smo v Gainem sadnem vrtu Letos smo zasnovali Gain eko sadni vrt na prostoru 7x10 m. V mesecu marcu smo se posvetili sajenju sadnega drevja in jagodičevja. Posadili smo raznovrstno sadje: jablano, hruško, češnjo, slivo in obilico jagodičevja. Priporočene sadilne razdalje V našem ekološkem sadovnjaku bomo sadili sadne vrste, ki so cepljene na šibke in srednje bujne podlage. Več o razdalji sajenja v vrsti in med vrstami si lahko ogledate v spodnji tabeli. Mi smo jih nekoliko prilagodili tudi na bujnost znotraj posameznih sort, na splošno pa lahko v domačem sadnem vrtu uporabljate spodaj priporočene razdalje za posamezne sadne vrste. Posebnosti sajenja med jagodičevjem Prva delavnica je bila uspešna 14. marca, ob 16. uri, smo se srečali na praktični delavnici, sadili smo sadno drevje in jagodičevje. Upoštevali smo pravilne razdalje sajenja, delali po predhodnem načrtu in opozorili na vsa pomembna opravila, ki jih ob sajenju ne smemo pozabiti. Opravili smo tudi gojitveno rez. Najprej smo izbrali primerno sadiko Pri izboru primerne sadike cepljenega sadnega drevja smo upoštevali, da je sadika dovolj visoko cepljena, saj tako cepljeno mesto ne pride v stik s tlemi, kar se pogosto dogaja, če sadimo nekoliko globlje, tla pa se po sajenju še nekoliko posedejo. V spomladanskem času je bolje izbrati sadiko, ki nima veliko predčasnih poganjkov, saj je tako spomladansko sajenje bolj uspešno. Tudi jagodičevje je dobro obraščeno in primerno za sajenje. 24 www.klubgaia.si Pri gnojenju smo najprej na dnu uporabili specialno sadjarsko gnojilo, nato pa smo med osipavanjem sadike z zemljo dodajali še organik. Izbira ustrezne podlage Izbrali smo jablane, ki so cepljene na podlago MM 106. Tako jih bomo z ustreznimi ukrepi vzgojili v vretenast grm, ki je najbolj uporabna gojitvena oblika v domačih vrtovih. Drevesa bodo velika do 4 m, zaradi svoje naravne oblike bodo primerna tudi za ekološko pridelavo odpornih sort jabolk. Hruške so cepljene na podlago kutina MA, drevesa so srednje bujna in zelo zgodaj vstopijo v rodnost. Sorte hrušk, ki so cepljene na podlago kutina MA, prenesejo med zimskim mirovanjem do –15 °C, zato z njimi nekoliko tvegamo na neugodnih legah. Češnja na nizki podlagi bo visoka 2 do 3 m in je primerna za manjši vrtni sadovnjak. Sliva bo cepljena na bujno podlago, zato bo umeščena na rob parcele. Pri sajenju ameriških borovnic smo uporabili dve vreči plantella specialne zemlje za rododendrone, ki smo jo zmešali z obstoječo podlago, tako dobimo ustrezno kisla tla. V našem sadovnjaku sadilne jame ameriških borovnic nismo obdali s folijo, ampak bomo rastišče v Tanjše veje posajene sadike odstranimo in ustrezno prikrajšamo vrh na želeno višino debla. Splošne priporočene sadilne razdalje za sajenje sadnega drevja in jagodičevja sadna vrsta podlaga jablana hruška češnja slive in češplje ribez robida malina kosmulja josta tayberry boysenberry aronija ameriška borovnica goji jagoda MM 106 kutina MA gisela 5 mirabolana 29 C / / / / / / / / / / pozni pomladi zastrli z vsaj 5 cm plastjo žaganja iglavcev. Tako bomo poskrbeli, da bodo tla poleti ostala vlažna, hkrati pa bomo ohranili tudi ustrezno kislost tal. Vsi, ki zastirate ameriške borovnice z iglicami smreke, naj povem, da tla ustrezno zakisajo samo poganjki, ki so zeleni in jih je v gozdu dovolj, saj so ostali v njem po zadnjem žledolomu. Te vejice drobno nasekljajte in naredite nekaj cm debelo zastirko. razdalja v vrsti (m) 3 2 2,5 3 1,5 do 2 2 0,4 1 2 2 2 1,5 1,5 1,5 bile neprimerne (pod 50 cm), ustrezno smo skrajšali tudi vrh. Vrh pri pečkarjih (jablana, hruška) skrajšamo na višino približno 90 cm, koščičarje (češnja, sliva) pa režemo nekoliko višje na cca. 1,2 m, oz. na želeno višino debla. Iz zgornjih dveh brstov poženejo poganjki močno navzgor, iz spodnjih pa se bodo razvili osnovni nosilci rodnega lesa, ki izraščajo bolj položno. Če so sadike močne pri ko- Gojitvena rez pečkarjev in koščičarjev Škarje smo pred rezjo razkužili z alkoholom. Na cepljenem sadnem drevju smo odstranili predvsem tanjše veje, ki so Pred brstenjem bo treba poskrbeti še za varstvo S predspomladanskim škropljenjem z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z ukrepamo proti jablanovem škrlupu, hruševem škrlupu in lisni luknjičavosti koščičarjev. Škropljenje opravimo, ko se temperature gibljejo okrog 6 °C. Proti škodljivcem uporabimo oljne pripravke. Tako zatiramo škodljivce in bolezni, ki so prezimili na drevju in jim s tem preprečimo, da bi se razvijali in razmnoževali še naprej. Na ta način med letom običajno škropimo manj. Vabljeni na drugo delavnico Tudi tretje predavanje in druga delavnica bo v Veliki Pirešici, ob stari osnovni šoli bo na sporedu v petek, 11. aprila, ob 16. uri, takrat se bomo posvetili sajenju koristnih rastlin pod drevesi in ekološkemu varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. Posvetili se bomo aktualnem varstvu glede na posamezno sadno vrsto. Davor Špehar Za bogat pridelek se moramo potruditi Postopek sajenja c izkop sadilne jame c namestitev mreže proti voluharju c namestitev opore (sredina mreže, skozi lukjo v spodnjem delu mreže) c zasipanje z zemljo c dodajanje plantella specialnega sadjarskega gnojila (250g/sadiko) c prekrivanje z zemljo c postavitev sadike c osipavanje z zemljo c dodajanje organskega gnojila plantella organik (1 kg/sadiko) c dokončno zasipanje sadilne jame c zalivanje c privezovanje sadike k opori razdalja med vrstami (m) 3,5 3,5 3,5 4 2 2,5 2 2,5 2 2,5 2,5 2 2 2 ščičarjih, rano na vrhu zamažemo še s cepilno smolo bio plantella arbosan. Jagodičevje je glede nege dokaj zahtevno, ker potrebuje rahlo kislo in dobro hranljivo prst, zato tla pred sajenjem pognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje, vrtni prsti pa primešamo še kislo plantella zemljo za rododendrone. Granule gnojila potresemo okoli rastlin še vsaj trikrat v sezoni. Rastline so dokaj dovzetne za plesen in pegavost, zato jih že od začetka rastne dobe krepimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Za večjo rodnost in obenem tudi večjo odpornost jagode vsaj trikrat v sezoni zalijemo še z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki vsebuje pomembne aminokisline, huminske kisline, vitamine in ogljikove hidrate. Jagode imajo radi tudi polži. Po gredici v ta namen potresemo bio plantella arion +, okoli rastlin pa nanesemo bio plantella gel proti polžem. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! marec 2014 25 Ekološko vrtnarjenje Bogastvo novih sadnih vrst Prihajajoči toplejši pomladanski dnevi so vsekakor več kot dovolj velik motiv, da se ozremo na prebujajoče vrtove in razmislimo, kaj bomo letos sadili. Verjetno bo zaradi neugodnega žleda, ki je ponekod temeljito pustošil in povzročil obilo škode, tega še več kot običajno. Jabolko gerlinde. Morda pa je to tudi priložnost da v vrt zasadimo nove sadne rastline in jagodičevje, ki prej niso našli mesta v vrtu. Vrtnarji svojo ponudbo vsako leto obogatijo z novitetami, ki kar kličejo. ali v začetku maja, bomo polno rodnost dočakali že v prvem letu. Sorta HUMMI®-PRALINE HZ ima okus pravih gozdnih jagod. Gospod Hummel je na to sorto še posebej ponosen, pravi da predstavlja največji mejnik v njihovem delu z jagodami. Izjemno sladke, temno rdeče barve navzven in znotraj, dajejo obilen pridelek od junija do jesenske slane. Če želite doma pridelati sladke gozdne jagode, jih priporočam. Jagode Lanski obisk vrtnarije Hummel je bil zares zanimiv. Vrtnarija, ki se z žlahtnjenjem jagod ukvarja že sedmo desetletje, ima v svojem izboru preko 120 različnih vrst jagod. Sladke plodove je možno preizkušati v mesecu juniju, ko odprejo vrata testni nasadi. Njihova prodaja je usmerjena k vrtičkarjem, zato na trgu ponujajo samo nekaj najzanimivejših sort. Osnovno vodilo pri izboru teh sort je dober okus plodov in enostavna vzgoja, rastline morajo biti odporne na bolezni, tako da škropljenje ni potrebno. Vrtnarija Hummel je v svetu jagod najbolj poznana po svojih vzpenjavih jagodah – KLETTERERDBEERE HUMMI® Hz. Gospod Reinhold Hummel je prvi našel jagodo, ki na hitro rastočih viticah cveti in rodi plodove v istem letu. Rastlinam dodamo oporo, na katero pritrdimo vitice in tako dobimo presenetljivo drevesasto ali piramidno obliko. Če sadike posadimo meseca aprila 26 www.klubgaia.si Še dve sorti jagod Hummi ® HZ-Gento rodi od sredine junija pa do jesenske zmrzali srednje velike oranžno-rdeče plodove. Namenjena je za zasajevanje gredic in je zdrave rasti. Plodovi imajo poseben okus, ki spominja na okus šampanjca. HUMMI®-Merosa HZ je okusna in lepa sorta jagod. Že iz imena lahko razberemo, da ima sorta rožnate cvetove, ki so intenzivne barve in daje rastlini poseben čar. Grmički so kompaktne rasti ter rodijo intenzivno rdeče in dišeče plodove od junija do pozne jeseni. Praviloma sorte izgubijo svojo sadno vrednost, ko jim žlahtnitelji dodajajo okrasno vrednost, toda sorta Merosa je prava jagoda, ki zaradi lepote cvetov ni prav nič izgubila. Vse sadike v vrtnariji Hummel vzgojijo v svojih labotatorijih s t.i. tkivno kulturo. To zagotavlja, da so sadike zdrave, brez bolezni in virusov, kar še dodatno zagotavlja veliko zadovoljstva in velik pridelek njihovih sadik. Jabolko na dan odžene bolezni stran Vzpenjava jagoda. Danes je celotno delovanje usmerjeno in podrejeno zdravemu načinu prehranjevanja. Ni več dovolj da je sadje lepo, želimo vedeti tudi, kako je bilo pridelano in prednost imajo sorte, ki so odporne na bolezni in škodljivce ter ne potrebujejo uporabe kemične zaščite. Sadne drevesnice so zato že pred leti pričele z načrtno vzgojo sort, ki so odporne na bolezni. Poleg sort, ki jih že poznamo, so letos nove sorte jabolk: GALIWA je križanec jabolk med staro sorto Gala in sorto K1R20A44. Ha….boste rekli, katera sorta se pa skriva pod to šifro? Šifra predstavlja sorto, ki je ostala pri križanju in ni nikoli postala komercialna sorta. Ohranili pa so jo zaradi njenih posameznih izstopajočih lastnosti, ker je ohranila sortne značilnosti sorte Gala. Rast je kompaktna do srednje bujna z močnim enoletnim prirastom. Plodovi so rdeče barve, srednje veliki nekoliko koničaste oblike. Aroma je izrazita in meso zelo sladko ter sočno. Jabolka te sorte se dobro skladiščijo do meseca februarja. Sorta je po svojih starših (K1R20A44) odporna na škrlup in pegavost. Na testih je pokazala tudi dobro odpornost na ognjevko (hrušev ožig). Zaradi vseh lastnosti se to sorto uporablja za ekološko pridelavo. GERLINDE je križanec med staro sorto Elstar in TRS 15 T3. Čas zorenja je konec avgusta oz. začetek septembra. Plodovi so srednje veliki, nekoliko sploščeni, intenzivno rdeče barve na zlato rumeni podlagi. Sorta je zelo odporna na škrlup, plesen ter na rakava obolenja. BELLA BIONDA MARYLIN je najnovejša sorta švicarskega žlahtnitelja LUBERA. Sorta je izboljšava dobro znanega Zlati delišes. Plodovi so zelo sladki in po okusu spominjajo na hruške, meso je čvrsto. Tudi ko so do konca dozoreli, ne postanejo rjavkasti, kar je pogosto značilnost rumenih sort. Plodove lahko skladiščimo do božiča. Sorta je srednje odporna na škrlup in dobro odporna na plesen. In drobno jagodičevje za vsak vrt ... ŠISANDRA, sorta SADOWA, je pravzaprav stara in ponovno odkrita sorta, ki izvira s področja Ukrajine. Šisandra je vzpenjalka, ki lahko zraste v dolžino 15 do 20 metrov. Rastlina cveti aprila in maja ter zori ob koncu poletja v avgustu in septembru. Je zelo uporabna, plodove uživamo sveže ali posušene, iz njih lahko pripravimo okusen sok ali ekstrakt. Poleg plodov so uporabni tudi listi, ki jih sveže ali posušene uporabljamo za pripravo čaja. Okus je podoben zelenemu čaju z dodano limono. Rastlino in njene plodove so pogosto uporabljali že v stari kitajski medicini, tako ji pravijo tudi wu-wei-zi (pet okusov sadja) in govori o neobičajni kombinaciji okusov, ki so mešanica kislega, sladkega, slanega, grenkega in pekočega. Proizvodi iz šisandre se uporabljajo kot pomoč pri premagovanju težav pri nespečnosti, oteženem dihanju, fizični in psihični utrujenosti ter pri težavah z ledvicami. Vsekakor je rastlina, ki jo je vredno posaditi v vrt, če le imate dovolj prostora. Pokljuki, so pa plodovi precej kisli. S trendom domače pridelave jagodičevja pa ta vrsta vse bolj pridobiva prostor v številnih vrtovih. Po videzu in okusu plodovi spominjajo na mnogo bolj razširjene ameriške borovnice. Plodovi so sladko kisli, modre barve, in nepravilne valjaste oblike, dolžine 2-3 cm. Dobra lastnost sibirskih borovnic je, da ne potrebujejo kislega rastišča, ampak jih lahko sadimo v običajno vrtno zemljo. Rastline nimajo škodljivcev in bolezni, tako da z vzgojo ne bo težav. Z razširitvijo sortnega nabora si lahko bogato bero sibirskih borovnic na domačem vrtu pričaramo od maja do začetka julija. Sorta z največjimi plodovi je LENINGRADSKI VELIKAN, ki zori sredi meseca junija, MORENA zori sredi maja, CZELABINKA zori ob koncu maja, SINICZKA in NIMFA zorita v začetku junija, WOLOSZEBICA zori ob koncu junija, SINOGLASKA pa v začetku junija. Igor Kolenc LONICERA KAMSCHATICA – sibirska borovnica Rastlina je bila desetletja pozabljena in v okrasnih vrtovih je pravzaprav nismo opazili. V naravi jo najdete na Sibirska borovnica. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! marec 2014 27 Gaia na obisku Enostavnejše vrtnarjenje z računalnikom V začetku marca smo obiskali mlado družino v vasi Dilici nad dolino Dragonje, natančneje iz Šmarij pri Kopru. Tričlanska družina bo letos vrtnarila s pomočjo spletne aplikacije naredivrt.si. Primož Hladnik, partnerka Nežka Prednik in hčerka Tija so določili glavne vrtnine, ki jih bodo uživali, opredelili so velikost vrta in izrisal se jim je načrt, po katerem bodo sadili in sejali. Med letom pa jih bo na tekoča vrtna opravila opozarjal tudi koledar opravil. V vrtu je še precej zimske zelenjave Ob sajenju smo dodali plantella univerzalno vrtno zemljo, da se korenine lahko prosto razraščajo v vse smeri. Sestava kolobarja s pomočjo spletne strani naredivrt.si Mlada mamica Nežka je bila navdušena nad spletno aplikacijo naredivrt.si, ki ji omogoča hitro sestavo kolobarja in izbiro dobrih in slabih sosedov v vrtu. Tako ima več časa za hčerko Tijo in delo v vrtu, zvezek in zapiski pa so postali preteklost. Sajenje prvih vrtnin S pomočjo spletne aplikacije naredivrt.si sta mama in hči sadili solato, grah, redkvico in druge vrtnine, ki spadajo v četrto enoto vrta in se sejejo ali sadijo v začetku marca. 28 www.klubgaia.si Vhod na dvorišče krasi vodnjak s cvetočo mimozo Skupaj s starši so si uredili dom v odročni vasi, kjer veje iz istrskih zidov še duh arhaičnosti in avtohtonega, povsem naravnega življenja. Zalivanje po sajenju solate in pora Po sajenju solate in pora je sadike sadike zalila še s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki omogoča manjši stres ob presajanju in boljše vraščanje sadik ter razvoj koreninskega sistema. Grah je dober sosed solati Setev graha je bila opravljena na sadilno razdaljo, ki jo priporoča aplikacija. Tudi grah je bil umeščen na četrti del vrta, njen dobri sosed pa je solata. Nežka je sejala tudi bob, ki ga je ravno tako kot grah čez noč namočila v vodo. Osnovno gnojenje vrta Osnovno gnojenje je družina opravila v vseh štirih delih vrta. Za gnojenje so uporabili organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Tako bo v vrtu manj plevela, ki je v vrt zašel prejšnje leto, ko so gnojili s hlevskim gnojem. Davor Špehar Za bogato letino oljk S plantella organikom za oljke, ki je posebej prilagojen za oljčne nasade, je potrosila po obodu krošnje dreves. Organsko gnojilo v peletah se odlikuje po dodanem naravnem kalciju, ki ga oljke potrebujejo za svojo rast in bogato letino. Če želite, BREZPLAŒNI NASVETI NA da se naši strokovnjaki o vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokličite na brezplačno številko Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani. marec 2014 29 Oblikovanje vrta Z vrtnicami v tretjo dimenzijo Ljubitelji vrtnic jih imajo radi vsepovsod: vrtnice na rožnem loku, do balkona, vrtnice ob stebru, ob steni, vrtnice do vrha hiše in drevesa. Vse to se da doseči, a ne z vsako vrtnico. O vrtnicah, ki se povzpnejo kvišku, je treba nekaj vedeti. Rumenocvetna sorta ‘Golden Gate’ se čudovito ujame s kontrastnim velecvetnim okrasnim srobotom. Opora, ob kateri peljemo vrtnico navzgor, je lahko tudi navadna fižolovka. Potrebno je le poganjke sproti vezati k njej. Najprej kaže poudariti razliko med popenjavkami in pravimi plezavkami. Popenjavke gredo navzgor dva do štiri metre, kar je odvisno od sorte. Njihova stebla so čvrsta in toga. Običajno so opremljena z nazaj zasukanimi bodicami, s katerimi se stebla zapnejo ob podlago. Bodice, ki so ukrivljene kot ostroge, so dovolj dober patent za naravo, ker se divje vrtnice pretikajo skozi drugo grmovje in se nanj zapenjajo in visijo na tujih vejah. Na vrtu moramo popenjavkam priskrbeti drugačno oporo. Naj si bo to rožni lok ali latnik ob hiši – vedno in povsod je treba popenjavke k opori vezati. Kaj se zgodi, če popenjavk ne režemo, ne oblikujemo in ne vežemo? Žal, zrastejo v velikanski rožni grm, dva do tri metre visok in raje širši kot višji, da je videti kot neurejena gmota zanemarjenega vrta. Danes je večina sort takšnih, da cvetijo večkrat v eni sezoni. Pocvitanje samo izjemoma doseže obilje prvega flora, zato poleti od popenjavk ne pričakujmo preveč. Če smo z vrtom nasledili kakšno starejšo, ki zacveti samo junija, je ni treba na vrat na nos menjati. Ima svojo lepoto in logiko, da vse kar ve in zna pokaže v enem poglavju, zato pa takrat čudovito. 30 www.klubgaia.si Ni potrebe, da bi morala biti opora velikanska in tehnično zapletena konstrukcija. Do višine vrha vrat je na steno pričvrščen miniaturen latnik, višje je vrtnica pipeta na vrvico. Bujna vrtnica, ki pod seboj skrije oporo, je mnogo bolj zapeljiva od reve, ki na predimenzioniran i opori visi kot cunja. Popenjavke za rožni lok in za k steni Pri višini, ki jo potrebujemo za ozelenitev in osvetlitev navpičnih potez, moramo biti pozorni na dejstvo, da sorte zrastejo različno visoko. Priljubljeni rožni lok mora biti na svoji sredini visok dva metra in pol, da lahko pod lokom varno hodimo. Rožni lok je najlepši kot vstop na vrt ali kot nespregledljivi poudarek na poti do hiše. Pod rožnim lokom se moramo počutiti kot pod slavolokom lepote. Rožni lok, ki je postavljen na sredo trate, je podoben mostu brez ceste ali poti. Nima pravega smisla in razloga, nima vsebinske utemeljitve. Enako pomembno, kot postaviti rožni lok nad pot, je obenj posaditi vrtnice, ki niso ne prenizke ne predolge. Vrtnici, ki zrasteta dva metra in pol v višino, se na vrhu ne bosta zares sklenili. Sorte, ki so bujnejše od treh metrov, na vrhu loka nimajo kam in silijo navpično navzgor. Bujno popenjavko težko s škarjami prepričamo, da mora ostati nižja. Nasprotno mora biti vrtnica »dolga« vsaj pet metrov, če jo želimo pripeljati na balkon v prvem nadstropju in tam sedeti ob najlepšem cvetju, kar so ga vzgojili vrtnarji. Kadar imamo ob steni oporo iz lat, jeklenih vrvic ali česa podobnega, je dobro kupiti sorto, ki bo v polnosti izkoristila prostor, ki ji je na voljo. Ko razpeljemo vrtnico ob steni, se je dobro spomniti na sadjarska pravila. Poganjki, ki rastejo navpično, nam »uidejo« z malo cvetja. Veje, ki so prisiljene rasti vodoravno, hitro zamrejo in ostarijo. Najboljši kot, pod katerim naj se glavne veje vrtnice vzpenjajo kvišku, je okoli trideset stopinj, merjeno od horizontale. Takšne bodo najizdatneje cvetele in hkrati ostale vitalne. Glavni poganjki, s katerimi prekrijemo ploskev, ostanejo ob opori dve ali tri leta. Potem mora njihovo mesto prevzeti mlajši rod poganjkov. Pravila sajenja popenjavk Velika napaka je, ko ljubiteljski vrtnar pričakuje, da bo na mestu propadle vrtnice dobro rasla nova vrtnica. Če so tla od vrtnic utrujena, potrebujejo dopust. Brez gartrože naj bodo tri leta, ta čas jih skrbno kultiviramo in gnojimo, šele nato smemo pričakovati, da bo na »grobu« bivše vrtnice veselo rasla nova. Lahko pa zemljo, ki je od vrtnic utrujena, izkopljemo šestdeset centimetrov globoko in široko, odpeljemo na drugi konec vrta in jamo zasujemo s svežo vrtno zemljo. Vrtnica potrebuje razmeroma težko, ilovnato prst, z bogatim dodatkom organske snovi. Ker so vrtnice popenjavke zares bujne rastline, morajo dobro jesti in piti, da sredi sezone ne opešajo. Vrtnic ne smemo saditi pod napušč, kamor ne seže padavinska voda. Z rastnim prostorom morajo seči pod prosto nebo, kjer jih bo pojil dež. To ne pomeni, da jih ob suši ne bomo enkrat na teden zalili. Saditi popenjavko v posodo ali korito, kjer bo v popolnosti odvisna od našega zalivanja, je pokopavanje dobrih namenov in stran vržen denar. Ramblerji Popenjavke imajo toga in močna stebla ter dosežejo nekaj metrov višine. Ob njih poznajo vrtnarji tudi vrtnice, ki so mnogo bujnejše in lahko zrastejo do vrha visokega drevesa. To skupino imenujemo ramblerji ali prave vrtnice plezavke. Njihovi Slovenci so cepljeni na rdeče vrtnice. Novejša sorta, ki se odlikuje z zdravim listjem, ki ga ni treba škropiti, je denimo ‘Amadeus’. poganjki so gibki ali tanki in zrastejo tudi deset metrov daleč. Predvsem gre za sorte, ki so vzgojene iz mnogocvetnega in Wihurovega šipka (Rosa multiflora, Rosa wichuraiana). Ramblerji imajo v glavnem bele cvetke v šopih ter cvetijo samo zgodaj poleti. Po treh tednih cvetne predstave obmolknejo in ostanejo do konca rastne dobe brez cvetov. Z ramblerjem lahko oblečemo v vrtnico hišo, veliko pergolo ali staro jablano, od katere ne pričakujemo več namiznih jabolk. So vrtnice za specialiste, ki imajo dovolj prostora na vrtu in dovolj veliko srce, da jih ne moti, da cvetijo samo enkrat v letu. Matjaž Mastnak Stop težavam na vrtnicah! Za uši na vrtnicah uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki žuželke paralizira že nekaj minut po stiku. Ob močnejšem napadu je zelo učinkovit tudi pripravek vivera chess. Če vrtnica popenjavka ni previsoka in je dokaj odporna, jo proti odpadanju listja (pegavost), sivi plesni, pepelasti plesni, rji krepimo s pripravkoma bio plantella natur-fr ali bio plantella super-fr. Pripravek vivera quadris ima zelo širok spekter delovanja proti boleznim na okrasnih rastlinah, vrtninah in vinogradu. Za bujno rast in bogato cvetenje jim že zgodaj spomladi dodamo plantella specialno gnojilo za vrtnice, s katerim gnojimo večkrat na leto. Priporočljivo je, da ga dodamo tudi sedaj in po končanem prvem cvetenju. marec 2014 31 Revija Vzajemnost predstavlja Ko človek postane svoja senca Ker je staranje največji dejavnik tveganja in ker se življenjska doba podaljšuje, je demenca vse pogostejša in s tem vse večje breme za svojce, hkrati pa tudi za javne finance. Zdravstvena statistika pravi, da ima pri starejših od 65 let demenco en človek od dvajsetih; pri starejših od 80 let pa že eden od šestih. Predvsem ta bolezen hudo prizadene poleg bolnika tudi njegovo družino. »Zelo pomembno je, da bolnik čim prej dobi pravilno diagnozo. Zgodnja diagnoza je odločilnega pomena, saj lahko ljudje v prvi fazi bolezni še vedno sami odločajo o svojem zdravljenju in sami pripravijo načrt za prihodnost. Poleg tega so na voljo zdravila, ki upočasnijo propadanje možganskih celic. Ublažijo tudi nekatere simptome demence, kot so nemirnost, begavost, napadalnost, depresija itd,« ugotavlja Štefka L. Zlobec, predsednica Spominčice, slovenskega združenje za pomoč pri demenci ter vdova po Jaši Zlobcu, ki je za Alzheimerjevo demenco zbolel pri petdesetih letih. »Alzheimerjeva demenca ni le izguba spomina, kot mnogi zmotno mislijo. Gre za 'luknje', za trajne poškodbe možganov, ko iz njih za vselej izginejo določena znanja, izkušnje, čustvovanja in še marsikaj. Ne pozabite, da so možgani naša bit, naš temelj.« Človeški možgani, ki so zmogljivejši od vsakega računalnika, so središče vseh naših misli, prepričanj, spominov. Vse, kar vemo, pa tudi naše razpoloženje izvira iz njih. Možgani so tudi sedež mišljenja in nadzorno središče za vse telo. Vse usklajujejo: gibanje, govor, dotikanje, vid, sluh itd. Hkrati nam omogočajo, da oblikujemo besede, računamo, poslušamo glasbo ...« ! Naročam glasilo ! Priimek in ime __________________________________________ Leto rojstva ____________________________________________ Ulica in hišna številka ____________________________________ ______________________________________________________ Kraj in poštna številka ___________________________________ Telefon _______________________________________________ Datum ________________________________________________ Podpis ________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. Družinski zdravnik, ki posumi na demenco, pa mora takega pacienta čim prej poslati k specialistu. Pri nas lahko zdravila zoper demenco predpiše samo specialist psihiater ali nevrolog. Več preberite v marčni številki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V devetintridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si. Vzajemnost je lepo darilo Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Naročite mu jo lahko za pol leta (11,4 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 20 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa mu bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo. Zelenjavni vrt Gojenje gob – koristno, zabavno in enostavno Od vseh načinov gojenja gob je najenostavnejše gojenje na svežem lesu. Za to je primernih mnogo vrst gob, najenostavneje pa je gojiti japonske nazobčanke (šitake) in bukove ostrigarje, saj so med manj zahtevnimi. Za gojenje so primerni hlodi sveže posekanih dreves in panji le-teh, kateri pa ne smejo biti trhli. Lubje naj bo nepoškodovano. Tako bo preprečeno izhlapevanje vlage iz debla in s tem omogočeni idealni pogoji za razrast podgobja (micelija). Hkrati pa bo preprečen dostop drugim nezaželenim glivam do lesa. Najprimernejši za gojenje je les listavcev (hrast – za šitake, bukev, gaber, javor, jelša…), saj iz njega dobimo največji pridelek. Mehkejše vrste lesa hitreje razpadejo in dajo manjši pridelek. Les iglavcev pa zaradi specifične sestave ni primeren za gojenje. Priprava Površino svežih drevesnih debel očistimo lišajev in drugih nečistoč. V debla zvrtamo luknje premera 7 mm v ‘cik-cak’ vzorcu po celotnem obodu. V luknje vstavimo z micelijem preraščene lesene čepke. Odprtine zapolnjenih luknjic premažemo s staljenim parafinom ali čebeljim voskom. Debla postavimo v senčen del vrta, kjer jih doseže čim manj sončne svetlobe in jih moči dež, v suhih poletnih mesecih pa jih zalivamo z vodo. Ko micelij preraste deblo in nabere dovolj energije, iz debel pričnejo poganjati gobe. To se ponavadi zgodi jeseni. Več informacij o gojenju: www.goba.eu V vrtnih centrih Kalia so čepki za gojenje gob šitake in bukovi ostrigarji do konca marca na voljo po 5,99 eur za komplet. Andreja Tomšič Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana www.kalia.si Prva spomladanska opravila Po pregovoru Dober začetek, vse dobro lahko povzamemo, da z uspešno pripravo tal in pravočasnimi opravili v vrtu naredimo dobro iztočnico za uspešno vrtnarjenje do konca sezone. Ujemite v objektiv svoje družinske člane ob delu in zadeli boste dve muhi na en mah, obogatili boste svoj družinski album in morda prejeli celo lepo nagrado v izboru najboljših udeležencev natečaja. Pošiljatelje 3 najbolj domiselnih fotografij, ki jih pošljete do 2. aprila 2014 na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali [email protected], bomo razveselili z vrečo organskega gnojila v peletah, ki poveča naš pridelek kar za 30 %, plantella organik. marec 2014 33 Slovenski naravni biseri Apnenčasti skladi pri Modreju Skladi volčanskega apnenca pri vasi Modrej sodijo zaradi svoje enostavne dostopnosti ob cesti Most na Soči – Tolmin nemara med najbolj prepoznavne geološke posebnosti pri nas. Hkrati pa so eden najlepših primerov nagubanega apnenca na Slovenskem, katerega nastanek sega 89 milijonov let v zgornjo kredo, ko je območje današnje Soške doline prekrivalo preko tisoč metrov globoko morje. Na njegovem dnu so podvodni plazovi prinašali različne sedimente, ki so se sčasoma spremenili v kamnino. Slednjo je slovaški geolog in botanik Dionizij Stur leta 1858 po bližnjem kraju Volče poimenoval volčanski apnenec. Ta raziskovalec pa je, kot navaja ugledni slovenski biolog Peter Skoberne, tudi eden prvih, ki so proučevali vpliv tal na uspevanje določenih rastlinskih vrst. Svoja natančna opazovanja je objavil in opozoril ne le na geološke posebnosti, ampak tudi na floristične zanimivosti Slavnika, Čavna, Nanosa, Porezna, Rdečega roba in Krnske skupine. Značilna nagubanost in progavost Za volčanski apnenec je značilno menjavanje 5 do 20 centimetrov debelih plasti sivega apnenca z vmesnimi tankimi vložki temnejše sedimentne kamnine v obliki goNagubani volčanski apnenec v Ključu. 34 www.klubgaia.si Precej obrasla stena nad vasjo Modrej skriva zanimivo geološko posebnost. moljev (roženca). Zaradi takšne zgradbe so skladi volčanskega apnenca značilno progasti. Dolgotrajni pritiski v zemeljski skorji v času nastajanja Alp so povzročili, da so se – potem, ko se je nekdanje morje umaknilo – prej vodoravne plasti nagubale in dvignile na površje. Med mnogimi primeri razkritih volčanskih apnencev so gube kot posledica stranskih pritiskov prav pri modrejskih skladih najizrazitejše. Na to geološko naravno znamenitost je že leta 1913 opozoril naravoslovec Ferdinand Seidl, predavatelj na goriški realki in eden od pionirjev varstva narave v Sloveniji, in je tudi prvi objavil fotografije tega nahajaDo 20 cm debele plasti sivega apnenca z vmesnimi tankimi vložki roženca. lišča. V času ledenih dob so po alpskih dolinah polzeli ledeniki. V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred približno devet tisoč leti, je tu mimo drsel Soški ledenik in obrusil tudi visoko steno z gubami, ki je danes že precej obraščena. Razen tega pa jo od leta 2010 zakriva galerija, ki sta jo Evropski sklad za regionalni razvoj in Direkcija RS za ceste zgradila zaradi zaščite cestnega prometa pred padajočim kamenjem. Vendar pa so se izvajalci potrudili, da si ta slikoviti naravni spomenik, imenovan Geološke plasti v Ključu, še zmeraj lahko ogledamo, čeprav se mu povsem približati ni mogoče. Mi smo se tjakaj odpravili konec avgusta in na Mostu na Soči zavili proti Tolminu. Vozili smo se po levem bregu akumulacijskega jezera, v katerega je Soča, nenavadno mlečno-modre barve, prvikrat ujeta za pridobivanje električne energije. Na desni smo kmalu zagledali gručasto vas Modrej, ležečo pod velikim meliščem ob vznožju zakrasele vzpetine Senice (658 m). Ko smo se zapeljali v galerijo, smo med nosilnimi betonskimi stebri lahko na hitro opazili nagubane sklade ploščatega apnenca z roženci v Ključu (kakor cestnemu ovinku pravijo domačini), ki smo si jih potem, ko smo našli priročno parkirišče, nadrobno ogledali. Boris Dolničar Dom brez mrgolazni Srebrne ribice Gotovo smo se že srečali z majhnimi srebrnimi žuželkami, ki švigajo po zidovih in se bliskovito razbežijo, ko stopimo v prostor. Človeku niso nevarne, saj ne grizejo, ne pičijo in ne prenašajo nevarnih bolezni. So le nadloga, ki nam vzbujajo občutek umazanosti. So pogost problem v domovih, muzejih in knjižnicah, kjer so starejši zidovi in vlaga. Domača nahajališča Najraje se prehranjujejo z rastlinskimi snovmi, ki vsebujejo veliko sladkorjev, škroba ali beljakovin, vendar pa se na njihovem meniju znajdejo skoraj vse snovi. Tako grizljajo papir, tkanine, predvsem bombaž in lan, lepila, odpadle lase, posušeno meso, hranijo pa se tudi z mrtvimi žuželkami, moko in celo žvečilnim gumijem. V dom jih običajno prinesemo sami, ponavadi z embalažo, na katero so pritrjena jajčeca. Razvoj od jajčeca do odrasle živalce traja od 4 mesece do 3 leta, pač odvisno od pogojev. Vmes je še razvojna stopnja bube. Buba je zelo podobna odrasli živalci, le da je veliko manjša. Ko samička spolno dozori, kar se zgodi približno po 2 do 3 letih od stopnje bube, lahko izleže tudi do 50 majhnih jajčec naenkrat. Položi jih v manjše skupke v razpoke, špranje ali reže. Srebrne ribice se večkrat levijo. Po vsaki levitvi se morajo znova pariti, da ležejo oplojena jajčeca. Zaradi majhnega števila jajčec in počasnega razvoja se populacija ribic ne more bliskovito povečati. Njihova življenjska doba je od 2 do 8 let. Učinkovite rešitve problema Najbolj naraven in učinkovit način zatiranja nadležnih srebrnih ribic je, da dom spremenimo v negostoljuben prostor, kjer ni ne hrane ne vode. To dosežemo z rednim čiščenjem in zračenjem, saj se živalce naselijo le tam, kjer je veliko umazanije, torej hrane, in vlage. Pomagamo si tudi z osvetljevanjem temnih prostorov, kot so shrambe in hodniki. Ribice so nočne živalce in se zato bojijo svetlobe. Kljub temeljitemu čiščenju in prezračevanju se srebrnih ribic ne znebimo vedno. Takrat uporabimo učinkovite pripravke, ki pa morajo biti varni za ljudi in hišne ljubljenčke. V ta namen priporočamo effect univerzalni insekticid, ki ga dobimo v obliki aerosola ali razpršilke. S pripravkom poškropimo vsa morebitna skrivališča, še zlasti razpoke in špranje, okoli vodovodnih cevi in povsod, kjer je veliko vlage, ter za omarami, policami in ostalim pohištvom. Sredstvo učinkuje takoj, hkrati pa je obstojno dlje časa in popolnoma varno, zato je idealno za domove. Za zatiranje srebrnih ribic lahko uporabimo tudi povsem naraven effect posip proti mravljam, ki deluje proti večini gomazečih žuželk, med drugim tudi proti srebrnim ribicam. Preprosto ga posujemo po mestih, kjer se zadržujejo in pustimo delovati. Odlično sredstvo, ki deluje do 6 mesecev na vse plazeče insekte je effect microtech. Deluje podaljšano, saj so aktivne učinkovine v koncentratu ujete v mikro kapsulah, ki prično v stiku z zrakom počasi razpadati in sproščati učinkovino iz njihove notranjosti. Lahko pa preizkusimo vabo iz babičine zakladnice znanja. Zvečer izdolbemo krompir in ga položimo v prostor, kjer se zadržujejo srebrne ribice, najbolje v bližino njihovega skrivališča. Škrob v krompirju jih ponoči privabi, tako jih zjutraj enostavno polovimo in odstranimo. Mira Arh Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. Srebrne ribice so majhne nekrilate živalce, ki zrastejo največ do 10 mm v dolžino. Ime so dobile zaradi srebrnih ali svetlo rjavih lusk, ki prekrivajo njihovo ploščato telo. Na glavi imajo dve tipalki, dolgi skoraj kot telo, na zadku pa tri nekoliko krajše. Z njimi zaznajo okolico in iščejo hrano. So izredno hitre in dobre plezalke, zlasti na grobih površinah zidu, kjer jih je skoraj nemogoče ujeti. Ker so nočne živalce, jih podnevi vidimo le takrat, ko se preveč namnožijo. Živijo na hladnih, temnih in predvsem vlažnih mestih, zato jih doma najpogosteje najdemo v kopalnici, kuhinji, pa tudi v shrambi. V kopalnici jih običajno vidimo, ko se zaradi gladke površine ujamejo v umivalnik ali kopalno kad. Uœinkovito nad mrœes! marec 2014 35 Mladi vrtnar Sajenje drevesa na podružnici na Obali V okviru projekta ENO Tree planting 2013 smo 20. septembra 2013 posadili drevo. Posadili smo kaki. Na zelenici ob naši šoli je že veliko sadnih dreves, saj je naša šola nastala v sedemdesetih letih, ko je bilo zelo razvito zadružništvo, ampak nikoli ne rečemo ne, če nam kdo ponudi še kakšno drevo. Naši učenci z veseljem primejo za lopato in čeprav so doma na podeželju, jim lopata ni domača, zato je delo na vrtu in v sadovnjaku nekaj zabavnega in zanimivega. Željka Ličan Adamčič, vodja podružnične šole v Kortah Naša članica vzgaja otroke V vrtcu Pikapolonica v skupini Palčkov vrtnarimo in kuhamo. članica Kluba Gaia in vzgojiteljica Branka Gregorinčič, Marjeta na Dravskem polju Posadili smo jablano. Sadili smo zelenjavo in zdravilne rastline ter zelišča na visoke gredice, ki so nam dale obilo pridelka posušili smo meto, meliso, timijan, žajbelj za čaj, ki si ga pripravljamo sami, sladkanega z medom. Pekli smo jabolka za kostanjev piknik, ki smo ga planirali v popoldanskem času s starši. 36 www.klubgaia.si AVANTURA VABI V LETU 2014 Tradicionalen 1. majski izlet Traumansforff - najlepøi park in botaniœni vrt Italije, Merano, Parco natura viva in zoo safari 26. april, 1. in 3. maj (2 dni), cena: od 109 E vstopna mesta: MB, CE, LJ, PO, GO Makedonija in Albanija Klasiœna Grœija 29. april, 6 dni, cena: 345 E 28. april, 5 dni, cena: 319 E 1. maj na otoku Hvaru - zaliv Pokrivenik 29. 4. – 3. 5. (5 dni polpenzion), cena: od 199 E vstopna mesta: MB, CE, LJ Najlepøi avstrijski grajski vrt in Mali Karpati na Slovaøkem 31. 5. (2 dni), cena: od 105 E vstopna mesta: LJ, CE, MB Tajska: potovanje + poœitnice Sri lanka: potovanje + poœitnice 24. april, 11 dni, cena: 1.540 E 23. april, 16 dni, cena: 1.587 E 28. okt. 12 dni, cena: 1.499 E Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana • ZUNANJE UREJANJE OKOLICE • NOTRANJE DEKORACIJE • EKOLOØKE SADIKE ZELENJAVE VRTNARSTVO BOTANIKA d.o.o. Drešinja vas 1, SI-3301 Petrovče T +386 (3) 492 10 50 F +386 (3) 492 10 51 www.vrtnarstvo-botanika.si Vrtni znanilci pomladi Veseli smo, da imate odličen smisel za opazovanje narave, saj ste nas kar zasuli s svojimi fotografijami. Lastnike objavljenih 3 fotografij znanilcev smo nagradili z membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline. Lidvina Jenič, Leskovec pri Krškem Anica in Ivan Maher, Hajdina Sonja Flander, Vrhnika marec 2014 37 Koledar del Sadovnjak Marec S 15 N 쐠 do 13.00 od 14.00 P 17 T 18 38 od 12.00 Č 20 P 21 do 12.00 od 13.00 S 22 N 23 do 18.00 od 19.00 6h 1 P 쐡 2 3 T 25 S 26 Č 27 presajanje. P 28 S 29 od 8.00 do 12.00 od 13.00 N 쐞 Sobne rastline P 31 neugodno, April T 1 od 8.00 S 2 do 8.00 in od 12.00 plod, Č 3 P 4 cvet, list, S 5 korenina, 12h N 6 Sobne rastline enkrat tedensko dognojimo s povsem topnim gnojilom v obliki šumeče tablete plantella tabs za cvetoče rastline. Pri zelenih rastlinah pa uporabimo gnojilo v obliki šumeče tablete plantella tabs za zelene rastline. Vsi, ki pristajate na klasično oskrbo s hranili, vsekakor uporabite visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet (za cvetoče rastline) in plantella list (za zelene rastline). Marec je čas, ko pričnemo s presajanjem sobnih rastlin. Za presajanje uporabimo kvalitetno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Vse presajene rastline takoj po sajenju zalijemo z vodo, ki ji dodamo pripravek vivera proplant, da preprečimo koreninsko gnilobo. Če na sobnih rastlinah opazimo uši ali pršice, ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv. P 킌 T 8 S 9 Č 10 do 14.00 P 11 S 12 od 10.00 N 13 Legenda: Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43. S 19 V marcu je največ dela z rezjo sadnega drevja, po rezi vse večje rane premažemo s kakovostno cepilno smolo bio plantella arbosan. V fazi mirovanja oz. pred brstenjem drevje temeljito poškropimo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Po rezi sadna debla pred škodljivci zavarujemo še z bio plantella lepljivim trakom. Ob začetku vegetacije opravimo gnojenje sadnega drevja z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, ki ga dodamo tudi v sadilno jamo ob sajenju sadnega drevja. Več o sajenju sadnega drevja si preberite v članku na strani 24. Za optimalno oskrbo s hranili pri jagodičevju (ribez, josta, kosmulje) je najbolje uporabiti organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Več o reševanju težav s cvetno monilijo si preberite v vročih idejah na str. 9. V primeru deževnega vremena proti cvetni moniliji na koščičarjih (breskev, nektarina, marelica,…) ukrepamo s pripravkom vivera chorus. P 14 T 쐠 www.klubgaia.si do 8.00 Okenske in balkonske rastline Pelargonije, ki smo jih prejšnji mesec presadili in obrezali, redno pregledujemo zaradi napada morebitnih listnih uši ali resokrilcev. Če med pelargonijami ali drugem balkonskem cvetju na bio plantella rumenih lepljivih ploščicah opazimo uši ali tripse, ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Balkonske rastline presadimo aprila v kvalitetno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Vrtna trata Vrtno trato že v začetku vegetacije dognojimo s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo, s katerim gnojimo samo enkrat na leto. Če se v travi pojavijo prazna mesta, je april pravi čas za dosejevanje izbrane travne mešanice plantella contessa. Zemljišče za setev nove zelenice pripravimo v drugi polovici marca. Lahka in peščena tla pred setvijo pognojimo z organskim gnojilom plantella organik. Če so tla težka, ilovnata, jih je potrebno zrahljati. To storimo z dodajanjem plantella univerzalne vrtne zemlje in dolgo delujočega organskeg gnojila plantella organik. Po potrebi dodamo še plantella izbrane kremenčeve peske. V aprilu se pripravimo na setev nove trate. Nadvse kakovostne so tudi travne mešanice plantella adria (suhe in vroče lege), plantella aurora (sončne lege), plantella viva (senčne in polsenčne lege), plantella univerzal (primerna za vse podnebne razmere in lege). Če je travnata ruša zbita, jo moramo zrahljati, tako bo uspevala kot je treba. Priporočljivo pa je dodati še plantella izbrane kremenove peske, ki se v takšnih tleh še posebej izkažejo. Več o odstranjevanju mahu si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11. Za odstranjevanje mahu po površini pokošene trate enakomerno potresemo od 5 do 10 kg specialnega sredstva plantella proti mahu, nato pa zelenico zalijemo. Ko mah počrni ga z gostimi grabljami s trate temeljito zgrabimo. Aktivna snov v sredstvu uspešno uniči mah, hkrati pa trati dodamo tudi dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje ter zračenje tal. Vinska trta Sajenje nove trte in zapolnitev praznih mest opravimo dovolj zgodaj, da se izognemo spomladanski suši. V aprilu poskrbimo tudi za organsko gnojenje, za to je najprimernejše uporabiti dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Okrasni vrt Ob sajenju okrasnih rastlin izkopljemo sadilno jamo in izkopano prst obogatimo z organskim gnojilom plantella organik. Za boljše prilagajanje rastlin v novo okolje v sadilno jamo dodamo tudi plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Posajene grmovnice, trajnice pognojimo z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za okrasne rastline in dobro zalijemo. Kisloljubne rastline (rododendron, azaleja, hortenzija, …) sadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, saj za zdrav razvoj in rast potrebujejo kisla tla, ne pozabimo tudi na dodatek membranskega gnojila plantella formulla 365 za rodeodendrone. Za dognojevanje iglavcev (ruševje, bor, brin, tisa, smreka),… uporabimo pametno gnojilo plantella formulla 365 za iglavce, za vrtnice plantella formulla 365 za vrtnice. Žive meje pa oskrbimo z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za žive meje. Za zalivanje manjših gredic in grobov uporabimo priročno gnojilo v tabletah plantella tabs za cvetoče in zelene rastline. Zelenjavni vrt Za obogatitev tal z organsko snovjo in koristnimi mikroorganizmi uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet biogrena, ki je uporabno tudi za oživitev komposta. Težka in zbita tla izboljšamo z dodajanjem kamninske moke plantella biovit. Če so tla kisla, dodamo sredstvo za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit. Jagode v vrtu oplevemo, tla zrahljamo in pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Več o sajenju in gnojenju prvih vrtnin si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11, v pomoč vam bo tudi spletna aplikacija naredivrt.si. Za dognojevanje posajenih sadik uporabimo tekoče gnojilo bio plantella vrt. Zoper čebulno muho pa namestimo na gredice bio plantella rumene lepljive plošče, čebulo pa zaščitimo s kopreno. Če solato sejete na balkonu, v korita oz. manjše gredice za gnojenje uporabite organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za solato in drugo listno zelenjavo. marec 2014 39
© Copyright 2024