20 - Gaia

September 2014 • Letnik 20 • št. 201
20z vami
let
Tema meseca 4
Trpežni drobnocvetni tulipani
Matic Sever
Vse o ... 8
Vse, kar ste želeli vedeti o kiviju
Valdij Peric
Ekološko vrtnarjenje 16
Jeseni je čas za organsko gnojenje
Dragan Žnidarčič
www.facebook.com/KlubGaia
www.klubgaia.si
Gaia predstavlja
4
6
8
uvodnik
Tema meseca
Uporabni okrasni vrt
Trpežni drobnocvetni tulipani
Vse o ...
Zelišča kot dobri sosedje
Strokovnjak odgovarja članom
Vse, kar ste želeli vedeti o kiviju
11 Bolezen oreha, nova ureditev groba,
dosejevanje trave
Izziv v vrtu
Kar narava veleva Gaia razodeva!
Ekološko vrtnarjenje
12 Šipek v vsak vrt
13
14
15
16
18
23
24
19
20
22
36
V lanu je pravo bogastvo
Vrt pred prihodom jeseni
Gain ekološki vrt na sejmu Agra
Jeseni je čas za organsko gnojenje
Iz Gainega vrta
Vinska trta - oskrba vinograda po trgatvi
Kdaj obirati sadje?
Kluba Gaia 20 let z vami
Gaino jesensko srečanje
Reportaža iz Gainega piknika
Predavanja in prijavnica
Gaini kuponi popustov
Dom brez mrgolazni
Gaia je najboljša
Verjamemo, da ste naši člani najbolj pozitivni, a toliko pohval kot v
zadnjem času, pa tudi nedavno na pikniku v Braslovčah, že dolgo nismo
slišali. Čeprav nas tudi graje ne bi motile, saj smo odprti za vsa mnenja.
Gain tradicionalni piknik je bil letos prav praznično obarvan. Zato smo
še posebej dobro jedli in se sladkali. Med člani, ki so pisno izrazili svoje
Gaia na obisku
predloge in mnenja o delovanju Kluba, smo izžrebali kar 20 srečnežev
Oblikovanje vrta
delovanja, saj je vsa leta glavni pokrovitelj vseh vrtnarskih dogodkov in
25 Namnožene mravlje ogrožajo
28 Posebne buče v Bevkah
29 Gaia v Tomačevem pri novem članu
Mladi vrtnar
30 Plitva gredica kot izziv
Zelenjavni vrt
33 Rad pomagam pri pripravi
26 Ohranimo okus poletja
34 Česen prav vsak dan
Slovenski naravni biseri
Koledar del
35 Slap Peričnik
38 Dela v vrtu, na katera ne smemo
pozabiti v mesecu septembru in oktobru
Klub Gaia
Strokovno-izobraževalna revija
glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.
Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR.
Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 15. oktobra 2014.
za Gainih jubilejnih 20 let in 25 srečnežev za Unichemovih četrt stoletja
natečajev.
Tokrat nas bo revija očarala z jesensko barvitostjo vrtov, kjer že potekajo
priprave na zimo in pomlad – jeseni ne pozabimo na gnojenje tal za
prihodnjo sezono, dognojevanje v sadovnjaku, sajenje tulipanov, česna
in čebule. Vabimo vas na jesenske delavnice in predavanja vsepovsod
po deželi.
Nekateri člani, ki so bili letos prvič na pikniku, so bili nad veselim
razpoloženjem in dogajanjem tako navdušeni, da bodo druženje
z Gaiani zagotovo ponovili že v novembru, ko se objamemo z vami na
?
3-dnevnem jesenskem srečanju članov, ki bo letos v termah na Ptuju.
Ugani, kaj je na naslovnici!
Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali
vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki
Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje
podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do
29. 9. pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: Lilija
Nagrajenka: Andreja Jurjevčič, Vrhnika
www.klubgaia.si
3
Okrasni
Tema
meseca
vrt
Trpežni drobnocvetni tulipani
Lahko bi jim rekli tudi botanični, a je vmes nekaj
križancev, so pa vsi bolj skromne postave, večina z
manjšimi cvetovi, v primerjavi z velikimi vrtnimi
križanci. Kakorkoli že, namen članka je predstaviti tiste
(manjše) tulipane, ki nas s cvetjem in številčnostjo ne
bodo puščali na cedilu.
Na splošno namreč velja, da so tulipani,
predvsem številne novodobne sorte,
kratkožive vrtne rastline, ki dajo lep učinek večinoma le prvo leto po sajenju,
potem pa vedno manj cvetijo ali se številčno celo redčijo. V Veliki Britaniji so na
poskusnem polju tri leta testirali 100
vrst in sort tulipanov. Želeli so ugotoviti,
kateri so tisti, ki iz leta v leto cvetijo
slabše ter jih je vedno manj in katerih je
vedno več ter bujno cvetijo. Kot je za Britance značilno, so zelo natančni, zato so
se posvetili tudi oceni videza posameznih vrst/sort in ugotavljali, kateri so dovolj lepi za vrtno rabo. Klima na Otoku
ni primerljiva z našo, a so na našo srečo
v omenjenem triletnem obdobju doživeli eno najbolj vročih poletij in eno najbolj mokrih in hladnih let, kar pomnijo.
Testirani tulipani so bili torej deležni
ostrejše selekcije kot bi je bili sicer.
Kam jih posadimo?
Najboljše uspehe bomo dosegli, če
bomo tulipane sadili na čim bolj odcedna tla na polno sonce. Mnogi ne
bodo zamerili, če bodo tla bolj revna s
hranili, vseeno pa je za bolj bogato cvetenje spomladi dobro tla nekoliko pognojiti z membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline.
Navajam nekaj najboljših vrst in sort:
Tulipa bifloriformis ‘Starlight’
Ta tulipan, ki spominja na dvocvetni tulipan Tulipa biflora, je selekcioniral Arnis
Tulipa turkestanica potrebuje bolj
peščena tla, zato ga je priporočljivo
saditi v skalnjake.
4
www.klubgaia.si
Za bolj naravne motive uporabimo
gozdni tulipan; T. sylvestris. v
kombinaciji s trpežnimi starimi,
visokimi, rumenimi in rdečimi tulipani.
Seisums. Cvetovi se razpirajo tik nad listi,
venčni listi pa so večji in bolj mehko
zaokroženi kot pri vrsti. Tudi prašniki
niso beli, pač pa črni. Ta sorta je tretje
leto iz prvotno posajenih 12 čebulic postregla s kar 111 cvetovi.
Tulipa ‘Taco’
20 cm nad tlemi se razvijejo sprva ozki,
pokončni cvetovi, nato se široko odprejo in dobijo zvezdast videz. Venčni
listi so podolgovati in na koncu zašiljeni.
Znotraj so rumene, zunaj pa rdeče-oranžne barve z malo rumenega roba. Ni pa
lepo le aprilsko cvetje, pač pa se ponaša
tudi z zdravim sivo-zelenim listjem. Cvet
je glede na višino rastline zelo velik in ji
daje še bolj kompakten videz.
Tulipa praestans ‘Fusilier’
Med najbolj trpežne spada tudi ta zelo
atraktivna, živo rdeča mnogocvetna
sorta. Cvetovi so precej veliki, in čeprav
jih prvo leto rad ponudi tudi 4 ali 5, se
bomo morali v naslednjih letih zadovoljiti z dvema ali celo samo enim. Kljub
manjšemu številu le-teh, ni prav nič
manj vredna sorta, saj je s tistim, kar po-
Tulipa tarda ali pozni tulipan s svojimi
cvetovi lepo poživi spomladanske
gredice, kjer ga posadimo v manjše ali
večje skupine.
nuja, zelo zanesljiva. Široki listi izraščajo
tesno eden nad drugim, da dajejo vtis
prijetnega zelenja, ki ga nanizamo v
šopkih okoli cvetja. Cveti aprila in dosega višino 15 cm.
Tulipa sylvestris
Divji tulipan, kot mu rečemo, je vrsta, ki
izvira iz zahodne Azije, njeno naravno
pojavljanje v Evropi pa je pod vprašajem. Verjetno gre za enega izmed najbolj prefinjenih in gracilnih tulipanov,
saj na tankem, 40 cm dolgem steblu razvije enega do tri rumene cvetove, ki se
sproščeno nagibajo vsak v svojo stran.
Nekateri so povsem rumeni, spet drugi
z zunanje strani nekoliko zelenkasti. Ta
vrsta je preizkušena tudi v Sloveniji in
se je odlično obnesla.
Tulipa batalinii ‘Bronze Charm’
Goji se kar nekaj različnih sort te vrste,
ki izvira iz kamnitih pobočij osrednje
Azije, a najbolje se je v poskusu odrezala
‘Bronze Charm’. Z razliko divje oblike, ki
je rumena, je ta oranžno nadahnjena.
Obarvanost ni povsem enakomerna, saj
Tulipa
kaufmanniana in
sorte so zelo
dekorativne. Cvet je
za tako majhno
rastlino zelo velik in
vpadljiv.
se oranžen pigment
nekoliko skoncentrira
proti robu venčnih listov, kar daje občutek
akvarelne obarvanosti v mareličnih
tonih. Kot druge sorte te skupine, je
tudi ta 15 centimetrska lepotica zelo primerna za skalnjake.
Tulipa kaufmanniana ‘Ice Stick’
Še en predstavnik osrednje Azije, ki
spada med najbolj zgodaj cvetoče tulipane, ki svoje cvetje razpira že v marcu
ali najkasneje v začetku aprila. Na 30 cm
dolgih steblih se razvije po en cvet, ki je
večbarven. Spodnji del cveta je rumen,
zgornji pa bel. Poleg tega imajo trije zunanji venčni listi še rahel, neenakomeren rožnat obris. Med bolj dolgožive
spada še mnogo sort te vrste.
Tulipa ‘Lady Jane’
To sorto nekateri oglašujejo kot tulipan
dveh cvetov. Tokrat tako oglaševanje ni
Tulipa batalinii je na voljo v več
odtenkih, večina pa je zelo trpežnih in
dolgoživih.
povsem iz trte zvito, saj vas bodo ob jutranjem odhodu v službo pospremili intenzivno rožnati, popoldne pa ob
povratku sprejeli široko razprti in žareče
beli cvetovi. Seveda bo oblačen dan botroval zaprtju cvetov. Sorta je nagnjena
k množenju čebulic v tleh, zato v nekaj
letih lahko pričakujete gosto zaplato
cvetov, ki ne potrebuje nobene posebne nege.
Poleg opisanih vrst in sort je še kar nekaj
takih, ki so vredni dolgotrajnejšega
mesta v vrtu. Med dovolj zanesljive spadajo Tulipa biflora, T. humilis (sorte: ‘Persian Pearl’, ‘Pink Charm’), T. ‘Little Beauty’,
T. ‘Little Princess’, T. ‘Peppermintstick’, T.
saxatilis ‘Lilac Wonder’, T. turkestanica…
V zapisan nabor dodajam še pozni tulipan; Tulipa tarda, ki po mojih izkušnjah
zelo lepo cveti več let zaporedoma, v
bolj rahlih tleh pa se pogosto celo sam
zaseje.
Matic Sever
september 2014
5
Uporabni okrasni vrt
Zelišča kot dobri sosedje
Večina ljubiteljev vrtnarjenja ve, da s pravilnim izborom in
kombiniranjem različnih rastlin v vrtu izboljšamo zdravje in poboljšamo
okus nekaterim vrtninam. Zelišča in vrtnine pa so lahko tudi dobri
sosedje sadnemu drevju, vrtninam in okrasnim zasaditvam.
Zelišča za pomoč vrtninam
Zelišča se vračajo v naše vrtove. Ponekod kot del pridelovalnega vrta ali posamezna zelišča v mešanih zasaditvah.
Že včasih so iz izkušenj vedeli, da določene vrste zelenjave dobro uspevajo
skupaj in da se nekatere »ne marajo«.
Podobno je z zelišči, ki se praviloma kar
dobro prenašajo med seboj, kljub
vsemu pa je potrebno paziti, da ne sejemo komarčka, kumine in janeža na
bližnje gredice ali v kolobarju enega za
drugim. Čeprav imamo Gaiani na voljo
zelo lepo preglednico dobrih in slabih
sosedov med vrtninami, poskusimo
opozoriti na nekatera uspešna sosedstva z zelišči v vrtu. Zelišča lahko izboljšajo kondicijo in tudi okus vrtninam.
Klasični kombinaciji, ki sta zelo okusni
tudi v kuhinji, sta bazilika in paradižnik
ter šetraj in fižol. Izkušnje kažejo, da
lahko luštrek izboljša okus skoraj vsaki
zelenjavi, dobri kombinaciji sta tudi
drobnjak in korenček ter koprc in kapusnice. Zelo veliko zelišč je dobrih sosedov za paradižnik. Poleg že
omenjene bazilike tudi: meta, timijan,
6
www.klubgaia.si
in melisa izboljšajo njegov okus. Dobri
sosedje tudi odganjajo nepovabljene
goste v vrtu. Tako naj bi borago odganjal škodljivce z: jagod, bučk in paradižnika. Hren in mrtva kopriva
odganjata škodljivce s krompirja. Žajbelj odganja škodljivce na zelju. Nekatere rastline pomagajo sosednjim s tem,
da same privabijo škodljivce, ki zato ne
delajo škode na gojenih vrtninah. Tako
»žrtveno zelišče« je lahko kapucinka,
kamor mravlje z veseljem naselijo listne
uši in spregledajo vrtnine. Cvetoča zelišča, ki jih posadimo v vrt zelo zgodaj in
tista, ki cvetijo pozno v jesen privabljajo
in dajejo zavetje mnogim koristnim žuželkam, ki se hranijo s škodljivci. Med
take spadajo ognjič spomladi, komarček, koprc in janež poleti ter rman globoko v jesen.
Kako razporediti zelišča?
Lahko jih posadimo na lastne gredice.
Pogosteje jih, kot šetraj ali kamilico pustimo, da se same zasejejo med ostalo
zelenjavo. Lahko pa zelišča uporabimo
tudi za obrobek ali jih posadimo na rob
ali v kot gredice. Zanimivo je, da mnogi
vrtičkarji na vrtičkarskih površinah na
obrobju mest uporabijo fižol kot mejico
in to kombinirajo s šetrajem. Prav tako
je uporabna žametnica ali tagetes, ki je
okrasen in obenem pomembna odganjalna rastlina. Iz korenin izloča snovi, ki
odganjajo ogorčice (nematode). Iz zelenjavnega in okrasnega vrta odganjajo
tudi zajedalske žuželke. Obstajajo podatki, da žametnice odganjajo rdeče lazarje. Privabljajo pa trepetalke, naravne
plenilce listnih uši. So dober sosed paradižniku, krompirju in vrtnicam. Zato
jih v vrtu posadimo kot medposevek ali
obrobek. Jeseni lahko preostale rastline
uporabimo kot zeleno gnojenje. Vse kar
smo zapisali za
navadne vrtičke velja tudi za druženje
zelišč in vrtnin v permakulturnem vrtu.
Vse bolj se uveljavljajo tudi okrasne zasaditve z zelenjadnicami. Visoke grede
in balkonska korita niso več rezervirani
le za okrasne rastline. Zelišča so tudi
tukaj pomembni igralci. Zaradi videza,
uporabnosti in okrasnega učinka.
Zelišča in sadno drevje
Malo manj je znano o druženju zelišč,
sadnih dreves in jagodičja. Zeliča, ki rastejo ob sadnih drevesih, jim pomagajo
podobno kot vrtninam. Tako so dobri
sosedje jablanam: drobnjak, česen,
hren, melisa, rman in navadni vratič.
Zelo dobro pa nanje vpliva tudi rumeno
cvetoča medena detelja.
Pregled dobrih sosedov sadnih dreves
je naštet v tabeli 1.
Tudi tukaj zelišča igrajo podobne vloge:
krepijo rastline, odganjajo škodljivce,
privabljajo neželene goste in jih odvr-
nejo od dreves ali
pa predstavljajo
pribežališče koristnih organizmov.
Prav tako so zelišča dobri sosedje:
jagodam, ribezu,
kosmuljam, robidam in malinam.
Kombinacija jagodičevja in zelišč ima lahko tudi okrasno
komponento. Vedno sadimo ali sejemo
zelišča na gredico pred grmi jagodičevja. Samo navadni vratič in sončnice,
ki zrastejo višje, lahko tudi nad grmiče,
posadimo ob robu ali v ozadju gredice.
Zelišča in grmovnice v
okrasnem vrtu
Vse pogosteje srečamo zelišča v okrasnih zasaditvah. Lahko samostojno ali v
kombinaciji z drugimi okrasnimi grmovnicami. Zelišča, kot so: ožepek, sivka,
nemški rožmarin in žajbelj lahko oblikujemo v obrobke, nižje žive mejice. ŽajSadna vrsta
jablana
marelica
češnja
druga sadna
drevesa
breskev
slive
murve
robide
maline
ribez
pohodimo ali se
obregnemo ob njih.
Večina zelišč se med
seboj dobro prenaša.
Nekoliko je potrebno
paziti pri kombiniranju komarčka in pelina, ki ju večina
drugih že omenjenih
zelišč in vrtnin ne
prenaša. Vinske rutice ne sadimo v bližini
žajblja
ali
bazilike. V okrasnih
zasaditvah v kombinaciji z okrasnimi
grmovnicami nizka
zelišča uporabimo za sprednji del gredice, srednje visoka za drugi plan in jih
kombiniramo za manjšimi grmi. Redkeje
pa se odločimo za visoka zelišča, ker bi
tekmovala z grmovnicami. Taka visoka
zelišča so lahko zeliščne grmovnice, kot
je: glog, dren, šipek, nepozebnik, jerebika in nekateri drugi grmi in drevesa z
Dobri sosedje v sadovnjaku
drobnjak, gorčica, kapucinka, melisa, medena detelja,
navadni vratič, ognjič, rman
bazilika, česen, gorčica, hren, kapucinka, melisa, sončnice,
rman
drobnjak, česen, kapucinka, navadni vratič, melisa ognjič
drobnjak, česen, gorčica, kapucinka, melisa, navadni vratič,
ognjič, ožepek, rman
gorčica, kapucinka, navadni vratič, ognjič, rman
gorčica, kapucinke, navadni vratič, ognjič, rman
gorčica, kapucinka, navadni vratič, ognjič, rman
navadni vratič, ognjč, vinska rutica
bolhač, čebula, ognjič, žajbelj
ognjič, pelin
belj je lahko zanimiva pokrovna rastlina.
Zelišča, ki pripadajo skupini materinih
dušic in timijanov, danes s pridom uporabljajo kot okrasne rastline za zasajanje
skalnjakov. Njihove pritlične različke
lahko najdemo kot pohodne zasaditve
na vrtnih potkah. Posebno zanimivi so
barvni različki zelišč, kot na primer rumenolistne mete, melisa ali žajbelj z lisastimi listi. Tudi citronski timijani
imajo pogosto rumeno obrobljene lističe. Poleg barve in teksture okrasna
zelišča razširjajo tudi prijeten vonj, če jih
zdravilnimi in drugače uporabnimi deli.
Tako kot velja za zelišča na splošno. Tudi
v razvrščanju zelišč v zelenjavnem ali
okrasnem vrtu se lahko poigravamo in
iščemo različne kombinacije. Upoštevamo le nekaj osnovnih pravil, ob tem
pa upoštevamo, kako se zelišča in druge
rastline prenašajo. Taki vrtovi so bolj pisani, raznoliki in nenazadnje bolj blizu
naravnim združbam, kjer najdemo veliko vrstno raznolikost. Ta je pogoj za
zdravje in stabilnost življenjske združbe.
Pri uporabi mešanih posevkov, kombiniranju dobrih sosedov in zelišč z ugodnimi učinki, se približamo ravnotežju v
naravi. Da nam ne bi bilo treba uporabiti
močnih sintetičnih zaščitnih sredstev,
raje posadimo v soseščino rastlin primerna zelišča in sezimo še po ekoloških
pripravkih Bio Plantelle, ki rastline krepijo.
Dr. Janko Rode
Mačke in psi
ne sodijo na gredice
Potepuški mački pogosto zahajajo v zeliščni kotiček, kjer zakopljejo
svoje iztrebke, na zeliščih ostane tudi njihova dlaka. Dostop v
vrt jim preprečite tako, da odganjalec psov in mačk plantella
repel nanesete na trdne površine (ograje, terase, pot, …).
Aktivna snov deluje kot odvračalo za največ nekaj tednov,
odvisno od vremenskih razmer. Nato je treba obnoviti nanos.
Prav tako je treba ponovno poškropiti po dežju ali na mestih,
na katerih prihaja do večjih težav.
september 2014
7
Vse o...
Vse, kar ste želeli
vedeti o kiviju
Kivi (Actinidia deliciosa) je avtohtona rastlina kitajskih, razmeroma
deževnih predelov ob Modri reki, zato za svojo rast in rodnost potrebuje
veliko proste vode, saj rastlina le s težavo uporablja na humusne delce
vezano vodo. Moram poudariti, da kivi ni »plavalec« in se v slabo
propustni prsti ne znajde najbolje. V težkih tleh tvegamo, da zgnije.
Drobni brezdlakavi kivi.
Kivi je funkcionalno enospolna rastlina.
Ločimo »ženske« rastline, ki imajo funkcionalen pestič z razvejano brazdo in zakrnele prašnike in »moške« rastline, ki
imajo zelo dobro razvite prašnike in popolnoma zakrnel pestič. Je zelo bujna
rastlina z velikimi pahljačastimi listi, ki jo
pogosto sadimo tudi za senčenje dvorišč, parkirnih prostorov ipd. Primarni
namen takšnega sajenja je senca in plodovi so le posredni rezultat. Za senco
kivi režemo bolj »v živo«, torej močneje,
da spodbujamo rast daljših in močnejših poganjkov, ki imajo največje liste in
nudijo največjo senco. Plodov je zato
manj. Proizvodni nasad kivija pa zahteva
resnejši in doslednejši pristop, od načrtovanja nasada do vseh del v času rasti
in rodnosti.
Primerna tla in lega
Dobro je vedeti, kakšna so tla in kakšne
morebitne pasti nudi lega, kjer želimo
8
www.klubgaia.si
saditi kivi. Če tal ne poznamo, na mestu
kjer nameravamo posaditi rastline, skopljemo 2 do 3 luknje do cca. 50 cm globine in preverimo, ali so tla propustna
ali preveč ilovnata. V slednjih namreč
lahko pride do zastoja vode in posledično do propada korenin in koreninskega vratu ter končnega propada
rastline.
Pogosto se dogaja, da ob koncu gradnje
hiše nekje na dvorišču zakopljemo gradbene ostanke (ostanki malte, opeke,
ometov ipd.), ki jih pri ureditvi okolice
prekrijemo s plastjo navožene zemlje.
Vsi ti ostanki, predvsem malta in ometi
vsebujejo zelo visoke količine kalcija
(apno), ki v nekaj letih povsem spremeni
pH tal (tla postajajo bazična). Posledično pride do zmanjšane dostopnosti
mikrohranil rastlini. Na takšnem mestu
posajen kivi, bo prej ali slej s klorozami
(rumenenje listov) pokazal na neustrezna tla. Kloroze so lahko tako hude, da
rastline odmrejo.
Pred saditvijo se prepričajmo tudi o vetrovnosti lege. Kivi se v spomladanskem
času izredno hitro razrašča z mladimi
poganjki, ki so polni vode ter zato težki
in krhki. Že srednje močan veter jih
odlomi in povzroči veliko škodo. Pri močnejšem vetru ali zmerni burji lahko izgubimo tudi do 30 % enoletnih
poganjkov.
Nizke temperature
škodujejo
V času intenzivne rasti (april, maj) je
temperatura okoli ledišča za vodene poganjke usodna. Sicer velja, da rastlina kivija razmeroma ugodno prenese
Debeli brezdlakavi kivi.
zmerne zimske temperature. Do – 6 °C
za krajši čas (kakšno noč ali dve) bo
odrasla rastlina preživela brez posledic.
Daljša obdobja v nizkih temperaturah
pa lahko poškodujejo les, ki popoka, zaradi česar rastlina lahko tudi delno ali v
celoti odmre. Pri mlajših rastlinah pa so
že minimalne temperature pod lediščem lahko fatalne ali povzročijo resne
poškodbe. Na zimske temperature pod
lediščem je najobčutljivejši del rastline
koreninski vrat. Moške rastline so za te
poškodbe bolj dovzetne od ženskih
rastlin.
Spomladanske nizke temperature lahko
povzročijo pozebo celotnih toletnih
rodnih in rastnih poganjkov.
Paleta sort je pri kiviju skromna v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami.
Redno se vršijo poskusi uvedb novih
sort, ki naj bi popestrile izbor, tudi z rumeno ali rdečkasto obarvanimi plodovi.
A še vedno velja Hayward za glavno
Poškodbe na mladih poganjkih.
merje podobno, če med rastlinami ni
resnih ovir, npr. da sadimo rastline na
nasprotnih straneh hiše. V tem primeru
je priporočljivo posaditi na vsako stran
hiše tudi moško rastlino. Če pa ima vaš
sosed že posajeno kakšno moško rastlino v bližini vaših ženskih rastlin, je ni
potrebno saditi tudi vam. Raje posadite
eno žensko rastlino več in povabite soseda na kozarec dobre pijače.
Nujna voda in hranila
sorto, saj so plodovi kvalitetni, predvsem pa jih je mogoče skladiščiti dolgo
časa. Najpogostejša sorta moške rastline je Tomuri, delno tudi Matua.
Kako posadimo kivi
Sajenje kivija se ne razlikuje od sajenja
drugih drevnin. Če ima sadika korenine
dolge 20 cm (premer 40 cm), je premer
sadilne jame cca. 60 cm, globina jame
pa 20 cm globlja od višine koreninskega
sistema sadike. Sadike kivija ponavadi
kupimo v cvetličnih loncih s koreninsko
grudo. V tem primeru naj bo sadilna
jama večja od cvetličnega lonca za 20
cm v premeru in v globino.
Razdalje sajenja so pomembne pri večjih nasadih namenjenih pridelavi plodov za trg. Priporočljivo je posaditi
moške rastline v bližino ženskih rastlin.
Ni pravila o razmerju med moškimi in
ženskimi rastlinami. V resni strokovni literaturi so za intenzivne proizvodne nasade priporočila 1 moška rastlina na 6
do 8 ženskih. Ko na vrtu ob hiši posadimo nekaj ženskih rastlin, je lahko raz-
Brez razpoložljive vode za namakanje
pozabite na to rastlino. Rastlina kivija ne
uspeva v težkih, ilovnatih tleh. To pomeni, da za uspešno gojenje potrebuje
bolj humusna in propustna tla. Torej je
hlevski gnoj ali dober kompost priporočljiv sopotnik kivijevih korenin, prav
tako peletirana organska gnojila plantella organik. Za obilnejši pridelek in debelejše plodove pa je priporočljivo
dodajati gnojila, ki jih dobite že namensko pripravljena za kivije. Kdor želi, pa
lahko rastlinam ponudi hranila s klasičnimi mineralnimi gnojili, ki naj vsebujejo tudi mikroelemente (sadjarska
mineralna gnojila).
Rez kivija je enostavna
V nekaj povedih je nemogoče opisati
rez tako, da bi jo kasneje lahko suvereno
izvajali v praksi. A nikar se ustrašiti, rez
je enostavna. Mladim rastlinam usmerjamo daljše poganjke v zapolnitev praznega prostora na pergoli. Pri
polnorodnih rastlinah pa skrbimo le za
obnovo rodnega lesa. Tega prepoznamo po debelih brstih. Pri zimski rezi,
ki jo izvajamo od odpadanja listov v novembru do konca februarja, režemo na
enoletne poganjke, ki jih prikrajšamo na
največ 10 rodnih brstov, a na koncu poganjka naj debelina ne bo tanjša od debeline svinčnika (slika 9 in 10). Na odrasli
rastlini pustimo od 8-10 enoletnih poganjkov. Če imamo na razpolago manj
enoletnih poganjkov, ker so se med lansko vegetacijo poškodovali ali so bili na
nek način odstranjeni, lahko pustimo
nekoliko več rodnih brstov na preostalih
Priprava sadilne jame.
3min0ut
Če imamo
Vroče ideje
Radič za siljenje
Ko nastopi mraz, radič za
siljenje izkopljemo, očistimo,
odstranimo vse listje in
porežemo na 5 cm.
Korenine pokončno
vlagamo v vlažen pesek, ki
ga pomešamo s plantella
univerzalno vrtno zemljo.
Radič silimo v temni kleti,
pri temperaturi od 10 do
15 ° C. Po 6 do 8 tednih se
lahko veselite hrustljavih
glavic.
2min0ut
Posadimo čebulnice
5
1
minut
Jesenske setve solate
in špinače
Če imamo
Gredice, kjer bomo sadili
čebulnice (narcise, tulipani,
žafrani,…), prekopljemo in
obogatimo z organskim gnojilom v obliki
plelet plantella organik.
Čebulice pred sajenjem
za 15-20 minut razkužite
v raztopini pripravka
vivera proplant. (30 ml
na 10 L vode).
Če imamo
Gredice, kjer bodo uspevali:
motovilec, solata in špinača
plitvo prekopljite, odstranite plevel in
obogatite z organskim
gnojilom v obliki pelet
biogrena, ki z velikim
številom
mikroorganizmov še
dodatno obogati tla.
Če zimske solate še
niste sejali, to še vedno
lahko storite do konca
septembra.
Vse o...
Sorta
Hongyang
Gold kiwi
Hayvard
Greeen Light
Jenni
Issai
Weiki
Čas zorenja
konec oktobra
začetek oktobra
konec oktobra
začetek oktobra
konec oktobra
začetek oktobra
oktober
Oblika ploda
zelo debel, meso rumeno, rdeča sredica, brez dlačic
zelo debel, brez dlačic, meso rumeno
debel (najpogostejši v domačem vrtu)
debel
droben (7cm)
droben, gladek, brez dlačic (5 cm)
zelo droben (3 cm), brez dlačic
Tomuri
/
/
Kordon
Kratek rodni
poganjek
Mesto zimske rezi
Rodna veja
(za prihodnje
leto)
Dolgi
rodni
poganjek
Rodna veja - lanska
(mesto krajšanja v
pretekli zimi)
poganjkih, če nam debelina poganjka
to dopušča. Če med vegetacijo sproti
odstranjujemo bohotivke, poletne rezi
praktično ne potrebujemo.
Starejše rastline lahko
tudi uspešno pomladimo, saj ima kivi veliko
spečih brstov na starem
lesu in se rad obnovi.
Velja pomlajevati postopoma, z močnejšim prikrajševanjem ogrodnih
vej. Deblo režemo v živo
le izjemoma, če pride do
resnih poškodb vsega
lesa na pergoli, npr. zaradi močne toče. A tvegamo
propadanje
notranjega tkiva v
deblu, kjer se zelo rade
naselijo gobe.
Obiranje in
shranjevanje
Pobiranje plodov je zelo enostavno, saj
plodove le ostro nagnemo, da se odlomijo od peclja. Ne obiramo s pecljem.
Obirati začnemo pred nastopom slane,
v drugi polovici oktobra. Ne obirajmo
Kivi rabi vodo in hranila
Opraševalni odnosi
oprašuje Tomuri
oprašuje Tomuri
oprašuje sorta Tomuri
oprašuje Tomuri
samooplodna
samooplodna
oprašuje Tomuri
oprašuje Hayvard, Greeen Light,
Hongyang, Gold kiwi, Weiki
prezgodaj, ker v zadnjih tednih in dneh,
še posebej če so sončni, se v plodovih
kislina precej zniža in se povečuje sladkorna stopnja. Na Goriškem kivi obiramo okoli 20. oktobra. Takšni plodovi
se zelo dobro skladiščijo. Sorta Hayward
je za to idealna. Plodove lahko damo v
enoplastne platoje, da jih lahko redno
kontroliramo, če so se umedili in omehčali. Nekateri se poslužujejo pladnjev za
jajca, nanje položijo enako velike kivije
in nato postavijo pladnje enega na drugega. Vse pokrijejo s perforiranim polivinilom. Tako shranjeni plodovi, če so
ločeni od drugega sadja in v hladni ter
ne presuhi kleti, zdržijo več mesecev.
Seveda jih redno pregledujmo in mehkejše odstranimo in konzumiramo. Če
pa hočemo hitrejše zorenje plodov, jih
pomešajmo z jabolki ali bananami. Ti izločajo etilen (t.i. zorilni plin), ki pospeši
zorenje plodov kivija. V suhih prostorih
(npr. s centralno kurjavo) se plodovi izsušujejo.
Valdij Peric
V vrtovih pas pod vrsto kivija pozno jeseni plitvo okopljemo in pognojimo
z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, ki je
pomemben za rast (1 kg/10 m2). Za obilnejši pridelek in debelejše plodove
dodamo plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki ima več kalija in
mikroelemente. Dodajamo ga v odmerku 300 g na 10 m2.
Zimsko rez opravimo po odpadanju listja in vse
do februarja, ko je temperatura nad 0 °C, vse večje
rane zamažemo s smolo bio plantella arbosan,
ki jo lahko dobite v večji ali manjši tubici z gobico
za zelo enostavno uporabo ali pa v plastenki za
premazovanje s čopičem. Ob sajenju jeseni na
dno sadilne jame dodamo plantella specialno
sadjarsko gnojilo, nad korenine pa
plantella organik.
10
www.klubgaia.si
Tabela: Davor Øpehar
Sortna raznolikost kivijev in posebnosti
?
Že nekaj let opažam, da
počrnijo jedrca in zelena
lupina orehov. Letos pa ima
večina orehov črno samo lupino,
luščina in jedrca pa so zdrava.
Kaj je narobe z mojim orehom?
Andrej iz Žužemberka,
član Kluba Gaia
Na vašem orehu se je pojavila črna pegavost orehov ali orehov ožig. Pri zgodnji okužbi počrni zelena lupina in jedrce.
Odpadejo lahko tudi plodovi. Take
orehe ne uporabljamo v prehrani. Pri
poznejši okužbi počrni samo lupina
ploda, jedrca pa so uporabna in jih
lahko uživamo. Ta bolezen se pojavlja
skozi vso rastno dobo. Odpadejo lahko
ženski cvetovi, moški cvetovi (mačice)
pa počrnijo in spremenijo obliko. Tudi
mladi poganjki počrnijo na koncu, na
listih in listnih pecljih se pojavijo oglate
črne pege z rumeno obrobo. Omenili
smo tudi simptome na plodu. Za izboljšanje stanja priporočamo sajenje poznih sort, ki so manj
občutljive. Z rezjo
skrbimo za odprto in
zračno krošnjo, sežgemo tudi napadene
dele listov. V oktobru
uporabimo plantella
specialno
sadjarsko
gnojilo, ki vsebuje več
fosforja in kalija. Varstvo
z bakrenim pripravkom
vivera cuprablau-z opravimo, ko se pojavijo prvi znaki bolezni. Drevesa temeljito omočimo s škropilno brozgo.
?
Strokovnjak odgovarja članom
Vsako leto že konec septembra
ali v začetku oktobra urejam
grob. Želim si nekaj novega,
mačehe in vresje bi rada
zamenjala z nečim drugačnim.
Silva iz Boštanja,
članica Kluba Gaia
Na večini grobov kraljujejo mačehe in
vrese. Da bo grob poseben in trajen,
lahko poizkusite nekoliko drugače. Grob
uredite tako, da je podoben najlepši
gredi v vrtu ali predvrtu. Za trajnost poskrbijo nižje trajnice, ki imajo lepe liste
in cvetove ter ustrezajo ekstremnim razmeram (vročina, suša, malo zemlje). Primerne so tudi trpežne sorte okrasnih
trav, pritlikavi iglavci in dišavnice, tako
bo grob podoben lepo urejeni gredi. V
zasaditev vključite tudi kakšno cvetočo
mačeho ali vreso. Rastline kombinirajte
v enakih tonih, izbirajte liste, cvetove, ki
so v enakih odtenkih. Poskrbite tudi za
razgibanost z izborom rastlin z zanimivimi listi in obliko rasti. Možna je tudi
kombinacija rastlin v nasprotnih barvah.
Ob sajenju in za dekoracijo grede uporabite plantella specialno zemljo za
grobove, ki ne pušča
madežev na kamnitih delih. Vsebuje
tudi najkakovostnejšo huminsko črno
šoto, bogato s hranili
in humusom. S tem
so zagotovljene osnovne potrebe rastlin
po hranilih.
?
Želim sejati travo, hkrati pa
bi nekaj trave tudi dosejal.
Kako delati, da bo postopek
pravilen?
Tomaž iz Mute, član Kluba Gaia
Če je površina močno zapleveljena, plevel in travo
odstranimo tako, da površino poškropimo s totalnim herbicidom vivera
touchdown (50-80 ml/
2-3 L vode/100 m2), ki
uniči vso vegetacijo. Po 14 dneh plevelne ostanke poberemo, travo posejemo mesec dni po obdelavi s totalnim
herbicidom. Manj zapleveljena tla obdelamo s frezo v globino 20 cm. Nato
površino končno izravnamo, zgladimo,
odstranimo kamenje, korenine, plevele
in rahlo povaljamo. Pred setvijo površino grobo pregrabimo. Tla pognojimo
z organskim gnojilom v obliki pelet
plantella organik in posejemo travno
seme in še enkrat rahlo povaljamo. Najbolj primeren čas za sejanje nove trave
je september in začetek oktobra. To
velja tudi za dosejevanje, ko uporabimo
slabo polovico predpisane količine semena. Sejalno površino pred dosejevanjem najprej nizko pokosimo, potem
prezračimo, odstranimo polst in naluknjamo strojno ali z vilami. Za lažje dosejevanje zmešajmo izbrano travno
mešanico plantella (plantella contessa,
plantella univerzal, plantella adria,
plantella viva, plantella aurora), ki jo
enakomerno raztrosimo po površini in
rahlo povaljamo, da pride v stik s podlago ter pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik.
september 2014
11
Izziv v vrtu
Šipek v vsak vrt
Botanični naziv za to zelo uporabno rastlino
je Rosa canina. Med ljudstvom je najbolj
poznana pod imenom šipek, zasledimo tudi
imena divja roža, goščavka in pasja roža.
Šipek je prava zakladnica vitamina C, ki se v
domačem zdravilstvu uporablja že stoletja.
Šipek v naravi zelo hitro opazimo, najdemo ga po vsej Sloveniji. Najpogosteje ga zasledimo ob gozdnem robu, sestojih
grmov ob robu njiv, travnikov, uspeva tudi na manj rodovitnih
kamnitih področjih. Grm šipka doseže višino med 2 in 3 m,
povešene veje so »oborožene« z ostrimi trni, listi so ostro nazobljeni.
Pobiranje plodov in sušenje
Zdravilne plodove šipka je treba pravočasno pobrati. Najbolje
je, da jih obiramo v jesenskem času, priporočena temperatura
za sušenje je okrog 50 °C, tako ohranijo tudi naravno barvo
Pokažite barvo
svojega vrta
Neogibno prihaja, če želimo ali ne, je pa lepo barvita
jesen lahko še navdihujoč podaljšek poletja. Zbirajte
fotografije najlepših barvnih utrinkov vašega vrta in nam
jih pošljite v pismih na Klub Gaia, Sinja Gorica 2,
1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected].
Tri najlepše bomo nagradili s plantella specialno
zemljo za okrasne rastline. Fotografije, vsaj
500 kb velikosti, nam pošljite do 29. septembra.
ploda. Sušite ga lahko v sušilnicah, pečeh, kaminih. Pri sušenju
na peči in kaminu pazimo, da jih ne izpostavljamo previsoki
temperaturi, najlažje jih sušimo v lesenih sušilnicah s termostatom. Plodovi naj bodo po sušenju povsem suhi in lepe
rdeče barve. Vse plodove, ki so temni in prežgani izločimo. Iz
1 kg svežih plodov lahko pričakujemo 0,5 kg suhih plodov. Po
sušenju ga shranimo v vreče iz blaga, primerna je tudi juta.
Zdravilne lastnosti in uporabnost
Šipek poleg velike količine vitamina C vsebuje dosti sadnih
kislin, pektin, vanilin in številne minerale, med katerimi izstopa železo. Plodove šipka še posebno cenijo v prehrani. Prehrambeni strokovnjaki svetujejo, naj šipkov džem postane del
naše vsakodnevne prehrane. Sveže plodove uporabljamo za:
marmelade, sok, razne omake, deserte, pripravimo lahko liker.
Zelo cenjen je čaj iz suhih plodov in listov. Šipkov čaj vpliva
na blago pospeševanje prebave, kar je posebno dobrodošlo
za starejše osebe. Zaradi svojega diuretičnega delovanja je
odličen za preprečevanje težav, ki jih povzročajo ledvični kamni. V jesenskem in zimskem času pomaga tudi
pri prehladnih boleznih, ki jih spremlja visoka temperatura. Takrat je domač šipkov čaj idealna rešitev. Čaj si
pripravimo tako, da na žličko strtih plodov šipka, odmerimo skodelico vrele vode: strti plodovi naj v vroči
vodi ostanejo približno 10 minut, nato ga precedimo
ter spijemo primerno ohlajenega.
Optimalen čas za sajenje in presajanje
Pisani javorji z vrta
12
www.klubgaia.si
Tako kot ostale sadne vrste tudi sadike šipka, ki jih
lahko kupimo tudi v bolje založenih vrtnarijah, presajamo konec oktobra in v začetku novembra. Pomagamo si
lahko tudi tako, da ob novembrskem sprehodu v naravi v
domač vrt prinesemo ukoreninjen poganjek, ki smo ga izkopali in ločili od matičnega grma šipka v naravnem okolju. Tako
boste svoj priljubljen grm šipka premaknili v bližino svojega
doma. V sadilno jamo ob sajenju dodamo plantella specialno
zemljo za okrasne rastline in 0,5 kg organskega gnojila v
obliki granul plantella organik, ki ga zmešamo z zemljo ter
zasujemo sadiko.
Davor Špehar
V lanu je pravo
bogastvo
Ekološko vrtnarjenje
Nekoč smo lan gojili za izdelovanje
lanenega platna. Danes je predivnega lana
še zelo malo. Zelo pa pridobiva na pomenu
laneno seme in seveda laneno olje. Čemu bi
ga sadili v domači vrt?
Kje mu je najbolje
Najbolje uspeva na dobro odcednih, ne
preveč humoznih srednje težkih tleh, zato
bo marsikje na vrtu polegel. Vendar nič
zato. Naredite mu oporo. Vendar za pridelovanje lanu gredice nikoli ne gnojite. Zadoščajo hranila, ki so ostala v tleh od lani
(2. poljina) ali celo predlani. Občutljiv je na
tla, ki vsebujejo veliko kalcija, relativno
dobro pa prenaša tudi nekoliko bolj kisla
tla.
Pridelovanje
Žal semena v manjših količinah v slovenskih trgovinah ni dobiti. Lahko pa uporabite jedilno seme, pred setvijo pa seveda
preverite kalivost. To naredimo tako, da
seme položimo na mokre papirnate brisače in zavijemo v folijo za živila.
Poznamo jare in prezimne sorte, vendar se
pri nas po večini seje lan spomladi. Najnižja temperatura zemlje, pri kateri lan
uspešno kali, je 5 oC, a naj se zemlja ogreje
vsaj na 10 oC. Zemljo je najbolje pripraviti
že jeseni, tako se lahko spomladi znebimo
prvih kalečih plevelov. Na vrtu posejemo
cca 10 gr/m2 semena, sejemo ga v vrstice
20 cm narazen. Po setvi poskrbite, da se
zemlja ne zaskorji, zato naj vas ne bo strah
uporabiti okopalnik, orodje s tremi zobmi,
če se po dežju zemlja zbije. V zbiti zemlji,
taki, kakor je bila velikokrat letos, bo slabo
uspeval. Lan ima zelo plitev koreninski sistem, zato hitro trpi sušo. Če bi ga pridelovali za predivo, se to ne sme zgoditi, saj
so v tem primeru vlakna
krajša in manj kakovostna. Večina pa ga na
vrtu prideluje za olje oz. seme. V tem primeru pa malo suše ne škodi, seveda to ne
pomeni, da se morajo rastline sušiti. Tako
je olje kakovostnejše. Za tiste, ki imajo radi
cvetje, pa naj povem, da imamo tudi pri
nas seme rdečega, okaranega lana, ki ni
samo lep, ko cveti, semenske glavice lahko
sušimo in so skladen dodatek suhim šopkom pozimi. Obstaja tudi rumenocvetoči
lan.
Kolobar
Čeprav lan najbolj cveti v času, ko se dan
daljša, ga lahko pridelujemo tudi kot
strniščni posevek za zgodnjim krompirjem. Najbolje uspeva za okopavinami, saj
pustijo rahlo zemljo. Odlično bo uspeval v
družbi krompirja in korenčka. Za pridobivanje vlaken ga pulimo, in sicer takrat, ko
spodnji listi porumenijo, nato ga pustimo
nekaj časa trohneti na njivi. Za seme po-
čakamo, da glavice porjavijo. Po potrebi
seme dosušimo, nato pa preprosto zdrobimo.
Zakaj bi sejali lan?
Na vrtu ga boste skoraj zagotovo sejali zaradi semena. Vendar je potrebno seme
zdrobiti tik pred uživanjem ali pa za nekaj
časa namočiti v vodo, da se zasluzi.
Lahko ga zmeljemo s kavnim
mlinčkom in damo v jogurt,
skuto, mletega ali celega (namočenega) potresemo po solati.
Najbolje pa je žičko zmletega
semena pomešati z medom in
pojesti vsako jutro na tešče.
Še bolj zdravo, a žal malo manj
okusno, je seveda laneno olje. Danes
lahko seme pridelate sami, v številnih
oljarnah pa vam ga bodo hladno stisnili.
Znano je, da ima veliko esencialnih omega
3 maščobnih kislin, kar zelo pozitivno
vpliva na raven koristnega HDL holesterola. Preprečuje tveganje za srčno-žilne
bolezni. Deluje tudi rahlo odvajalno oz.
pozitivno vpliva na črevesno peristaltiko.
Laneno olje pa ima še več koristnih lastnosti. Poleg že naštetega deluje kot zaščitni
film v želodcu in črevesni steni, zato lajša
želodčno-črevesne težave, uravnava odvajanje blata, zmanjšuje napihnjenost, pomirja zgago. Laneno olje deluje kot
antioksidant, raziskave pa so pokazale, da
ima preventivne učinke pred rakavimi
obolenji. Z rednim uživanjem lanenega
olja postane koža gladka, hitreje se celijo
rane, imamo več energije, stres nas manj
prizadene in nenazadnje, izboljša se naš
imunski sistem.
Miša Pušenjak
Ekološko vrtnarjenje
Vrt pred prihodom jeseni
Letošnje poletje je bilo posebno in drugačno od nekaj predhodnih. Zaznamovale so ga
pogoste padavine, precej nižje temperature z redkimi obdobji toplega ali vročega poletja.
Gain vrt je bil vseskozi pestro poln in pisan. Pripravljen je na prihod jeseni, ko bomo
poskrbeli še za nekaj pridelkov zelenjave.
Poletje se je poslovilo
Vse poletje so naše zelenjadnice prehitevale normalen čas za dozorevanje. Borili
smo se s prekomerno vlago, kar je povzročalo pojav rastlinskih bolezni in tudi nekaterih škodljivcev. Le redko je bilo treba
namakati.
Pobrali smo še zadnje
plodove kumar
Z vrta pospravljamo solatnice (endivija in
že prve glavice radiča), režemo liste blitve
in peteršilja, pobiramo ponovno oblikovane rože brokolija, dozorevajo prve glave
zelja. Plodovke smo uspeli ohraniti do te
mere, da smo pobirali paprike, še nekaj
zadnjih plodov paradižnika, bučk in
kumar. Rastline je tako močno uničila pepelovka bučnic, zato smo jih odstranili.
Še zadnje setve in sajenja
S krajšanjem dneva nastopi čas za zelenjadnice iz skupine kratkodnevnic, ki za
oblikovanje pridelkov potrebujejo krajši
14
www.klubgaia.si
dan in jih v vrtove
sejemo ali sadimo
po 25.6., ko se sredi
poletja začne dan
krajšati. V našem
vrtu nekaj takšnih
rastlin že raste: radiči, endivija, redkvica, črna redkev,
rumena koleraba,
repa, špinača, kitajska listna zelenjava,
kapusnice (cvetača,
brokoli) Med zadnjimi bomo sejali
motovilec, sadili glavnati ohrovt in cvetačo.
Motovilec iz vzgojenih sadik
Za tradicionalni pristop v pridelavi motovilca smo najprej na gredici tretje poljine,
po pospravljenem nizkem fižolu, posejali
na povprek dve sorti motovilca in sicer
sorto Žličar in Verte de Cambrai. Za sodobnejši pristop pri pridelavi te jesensko zimske zelenjadnice so na vrtnarstvu Alt
vzgojili sadike motovilca s koreninsko
grudo sorte Žličar in Holandski. Te sadike
smo posadili na gredico poleg posejane
špinače. S sadiko motovilca in sajenjem v
vrste imajo rastline dovolj prostora za rast
in razvoj (svetloba), enostavnejša je
oskrba (okopavanje, ni težav s pleveli, ni
potrebnega redčenja posevka) in na
koncu rasti takšen motovilec hitreje in
lažje pospravimo in porežemo. Še posebej
priročne so sadike motovilca, če si pozno,
tudi še v septembru ali kasneje, motovilec
posadimo v rastlinjak ali toplo gredo.
Vabilo na naše srečanje
V petek, 19. 9. 2014, ob 17. uri bomo v
Gainem ekološkem zelenjavnem vrtu na
Poligonu sonaravnih vrtov, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita v
neposredni bližini »stare šole« izpeljali
našo naslednjo delavnico na temo Vrt v
zgodnji jeseni in priprave na zimski čas.
Vabimo vas, da se nam v vrtu pridružite.
Obvezne so prijave na naslov [email protected] ali mobi 040-203-055.
Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,
KGZS - Zavod CE
Lososov file Gaia-vita
Sestavine za 4 osebe:
❖ 4 fileji lososa
❖ 500 g mešane
zelenjave
(brokoli, cvetača,
korenček)
❖ sol, maslo, svež koper
Mešano zelenjavo skuhamo nad paro.
Kuhanje nad paro lahko nadomestimo s
kuhanjem v pokriti ponvi z malo vode.
Tik pred koncem dodamo maslo in sol.
❖ Za peko lososa pripravimo ponev z
malo olja. Losos očistimo kosti, tudi sredinske. Posolimo in položimo v segreto
ponev. Popečemo na vseh straneh,
nekje minuto na vsaki strani. ❖ Previdno
vzamemo iz ponve in položimo na krožnik. Dodamo zelenjavo in potrosimo z
narezanim svežim koprom. ❖ Tako pripravljen losos se stopi v ustih, sveža zelenjava iz Gainega vrta pa je tako
poseben užitek.
Natalija Aškerc,
skrbnica Gainega vrta
Gain ekološki vrt
na sejmu Agra
Ekološko vrtnarjenje
Praksa širjenja samooskrbe z zelenjavo se
vztrajno širi. Svetovalci Kluba Gaia
nenehno odgovarjamo na vprašanja
novodobnih ljubiteljev vrtnarjenja. Ob
začetku sezone so najpogostejša vprašanja,
kako zasnovati vrt, a veliko se jih nanaša
tudi na oskrbo vrta.
Za prikaz dobrih praks širši množici smo
na sejmu Agra v Gornji Radgoni, 10. junija,
na površini 60 m2 zasadili vzorčni Gain
samooskrbni zelenjavni vrt. Načrt smo naredili z aplikacijo naredivrt.si, ki je odličen
pomočnik, tako pri načrtovanju kot pri
oskrbi zelenjavnega vrta. Upoštevali smo
izbor vrtnin glede na čas sajenja. Posajene
sadike so pridelane ekološko v vrtnariji
Vrtnarstvo Alt iz Pristave pri Ljutomeru,
vrt smo oskrbovali le z naravi prijaznimi
izdelki iz linije Bio Plantella.
Sajenje in oskrba
Zemlja za vrt peščene strukture je bila
pripeljana na lokacijo dan pred sajenjem.
Za osnovno gnojenje smo uporabili plantella organik različno po poljinah, odvisno od potreb rastlin. Ob robovih smo
posadili: kapucinke, timijan, žajbelj, ognjič
in sončnice, v sredinski krog pa andsko jabolko v kombinaciji z žajbljem in cvetli-
Tone Alt dosledno
oskrbuje vrt.
cami. Ker je za sajenje čebulnic že bilo
prepozno, jih na vrtu v Radgoni ni bilo.Ob
sajenju smo vsako sadilno jamico najprej
dobro zalili in vanjo položili sadike. Po zasutju smo jih ponovno zalili z vodo, ki smo
ji dodali vitaminski kompleks z aminokislinami bio plantella vita. Način sajenja, ki
smo ga uporabili zaradi preveč suhih tal, je uporaben
vedno pri poletnem sajenju za vse rastline v podobnih razmerah.
Člani družine Alt iz Pristave so vrt skrbno negovali in škropili z bio
plantella vito ter gnojili z
organskim tekočim gnojilom bio plantella vrt.
Že prve dni po sajenju
je rob vrta obiskal voluhar, a le do posejanih sončnic v obrobi. Postavili smo
zvočni odganjalec in voluhar se je odselil.
Od škodljivcev smo se srečali z ušmi in belimi mušicami ter uporabili naravni insekticid bio plantella kenyatox verde. Ob
špinači je bilo tudi nekaj rdečih polžev, ki
smo jih pregnali tako, da smo po potkah
nasuli bio plantella arion +.
Plodovke, predvsem kumare, bučke in paradižnik smo krepili tako z Vito kot s sredstvom na osnovi sojinega lecitina bio
plantella super- f. Zaradi spremenljivega
vremena je v začetku avgusta pepelovka
uničila nekaj sadik bučk, po 15. avgustu pa
je zaradi močne in dolgotrajne rose podlegel tudi paradižnik, ki ni imel strehe. Ista
Bujnost vrta v času sejma.
sorta paradižnika je v rastlinjaku v Pristavi
bogato obložena s plodovi.
Bogat pridelek
Že mesec po sajenju smo pobirali prve
pridelke: solate, redkvice in špinače,
kmalu tudi kolerabic in bučk. Večji del plodov smo pustili rasti, da so bili v
času sejma na ogled. Zahvaljujoč
sajenju v topla tla in ko je bil zrak
že dobro ogret, so plodovke
odlično zrasle in dale obilen in
zdrav pridelek. Tako so obiskovalci sejma občudovali velikanske zdrave jajčevce sorte
Bonica in bogato obložene sadike paprik, ki rastejo v dobri
družbi bazilike. Ohrovt in zelje
sta tvorila velikanske glave, cvetačo smo v večjem delu pospravili že pred
sejmom, rdeča pesa in korenček so pripravni za obiranje. Bogato je obložen tako
visok kot nizek fižol, ki raste v družbi šetraja. Na mesta, kjer smo pridelek pospravili, smo posadili razne solate, radiče in
motovilec. Spoznali smo, da lahko zelenjavni vrt zasnujemo tudi v pozni pomladi in
bomo še vedno imeli obilo pridelka. Izkušnja nam pove, da je s sajenjem plodovk
boljše počakati in ne saditi v hladna tla.
Bujnost vrta v času sejma nam potrdi pomembnost skrbnega opazovanja rastlin
in dosledne oskrbe.
Loreta Vlahović
september 2014
15
Ekološko vrtnarjenje
Jeseni je čas za organsko gnojenje
V zadnjih letih se ljudje vse bolj zavedamo pomena doma pridelanih vrtnin. Razlog je poleg
razbremenitve družinskega proračuna lahko že veselje ob svežem pridelku najrazličnejšega
okusa in izrazitih vonjav – bogastvu, ki ga ni mogoče doživeti ob kupljeni zelenjavi. Seveda pa
naše delo na vrtu jeseni še ni končano. Čaka
PEŠČENA TLA
ILOVNATA TLA
GLINASTA TLA
nas najpomembnejše – priprava tal za
naslednjo sezono. In tu ne gre brez organskega
gnojenja, ne glede na to, kakšna tla imamo.
Prav vsaka tla nujno rabijo organsko maso, ki
tla ne samo hranijo, temveč tudi oživljajo in
izboljšujejo strukturo, saj je zemlja jeseni
izčrpana od pridelkov.
0-10% gline
10-30% gline
50-100% gline
Zdravo, rodovitno zemljišče lahko ustvarimo tako rekoč na vsakem vrtu. Iz izkušenj vemo, da je prvi pogoj za uspešno
gojenje vrtnin: skrbna, pravilna in pravočasna obdelava tal. Preden pa se lotimo osnovnih vrtnarskih del, moramo
predvsem dobro poznati tla ter kakovost zemlje oziroma prsti, ki je temelj
vsakega družinskega vrta.
Različne vrste tal so skozi stoletja nastajale s preperevanjem površinske zemeljske plasti. V vrhnji plasti so različne
kamenine, ki so pod vplivom matične
podlage, vremenskih razmer in organskih dejavnikov (drobnoživke in rastlin-
Glinasta tla zlahka oblikujemo
v svaljek
16
www.klubgaia.si
0-10 % ilovice
80-100 % peska
ska odeja) razpadle v delce različnih velikosti. Glede na razmerje in
velikost teh delčkov določimo zrnatost
ali strukturo in teksturo tal.
Struktura in tekstura tal
Struktura tal je način razporeditve ali
zlepljanja talnih delcev (peska, melja,
gline in organske snovi) v skupke oziroma agregate različnih oblik in velikosti. Živi svet tal, delež organskih snovi in
kemijske lastnosti tal nenehno spreminjajo njihovo strukturo. Struktura tal je
na primer slaba, če po nevihti na njih še
dolgo ostanejo velike luže ali če
močan veter odpihuje površinske
plasti
zemlje.
Možno je tudi, da
tla po daljšem sušnem obdobju ne
vsrkajo vode ali da
se na njihovi površini naredi trda
skorja.
Tekstura tal je sestava tal glede na
delež mineralnih
delcev različnih
velikostnih skupin.
Če v tleh prevladujejo recimo glinasti
30-50 % ilovice
25-50 % peska
0-40 % ilovice
0-40 % peska
Tip tal določimo s sedimentacijsko
analizo (zemljo damo v kozarec in jo
zalijemo z vodo v razmerju 1 : 4,
pretresemo in pustimo stati 24 ur)
delci, so tla gosta in zbita ter slabo prepustna in prezračena, medtem ko so
pravo nasprotje tega tla s pretežno peščenimi delci. Za določanje teksturnih razredov je najboljše opraviti prstni
preizkus, pri katerem gnetemo vzorec
tal med palcem in kazalcem. Pri tem
moramo paziti, da so vsi talni vzorci, ki
jih preizkušamo, približno enako vlažni,
tako da presuha tla navlažimo, premokra pa gnetemo toliko časa, da izgubijo
odvečno vlago.
In katera tla so najboljša v vrtu? Najugodnejša za vrtnarjenje so tista tla, ki
vsebujejo vse velikostne skupine v dovolj velikem deležu (na primer od 10 do
30 % gline, od 30 do 50 % ilovice in od
25 do 50 % peska).
Najlaže bomo težave s slabo strukturiranimi in teksturiranimi tlemi rešili z rednim
dodajanjem
sredstva
za
izboljševanje lastnosti tal, ki vsebuje
bentonitne in zeolitne kamninske moke,
kot je plantelle biovit. Poleg tega pa
vedno dodamo tudi kvalitetno organsko gnojilo plantella organik (20 kg/100
m2). Ta bo s svojimi lastnostmi na dolgi
Glina je težja od peska
rok izboljšal strukturo, obenem pa predstavljal za tla pomembno shrambo organskih snovi in hranil, ki se bodo
postopno, v odvisnosti od temperature
sproščala iz tal in omogočala, da rastlina
dobi hranila ravno takrat, ko jih najbolj
potrebuje. Čeprav ga bomo porabili bistveno manj kot tradicionalnih gnojil, se
bo naš pridelek povečal. Da je jesenska
priprava tal najpomembejša, dokazuje
tudi dejstvo, da prav profesionalni pridelovalci gnojijo jeseni, ker vidijo prednosti v postopnosti delovanja peletiranega gnojila.
Peščena tla
Pesek, katerega zrna so velika od 0,05
do 2 milimetra, nastane s preperevanjem kamnin. Torej večja kot so zrna
peska, bolj suh vrt bomo imeli. Taka prst
je sipka in med prsti ni gnetljiva, tako da
se v suhih razmerah zlahka drobi. Peščena tla imajo po eni strani to prednost,
da se spomladi hitro ogrejejo in so primerna predvsem za zgodnje pridelovanje solatnic, po drugi strani pa se
hranilne snovi na njih hitro izpirajo, tako
da v poletni vročini grozi rastlinam suša.
Značilno za peščena tla je tudi, da se na
njih rade naselijo plevelne združbe poljskega maka, ivanjščic in detelje.
Neugodnosti peščenih tal lahko omilimo z zastiranjem. Če površino prekrijemo z organskimi snovmi, ostane
zemlja vlažna, zmanjša se izhlapevanje,
preprečimo razvoj plevelov, hkrati pa
pripomoremo k ohranjanju strukture tal.
Za zastirko lahko uporabimo listje, pokošeno travo, drevesno skorjo, kompost
ali žagovino.
Kakovost peščenih tal lahko izboljšamo
predvsem z dodajanjem dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet
plantella organik, ki je brez plevelov in
zaradi sterilizacije tudi brez bolezni. Zaradi posebne obdelave pelete sproščajo
hranila postopoma, in tako zagotavljajo
enakomerno prehranjenost vrtnin tudi
do 6 mesecev. V peščenih tleh organska
snov omogoča boljše shranjevanje vode
in hranil, kar pomeni, da je potrebno
mnogo manj zalivanja in tudi dognojevanja.
Glinasta tla
Tudi glinasta tla so nastala s preperevanjem in drobljenjem kamnin. Zrnca
gline so veliko manjša od peščenih, da
voda med njimi steče bistveno počasneje. Zato taka tla dobro zadržujejo
vodo, vendar je nekaj tudi prepustijo.
Hkrati tla vežejo veliko hranil, ki jih le
počasi oddajajo.
Kadar se glinasta tla vendarle presušijo,
traja precej dolgo, da se voda iz globlje
ležečih plasti dvigne do površine. Suha
glinasta tla postanejo skorjasta in rada
razpokajo, medtem ko so vlažna zbita in
spolzka, saj se prostor med drobnimi
delci napolni z deževnico. Ker je zemlja
gnetljiva in mehka, jo zlahka oblikujemo
v svaljek. Zato se taka tla, če jih obdelujemo, ko so preveč mokra, lepijo na obutev in orodje, hkrati pa s tem uničujemo
strukturo tal.
Glinena tla moramo jeseni obvezno prelopatati in jih pustiti čez zimo odkrita, da
bo zmrzal zdrobila debele grude.
Odcednost oziroma prezračenost glinenih tal izboljšamo tudi
tako, da gredo dvignemo nad površino tal,
da vkopavamo v zemljo
velike količine komposta
in hlevskega gnoja in da
sejemo na takih tleh tudi
podorine. Ker so glina-
sta, glinena tla pogosto kisla, jim je priporočljivo dodati tudi sredstvo za odpravljanje kislosti tal plantela kalcivit.
Tudi glinena tla bodo hvaležna za organsko snov, ker le-ta poveča zračnost
in prostore med talnimi delci, kar pomeni, da zrak lažje kroži, pa tudi dostopnost hranil bo večja.
Ilovnata tla
Prhka ilovnata tla vsebujejo tako glinene kot drobno peščene delce oziroma
melj. Taka tla so v vrtu najbolj zaželena,
saj so topla in ponujajo rastlinam
ugodne zračne in vodne razmere, imajo
veliko hranilnih snovi, v prsti se zadržujejo deževniki in mikroorganizmi, ki razkrajajo organsko snov. Tla se v suhem
vremenu rada osipajo in celo v neugodnih razmerah jih obdelujemo brez težav:
v vlažnem vremenu niso lepljiva, v vročem pa ne prašnata.
Ilovnata tla so uspešno »gojišče« za zlatice, njivski osat, pravo kamilico in regrat. S temi tlemi ni veliko dela, čez zimo
jih zavarujemo z rastlinsko odejo (oljna
repica, ogrščica, detelja) ali pa jim dodamo malo hlevskega gnoja ali visoko
kakovostnega organskega gnojila v
obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. V zelenjavnem vrtu ga uporabljamo v odmerku 2 do 3 kg/10 m2. To
gnojilo vsebuje večji del kalija, ki ga praviloma manjka vsem organskim gnojilom in ga še posebno priporočamo na
gredicah s kapusnicami, plodovkami,
korenovk ami
in krompirjem.
Dragan
Žnidarčič
september 2014
17
Ekološko vrtnarjenje
Iz Gainega sadovnjaka
V Gainem sadnem vrtu spremljamo razvoj mladega sadovnjaka, poskusili smo tudi prve
plodove. Kljub deževnemu poletju na sadnem drevju ne opažamo večjih težav z boleznimi,
med škodljivci so še vedno prisotne uši.
Pogovor o vzgojni
obliki in delu skozi leto.
Poskusili že prve sadeže
Čeprav je bilo letos precej deževno poletje, na sadju ni večjih težav z boleznimi. To dejstvo gre pripisati izboru sort
posameznih sadnih vrst, ki sodijo med
bolj odporne. Redno smo opravljali tudi
varstvo s koncentratom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f (50 ml/
10 L vode), ki rastline krepi.
Na češnjah (Petrovka, Vigred) je bilo nekaj listov
okuženih s češnjevo listno
pegavostjo, ki smo jih takoj
odstranili. Na velikem številu domačih češenj so češnje že sredi poletja ostale
brez listov.
Na češnjah so se že v začetku junija na zgornji strani listov pojavile majhne vijoličasto-rdeče pege. Te so
se postopoma združile, listi so porumeneli in kmalu odpadli. Če se bolezen pojavlja leto za letom, lahko pojav bolezni
nekoliko omilimo s trganjem in grabljenjem odpadlih listov poleti ali jeseni.
Tako se bolezen s pomočjo okuženih listov težje prenaša na nove liste, prezimi
tudi manj klic v odpadlih listih, ki povzročajo spomladanske okužbe. Odpada-
18
www.klubgaia.si
nje listov preprečite z rednim spomladanskim in poletnim varstvom s pripravki na osnovi mankozeba ali
prokloraza. Jablani sorte Enterprise in Pisani kardinal sta se izkazali za zelo odporni na škrlup, v avgustu smo s
koncentratom bio plantella kenyatox verde (8 ml/10 L vode)
ukrepali tudi proti ušem na
mladih poganjkih. Na zelo
rodni hruški sorte Konferans je
opaziti hruševo rjo in napad
škrlupa. Ta sorta naj bi bila
dokaj odporna med hruškami,
vendar je letošnje deževno poletje terjalo svoj davek. Zdrava
je tudi sliva sorte Ersinger, ki smo ji v julijski delavnici upognili poganjke in tvorili prvo etažo ogrodnih vej, rodila bo v
prihodnjih letih. Lepo se razraščajo tudi
ribezi (Rosenthal, Jonkheer van tets in
White pearl) v družbi s pelinom, ki jih varuje pred boleznimi. Kosmulja Invicta je
odporna in ni bila okužena s pepelasto
plesnijo. V avgustu sajene jagode se
lepo razraščajo in nas bodo razveselile s pridelkom v naslednjem letu.
Kolobar pod drevesi
V času zadnje avgustovske delavnice
smo že pričeli z obiranjem robid. Zelo
okusna je bila sorta Thornfree, ki ima
zelo velik plod in prijeten sladko-kisel
okus. Prve plodove smo junija in avgusta obirali tudi z dvakrat rodnih malin.
Posladkali smo se s plodovi sort: Polka,
Autumn Bliss in Golden Bliss. V avgustu je
svoje prve srednje velike plodove pokazala tudi triletna ameriška borovnica
sorte Elliot. Prve zelo zdravilne plodove
smo konec avgusta ugledali tudi na
črnoplodni aroniji. Kolobar pod vsem
sadnim drevjem smo zastrli z zastirko iz
pokošene trave. Lepo se razraščajo tudi
kapucinke in ognjič. Čebulo, ki je dozo-
rela, smo pobrali že v juliju, prav tako
česen. Pod kolobarjem dreves smo
ohranili: hren, kapucinke, ognjič in križnolistni mleček.
Delavnice v sadovnjaku
V poletnem času smo veliko govorili o vzgoji mladega sadovnjaka in ukrepih v domačem
sadnem vrtu. Poganjki, ki smo jih
usmerjali julija in avgusta, se lepo
razraščajo in tvorijo osnovne
ogrodne veje. Udeleženci delavnic so poročali, da sadje v rodnosti, ki je bilo redčeno, ni
odmetavalo plodov, bilo je tudi
manj črvivo. Neprimerni poganjki v domačih sadovnjakih, ki so bili izrezani postopoma od julija do septembra, se niso
ponovno obrasli. Tako so se bolje razvili
novi nosilci rodnega lesa za drugo leto.
Ko poberemo pridelke malin in robid,
rodne poganjke, ki so imeli pridelek in
so se začeli sušiti, izrežemo do tal, ne
puščamo štrcljev. Pri ribezu lahko rez
opravimo takoj po obiranju v zgodnji jeseni ali v mirovanju, tik pred brstenjem. Nedavno je bila delavnica s temo
Obiranje in shranjevanje sadja ter priprava kleti za skladiščenje, naslednja, s
temo Jesensko gnojenje in ekološko
varstvo sadnega drevja, pa bo 10. oktobra 2014, ob 16. uri, na Poligonu sonaravnih vrtov, Velika Pirešica, Žalec.
Davor Špehar
Odstranili smo prvi
bolan list češnje.
Jesensko srečanje članov Kluba
20 letz vam
Gaia na Ptuju od 28. do 30. 11. 2014
Zakaj Ptuj? Zato, ker je najstarejše srednjeveško mesto, ima najstarejšo in največjo vinsko klet,
bogato vinsko in etno tradicijo, bogato zeleno in energijsko ponudbo s prijaznimi ljudmi.
Strokovnjaki Kluba Gaia pa vas bodo opremili z
novimi vrtnarskimi znanji in veščinami ter pričarali
vzdušje zadovoljstva.
Nastanitev: Grand hotel Primus****
ima sodobno opremljeno recepcijo z
apetiv barom in restavracijo, lepo
opremljene sobe TWC, wellness center
v rimskem stilu, hotelski bazen s Termalnim parkom pri hotelu.
Program:
28. 11. vožnja z avtobusom do hotela
Primus, namestitev v eno, dvo ali triposteljni sobi, popoldan predavanja, večerja in zabavni večer z glasbo v
hotelskem klubu.
29. 11. po zajtrku predavanja Gainih
strokovnjakov, v popoldanskih urah pa
po želji izleti v okolico (ogled mesta in
Ptujskega gradu, vinske kleti, Dominkove domačije, obisk zeliščaric, oljarne,
pohod po vinski poti…) , po večerji zabavni program z glasbo in družabnimi
igrami.
30. 11. po zajtrku svetovanja strokovnjaka in delavnice, ob 14. uri odhod
avtobusa proti domu.
Cena po osebi: 136 EUR
V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 2 x polpenzion,uporaba
hotelskih
bazenov, vstop v Termalni
park, predavanja, zabavni
večer z glasbo, turistična
taksa, prijava ter vodstvo in organizacija.
Cena vključuje avtobusni prevoz iz
Kopra, Nove Gorice, Postojne, Ljubljane,
Jesenic, Novega mesta, Brežic, Celja in
Slovenj Gradca.
Cena brez avtobusnega prevoza je
119 EUR.
Prijave pošljite do 5. novembra oz. do zasedbe prostih mest na naslov:

Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana.
Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01,
lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973,
pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].
Prijavnica za Jesensko srečanje
Ime in priimek prijavljenca:
Naslov (pošta, poštna številka):
Telefon:
Poleg sebe prijavljam še: ________________________ odraslih oseb in/ali ________________________ otrok
Avtobusni prevoz:
da
ne
Iz kraja:
september 2014
19
20
let
z vami
Dobra volja na Gainem pikniku
V soboto, 6. septembra
2014, smo na pikniku
resnično uživali v dobrem
vzdušju med Gaiani v
Braslovčah, ki ste prišli na
druženje od vsepovsod.
Vreme nas pri izvedbi programa in izletov nikakor ni motilo, saj je bilo vedoželjnosti in navdušenja pravo izobilje.
Množica članov se je podala na Gain eko
sadni in zelenjavni vrt v Pirešico, v Bio
park Nivo pri Žalcu na energetske točke,
pa v vrtnarijo Valner v Vodružu in na vrt
Rifnik h Gorazdu Maurerju. Po odličnem
kosilu smo izpeljali zabavni del programa, kjer ste izžrebani ali naključni
srečneži prejeli bogate nagrade, se razposajeno naplesali, posladkali z dobrotami ob praznovanju Gainega 20.
rojstnega dneva, prav vsem pa smo
razdelili tudi lepe jubilejne Gaine majice.
Mira Arh
V vrtnariji Valner so
predstavili odporne sorte
paradižnika v posodah,
ki ga še obirajo.
Nihče od naključno izbranih
prejemnikov klobukov ga ni želel
zamenjati za vrtnarski izdelek.
Tončka Blažun je prinesla
pokazat Gaine klobučke
izpred več kot 15 let.
20
www.klubgaia.si
Velika povezanost
ljubiteljskih vrtnarjev
med člani
Pri Gaini stojnici ste oddajali
mnenja, ideje in predloge ter
prejemali strokovne nasvete.
Gorazd Maurer, lastnik
vrta Rifnik z več kot 2500
različnih rastlin, je
razkazal svoj vrt.
Srečnih 20 nagrajencev
kluba Gaia.
Gain zelenjavni vrt z
razlago strokovnjaka.
Vsi osupli smo poslušali
čudovito petje članice
Ane Kokalj.
Sprehod po Bio parku z
energetskimi točkami.
Kosilo je bilo kraljevsko.
Skupaj smo zapeli Vse
najboljše …
september 2014
21
20
let
z vami
Gaina jesenska predavanja in delavnice
V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in
vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje
predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje
izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).
PRISTAVA PRI LJUTOMERU,
Vrtnarstvo Alt,
Pristava 20b
4. oktober, ob 10. uri, delavnica
Loreta Vlahović,
Jesensko razkošje barv
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki
Pirešici, Velika Pirešica 1
19. september, ob 17. uri,
plačljivo (vstopnina za člane Kluba
Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR),
delavnica, Igor Škerbot,
Vrt v zgodnji jeseni in priprave na
zimski čas
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki
Pirešici, Velika Pirešica 1
10. oktober, ob 16. uri, plačljivo
(vstopnina za člane Kluba Gaia:
5 EUR, za ostale: 10 EUR),
delavnica
Davor Špehar, Jesensko
gnojenje in ekološko varstvo
sadnega drevja
LJUBLJANA, Festival za
3. življenjsko obdobje,
Cankarjev dom
29. september, od 13.30 do
15.30, predavanje, Davor
Špehar, Samooskrbni
ekološki vrt
KRŠKO, Občina Krško,
v dvorani A Občine Krško
14. oktober, ob 18. uri,
predavanje,
Davor Špehar,
Jesenska opravila na vrtu
Člani so darovali Gaio za rojstni dan
naslednjim novincem:
Marija Pozderec, Ig • Boris Šterk, Ljubljana • Jordana Šajn,
Pivka • Mari Dragar, Šmartno pri Litiji • Mirko Kemda, Celje
• Majda Sedej, Žiri • Dragar Toni in Vida, Šmartno pri Litiji
Zvestoba se splača, Gaia jo poplača:
Fani Slatinek, Dobrova • Dragica Šemrov, Lovrenc na
Pohorju • Egidija Stanojlovič, Loče pri Poljčanah • Milena
Smrekar, Škocjan • Gabrijel Miklavčič, Cerkno • Dragica
Kerec, Škofja Loka • Marica Stadler, Stara Cerkev • Anica
Kolenko, Vrhnika • Janez Bohanec, Križevci pri Ljutomeru
• Valerija Horvat, Lendava
Gaina poletna križanka:
1. nagrada: paket izdelkov Effect v vrednosti 20 EUR in
naramno vrečko Kluba Gaia
MILENA MUZIK, KRIŽE
2. in 3. nagrada: paket izdelkov Effect v vrednosti 10 EUR
in naramno vrečko Kluba Gaia
ŽIVKO NIKOLOV, LAŠKO • MIRKA SLAVEC, POSTOJNA
4. in 5. nagrada: naramno vrečko Kluba Gaia:
PAVLA FIŠTER, BREZOVICA • NADA RUPNIK, SMLEDNIK
22
www.klubgaia.si
NAKLO, Biotehniški center,
Strahinj 99
15. oktober, ob 17. uri
Loreta Vlahović, Grobovi za
enostavno vzdrževanje
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki
Pirešici, Velika Pirešica 1
17. oktober, ob 16. uri, plačljivo
(vstopnina za člane Kluba Gaia:
5 EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica,
Igor Škerbot, Pridelava
prezimnih zelenjadnic
Vinska trta - oskrba
vinograda po trgatvi
Ekološko vrtnarjenje
Trenutno po naših vinogradih in vrtovih grozdje
zori, marsikje so se trgatve celo že začele, na
hladnejših območjih Slovenije ter pri pozno
zorečih sortah pa se jih pričakuje v
naslednjih tednih.
V zadnjih desetletjih predvsem zaradi klimatskih sprememb
in vse višjih temperatur zraka kot tudi zmanjšanja obremenitev trt, uporabe nižjih gojitvenih oblik, sajenja selekcioniranih
sort in klonov grozdje dozoreva bolj zgodaj tudi za mesec ali
celo več kot smo bili navajeni še nedavno. Zato je potrebno,
da vinogradnik od trgatve pa vse do vstopa trte v zimsko mirovanje (do odpadanja listov), pridno oskrbuje zeleno listno
steno, ki še vedno asimilira sladkorje. Tako bo trta nakopičila
dovolj asimilatov za olesenitev mladik, za uspešno kljubovanje zimskemu mrazu, kar bo predpogoj za brstenje in posledično hitro rast mladik. V kolikor se trte po trgatvi zanemari
in pusti, da bolezni, predvsem glivične, poškodujejo listno
steno, lahko pride že čez zimo in/ali zgodaj spomladi do
pozeb rozg in očes ali celo cele trte.
Ukrepi po trgatvi
Potrebno je nadaljevati z varstvom proti peronospori (Plasmopara viticola) in pepelovki (Uncinula necator) vinske trte, predvsem mlajših
zalistnikov oziroma listov na vrhu listne
Simptomi rumenice
na trti bele sorte.
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
ESCA vinske trte.
Simptomi ESCE
na grozdu.
stene, ki so najbolj občutljivi na omenjeni bolezni. Priporoča se uporaba kontaktnih
fungicidov, tako žveplenih proti pepelovki kot tudi bakreni pripravek vivera cuprablau-z (30 g/
10 l vode) proti peronospori in pegavosti vinske trte. Z bakrom dodatno »razkužimo« ostale dele trte in celoten vinograd predvsem proti ostalim glivam in bakterijam, ki so za trto
škodljive in s tem predstavljajo morebitno nevarnost. Za okolju bolj prijazno pridelavo se proti oidiju priporoča škropljenje
z glivo Ampelomyces quisqualis (35-50 g/ha), z dodatkom mineralnega parafina – je gliva, ki učinkuje tudi pri temperaturi
zraka, nižji od 12 °C, ko žveplo ne učinkuje, še več deluje tudi
na kleistotecije pepelovke, ki »prezimijo« na lesu trte. Po takšnem ukrepu se naslednjo pomlad pričakuje manjši
potencial primarnih okužb s pepelovko, kar se
bo odražalo tudi na manjšem obsegu sekundarnih okužb. Po trgatvi se delo v vinogradu nekoliko umiri, zato vinogradniku
priporočamo, da pregleda vse trte in ob
morebitnih opaženih simptomih, ki kažejo na okužbo z rumenicami (rumenenje
listov, zvijanje listov navzdol), eskariozo
Simptom
(ESCA) vinske trte (rdečenje listov z globorumenice
kimi nekrozami medžilnih delov) in kapi vinna grozdu.
ske trte (metličasta rast mladik, zviti, skodrani
listi), le-te požaga in odstrani iz vinograda ter jih
obvezno sežge. S tovrstnim ukrepom bo veliko pripomogel k zmanjševanju širjenja naštetih bolezni po vinogradu. Če
se je v njem preveč razširila črna gniloba grozdja in so na trti
ostale mumije grozdov oziroma jagod, priporočamo, da se te
mumije poreže in posledično z obdelavo tal vdela čim globlje
vanje. Naslednje pomembno opravilo v vinogradu bo zimska
rez, s katero pa nekateri vinogradniki preveč hitijo. Priporočamo, da se z rezjo počaka do prve slane oziroma da listi s trt
odpadejo v celoti - šele takrat je primerno začeti z rezjo.
prof. dr. Denis Rusjan,
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
september 2014
23
Ekološko vrtnarjenje
Kdaj obirati sadje?
Vsak ljubiteljski sadjar se vsako leto sprašuje, kdaj je
pravi čas za obiranje sadja. Obstaja več metod, s
katerimi določimo optimalen čas obiranja sadnega
drevja.
Domače metode za določanje obiranja
sadja
Za določitev optimalnega termina za obiranje sadja obstaja
več metod, med katerimi je najbolj preprosta pregled peščišča. Če se pečke jablane, hruške in drugih pečkarjev barvajo temno, je to že eden izmed znakov, da bo treba obirati.
Z zrelostjo ploda se pojavi tudi značilna krovna barva kožice
in okus, ki je značilen za določeno sorto. Čas za obiranje nastopi tudi, ko odpadejo prvi nepoškodovani plodovi. Jesenske
sorte jabolk obiramo, ko začnejo plodovi spreminjati osnovno
zeleno barvo v rumeno in ko se že z lahkoto trgajo. Najprej
oberemo plodove v vrhu, ki so najlepše obarvani, najbolj zreli
in okusni. Orehi in lešniki dozorevajo postopoma. Najprej so
zreli plodovi na obodu in vrhu krošenj, potem šele v notranjosti in v spodnjem delu. Zorenje traja en do dva tedna. Jedrca hitreje dozorijo v toplem vremenu, zelena ovojnica pri
lešniku oz. lupina pri orehu pa ravno obratno. Hladno, vlažno
in megleno vreme pospešuje zorenje zunanjih delov plodov.
Plodovi kostanja dozorijo okto-bra v ježicah. Te se običajno
odprejo na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla, lahko
pa odpadejo tudi ježice s kostanji. Kostanji so zreli, ko so povsem rjave barve. Tisti, ki so delno beli ali zelenkasti, še niso
zreli. Kaki obiramo konec oktobra in v začetku novembra, ko
so plodovi dovolj intenzivno rumeno ali oranžno obarvani.
Sadeži morajo doseči dovolj intenzivno rumeno ali oranžno
barvo. Po-dobno kot pri kakiju, tudi pri kiviju spravimo pridelek, preden temperature padejo pod ledišče. Mejne temperature so med -3 in -5 °C.
Preprečimo invazijo
škodljivcev
Jeseni okrog debla ovijemo bio plantella
lepljivi trak, ki je obojestransko lepljiv, dolg
kar 5 metrov, obdan s silikonskim trakom za
enostavno uporabo in nelepljivost prstov.
Tako samičke malega zimskega pedica ne
lezejo v krošnje dreves. S tem preprečimo,
da spomladi njihove gosenice ne obžirajo
mladih listov in poganjkov češenj, jablan,
hrušk in ostalega drevja.
24
www.klubgaia.si
Pomagamo si s pripomočki
Za določanje zrelosti sadnega drevja poznamo tudi škrobni
test z jodavico. Osnovne komponente za test si v sadjarskih
predelih lahko kupimo v lekarnah. Za pripravo testa rabimo
2 g kalijevega jodida in 0,5 g joda, ki ju zmešamo z 0,5 l vode.
V raztopino za minuto pomočimo prerezan plod in opazujemo spremembo barve mesa. Če se plod obarva modro, še
ni nastopil čas za obiranje. V primeru, ko plod ne spremeni
barve, je sadje preveč zrelo in smo zamudili optimalni čas za
obiranje. Najbolj ugoden čas za obiranje nastopi, ko se modro
obarva le rob prerezanega ploda pod kožico. Zrelost sadja
lahko določimo tudi z merjenjem suhe snovi oziroma deleža
sladkorja z refraktometrom, ki ga kupimo v vsaki bolje založeni kmetijski trgovini. Pri merjenju z refraktometrom potrebujemo le kapljico soka, ki jo kanemo na ploščico naprave,
zapremo s pokrovčkom, pogledamo proti svetlobi in odčitamo vrednost. Sadje obiramo, ko doseže primerno vrednost,
ki je določena za posamezno sadno vrsto.
Shranjevanje sadja
Zelo koristno je, da že pred obiranjem vsaj približno ocenimo
pridelek. Tako bomo vedeli, ali bomo lahko vse sami pojedli
ali pa bomo že skoraj preveč zrele plodove vložili, sušili ali
kako drugače pripravili. Hruške so večinoma namenjene takojšnji uporabi, saj v kleti ne zdržijo prav dosti časa. Med sortami hrušk glede skladiščenja obstaja precejšnja razlika, bolje
in dalj časa se skladiščijo pozne jesenske sorte. Ravno tako se
dobro skladiščijo tudi jesenske in zimske sorte jabolk.
Davor Špehar
Dom brez mrgolazni
Namnožene mravlje ogrožajo
V nekaterih kulturah je razširjeno prehranjevanje z mravljami, vendar mravlje
predstavljajo le dopolnilno prehrano ali specialiteto. Pri nas so koristne za odstranjevanje
škodljivcev z vrtov in prezračevanje prsti, vendar lahko postanejo tudi nevšečnost, če se
preveč namnožijo.
Argentinske mravlje
Mravlje so se (zaradi svoje zelo visoke
organiziranosti in sposobnosti prilagoditve) naselile in ohranile v človeških bivališčih ali celo v njihovi bližini. Tam
imajo ugodne pogoje za bivanje, dovolj
hrane in zaščito pred različnimi vplivi.
Poleg tega v človekovem bivalnem okolju nimajo naravnih sovražnikov, zato se
lahko neovirano razmnožujejo, hranijo
in gibljejo.
Najbolj znane vrste mravelj, ki se zadržujejo v naši bližini:
Faraonske mravlje
so zelo iznajdljive pri izbiranju lokacije
za gnezdo, saj so to mesta, kjer jih nič ne
moti. Gnezdijo v bližini vodovodnih
cevi, kjer se površine zarosijo in imajo na
razpolago vodo ali vsaj vlago, ob ogrevalni ali električni napeljavi, v razpokah
zidu, votlinah stavb, v zidakih, pod fasadami in v različnih izolacijskih materialih. Zelo rade se zadržujejo tudi pod
podboji vrat in pod okvirji oken. Ponekod prihajajo v stanovanja tudi iz razdelilnih škatel, vtičnic in stikal, kar v
današnjem času elektronike in modernega načina opremljanja stanovanj še
povečuje možnost širjenja. Da bi zatrli
so drobne, malo večje od faraonskih,
sive barve z rumenkastimi nogami. So
zelo agresivne, borbene in mesojede
vrste. Spravijo se na različno hrano, sladkor, meso, ribe, školjke, pa tudi druge insekte in ličinke. Gnezdijo izven naših
bivalnih prostorov, prihajajo pa v notranjost, ko iščejo hrano. Njihov ugriz je
lahko zelo boleč.
Med sredstva, ki omogočajo učinkovito
zatiranje žuželk sodita effect posip proti
mravljam in neopermin. Prvi vsebuje
aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na škodljivce,
hkrati pa je izdelek bolj blag in je zato
bolj priporočljiv za uporabo v notranjih
prostorih. Neopermin pa omogoča učinkovito zatiranje mravelj v okolici stavb,
saj je dlje obstojen izdelek, ki ga lahko
uporabljamo v kleteh, pod vrati, na
okenskih policah ter na mestih, kjer
mravlje vstopajo v
prostore.
dijo v hlodovini, deskah, gredah, pogosto pa tudi v naših bivališčih, še posebej
v strnjenih naseljih. Pri ugrizu lahko izbrizgajo mravljinčno kislino.
Poleg naštetih vrst obstaja še nekaj takšnih, ki sicer po navadi ne gnezdijo v
naših domovih, prihajajo pa tja po
hrano. Take so črna lesna mravlja (Lasius
niger), lesna mravlja (Lasius fuliginosus)
in rumena mravlja (Lasius flavus). Slednjo si zlahka zapomnimo po bolečem
ugrizu.
Med pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje mravelj in drugih škodljivih žuželk
pa strokovnjaki svetujejo uporabo izdelka effect univerzalni insekticid v 500mililitrski razpršilki in effect univerzalni
insekticid – koncentrat. Slednji je pakiran v 100-mililitrski steklenički, kar zadostuje za pripravo do 10 litrov vodne
raztopine, ki se jo prši po površinah do
100 m2. Oba izdelka omogočata učinkovito zatiranje na površinah kot sta les in
beton. Poleg kurativnega ima izdelek
tudi preventivno delovanje, saj ob pravilni uporabi omogoča, da se populacija
škodljivcev prekomerno ne razmnoži.
Mira Arh
Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno
preberite etiketo in podatke o proizvodu.
faraonke, moramo tretirati vsa mesta,
kjer se pojavljajo in priti do gnezda.
Učinkovito sredstvo effect faracid + ima
takojšnje in zakasnjeno delovanje, ki
omogoča, da mravlje kontaminirajo tudi
lastno gnezdo. Faraonke niso bojevniki
in ne pikajo ali drugače nadlegujejo
ljudi. Motijo nas s svojo prisotnostjo in
možnostjo onesnaževanja površin in
živil. Faraonke imajo rade beljakovinsko
hrano.
Rdeče
mravlje
Rdeče mravlje so
dolge 3,5 do 5,5
mm, glavo imajo
rdečkasto oranžne barve. Gnez-
september 2014
25
Zelenjavni vrt
Ohranimo okus poletja
Po mesecih pridnega in skrbnega dela na vrtu nas je
pričakala obilica pridelka. Nekaj smo ga uspeli porabiti
sproti, veliko pa ga je namenjenega tudi shranjevanju za
čas, ko bo naš vrtiček zaradi mraza miroval. Kako torej
jeseni shraniti pridelke, da bodo ti ohranili kar čim več
okusa, vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi?
Vrtnine na gredicah
Primerno za: peteršilj, zeleno, pastinak,
zelje, glavnati, listnati in brstični ohrovt,
zimsko solato, motovilec, endivjo, radič,
krešo, kitajsko listnato zelenjavo, rukolo,
špinačo, blitvo.
Kako: Večina korenovk razen rdeče pese
prenese precej mraza, zato pridelek pustimo v zemlji čim dlje do zime. Korenine
peteršilja, pastinaka in zelene lahko pu-
stimo na gredici do
pomladi. Kapusnice začnejo v
hladnem obdobju
shranjevati veliko
hranljivih in zdravilnih snovi, zato
pustimo zelje na
prostem vsaj do
novega leta, vse
gredice ohrovtov
pa do pomladi.
Zimsko solato prekrijemo s tunelom,
medtem ko motovilec, radič in endivjo po potrebi
zaščitimo z zimsko
kopreno. Vrtno krešo pustimo zunaj do
prvih zmrzali, kitajska listna zelenjava in
rukola pa sta odporni na nizke temperature in ju lahko pustimo v zemlji tudi čez
zimo. Špinača in blitva ravno tako dobro
prenašata mraz in ju preko zime pustimo
na gredicah, prekrite s kopreno. Tudi por,
ki pred zimo ne dozori, lahko pustimo kar
Načini naravnega shranjevanja vrtnin
na gredici
korenovke (korenje, pastinak,
zelena, peteršilj…)
gomoljnice (krompir,
rdeča pesa ...)
čebulnice (čebula, šalotka,
česen)
solatnice
kapusnice
26
www.klubgaia.si
v notranjih
v kleti
prostorih
v zasipnici
v zemlji, spomladi se bo debelil naprej.
Podobno velja za drobnjak, ki ga režemo
preko celega leta.
Težave: Vrtnine, ki jih shranjujemo na
prostem na gredicah, so izpostavljene
divjadi. Ta se pozimi, ko ni na voljo dovolj hrane, z užitkom loti zelenjave. Zato
je potrebno vrt zaščititi z ograjo. V obdobju neprijaznega zimskega vremena,
je obisk vrta in nabiranje vrtnin lahko
precej oteženo. Vrtnine, ki smo jih jeseni
pustili zunaj, ovirajo splošno jesensko
pripravo tal za naslednjo sezono, saj
gredic s posajeno zelenjavo ne moremo
prekopati, pognojiti… Tako nam to delo
ostane za pomlad. Težave s posajenimi
vrtninami se lahko pojavijo v težkih tleh,
kjer v mokri zimi zastaja voda. Tako
lahko prihaja do gnitja korenin.
Upoštevajmo: Če začnejo glave zelja
pokati, jih poberimo in odnesimo v klet.
Vrtnine, ki jih skladiščimo v notranjih
prostorih
Primerno za: česen, čebula.
Kako: Čebulo, šalotko in česen hranimo
v suhem in zračnem prostoru, najbolje
se obnesejo na podstrešju s temperaturo do 15 °C. Pred spravilom čebulo in
česen sušimo v senci. Pozorni smo na to,
da se zunanji luskolisti in steblo popolnoma posušijo. Čebulo in česen spletemo tradicionalno v vence in jih
obesimo na vrv, lahko pa jih obesimo
tudi v mreže. Če jih zlagamo v zabojčke,
naj bodo ti plitvi in pridelek zložen le v
eni plasti, da je dotok zraka zagotovljen.
Težave: Če kažejo čebule znake vlažnosti zaradi gnilobe, jih takoj izločimo. Pridelek je po vlažnem poletju bolj
občutljiv in se težje shranjuje.
Upoštevajmo: Obstojnost čebulnic je
odvisna tudi od sort. Tako se npr. ptujski
spomladanski česen skladišči bolje od
ptujskega jesenskega. Najbolje se skladišči ptujska rdeča čebula in čebula belokranjka.
njem tal ali s posodami,
napolnjenimi z vodo.
Korenasto zelenjavo položimo v zabojčke z vlažno mivko. V njej lahko
shranimo tudi glave radiča in endivje, ki jih poberemo z gredic skupaj s
korenino. Korenine zarinemo v pesek, glave pa
ovijemo v časopisni
papir. Krompir in drugo
zelenjavo lahko shranjujemo tudi v zračnih vrečah, ki ne smejo biti
plastične.
Težave: Previsoka temperatura (nad 10 °C) pospeši dozorevanje in
skrajša čas shranjevanja.
Ravno tako škodi premajhna vlažnost, zaradi
česar se plodovi izsušijo.
Upoštevajmo: Vrtnine za spravilo pobiramo le v suhem vremenu, ko ni prevroče. S korenovk ne čistimo zemlje in
plodov za shranjevanje ne peremo. Pri
rdeči pesi pustimo kakšen cm peclja, da
ne ranimo plodov. Strogo izločimo vse
poškodovane pridelke. Krompirja ne
shranjujemo poleg jabolk zaradi sproščanja etilena, ki bo pospešil kaljenje.
Shranjevanje v zasipnici
Primerno za: korenovke.
Čebulnice shranjujemo ločeno od drugih pridelkov, da se ti ne navzamejo njihovega vonja.
Skladiščimo v kleti
Primerno za: krompir, korenovke, rdečo
peso, zeleno, zelje, radič, solato, por.
Kako: Idealna temperatura za skladiščenje v temni kleti je med 2 in 4 ° C, relativna vlažnost pa med 85 in 90 %.
Temperatura naj nikakor ne presega
10 °C. Vlažnost uravnavamo z zračenjem
kleti, lahko jo povečujemo tudi s poliva-
Kako: O zasipnici smo pisali na spletni
strani Kluba Gaia in v reviji Gaia:
http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/257/Korenovke---zimski-vitamini-nasih-prednikov ali revija Gaia
februar 2007, Miša Pušenjak, Korenovke,
zimski vitamini naših prednikov.
Člani lahko listate po večletnem arhivu
člankov revije Gaia po predhodni prijavi
z namišljenim geslom in člansko številko.
Nevenka Breznik
Preprečimo
klitje krompirja
Da krompir ne bo kalil, ga potresemo s pripravkom vivera neo stop. Za 100 kg
krompirja potrebujemo 100 g pripravka, ki ga potresemo pod vsako plast
naloženega krompirja.
Sredstvo uporabimo še
preden se pojavijo prvi
znaki kaljenja. Na
krompirju, ki je
namenjen tekoči porabi
(za čas dveh mesecev) in
na semenskem
krompirju, sredstva ne
uporabimo.
september 2014
27
Gaia na obisku
Posebne buče v Bevkah
Jesen je čas za buče, ki so letos kljub težavam s pepelovko bučnic prav bogato obrodile.
Odpravili smo se v Bevke pri Vrhniki k našemu članu Otu Žerovniku, ki je pridelal manj
znane, prav posebno sočne in okusne buče, katerih plodovi kljub rezanju rastejo naprej.
Oto ob svojih
bučah, ki visijo
okrog rastlinjaka
za paradižnik.
Vietnamska buča
je poznana tudi
po prav posebni
obliki, ki spominja na ženske
prsi.
Oto Žerovnik ima ob robu vrta zasajeni
2 sadiki vietnamskih buč. Te tvorijo zelo
dolge plodove, ki jih v odvisnosti od
svetlobe lahko tudi usmerjamo v različne oblike. Ravne plodove in dolge tudi
preko 1,5 metra tvori rastlina le, če ti visijo in imajo dovolj prostora za razvoj. V
nasprotnem primeru se rastlina zvija tja,
kjer je prostor. Za sočno bučo brez
semen vršiček odtrgamo, rastlina na
tem mestu tvori varovalno skorjo in
raste naprej v dolžino. Če pustimo, da
plod tvori seme, pa zrastejo nekje do 1
m dolžine.
Posebnost teh buč je tudi
oblika
S senčenjem se konica buče zaviha
navzven proti svetlobi in dobi obliko, ki
spominja na ženske prsi. Če poganjek
pustimo na tleh, se ta ukorenini in iz
njega lahko raste samostojna rastlina,
plodovi pa so bolj okrogli in zviti. Cvet
je podoben ostalim bučam in traja le
4-5 ur.
Te buče rastejo izredno hitro in v enem
dnevu zrastejo tudi 30 cm. Rastlina tvori
28
www.klubgaia.si
precej dolge poganjke, tudi do 15
metrov. Če želimo
tako dolge poganjke in tudi
dolge plodove, je
pomembno, da odstranjujemo zalistnike.
tudi pri nas veliko več. Veseli smo, da je
Oto Žerovnik iz Bevk delil z nami lastne
izkušnje z gojenjem teh posebnih buč.
Loreta Vlahović
Za rast pomembna voda
Za rast potrebujejo obilo vode, to je 10
do 15 litrov na rastlino na dan. Letos zalivanje skoraj ni bilo potrebno, ker je narava poskrbela za dobro vlažnost tal. Za
zastirko Oto priporoča hrastovo listje, ki
se počasi razkraja, a čreslovine v njih
odlično vplivajo na rast.
Uporaba
Poleg sveže uporabe so odlične tudi za
gratiniranje in v kombinaciji s sadjem za
marmelade. Ker bo Oto poskrbel za kvalitetna semena, bo
gotovo teh buč v
naslednjem letu
Zdrava prerezana
buča je rumeno
zelene barve in
izredno sočna.
Prvo bučo je
uničila mokrota,
da je v notranjosti
zgnila.
Če želimo,da je buča sočna in okusna,
brez semen, vrhnji del odstranimo.
Gaia v Tomačevem
pri novem članu
Gaia na obisku
Naš zvesti član Braco Vukosavljević je svojega
dolgoletnega prijatelja Borisa Šterka v Tomačevem pri
Ljubljani razveselil z naročnino na revijo Gaia in
povabilom Gainega strokovnjaka na ogled bogastva
njegovega vrta. Obisk je daleč presegel informacijo o zelo
bogatih pridelkih sadja.
Razrasle sadike
kivija in trte se
prepletajo, a kljub
temu oboje dobro
rodi. V delni senci
te pergole se nahaja manjši
rastlinjak z
vrtninami.
Boris Šterk je sadni vrt ob hiši obnovil
pred približno 20 leti. Še sedaj hrani in
skrbno dopolnjuje načrt vrta z oznakami
vseh rastlin in sort. Na površini okoli 300
m2 raste bogata zbirka sadja: kivi sorte
Hayward, grozdje Izabella, hruške Kleržo
in Moretinijeva, jabolka sort Fantazija, Jonagold, Idared, Majda, Gloster, Elstar,
Topaz, Mutzu, Breaburn, marelica, sliva,
češnja , lešniki in maline. Pred šestimi leti
se je naštetim pridružil kaki sorte Vanilija,
ki je letos do sedaj obdržal nekaj lepih in
zdravih plodov. Kljub skromni oskrbi in
nezavidljivi legi v Ljubljanski kotlini je
sadje zdravo in obilno rodi iz leta v leto.
Brez izdelkov ne gre
Oskrba je povsem ekološka. Sadovnjak v
celoti gnoji z organskimi gnojili, kot je
plantella organik. Osnovno varstvo rastlin opravi z zimskim škropljenjem z uporabo bakrovih pripravkov in olj. V
vegetaciji je za krepitev rastlin in boj proti
škodljivcem uporabljal doma pripravljene izdelke iz
kopriv in gabeza.
Ker je vsako leto največ težav z ušmi, smo svetovali uporabo
pripravka z aktivno snovjo piretrin iz dalmatinskega bolhača bio plantella flora
kenyatox verde. Ta pripravek deluje kontaktno, tako da paralizira uši in jih na ta
način hitro in zanesljivo onesposobi ter
uniči.
V obrezovanju se je odlično izpopolnil,
tako da so vzgojne oblike optimalne za
bogat pridelek. Odlično varovalo pred
okužbami ob izrezovanju večjih vej in
pomlajevanju je cepilna smola plantella
arbosan. Prezrelo sadje iz lastnega vrta in
sadje, ki ga dobi od drugih Gaian Boris
predela v žganja prav posebnih okusov.
Loreta Vlahović
G. Boris ponosen na bogat pridelek
jabolk, kjer je na eni vejici tudi 30
zdravih plodov. Priporočljivo jih je
redčiti, da se lepše debelijo in barvajo
ter da se ne dotikajo. Tako se tudi delno
izognemo jabolčnemu zavijaču,
katerega metulji odložijo jajčeca na
zavarovano mesto.
Braco Vukosavljević ponosno
razkazuje prijateljeve buče velikanke,
ki se skrivajo v bližini kompostnega
kupa.
Lešniki sorte Istarska debeloplodna so
bogato obrodili na visokih grmih.
Luknjice na nekaterih plodovih so
posledica lešnikarja. Ta najpogostejši
škodljivec lesk odlaga jajčeca v mlade
lešnike že maja in junija.
september 2014
29
Oblikovanje vrta
Plitva gredica kot izziv
Vrtne ureditve res nemalokrat
predstavljajo pravi izziv, saj pogosto
želimo imeti rastlino prav na mestu, kjer
so nemogoči rastiščni pogoji. Ampak,
tako kot star slovenski pregovor pravi:
»Za vsako bolezen se rožca najde«, bi
lahko rekli tudi za hortikulturne ureditve.
Pogosto so resen izziv prav gredice v
predvrtu ali na grobovih.
Kje nas čevelj žuli
Navadno ljudje pri načrtovanju kolebajo,
koliko površine naj tlakujejo in ob zaključku ugotovijo, da pa bi kakšen vogalček ali otoček vseeno poživili z rastlinami.
Z omenjenimi problemi se v glavnem srečujemo v predvrtu ali pa na zlitju pohodne
poti s terasno površino, ob razvejitvi poti,
kakor tudi pri vidnih betonskih jaških,
strešnih ureditvah, na pokopališčih…
Pri tlakovanih površinah navadno ne gre
brez betonskih temeljev, ki se razlezejo
naokoli tudi v prostor, namenjen rastlinskim ureditvam. Le redko kdo se spusti v
boj z razbijanjem in odstranjevanjem be-
tona, ki je ušel
izpod nadzora. Priročnejši izhod se
nemalokrat poišče
kar pri rastlinah
samih. Pomembni parametri pri pravilni izbiri rastlin so:
• globina gredice oz. rastišč, saj je lahko
samo pičlih 5, 10, 20, 30 ali 50 cm
• z razširitvijo gredice se lahko delno omili
plitvost rastišča
• osončenost same gredice.
Rastline glede na globino
Globina 5 cm
Pri tako plitvih gredicah lahko posežemo
le po blazinastih trajnicah, sukulentnih
rastlinah, ki imajo sposobnost, da v svoje
organe (predvsem liste) shranijo zadostno
količino vode, s katero premostijo sušna
obdobja, kakor tudi bilnicah (Festuca sp.)
in šaših (Carex
sp.)… Izbor primernih rastlin za sončne predele: alpski
pečnik
(Armeria
maritima), trpežne
homulice (Sedum
sp.), skorjasti kreči
Globina 5 cm je
zasajena s
trpežnimi
homulicami,
skorjastimi kreči
in šaši.
30
www.klubgaia.si
(Saxifraga sp.), plamenica (Phlox subulata),
svišč (Gentiana acaulis), blazinasti timijani
– materina dušica (Thymus sp.)… Izbor
primernih rastlin za polsenčne predele:
skrečnik (Ajuga reptans)…
Globina 10 cm
Pri tej globini je izbor trajnic že širši. Pridružijo se še: avbrecija (Aubrietia deltoide), geranija (Geranium sp.), grenik
(Iberis sempervirens), liriopa (Liriope sp.),
krčnica (Hypericum olympicum), vrtni
mah (Sagina subulata), meta (Metha sp.),
blazinasti nageljni (Dianthus gratinapolitanus), planika (Leontopodium sp.), pritlehna plamenica (Phlox subulata), repnjak
(Arabis alpina), smiljka (Cerastium biebersteinii), sretena (Geum coccineum), trava
(Kouleria glauca), trobojnica (Gaillardia
aristata)… Polsenčno rastišče: gaulterija
(Gaulteria procumbens), zimzelen (Vinica
minor)…
Globina 20 cm
Vsak centimeter prispeva k razširitvi sortimenta trajnice: hakenokloja (Hakonechloa
sp.), jetičnik (Hebe sp.), kačja brada (Ophiopogon sp.), lepe očke (Coreopsis verticillata), pisanolistna krčnica (Hypericum x
moserianum ‘Tricolor’), mlečki (Euphorbia
sp.), perunike (Iris pumila), salvija (Salvia
argentea), svetlin (Oenothera missouriensis), svinčenka (Ceratostygma plumbago),
volnenec (Stachys olympicum), zvončnik
(Platycodon grandiflorus)…
ali (J. virginiana ‘Grey Owl’), kroglasti klek
(Thuja occedentalis ‘Tiny Tim’), pritlehne
varietete smrek, kot so navadna gnezdasta smreka (Picea abies ‘Nidiformis’), pritlehna omorika (P. omorika ‘Nana’), tisa
(Taxus x media ‘Hicksii’) …
Ideje za grob ali predvrt
S primernimi gradbenimi elementi se
globina rastišča lahko korenito poveča
v korist izbora rastlin.
Globina 30 cm
Na tej globini se izbor vidno poveča, saj se
trajnicam priključijo listavci kot tudi
iglavci. Trajnice: raznobarvni ognjeni dež
(Heuchera sp.), raznobarvne hoste (Hosta
sp.), krčnica (Hypericum calcycinum), možina (Eryngium var. ‘Blue Hobbit’), šebenik
(Eryngium planum), sadrenka (Gypsphyla
sp.), teloh (Heleborus sp.), turški nagelj
(Dianthus barbatus), vrednik (Teucrium
sp.)… Listavci: pritlehna brogovita (Viburnum davidii), medvejka (Spiraea bumalda
‘Antony Waterer …), panešpljice (Cotoneaster sp.), relika (Cytisus scoparius), raznobarvne plazeče trdoleske (Euonymus
fortunei ‘Emerald’n Gold’)... Nizki iglavci:
plazeči brini (Juniperus horizontalis
‘Glauca’) in pritlehni ruševci (P.mugo var.
Mughus), pritlehna tisa (Taxus baccata ‘Repandens’) …
Globina 40 cm
Izbor za široke grede s tako globino je že
res bogat. Trajnice: ob primerni negi lahko
od te globine naprej praktično sadimo vse
trajnice kot tudi višje trave. Listavci: prit-
lehni španski bezeg (Syringa meyeri ‘Palibin’), japonska bodika (Ilex crenata), raznobarvni češmini (Berberis thunbergii),
kosteničevje (Lonicera nitida), medvejka
(S. nipponica ‘Snowmound’), raznoliki petoprstniki (Potentilla fruticosa ‘Gpldfinger’
)… Nizki iglavci: razni pritlehni, nizki brini
(J. squamata. ‘Blue Carpet’ …), kanadska
čuga (Tsuga canadensis ‘Nana’), školjkasta
pacipresa (Chamaecyparis obtusa ‘Nana
Gracillis)…
Globina 50 cm
V široke grede s tako globino praktično
lahko sadimo vse. S kontrolirano rezjo se
kroti višina visokih grmov, s čimer se ob
neugodnih vremenskih razmerah prepreči
tudi možnost prevračanja. Trajnice: že v
prejšnji skupini smo omenili, da lahko posežemo po vseh trajnicah. Listavci: zimski
jasmin (Jasminum nudiflorum), raznobarvni pahljačasti javorji (Acer palmatum ‘Dissectum), japonska kutina (Chaenomelles
japonica), pritlehni lovorikovec (Prunus
laurocerasus ‘Otto Luyken), nizki pušpani
(Buxus sempervirens) … Senčni predeli:
skimije (Skimmia sp.), raznobarvni sleči
(Rhododendron japonica) … Nizki iglavci:
pfitzerijanov brin (Juniperus pfitzeriana)
Z manj dela
do vzorno urejenih grobov
Pogosto imamo težave z globino na pokopališčih z uveljavljanjem žarnih pokopov.
Mesto nad žaro je zelo plitko, zato pridejo
v tem primeru v poštev predvsem blazinaste trajnice, kot sta gorski klinček (Dianthus deltoides) ali netreski (Sempervivum),
med katere lahko umestimo sadiko ali več
primernih šašov. Predel z malo več zemlje
pa točkovno popestrimo npr. z zvezdastim brinom (Juniperus squamata ‘Blue
Star’).
V predvrtu ali na mestih z obilico tlakovanih površin naletimo na različne globine
zemlje. Navadno je spredaj plitvejši zemeljski sloj, kjer posežemo po trajnicah iz
zgoraj navedenih skupin, npr. pri globini
10cm po lavanduli (Lavandula angustifolia). V globljem delu se jim lahko pridruži
skupina pritlehnega brina J. sabina ‘Tamariscifolia’, v najglobljem delu pa za barvni
akcent vključimo ruj (Cotynus coggygria).
Manjši senčni predel je prikladen za reso
(Erica sp.), v globinskem delu pa izkoristimo šotnato rastišče in zasadimo kakšnega od raznolikih pjerisov (Pieris sp.).
Rastiščni pogoji
Neugodne rastiščne pogoje se lahko izboljša s primernim izborom substratov
(ustreznim razmerjem glinenih in peščenih delcev), kakor tudi s spremljanjem in
če je potrebno tudi dopolnjevanjem vremenskih pogojev z zalivanjem in dognojevanjem.
Andreja Pogačar Špenko
Naravno cvetje na grobovih potrebuje veliko nege, da bi kljubovalo vremenskim neprilikam.
Delo si olajšamo, če za sajenje uporabimo visoko kakovostno plantella zemljo za grobove.
Sestavljena je iz najkakovostnejših šot, ima odlično sposobnost zadrževanja vode, lepo
prekriva površine s črno barvo in ne pušča madežev na kamnu. Posajene gredice okrasimo
tudi s čudovitim plantella borovim lubjem. Gredicam bo dal svež, naraven videz, jih zaščitil
pred plevelom, erozijo in izsušitvijo, pripomogel pa bo tudi k nastajanju humusa.
Revija Vzajemnost predstavlja
Kosti počakajo, glava ne
Po nekaterih podatkih kar vsak tretji prebivalec, starejši od 65 let, pade vsaj enkrat na leto.
Pri tem je zelo pomembno to, zakaj je prišlo do padca. Če se kdo zgrudi zaradi bolečine v
prsih, v trebuhu ali zavoljo kratkotrajne izgube zavesti, so lahko stanja, ki so privedla do
padca, bolj potrebna nujne pomoči od posledic padca, poudarjajo zdravniki.
Ob padcih se pri starejših ljudeh značilno pojavljajo zlomi v
kolku, nadlahtnici ali rami in tudi koželjnici. Zato ob poškodbi
preverimo, ali lahko premikamo prizadete sklepe, če so sklepi
že na pogled nepravilne oblike ali pa je kost izrazito boleča
na otip. Če tega ne zaznamo, najverjetneje
tudi ne gre za hujše poškodbe.
Res pa se lahko šele pozneje pokaže, da
imamo opraviti z zlomom. Če se stanje poškodbe ne izboljša, ampak se mesto poškodbe razboli in je oteklina čedalje večja,
vseeno obiščimo zdravnika.
Manjše poškodbe lahko oskrbimo sami.
Štirje glavni ukrepi so: mirovanje, imobilizacija, hlajenje in preveza, pove naša
sogovornica. Hladnih obkladkov ne polagamo neposredno na kožo, ampak
naj bo vmes tkanina, da ne pride do
omrzlin. Za poškodovano roko naredimo pestovalno ruto. Pri poškodbi
noge pa jo držimo dvignjeno ali vodoravno, saj bi sicer še bolj otekala. Po
potrebi lahko vzamemo zdravilo
zoper bolečine.
Pri padcu z višine, na primer z lestve,
ljudje pogosto mislijo, da so povsem v redu, a so lahko
imeli prehodno motnjo zavesti, česar pa se ne spominjajo.
Zato je v tem primeru (pa tudi denimo pri prometnih nesrečah) nujno, da poškodovance temeljito pregleda zdravnik.
Površinske rane je prav tako dobro ustrezno oskrbeti. Vsako
odrgnino najprej speremo pod čisto, tekočo vodo. Majhne
!
Naročam revijo
!
Priimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:
Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
rane pustimo odprte, večje pa lahko pokrijemo s sterilnim zložencem in vsak dan spremljamo celjenje.
Več preberite v septembrski številki Vzajemnosti
Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi
četrtek v mesecu. V štiridesetih letih je
postala zanesljiva spremljevalka starejših
ljudi, saj verodostojno piše o
pokojninskih temah in raznovrstnih
socialnih prejemkih. Svojim naročnikom
brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjskopravna vprašanja ter vprašanja s področja
delovnega prava, socialne varnosti,
zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in
osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,
prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih
letih posvetiti še posebno pozornost. Prav
tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak
mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno
ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne
manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev
ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z
brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si
naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko
uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Vzajemnost je lepo darilo
Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,
sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih
praznovanjih?
Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.
Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto
(cena s popustom je 20 evrov).
Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44
in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu
obdarovancu. Mi pa
mu bomo vsak mesec
pošiljali Vzajemnost –
vaše darilo.
Rad pomagam pri pripravi
Mladi vrtnar
Na moj prvi šolski dan je bilo prav praznično, ker smo skupaj
kuhali. Pri nas doma smo vsi navdušeni nad domačimi
vrtninami. Ker smo si zaželeli zdravo kosilo, smo se podali v
domači rastlinjak po svežo zelenjavo. Med pripravo sem užival,
najbolj pa na koncu, ko je bilo vse tako okusno.
Benjamin Arh z družino
V rastlinjaku sem nabral svež paradižnik.
Priprava kosila je
kot igra, prav
zabavno.
Bratec Jakob je
v času priprave
kosila grizljal
surov korenček.
Videti je slastno,
kajne?
Mamica mi je
pomagala pri
rezanju melancane.
Melancano sem
posolil, povaljal v
drobtinah in jajcu
ter dal na olje.
september 2014
33
Zelenjavni vrt
Česen prav vsak dan
Častili so ga Stari Egipčani in žvečili olimpijci Stare Grčije. Njegova domovina pa je
pravzaprav jugozahodna Sibirija, od koder se je razširil v južno Evropo in se tam
udomačil. Divje rastočega so namreč našli tako v Sibiriji, kot tudi na Siciliji.
Zakaj ga uživamo vsak dan?
Uživanje česna pomaga preprečevati bolezni srca ter veča
njegovo učinkovitost. Znižuje holesterol in krvni tlak ter preprečuje tvorbo krvnih strdkov. Poleg tega spodbuja znojenje,
pomaga pri izkašljevanju, krepi živce, odpravlja črevesne pline
in celi rane. Najbolj učinkovit je vsekakor svež česen, vsak dan
vsaj en strok. Če nas piči komar ali kakšna druga žuželka, prerežemo česen in ga na obolelem mestu vtremo v kožo.
NOVO - Bio česen
Letos smo v Semenarni Ljubljana še posebej ponosni na BIO
česen avtohtone sorte Ptujski spomladanski, saj se nagibamo
k pridelavi zdrave prehrane na slovenskih vrtovih. Slovenija
je kljub svoji razdrobljenosti klimatsko idealna za pridelavo
avtohtonih vrtnin, ker lahko upoštevamo zaščito semenskih
posevkov. BIO česen je pridelan na ekološki kmetiji s tradicijo
na Kozjanskem. Pridelava BIO semenskega materiala poteka
v večji meri ročno, posevek potrebuje vsakodnevno kontrolo
in nego. Izdelek smo razvijali 5 let.
BIO česen bo v vrtnih centrih KALIA
na voljo v drugi polovici septembra.
Več o vzgoji česna: www.kalia.si .
Barbara Lončar Vrhovec, Semenarna Ljubljana d.d.
Banane naše članice
✉
Pred kratkim sem v oddaji Moj Vrt zasledila, kako so kazali banane pri nas. To me ni osupnilo, ker že leta imamo banane
doma. Sprva smo jih imeli v loncih, nato smo jih presadili na prosto.
Bilo je toliko mladik, da smo začeli stare bananovce saditi na obrobo
parcele. Jeseni jih enostavno porežemo, zasujemo z debelo plastjo
listja. Spomladi zrastejo ponovno, le nekaj organskega gnojila v peletah jim dodamo. Zdaj jih več ne prezimujemo v kleti, ker nam je tako
enostavneje in še lepši so. Zrastejo več kot 3 metre visoko. Počutimo
se, kot da ne bi
živeli v Sloveniji.
Vsako leto
kakšna zacveti,
tako kot je
vidno na sliki.
Martina Plohl
Krevh,
Orehova vas
34
www.klubgaia.si
Slap Peričnik
Slovenski naravni biseri
Na vzhodnem pobočju Gornovega Komna
(1367 m) nad planino Višek izvira potok
Peričnik, ki malo niže v dveh skokih pada čez
konglomeratno stopnjo in ustvarja enega
najbolj znanih slapov na Slovenskem. Ker pod
previsno streho lahko skozi milijone drobnih
kapljic pridemo tudi za njim in
ga obhodimo, se slap Peričnik
uvršča med svetovne
znamenitosti, saj na zemeljski
obli ni prav veliko slapov, kjer
bi se ponujala takšna
možnost.
K slapu, ki je poleg Triglavske severne
stene najbolj značilna naravna posebnost ledeniške doline Vrat, smo se v začetku junija namenili iz Mojstrane po
desnem bregu potoka Bistrice, čeprav bi
se do približno tri kilometre oddaljene
Koče pri Peričniku lahko zapeljali tudi z
avtomobilom. Od tod se lahko do spodnjega, večjega slapa odpravimo po
gozdni stezici po levem ali desnem
bregu potoka Peričnika. Toda ker je minula zima poškodovala dostopno brv na
koncu krajše poti, smo se tej slikoviti padajoči vodi v slabih desetih minutah približali po drugi, označeni in nekoliko
daljši različici po desnem bregu.
Spodnji in zgornji slap
Izletniki si najpogosteje ogledajo le
spodnji slap, katerega voda najprej
nekaj časa drsi po strmem, zlizanem koritu, nato pa prosto pada v tolmun, ki je
52 metrov niže in se nahaja 795 metrov
nad morjem. Če želimo spoznati celoten
slap Peričnik, moramo nadaljevati
kratko, a precej strmo pot po desnem
bregu in si ogledati še zgornji, 16 metrov visok slap, ki je zelo podoben spodnjemu in okoli katerega se prav tako
lahko sprehodimo. Na robovih obeh kotanj, ki so ju izdolble tone in tone nenehno hrumeče vode, so med stalnim
Pogled izza slapa
Peričnik v dolino Vrat.
Zgornji slap.
fosilna ustja oziroma žlebovi na vrhu
stene, stari zapiski in fotografije. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je
struga nad spodnjim slapom zamašila in
tako je Peričnik nekaj časa padal v globino v dveh pramenih; danes se to
zgodi le ob največjih nalivih. Največji
pretok vode je v jesenskem in spomladanskem času, medtem ko se pozimi
slapova spremenita v množico ledenih
plošč in kapnikov zelene in modre
barve. Slap Peričnik je zaščiten kot naravna znamenitost, saj je bilo v preteklosti
kar nekaj zamisli o izrabi moči njegove
vode za pridobivanje električne energije.
Boris Dolničar
pršenjem našle svoj življenjski prostor
vlagoljubne cvetlice, med njimi okroglolistni kamnokreč.
Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. V zadnji ledeni dobi
je ledenik dolino poglobil in razširil, zato
je obvisela stranska dolina, po kateri je
že pred poledenitvijo tekel potok Peričnik. Med umikanjem ledenikov so vode izpod njih
odnašale gradivo in ga
odlagale po dolinah. To
gradivo se je sprijelo ter
se kot konglomeratna
stopnja vleče po levem
bregu Bistrice in je ponekod debela tudi okoli sto
metrov. Stopnja je najlepše vidna ravno pri
slapu Peričniku.
Tok
slapa se je večkrat preOkroglolistni kamnokreč.
maknil, kar dokazujejo
september 2014
35
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
V vseh prodajalnah:
Koroøka KGZ,
,
KZ Ptuj,
KGZ Sloga Kranj,
KGZ Krpan,
KZ Agraria Koper,
KZ Laøko, KZ Domæale,
KZ Sava Lesce,
,
,
KZ Loška zadruga in
Prigo.
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
"
– 20 %
Effect univerzalni insekticid
z razprøilko
500 ml
– 20 %
"
Ratimor mehka vaba
250 g
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Plantella sadjarsko
gnojilo
3 kg
– 20 %
"
Biogrena
25 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
•
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Ne velja za izdelke v akciji!
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
"
Ratimor mehka vaba
500 g
– 20 %
– 20 %
"
"
Izdelek PLANTELLA,
BIO PLANTELLA, VIVERA
ali EFFECT po lastni izbiri
– 20 %
"
Plantella organik
20 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Kateri: _______________ Øt. kosov: ___________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
Plantella spec. gnojilo
za jesensko gnojenje
trave • 5 kg
Katera: _______________ Øt. kosov: ___________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
"
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Plantella specialna zemlja
za kisloljubne rastline
50 L
"
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
"
Biogrena
10 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Effect rodent lepilna ploøœa
za glodavce
2 lepljivi ploøœi
Plantella total, 100 ml ali
Plantella total-r 750 ml
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Biogrena
25 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
– 20 %
"
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
"
Plantella organik
20 kg
Biotoll insekticidno praøivo
proti mravljam
300 g
– 20 %
"
Neopermin
1 kg
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
Katera: _______________ Øt. kosov: ___________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2014.
"
Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno
œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega
datuma na kuponœku.
Plantella specialna zemlja
za grobove
10 ali 20 L
– 20 %
– 20 %
Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih
uporabite za izbrani izdelek.
Ratimor mehka vaba
500 g
Bio plantella start –
zemlja za pikiranje
50 L
"
Plantella zemlje –
balkonia, vrtna ali
za okrasne rastline
"
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne
kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka
predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v
glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen
kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na
fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.
"
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 9. do 15. 10. 2014.
•
•
SLO
a u go d nos t
i
kar
ti c
BIO PLANTELLA
START
50 L
Dolgodelujoœe
organsko
univerzalno
gnojilo v obliki
pelet.
Visokokakovostna
zemlja iz
najkakovostnejøih
øot za prve setve in
pikiranje.
-20%
-20%
PLANTELLA TOTAL-R
750 ml
PLANTELLA DEKORATIVNO
LUBJE • 50 L
Pripravek za zatiranje plevela
okoli hiøe, na poteh, na zidu,
med tlakovci ... Namenjen je
zatiranju enoletnih in
globoko zakoreninjenih
trajnih plevelov –
regrata, kislic, kopriv,
slaka in osata.
Lubje je temno rjave
barve in je popolnoma
naravna talna obloga iz
borovega lubja. Lubje se
uporablja za pokrivanje
oz. zastiranje zemlje
sobnih in balkonskih
rastlin ter okrasnih gred.
-20%
"
-20%
"
Za pravilno prehrano vseh vrst
trate. Vsebuje veœ
fosforja in kalija,
zato trata tvori
moœnejøe in
globlje korenine
ter tako laæje
prezimi.
PLANTELLA
ORGANIK
7,5 kg
"
PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA
JESENSKO GNOJENJE TRAVE • 5 kg
"
Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v
NOVOST: Popust
izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 9. do 15. 10. 2014.
-20%
Radi imate trajnice
Drage članice! Da ste prave mojstrice v
kombiniranju in oskrbi trajnic, ste dokazale
kar s 54 poslanimi fotografijami. Obljubljeno membransko
gnojilo plantella formula 365 za okrasne rastline jih bo
prihodnjo sezono še polepšalo.
20z vami
let
Članica Aleksandra Juršič,
Ljubljana Črnuče
Članica Majda Vrbnjak,
Križevci pri Ljutomeru
Članica Marija Trošt, Vipava
Iztekajo se še zadnji dnevi natečaja
Naj naj dosežek Gaianov
Ne zamudite - 30. september
je zadnji dan, ko bomo
zaključili naš njavečji
vrtnarski letni natečaj. S
fotoaparatom ovekovečite
lepote svojih vrtov, da bodo
prijeten spomin in dokaz
vaših dosežkov.
Dragi člani, fotografije nam do konca
septembra 2014 pošljite na naslov Klub
Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po
e-pošti [email protected] (pri tem
Lucas in buča velikanka
pazite na primerno kakovost fotografij
za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še
svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade
bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in
jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov.
S svojimi vrtnarskimi
fotografijami lahko sodelujete v
10 rubrikah:
1 NAJ motiv uporabno-okrasne
zasaditve,
2 NAJ sosed v zelenjavnem
vrtu,
3 NAJ nenavadne balkonske
kombinacije,
4 NAJ rodno drevo ali grm,
5 NAJ atraktivna zelenica,
6 NAJ vrtni kotiček za počitek,
7 NAJ otroška pomoč v vrtu,
8 NAJ srečen Gaian pri
vrtnarjenju,
9 NAJlepši cvet,
10 NAJvečji plod.
september 2014
37
Koledar del
P 15
T 쐡
S 17
Zelenjavni vrt
September
do 16.00
od 17.00
10h
Č 18
Legenda:
korenina,
cvet,
list,
plod,
neugodno,
presajanje.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
P 19
38
S 20
N 21
do 8.00
od 9.00
P 22
T 23
S 쐞
do 17.00
Č 25
do 15.00
P 26
S 27
N 28
do 10.00
S 킌
od 11.00
od 9.00
P 29
T 30
od 18.00
20h
Oktober
Vinska trta
Č 2
Pri poznih sortah opravimo še zadnje varstvo proti sivi grozdni plesni, ki
povzroča gnilobo. Takrat uporabimo pripravek vivera switch, pri tem
upoštevamo karenco.
Oktobra po trgatvi trto pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella
organik.
P 3
S 4
N 5
P 6
Sobne rastline
T 7
S 쐠
Č 9
P 10
do 9.00
do 13.00
od 14.00
S 11
N 12
P 13
T 14
S 쐡
V deževni jeseni se pojavijo polži, zato okrog rastlin ali posameznih
gredic pa tvorimo sklenjen obroč z bio plantella gelom proti polžem,
ki uspešno preprečuje požrešni pohod polžev.
Večje prazne gredice prekopljemo in pognojimo z dolgo delujočim
gnojilom v obliki pelet plantella organik, da obogatimo tla za
naslednjo sezono.
Za oživitev tal gnojimo z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena,
ki vsebuje vsa glavna hranila in mikrohranila ter mikroorganizme.
Zemljo izboljšamo tudi z dodajanjem kamninske moke plantella biovit.
Če tla apnimo s sredstvom za razkisanje tal plantella kalcivit, hkrati ne
dodajamo hlevskega gnoja, komposta ali sodobnih organskih gnojil, ker se pri
tem dušik izgubi.
Požrešne ličinke porove zavrtalke na poru ustavimo s prekrivanjem pridelka od
konca septembra do konca oktobra in namestitvijo bio plantella rumenih
lepljivih plošč.
Slak in osat v domačem vrtu uspešno zatremo s koncentratom plantella total
(20 ml /1,25 l vode/22m2), ki uspešno uniči vso vegetacijo, zato pazimo, da
sredstva ne prenašamo na vrtnine.
Pepelasto plesen na radiču preprečujemo tako, da pridelek tedensko škropimo s
pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantela natur-f.
Konec septembra in oktobra sadimo čebulo in jesenski česen.
Bujno razraščena zelišča izkopljemo, razdelimo, nekoliko skrajšamo koreninske
izrastke ter jih na novo posadimo. V sadilno jamo dodamo lopato plantella
univerzalne vrtne zemlje.
Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, potresemo s pripravkom vivera
neo stop (100 g /100 kg krompirja), da preprečimo njegovo klitje.
www.klubgaia.si
18h
Sobne rastline so še vedno sredi bujne rasti, zato jih redno zalivamo in
dognojujemo s tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini in
ga uporabljamo za dognojevanje ciklam, afriških vijolic in drugih cvetočih rastlin.
Za dognojevanje spatifila, difenbahije, zamije ipd. uporabimo tekoče gnojilo
plantella list, ki je ravno tako obogateno z 11 vitamini.
Za lažje opažanje škodljivcev med sobnimi rastlinami v lončke dodamo bio
plantella rumene lepljive ploščice v obliki metuljčkov.
Ob prvem pojavu uši na potaknjencih ukrepamo s pripravkom bio plantella
flora kenyatox verde, ki je že pripravljen za uporabo.
Če listi orhidej ali drugih sobnih rastlin postanejo srebrno-sivkasti, je prisoten
trips, poškropite jih s pripravkom bio plantella flora verde.
Sadovnjak
Prisotnost oljčne muhe se ponovno poveča v septembru
in traja vse do obiranja oljk v novembru. Muhe lovimo na
bio plantella rumene lepljive plošče.
Če se pri obiranju polomi kakšna
večja veja, jo izrežemo in rano
zamažemo s smolo bio plantella
arbosan.
Sadno gnilobo, gnitje plodov v
nasadu in pri skladiščenju
zmanjšamo tako, da jablane in
hruške škropimo tri tedne pred
obiranjem s pripravkom vivera
chorus, s katerim škropimo tudi slive en teden pred
obiranjem.
Če v bližini sadovnjaka odkrijemo osir os ali sršenov, ga
poškropimo z effect aerosolom proti osam in sršenom, s
katerim varno pršimo z razdalje 4 do 6 m.
Za založno gnojenje si priskrbimo specialno
plantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej
prilagojeno količino dušika za potrebe sadnega
drevja (NPK sestava: 5-7-16). Ob sajenju ga v
sadilno jamo dodamo cca. dve pesti.
Konec oktobra na področje oboda krošnje v tla
zadelamo plantella specialno sadjarsko gnojilo,
z majhno vsebnostjo dušika. V pozni jeseni
sadje dognojimo tudi z organskim gnojilom
plantella organik. Priporočamo odmerek 5
kg/100 m2, preostalo polovico pa dodamo
zgodaj spomladi.
Okoli debel dreves nalepimo bio plantella
lepljivi trak, na katerega se bodo ulovili vsi tisti
škodljivci, ki iz tal potujejo v krošnjo, da bi tam prezimili.

Vrtna trata
Setev in dosejevanje trave
opravimo od sredine septembra
do sredine oktobra. Za setev
izberemo travne mešanice
plantella.
Jeseni je treba trato pognojiti s plantella jesenskim
gnojilom za travo, ki ima več fosforja in kalija, za
večjo odpornost na nizke zimske temperature.
Okenske in balkonske rastline
Če je jesen normalna, okenske in balkonske rastline
do sredine oktobra tedensko dognojujemo s visoko
kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki je
obogaten z 11 vitamini.
Za sajenje jesenskih zasaditev v korita in posode
kombinirajte trave, jeseni cvetoče in barvno pisane
trajnice ter rastline s plodovi. Sadite jih v visoko
kvalitetno 5-komponentno zemljo plantella balkonia.
Preden jih prenesemo v notranje prostore, jih
zalijemo še s fungicidom vivera proplant (15ml na 1
l vode/m2), da preprečimo nastanek koreninske
gnilobe, zaradi katere zelo pogosto propadejo.
Razvoj vseh glavnih bolezni na balkonskih rastlinah
v prezimovališču omejite s pripravkom vivera
quadris (1 ml/1 l vode/10 m2).
Pred prezimovanjem v korita ali okrasne lonce
postavite dve bio plantella rumeni lepljivi ploščici.
Če na njih opazite uši ali rastlinjakovega ščitkarja,
ukrepajte s pripravkom bio plantella flora kenyatox
verde.
Okrasni vrt
Če se trava in pleveli razraščajo na manjših
tlakovanih površinah okrog 20 m2, jo poškropimo s
pripravkom plantella total-r, ki je že pripravljen za
uporabo.
Iglavce presajamo do konca septembra, tako se še
pred zimo ukoreninijo. V sadilno jamo dodajte
plantella specialno zemljo za okrasne rastline in ji
primešajte malo šote.
Vrtnice, trajnice, grmovnice in ostale listopadne
rastline presajamo v oktobru, v sadilno jamo dodamo
plantella specialno zemljo za okrasne rastline in
organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik.
Okrog gredice host in ostrožnikov tvorimo sklenjen
obroč s pomočjo bio plantella gela proti polžem, ki
polžem otežuje
dostop do rastlin.
11 vitaminov
5-komponentna
visokokakovostna zemlja
Bujne jesenske zasaditve dosežemo z visoko kakovostno 5-komponentno zemljo Plantella balkonia.
Gnojimo s tekočim gnojilom Plantella cvet ali s šumečo tableto Plantella tabs za balkonsko cvetje.