20 - Gaia

20z vami
let
December, januar 2013/14 • Letnik 20 • št. 203
Tema meseca 4
Domači adventni venčki
Ksenija Filipčič
Ekološko vrtnarjenje 16
Seme je vir življenja
Kristina Škrbec
Ne spreglejte v tej številki ... 19
Setveni koledar s člansko izkaznico
www.facebook.com/KlubGaia
www.klubgaia.si
Glej več na strani 34!
uvodnik
Gaia predstavlja
Tema meseca
4
Domači adventni venčki
6
Vrt pticam nudi hrano
Uporabni okrasni vrt
Vse o ...
8
Vse o zahtevah sobnih ciklam
Strokovnjak odgovarja članom
11 Božična zvezda, aplikacija naredivrt.si,
živa smreka
Slovenski naravni biseri
12 Planika
Ekološko vrtnarjenje
14 Z bio plantello do presežkov vrtnin
16 Seme je vir življenja
24 Zimske nevarnosti v sadovnjaku
Klub Gaia 20 let z vami
Jesensko srečanje na Ptuju
Gaina prijavnica in predavanja
S Tanjo Žagar v Rabac
Vrtnarske nagrade v 2014 Naj naj dosežki naših članov
34 Gaini kuponi popustov, natečaji
Kar narava veleva Gaia razodeva!
13
18
23
30
Setveni koledar za leto 2015
19 Koledar Marie Thun in članska izkaznica
Oblikovanje vrta
26 Srebrno bele kombinacije za praznike
Gaia na obisku
28 Rudi Cerk širi sadjarstvo
Ali veste?
35 Biodinamika poudarja vitalnost
Dom brez mrgolazni
37 Miši nas plašijo
Koledar del
38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu decembru, januarju in februarju
Klub Gaia
Strokovno-izobraževalna revija
glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.
Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR.
Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 15. februarja 2015.
Domačnost prazničnih dni
Veselimo se praznikom, saj nam vsakokrat ponovno prebudijo otroško
domišljijo in občutek domačnosti. Toliko okraskov in grešno zapeljive
hrane, pa rajanje in uživanje v dobri kapljici ter predvsem objemi, poljubi in iskrena voščila.
Silvestrovo je čas planiranja in samoobljub, le pričakovanja ne smejo
biti prevelika. Izberimo v pravem razmerju: delo, počitek, učenje, rekreacijo, druženje, zdravo hrano in veselje, pa bomo lepo in dolgo živeli.
Klub Gaia vam večino tega omogoča, saj vam tudi tokrat ponujamo v
branje članke o: prazničnih venčkih, vrtni hrani za ptice, sobnih ciklamah, zimskem sadovnjaku, kopico nasvetov in še marsikaj. Ne spreglejte
setvenega koledarja Marie Thun za leto 2015 v sredini revije, spodaj se
nahaja članska izkaznica na žepnem koledarčku, predavanj, izletov in
predvsem povabila v naš Rabac, kjer se bomo maja 2015 imeli res odlično s posebno gostjo. Prijavite se čim prej, naj bo to eden pomembnejših načrtov za prihajajoče leto.
Zdravja in ljubezni vam želimo vsi v ekipi Gaie.
Naša ekipa bo na dopustu
od 29. decembra do 5. januarja.
Ugani, kaj je na naslovnici!
?
Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori izžrebamo
vsak mesec enega člana in ga bogato obdarimo z izdelki
Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje
podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do
25. januarja pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: dalija
Nagrajenka: Darinka Ogorevc, Bistrica ob Dravi
www.klubgaia.si
3
Okrasni
Tema
meseca
vrt
Domači adventni venčki
Veseli december je mesec, ko praznično vzdušje vnesemo v naš dom tudi z doma
narejenimi venčki. Adventni venčki v pisanih barvah in iz raznih materialov so pomemben
delček v mozaiku idej za naš bivalni prostor. Letos boste v trendu z izdelavo venčka brez
sveč iz naravnih materialov, ki jih v izobilju najdemo že ob enostavnem sprehodu.
Izdelajmo venček sami
Naredimo osnovo za venček
in jo povežemo – Da bomo izdelali kolikor se le da okroglo obliko
venčka, izberimo vejevje ali vitice,
ki se lahko upogibajo: navadni
srobot, povešava vrba, hmeljeve
vite, breza in še bi lahko naštevali.
Les naj bo mehek in naj se pod
prsti upogiba. Upogibamo počasi,
dokler se vejice ne začnejo zavijati
v krog. Za vezanje uporabite navadno vrvico ali tanjšo žico.
Osnovo obložimo – uporabimo slamo, koruznico, navadno praprot, mah, srobot ali kar travo. Vsekakor je zelo dobro, da
materiale za venčke nabiramo med letom v toplih in suhih dneh. Jeseni še vedno lahko naberemo veliko materialov, saj je
okolje okoli nas kot preprosta trgovina na prostem.
Nekaj idej za okrasitev osnove
1. Vonj po toplih krajih – Arašidi, ki jih iz Južne Afrike ali Brazilije pripeljejo v našo domovino, naj vas v mrznih dneh popeljejo
v tople kraje. Na osnovo jih preprosto pritrdite s silikonskim lepilom. Prazna mesta smo zapolnili z islandskim mahkom in ga
tako obogatili z modernimi, zelenimi toni. Vejice, ki smo jih uporabili, so pravzaprav plodovi cigarovca ali Catalpa Bignonioides,
ki jo najdete v parkih ali drevoredih po vsej Sloveniji.
2. Dišeči venček, ki je lahko univerzalen – Pustite vaši domišliji prosto pot, ne omejujte se, le materiale zložite skupaj
2
kot rastejo v naravi. Mediteran postavimo skupaj, eksotika
naj se dopolnjuje, naše domače naj ostane preprosto domače.
1
4
www.klubgaia.si
3a
3b
3c
3. Iz vaše kuhinje – Obilje materialov povsod okoli našega doma: borove vejice in storži, vejice bršljana, šipek, srobot, lovorjevi listi, žajbej, rožmarin, česen, šalotka, bršljan, storži borovca, kostanj. Za popestritev dodamo še testenine v obliki
pentelj. In venček je nared. Navdih nam pokaže, da je v naši kuhinji vse, kar potrebujemo za okrasitev in dekoracijo.
Preprosti aranžmaji
V primeru, da vam venček zavzame preveč prostora, pripravite povsem enostaven aranžma. Tudi pri tem je vse, kar potrebujemo, v našem domu. Samo še kakšne drobne kroglice ali svečka in lahko pričnemo ustvarjati.
1. Krožnik presenečenja
Krožnik, ki ga premore vsako gospodinjstvo, obložimo z
mahom, cimetom, nekaj suhega sadja, dodamo štiri svečke simbol adventa in kot droben dodatek kroglice. Te naj bodo
naravnim materialom res le dodatek in naj ne prevladajo na
našem krožniku. Povsem enostavno, a privlačno. Kadar uporabimo liste, ki jih poberemo na prostem, bodimo previdni,
da jih dobro osušimo. Ker se je kurilna sezona že pričela, ne
bo pretežko. Najboljši je še vedno časopisni papir in stiskanje
med listi. Na ta način listi ohranijo obliko, se sicer skrčijo, a ne
potemnijo. Prehitro sušenje povzroči pokanje listov. Listi dvokrpega ginka (Ginko Biloba) s prijetno rumeno barvitostjo naredijo pravi kontrast temno zelenim svečkam. Še malo
klinčkov in kroglic in aranžma je pripravljen.
2. Okras v stekleni vazi
Preprosta steklena vaza spremeni podobo v namizni okras.
Kroglice z dodatki suhega sadja. Dodatek dve mali stekleni
posodici s svečkami lahko oblikujete v štiri in
na ta način poudarite simbole adventa. Še
malo cimetove skorjice, da bo pri nas lepo dišalo.
3. Preprosto naravno
Ste nabrali storžke in ne veste kaj bi z njimi.
Ali imate lubje borovca. Morda še majen
navdih za popolno naravo v vašem domu.
Ker želimo, da ostane naravno res naravno,
smo dodali samo svečke. Posoda je iz gline, s čimer ohranimo preprosto, naravno. Pri
vejicah, ki smo jih oblikovali v venček, obvezno podložimo krožnik in nanj nalijmo
vodo. Vejice občasno poškropimo z vodo, da se prehitro ne izsušijo. Bor, tisa, pušpan,
islandska smreka ostanejo dlje časa sveži kot navadna smreka ali jelka, kjer se iglice
hitro usujejo. Okraske postavite v skupine, na ta način naš aranžma ne deluje prenatrpano, pravilo »manj je več« uporabite v polnem pomenu stavka. Veliko uspeha in
navdiha pri ustvarjanju tudi z nasveti, ki smo jih podelili z vami.
Ksenija Filipčič
december 2014
5
Uporabni okrasni vrt
Vrt pticam nudi hrano
Ker tudi pozimi želimo poživiti dogajanje v vrtu, privabimo
najrazličnejše ptice, ki bodo poskrbele tudi za
vzpostavljanje naravnega ravnovesja med organizmi v
vrtu. Znano je, da se ptiči hranijo tudi z mnogimi
škodljivimi žuželkami, zato so tudi nepogrešljiv del
trajnostnega vrtnarjenja. Da se ne bomo vedno omejevali le
na ptičje krmilnice, lahko že pri zasajanju poskrbimo za
pestrost plodov in semen, ki bodo pticam teknili takrat, ko
jih najbolj potrebujejo.
Številne sorte okrasnih jablan bogato
obrodijo in se kot božična jelka
odenejo v drobna živobarvna jabolka.
Zimzelena drevnina
Zimzelene rastline so v zimskem času še
kako dobrodošle. Najpogosteje zimzelene grmovnice sadimo kot zastor pred
pogledi ali kot zeleno ogrodje. Mnoge so
tudi odlično gnezdišče ali zgolj zatočišče
za številne vrste ptic. Plodovi so lahko
najboljša hrana za ptice, zato si posadimo
sledeče zimzelene rastline:
Bodika ali božje drevce - najpogosteje sadimo navadno bodiko Ilex aquifolium. Najpogosteje jo gojimo kot
grm, lahko pa jo pustimo, da zraste v
10 m visoko drevo. Iz drobnih, belih
cvetov se razvijejo okrogli rdeči plodovi. Ne sadimo je na zelo izposta-
vljene lege, saj je tam podvržena predvsem zimski fiziološki suši, kar se kaže
v poškodbah na listih. Za veliko plodov
potrebujemo moško in žensko rastlino
ali sorto, na kateri so moški in ženski
cvetovi.
Ognjeni trn Pyracantha coccinea ima
na gosto razraslih grmih s temno zelenimi ovalnimi do suličastimi listi
kremno bele cvetove. Iz oplojenih nastanejo do pol centimetra veliki oranžni, rumeni ali oranžno-rdeči plodovi.
Ognjeni trn se zaradi zelo dobre sposobnosti obraščanja uporablja tudi za
večje žive meje, sicer pa ga lahko gojimo tudi kot samostojen grm, ki brez
konkretnejšega obrezovanja dosega
višine okoli 4 m.
Tisa Taxus baccata je eden redkih iglavcev, ki uspeva skoraj na vseh tipih tal,
na sončnih in senčnih legah ter ga
lahko režemo po mili volji, saj se izredno dobro obrašča tudi iz starejših
debel. Med množico izredno temno zelenih iglic se iz komaj opaznih cvetov
razvijejo žareče rdeči plodovi, ki so
pravzaprav preobraženi storži. Ti
močno teknejo predvsem drozgom.
Navadni brin Juniperus communis razvije zelene jagode, ki se šele v drugem
letu obarvajo modro. Gre za izredno
Bodike so eden lepših zimzelenih
rodov. Najpogosteje videvamo rdečeplodne, te imajo ptiči tudi najraje, vrtnarji pa so odbrali tudi rumenoplodne
sorte.
6
www.klubgaia.si
trpežen iglavec, ki zelo dobro prenaša
sušo, sadimo pa ga lahko tudi na zelo
pusta in peščena tla.
Listopadna drevnina
S prvimi slanami odpade večina listov listopadnih grmovnic in dreves, takrat pa
se najbolj pokažejo tudi sijoči plodovi
številnih vrst. Spodaj je opisanih le nekaj
primerov, je pa iz seznama razvidno, da
je za naše vrste najprimerneje saditi predvsem avtohtone rastlinske vrste, saj so
tudi ptice najbolj navajene na enake ali
vsaj zelo podobne plodove, kakor jih srečujemo v naravi.
Panešplja Cotoneaster - poleg avtohtonih, dlakave in navadne panešplje, po
vrtovih gojimo predvsem pokrovno
vrsto s horizontalno rastočimi vejami C.
Ognjeni trn je ena bolj trpežnih
grmovnic. Na fotografiji lahko vidimo
dve izmed treh barv, ki nam jih ponuja
ta vrsta.
Šipki niso odlični le za marmelade in
čaje, pač pa teknejo tudi pticam.
horizontalis. Slednja je bogato cvetoča
in je spomladi skoraj bela, čez poletje
pa dozori množica drobnih, kroglastih,
rdečih plodov, ki se obdržijo vse do začetka zime oz. dokler jih ne pozobajo
ptice. Glede gojenja panešplje niso
zahtevne, mnoge dobro prenašajo
tudi slabša tla in občasno sušo.
Okrasna jablana Malus hy. - danes je
na voljo ogromno različnih križancev,
ki jih gojimo kot majhna ali srednje velika drevesa. Ne le, da čudovito cvetijo,
nekatere jablane imajo celo rdeče-vijoličasto listje, ampak se jeseni okrasijo
tudi z rumenimi, kremnobelimi, rdečimi, vijoličastimi ali celo pisanimi plodovi. Čeprav so plodovi drobni, jih je
mnogo in bodo vrtu v okras, pticam pa
prava poslastica. Okrasne jablane gojimo na rodovitnih, globokih tleh, na
sončnih legah.
Glog Crataegus sp. - v Evropi je zelo
razširjen navadni glog C. laevigata. Gojimo ga kot grm ali drevo, ki ob veliki
starosti lahko preseže tudi 10 m. Iz
oplojenih belih cvetov se razvijejo
drobni, rdeči plodovi. Gojimo ga lahko
na soncu ali v polsenci na različnih tleh,
ne mara le zastajajoče vode.
Črni trn Prunus spinosa se spomladi še
pred olistanjem odene v bogato belo
obleko cvetov, čez poletje pa dozorijo
drobnim okroglim slivam podobni črni
plodovi - trnulje, z voščeno prevleko,
ki jim daje modrikast videz. V naravi ga
pogosto videvamo predvsem po gozdnih robovih, na vrtu pa ga lahko uporabimo kot samostojen grm ali del
mešane žive meje. Glede rastnih zahtev je zelo nezahtevna vrsta.
Šipki Rosa sp. - čeprav pri nas rastejo
tudi avtohtone vrste šipka, na vrtovih
pogosteje zasledimo požlahtnjene sorodnike, ki jim rečemo vrtnice. Vse
vrtnice ne obrodijo šipkov, zato se za
take namene raje obrnimo k vrstam in
tudi nekaterim starim sortam. Naši šipki,
kot je npr. navadni; Rosa canina, uspevajo tudi na slabih tleh, na soncu in polsenci, žlahtne oblike pa je bolje gojiti na
dobrih, humoznih, globokih tleh.
Jerebika Sorbus aucuparia - iz belih kobulastih socvetij se v drugi polovici poletja razvijejo rdeči, okrogli plodovi, ki
dajo jesensko-zimskemu videzu tega
srednje visokega drevesa značilen
pečat. Jerebiko sadimo na lege, kjer ne
bo trpela zaradi vročine in poletne
Panešplja; Cotoneaster horizontalis
dokaj hitro prekrije tla z vodoravno
rastočimi poganjki in lepo objame tudi
zidove s previsno rastjo. V začetku zime
je nepogrešljiv okras z rdečimi plodovi.
suše, rada ima namreč bolj vlažen zrak
tudi v poletnem času.
Brogovita Viburnum opulus je prevečkrat spregledana do 4 m visoka grmovna vrsta, ki ima zadovoljiv okrasni
potencial tudi za vrt. Ptiči imajo radi
njene krvavordeče bleščeče plodove,
mi pa se naužijemo tudi lepote njeni
belih socvetij, s katerimi ne skopari. Ker
uspeva predvsem po vlažnih gozdovih
in gozdnih obronkih, jo lahko izkoristimo za bolj senčne lege našega vrta.
Sajenje in oskrba
Tako zimzeleno kot listopadno drevnino
sicer lahko sadimo čez vse leto, saj drevesnice dandanes skoraj vse ponujajo sadike v
loncih, zaradi dovolj vlažnih tal in odsotnosti vročine pa je za večino najboljši čas jesen
in pomlad. Izjema so sadike v obliki golih
korenin. Pri teh počakamo na čas mirovanja, torej, ko se dovolj ohladi, da listopadni
drevnini odpade listje. Pri tem pa v jesenskem času ne čakajmo predolgo, saj ne želimo kopati po globoko zamrznjenih tleh.
Sadilne jame lahko pripravimo že vnaprej
in jih tudi založno pognojimo organskim
gnojilom v obliki pelet plantella organik,
dobro uležanim gnojem ali kompostom. Za
boljše vraščanje rastline pa dodamo še
plantella univerzalno vrtno zemljo, ki je izredno bogata z organskimi snovmi, hkrati
pa izboljšuje strukturo in aktivnost tal. Po
sajenju izdatno zalijemo, večjim sadikam pa
priskrbimo tudi leseno oporo. Oskrba je pomembna predvsem v prvem letu po sajenju, saj rastline v tem času še niso razvile
dovolj obsežnega koreninskega
sistema in so še dovzetne za
sušo, zato jih glede na potrebe
čez leto izdatno zalijemo. Kasneje obrezujemo po potrebi in
odvisno od vrste ali sorte. Za vse
pa velja, da je bolje grm ali drevo
vsaj delno oblikovati sproti.
Skrbimo predvsem za zračnost
krošnje, pri iglavcih pa ravno
obratno, za lepo gosto rast.
Matic Sever
Brogovitini plodovi bodo
nahranili ptice tudi na bolj
senčnih delih vrta.
december 2014
7
Vse o...
Vse o zahtevah sobnih ciklam
Ciklama je ena najbolj priljubljenih cvetočih sobnih rastlin, ki cveti tudi pozimi. S svojimi
lepimi cvetovi in zanimivimi listi poživi vsak notranji prostor, jeseni pa je tudi pomemben
del barvitih zasaditev v posodah. Velikokrat se zgodi, da se naše veselje kmalu po nakupu
te lepe rastline konča z razočaranjem ob rumenečih listih in venečih cvetovih. Takrat se
začnemo spraševati, kaj je šlo narobe, da te rastline nismo mogli ohraniti dlje časa. Ali je
ciklama res tako muhasta?
ste oblike. Nekatere ciklame, predvsem
tiste z manjšimi cvetovi, tudi prijetno dišijo. Omenili smo že sorte ciklam AngelWings in Duett, ki so še bolj prilagojene
višjim temperaturam. Sorta Angel Wings
ima robove venčnih listov okrašene z
belim robom, sorta Umbrella pa ima venčne liste razprte v obliki majhnega dežnika. Njeni cvetovi so uvihani in na dolgih
steblih, ki so živahnih barv ali v barvah pastela. Zaradi izboljševanja in križanja so
čas, ko ciklama prvič zacveti, skrajšali na
manj kot leto.
Kombinacije z drugimi
rastlinami
Pravilno odstranjevanje odcvetelih
cvetov.
Ciklama ima res svoje »muhe« in pogosto
jo kaj kmalu po nakupu tudi zavržemo, ker
hitro odcveti, listi pa rumenijo in propadejo. Kaj se je zgodilo? Ciklame so rastline,
katerih predniki izvirajo iz hribovitih predelov Sredozemlja. Tam najbolje uspevajo
v suhih razmerah. Vzgojene sorte sobne
ciklame pa potrebujejo povsem drugačno
nego kot njihovi predniki.
Sorte ciklame
Najlepše sobne ciklame izvirajo iz vrste
Cyclamen persicum, iz katere so pridobljeni številni križanci. Lepi cvetovi z uvihanimi cvetnimi listi so na voljo v beli,
roza, lila barvi, najdemo pa tudi rdeče in
take, kjer se barve prelivajo, največkrat od
temnejših do svetlejših. V zadnjih letih
lahko nabavimo tudi ciklame z nazobčanimi ali resičastimi cvetovi. Listi po svoji
lepoti skoraj ne zaostajajo za cvetovi,
imajo srebrne in zelene vzorce in so srča-
8
www.klubgaia.si
Ciklame se dobro kombinirajo z bršljanom
in drugimi vzpenjavkami, praprotmi, tudi
nekaterimi manjšimi travami, bambusi,
azalejami in sobnimi bonsaji. Lepo se
vključujejo tudi v različne cvetlične aranžmaje in božične dekoracije. Ciklama je
vedno lepa, pa naj si bo del modne, mla-
dostne, klasične ali eksotične stilne ureditve prostora.
Ciklama je tudi ena izmed koristnih rastlin.
Deluje kot čistilni filter zraka zoper škodljive snovi, ki se predvsem pozimi kopičijo
v zaprtih prostorih.
Temperatura
Najbolje se obnesejo v hladnejših prostorih, kar je problem predvsem pozimi, saj
potrebujejo temperaturo med 10 in 12 °C.
Poznamo tudi sorte, kot sta npr. ‘AngelWings’ in ‘Duett’, ki pa so nekoliko bolj tolerantne na višjo temperaturo in jih je lažje
ohraniti v centralno ogrevanih prostorih.
Ciklame ne marajo neposrednega sonca,
veliko bolj jim odgovarja svetlejša senca.
Hvaležne bodo za prostor nekje ob oknu
na severni legi stanovanja. Zelo hitro odcPredlagam zanimivo jesensko
kombinacijo: krizantema, ciklama,
rdeča perjanka, kalocefalus, mleček.
Vroče ideje
Če imamo
2min0ut
Če odpadajo listi
Če listi brezovolistnega
fikusa (Ficus benjamin)
pričnejo odpadati, rastlino
zalijemo s pripravkom na osnovi
aminokislin in vitaminov bio plantella vita,
ki stimulira hitro obnavljanje rastline in
novo rast. Pazimo, da ga ne ujame prepih,
postavimo ga na svetel prostor.
Za ljubitelje umirjenih barv posadimo
skupaj: ciklamo, hebo, kalocefalus,
hojhero, plazeči skrečnik, trstikasto
pisanko.
vetijo in začnejo propadati, če jih postavimo v ogrevan prostor na sončno lego s
temperaturo nad 18 °C.
Zalivanje
Ciklame so torej zahtevne za temperaturo,
kar pa še ni vse. Potrebujejo tudi ravno
prav pogosto zalivanje z mehko vodo,
ogreto na sobno temperaturo. Če zalivamo rastlino direktno v lonček, pogosto
pride do gnitja stebel in gomolja. Veliko
varneje je, da rastlini dolijemo vodo v podstavek in po krajšem času presežek vode
odlijemo. Včasih, predvsem kadar imamo
ciklame v mešanih zasaditvah v okrasnem
lončku, zalivamo v lonček, vendar čim dlje
od gomolja.
Zračna vlaga
Ciklama potrebuje vlažen zrak. Rastline ne
pršimo po listih, ampak pršimo samo zrak
okoli nje. Lahko jo postavimo med druge
lončnice ali na pladenj z vlažnim prodom.
Zelo dobro se obnesejo tudi pršilniki in
vlažilci zraka, ki so obenem lahko tudi zelo
dekorativni.
Dognojevanje
Ciklama poleg vode in pravilne temperature potrebuje tudi hranila. Za dognojevanje izberemo gnojilo za cvetoče rastline
na osnovi alg in vitaminov plantella cvet.
V 1 l vode dodamo 7,5 ml gnojila, ki ga odmerimo z merilnim pokrovčkom, dobro
premešamo in rastline zalijemo oz. nalijemo hranilno raztopino v podstavek. Če
potrebujemo manj vode, primešamo sorazmerno manjšo količino gnojila. Uporabimo lahko tudi šumeče gnojilne tabletke
plantella tabs za cvetoče rastline. Ena tabletka zadostuje za pripravo 1 l hranilne
raztopine. Cvetoče rastline gnojimo na 14
dni, v času rasti listov in gomolja pa gnojilo dodajamo vsak teden.
Odstranjevanje odcvetelih in
poškodovanih delov
Pozorni smo na redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Kadar to opravilo zanemarimo, se nam lahko slej kot prej maščuje v
najslabšem primeru tudi s propadom rastline. Najbolj nevarna je siva plesen, ki se
najprej pojavi na odmrlih in poškodovanih
delih rastline. Zaradi nevarnosti bolezni
pridno odstranjujemo tudi odmrle liste.
Obenem z odstranjevanjem cvetov preprečimo oblikovanje plodov. Odcvetele
cvetove in odmrle liste odstranimo tako,
da jih izpulimo čim bolj pri osnovi.
Po cvetenju
Ko rastline odcvetijo, jih mnogi zavržejo,
vendar za to ni pravega razloga. Lahko jih
gojimo naprej in celo pričakujemo, da
bodo jeseni ali pozimi spet zacvetele. Po
cvetenju zmanjšamo zalivanje in jih pustimo počivati. Spomladi, najpogosteje v
Če imamo
5
1
minut
Letos je veliko miši
Trajnice, ki smo jih jeseni
porezali in zavarovali z
dračjem, listjem ali mahom
pred zmrzaljo, redno
pregledujemo, saj se v zastirki rade naselijo
miši. Te živalce imajo rade
tudi drevesno skorjo tik ob
koreninskem
vratu. Kadar je
snega veliko,
odkopljemo
tistega ob deblu
in tam mišim
nastavimo vabe
effect rodent.
Če imamo
1min5ut
Dognojimo z
minerali
Zamudniki lahko sadna
drevesa po potrebi še vedno
dognojujete s
fosforjem in kalijem v obliki
plantella sadjarskega
gnojila. Vsebuje tudi
dodatek magnezija in bora,
ki med rastjo preprečujeta
listno bledico in
omogočata boljši razvoj
rastnih vršičkov.
december 2014
9
Vse o...
maju, ko zunaj otopli, jih prestavimo na vrt, nekam v svetlo senco pod kakšen grmiček. Proti koncu poletja
jih presadimo v lonček, ki ga napolnimo s kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia. Po
enem mesecu pričnemo z dognojevanjem. Ko se zunanja temperatura spusti pod 5 °C, rastlino prenesemo v hladnejši in svetel notranji prostor.
Ko se pojavijo težave
Kot smo že povedali v uvodu, je ciklama za gojenje relativno zahtevna rastlina. Če ji ne
ustrežemo pri njenih muhah, to zelo hitro pokaže. Pa si glejmo nekaj najpogostejših
znakov nepravilne oskrbe ali napada bolezni in škodljivcev:
• Rastlina oblikuje majhne liste in slabo cveti: Zelo verjetno ji primanjkuje hranil.
Poskrbimo za redno in uravnoteženo dognojevanje.
• Listi rumenijo: Vzrokov za rumenenje listov je več. Najpogostejši je presuh
zrak, pomagamo si s pršenjem vode okoli rastline. Ne pršimo po listih! Drugi
razlog je lahko preredko zalivanje. S prstom preverimo vlažnost zemlje
okoli gomolja, če je ta suha, rastlino zalijemo. Včasih listi rumenijo
pri neposredni sončni svetlobi. Rastlino prestavimo v svetlo
senco ali jo zasenčimo z drugo rastlino ali senčilom za okna.
Listi so zakrneli
• Rastlina propada, pri osnovi je mehka in gnila: Vzrok je v
in trdi (ciklamne
preobilnem zalivanju. Zmanjšamo zalivanje, to delamo izkljuuši)
čno v podstavek. Včasih je prepozno in rastlina zato propade.
• Ciklama hitro odcveti: Vzrok je navadno v pretoplem prostoru ali pomanjkanju hranil. Rastlino prestavimo v hladnejši
prostor in jo redno dognojujemo. Ne kupujmo ciklame, ki je
že v polnem cvetu, kupimo zdrave rastline z veliko cvetnimi
popki.
Rumeneči in
• Odmiranje robov listov ali suhe lise na listih: Navadno se
odpadajoči listi
pojavijo kot posledica neposrednega sonca, še posebej, če
(pretopel
so bili listi prej orošeni.
prostor)
• Siv oprh z rjavimi lisami na listih, venenje stebel: Gre za glivično bolezen, sivo plesen. Takoj ko se pojavijo prvi znaki,
rastlino poškropimo s fungicidom vivera switch. V 1 l vode
zamešamo 1 g pripravka oz. ustrezno manjšo količino ob
Rumeneči listi z
manjši porabi vode.
rjavimi lisami
• Listne uši : se najpogosteje pojavijo na mladih poganjkih in
(lahko znak sive
pod listi. Učinkovito jih odpravimo z naravnim insekticidom
plesni)
bio plantella flora kenyatox verde. V 1 l vode dolijemo 0,7 ml
pripravka in rastlino temeljito poškropimo.
• Listi se zvijajo in zaostajajo v rasti: Zelo verjetno gre za pršice,
še posebno, če opazimo
tanko prašnato prevleko.
Rastlino poškropimo z naravnim akaricidom bio plantella aktiv-r.
Nevenka Breznik
10
www.klubgaia.si
Strokovnjak odgovarja članom
Božična zvezda
?
Božična zvezda, ki smo jo
med letom gojili v vrtu je že
odvrgla nekaj listov, še vedno
čakamo tudi na obarvanje. Kako
rešiti težavo? Slavka in Ljubljane,
članica Kluba Gaia
Najbolje se bo počutila v svetli
sobi, kjer se temperature gibljejo
okrog 18 °C. Bolje se torej počuti
v nekoliko hladnejši sobi, kjer ne
ogrevamo preveč in je bolj
zdravo tudi za nas. Doma je ne izpostavljamo prepihu, skrajnim temperaturnim
nihanjem, bližini radiatorja, prekomernemu zalivanju in zastajanju vode. Ob taki
oskrbi že v nekaj dneh odvrže liste ter prične počasi propadati. Primerno vlažnost
zemlje lažje ohranimo tako, da prst prekrijemo z mahom, saj je izhlapevanje bistveno zmanjšano. Čeprav ima božična
zvezda rada toploto, se ji na okenski polici,
pod katero bo grel radiator, ne bo najbolje
godilo. Če je možno ji zagotovimo nekaj
zračne vlage, zato jo v jutranjih urah redno
pršimo po listih, vendar pazimo, da zmočimo samo zelene liste. Obarvanost listov
oz. »cvetenje« v decembru težko dosežemo brez strokovnega predznanja in
ustreznega prostora. Vseeno pa lahko poskusite in jo od jeseni naprej zatemnite za
štirinajst ur na dan. Če tega ne naredite
barva ovršne liste nekoliko pozneje. Največkrat se zgodi, da liste obarva naslednje
leto proti pomladi. Ker božična zvezda
pravzaprav cveti, nam bo nadvse hvaležna
za ustrezno tedensko dognojevanje visokokakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki ima dokazano kakovost. Več
cvetov in bujno rast, poleg glavnih hranil
to zagotavljajo tudi morske alge in 11 vitaminov.
Nagrajena aplikacija
naredivrt.si
?
Na spletu iščem vsebine, ki bi
mi pomagale pri
kolobarjenju. Kje najdem
celovite rešitve za kolobarjenje v
domačem vrtu? Danica iz
Mokronoga, članica
Za enostavno in hitro načrtovanje kolobarja, dobrih sosedov, ter mešanih posevkov priporočamo uporabo spletne
aplikacije naredivrt.si Na ta način s pomočjo osnovnih podatkov, hitro in učinkovito poskrbimo za dober kolobar.
Najprej določimo velikost vrta in število
družinskih članov ter izberemo vrtnine, ki
bodo uspevale v našem vrtu. Vse ostalo
naredi aplikacija, ki vam v celoti izriše
načrt. Priporočamo, da si ga natisnete. Pri
tem vam digitalni pomočnik ne bo pozabil
napisati še števila rastlin, sadilnih razdalj
in koristnih rastlin, s katerimi lahko zapolnite medprostor v vrsti, da bo delo potekalo hitro in gladko. Skratka, sledite
preprostim korakom in s pomočjo aplikacije ustvarite zelenjavni vrt po vašem
okusu. V aplikaciji naredivrt.si si lahko
ustvarite tudi vrtnarski dnevnik, kjer vnašate opomnike za opravila, vreme, setveni
koledar... Tako shranjujete tudi vse zapiske
in fotografije, kar se bo na koncu leta izkazalo za zelo koristen vrtnarski dnevnik. Če
se v vrtu med letom pojavijo težave, vam
bomo vsako vrtnarsko zagato pomagali
rešiti tudi strokovnjaki Kluba Gaia.
Živa smreka
?
Letos bomo kupili živo
smreko, ki bo krasila naš
bivalni prostor med
decembrskimi prazniki. Zanima
me, kako jo oskrbeti? Andreja iz
Ljubljane, članica Kluba Gaia
Če se odločite za živo božično novoletno drevo v loncu, ga kupite slabih
deset dni pred prazniki, prve dni v januarju ga je treba postaviti v zunanje
okolje. Bolje zdržijo jelke kot smreke,
primerni so tudi brini in bodika. Med
smrekami izbirate med: navadno
smreko (Picea abies), kavkaško (Picea
orientalis), srebrno (Picea pungens) in
omoriko (Picea omorika). Med jelkami je
najbolj prodajana nordijska jelka (Abies
nordmanniana), ki je gotovo najboljša
izbira, saj kljub suhemu zraku zelo dolgo
obdrži iglice. Za novoletno drevo lahko
uporabite tudi: korejsko jelko (Abies koreana) in koloradsko jelko (Abies concolor). Pri oskrbni bodite pozorni, da imajo
drevesa dovolj vode. Priporočamo, da
jih v toplejših prostorih zalijete vsak
drugi dan z 2 do 3dcl vode. V hladnejših
notranjih prostorih pa vsaj enkrat na
teden. V sobi se bodo najbolje počutila
pri temperaturi pod 20 °C, božično-novoletno drevo ima rado tudi dnevno
pršenje z vodo. Ob koncu praznikov ga
prenesemo v zavetrni del vrta in ga v
primeru suhe zime občasno zalijemo, da
se ne izsuši. Presajamo ga spomladi,
takoj, ko zemlja odmrzne. Ob presajenju
sadilno jamo obogatimo s plantella univerzalno vrtno zemljo, vodi za zalivanje
pa dodamo pripravek na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita, da
se drevo čim prej opomore
in prične z novo rastjo.
december 2014
11
Slovenski naravni biseri
Planika
Kaj je lepšega, ko na potepanju po slovenskih planinah
na prisojni visokogorski jasi ali v apnenčasti skalni
razpoki zagledaš šopek belih volnatih cvetov! V hipu
je pozabljen ves napor in vse znojne kaplje, ki so bile
potrebne, da smo se povzpeli nad 1500 metrov
nadmorske višine, na območje ruševja in navzgor do
spodnjega visokogorskega pasu, kjer so najljubša
rastišča rastline, katere lepota in nenavadnost sta že
od začetkov planinstva med vsemi gorskimi cvetlicami
vzbujali največje spoštovanje in ponos.
Takšni občutki so prevevali tudi nas, ko
nam je med letošnjim deževnim poletjem uspelo sredi avgusta ujeti sončen
dan, da smo se podali na Veliko Babo
(2016 m), eno od višjih vzpetin v valovitem svetu med Komno, Krnskim jezerom
in dolino Soče. Malo pod vrhom smo na
osončenih skalnatih jasah – približno
1900 metrov nad morjem - lahko občudovali neenakomerno razporejene posamične in skupinske primerke simbolne
alpske rože, ki s svojo nežno belino pritegne pozornost še tako hladnokrvnega
gornika. Ob vrnitvi smo po stari vojaški
(nemarkirani) poti skočili še na bližnjo
Veliko Monturo (1958 m), vrh katere se
nam je odstrl svareč prizor: ravno na robovih vojaških jarkov nedaleč od ostankov kasarn, ki spominjajo na nesmiselno
umiranje pred sto leti, so rasle najlepše
in največje planike; kakor da bi jih še
vedno pojila kri nedolžnih žrtev!
»Cvet« je v resnici socvetje
Planika (Leontopodium alpinum) spada
v družino nebinovk in izvira iz Azije. V
12
www.klubgaia.si
Sloveniji večinoma raste na nadmorski
višini med 1500 in 2400 metri ter jo najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na
Snežniku in celo v soteski Save pri Kranju. Ugledni slovenski botanik dr. Jože
Bavcon je eno najbolj znanih gorskih
rož, ki cveti med julijem in septembrom,
opisal takole: »Drobni, podolgovato suličasti listi so povsem belkasti. Še posebej prevladuje spodnja belina, polstena
dlakavost listov. V srčiki se potem pojavi
skoraj bel zapredek, ki se postopoma
dviguje na stebelcu, obdanem s posamičnimi, ravno tako volnatimi listi. Bolj
ko prehajajo v cvetni del, bolj so volnati.
Sredi med njimi se razvijejo drobni,
rahlo rumeni cevasti cvetovi, značilni za
družino nebinovk (košaric). Pri planiki te
majhne cvetove obdajajo beli volnati
ovršni listi. Vse skupaj naredi vtis izredno
lepega ‘cveta’, čeprav gre v resnici za socvetje. Odvisno od razmer zraste planika
do višine desetih centimetrov. Vendar v
poznem poletju še vedno raste, tako da
je na koncu tu in tam lahko kar precej
nad omenjeno višino. Najlepše pa so
pritlikave rastline.«
Planika je glede na svoje različne značilnosti dobila tudi več ljudskih imen:
očnica, očinec, očino zelišče (cvet spominja na oči), pečnica, skalarica, skalica,
goličavarica (rastišče v skalah), zvezdica,
zvezdnica (oblika cveta), mačnica (polstena površina listov), trosnica (raztresena po skalah), levova noga (iz
latinskega imena Leontopodium; leon –
lev in podion – šapa), edelbajs (popačenka nemškega izraza edelweiss; edel
– plemenit in weiß - bel).
Planika je najstarejša zaščitena rastlina
na Slovenskem in je bila najprej (1896)
zavarovana na Goriškem, dve leti pozneje pa še na Kranjskem in Štajerskem.
Boris Dolničar
20z vami
let
Jesensko srečanje na Ptuju
Odlična lokacija, dobra volja, bogat program in veliko možnosti za sprostitev in druženje so
zaznamovali letošnje jesensko srečanje Gaianov.
Teme predavanj so bile izbrane na podlagi najpogostejših vprašanj Gaianov, a
je kljub temu po predavanjih steklo živahno svetovanje z debato. Davor Špehar nas je poučil, kako gojiti in negovati
jagodičevje v domačem vrtu. Izvedeli
smo, kako uporabiti novo aplikacijo naredivrt.si in o zadovoljstvu s projektom
Samooskrbni urbani vrt. Miša Pušenjak
nas je spomnila na to, da je zemlja živa
in je od upoštevanja tega najbolj odvisno, kako bodo naše rastline uspevale
tudi v spremenjenih vremenskih razmerah. Po krajši predstavitvi obrezovanja
okrasnih grmovnic , so me člani prepričali, da jim to področje ni tuje. Nedeljske
dopoldanske ure je obogatila Ksenija Filipčič s svojimi idejami za novoletne
aranžmaje iz naravnih materialov.
Proste urice smo spoznavali okolico
Ptuja, uživali v bazenih, savni ali masažah, zvečer pa veselo zaplesali, se poigrali ter posladkali z letos še zadnjo
Gaino tortico za 20. rojstni dan.
Na svidenje prihodnje leto, spet nekje v
toplicah.
Loreta Vlahović
Zvečer sta nas z obiskom razveselila
Marcus Antonius Primus in Vestalka.
Povsem polna dvorana
že na prvem predavanju.
Za predavanja in delavnice je bilo
veliko zanimanja in vprašanj.
Posladek v nočnih urah.
Na delavnici venčkov so
tudi Gaianke preizkusile
svoje spretnosti.
Gaini pevski talenti.
Ko se združijo Gaiani, je dobre
volje in veselja vedno v izobilju.
december 2014
13
Ekološko vrtnarjenje
Z bio plantello do presežkov vrtnin
Potem, ko smo v Gainem eko vrtu lani uspešno vrtnarili, smo z novimi načrti, idejami in
posodobitvami nadaljevali v sezoni 2014. Preoblikovali smo ga in nadaljevali
štiripoljinsko pridelavo na velikosti 60 m2 samooskrbnega vrta. Pod strokovnim vodstvom
Igorja Škerbota in s pridnimi rokami družine Aškerc smo na ekološki način pridelali 1 kg
zelenjave za vsak dan v letu.
kumar, bučk, paprike, jajčevca. Pozno poleti in jeseni smo spravljali: radič, endivijo,
kitajsko listno zelenjavo, zelje, glavnati
ohrovt, brstični in listni ohrovt, rumeno
kolerabo, repo, črno redkev, korenje, por,
motovilec, novozelandsko špinačo, ... Izobilje letošnjih pridelkov zelenjave z bio
plantello predstavljamo v preglednici. Na
samo 60 m2 smo pridelali 370 kg sveže
zelenjave, kar pomeni po 1 kg za vsak
dan v letu.
Vsako leto več in bolje
Skupinsko delo na delavnicah je bilo
tudi spravilo pridelka.
Letos je vrt po posodobitvi in preoblikovanju ponudil obilo izzivov. Ob zaključku
sezone sledijo obračuni in ugotavljanje,
kaj vse smo vložili, koliko smo pridelali in
kaj bomo na podlagi novih izkušenj v prihodnje spremenili in izboljšali.
bio plantela vrt in jih krepili z vitaminskim kompleksom bio plantella vita.
• Rastline smo varovali z izdelki naravne linije bio plantella.
• Za setev in sajenje smo uporabljali ekološka semena in sadike, ki so bili vzgojeni
v Vrtnarstvu Alt in Vrtnarstvu Botanika.
• Posevke smo prekrivali z vlakninasto prekrivko, okopavali, pleli, redčili in spravljali
ob ustrezni zrelosti.
Posebnosti letošnje sezone
na Gainem vrtu
Sveža zelenjava z vrta
• Na prvo poljino smo postavili kapljični
namakalni sistem in rastlinjak za gojenje
plodovk.
• Osnovno gnojenje vrta smo opravili z
gnojili plantella organik in bio plantella
nutrivit skladno potrebam posameznih
vrtnin. Preko leta smo gojene zelenjadnice dognojevali z organskim gnojilom
Od aprila dalje smo z vrta redno pobirali
svežo zelenjavo. Vrt nam je ponudil vse,
od glavnate solate, redkvic, kolerabic, blitve, peteršilja, radiča solatnika, stročjega
in zrnatega graha do zgodnjega krompirja
in zgodnjega zelja, korenčka, čebule,
česna, stročjega boba, rdeče pese, stročjega fižola, brokolija, cvetače, paradižnika,
Vsi vključeni: pridni člani družine Aškerc,
gospa Irena Rotar ter ekipa Kluba Gaia,
mnogi obiskovalci in jaz kot strokovni
vodja lahko potrdimo, da nam je ponovno
uspelo. Zdaj že načrtujemo za leto 2015.
Za raznoliko zelenjavo z našega vrta bi v
primeru prodaje lahko dosegli povprečno
prodajno ceno do 1,5 EUR za kg. Kar bi pomenilo, da bi zaslužili do 555 EUR. A zelenjave nismo pridelovali za prodajo, temveč
za lastno uporabo. Kljub temu je potrebno
upoštevati še stroške za semena in sadike,
gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Ocenjen strošek za vse ekološke sadike in semena je med 50 in 70 EUR, za ostala
sredstva še do 80 EUR, kar bi potem pomenilo, da nam preostane še okrog 405 EUR,
kar sploh ni tako malo. A bolj kot to je pomembna možnost redne oskrbe štiri članske družine s svežo in raznoliko zelenjavo
preko celega leta. In to nam je uspelo.
Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,
KGZS – Zavod CE
Družina Aškerc
je povedala
Zavedamo se pomembnosti samooskrbe, zato smo se preizkusili v praksi. Pod okriljem mentorja smo izvajali dela v vrtu ter
skrbno beležili dnevnik o naših vrtnih aktivnostih. Pomembno je bilo: okopavanje,
sajenje, dognojevanje, pokrivanje s kopreno
in predvsem pravočasno ter redno pobiranje
pridelkov.
Nič ni lepšega kot uživati v okusih lastnega
pridelka, ki smo ga skupaj pod vodstvom
strokovnega mentorja g. Igorja Škerbota vzgojili iz semena ali iz eko sadik. Ob tem smo
Pridelali smo
370 kg zelenjave
vrsta zelenjave
zgodnji krompir
zgodnje zelje
česen
česnovi cvetovi
čebula
por
solata (vse vrste)
radič
endivija
motovilec
kitajska listna zelenjava
rdeča pesa
korenček
peteršilj
zelena
list
zelje pozno
črna redkev
repa
rumena koleraba
glavnati ohrovt
brokoli
cvetača
kolerabica
redkvica
špinača
blitva
grah
bob
fižol
stročje
paprika, feferoni
paradižnik
bučke
kumare
količina (kg)
15
24
17
1
8
15
30
22
8
4
6
16
16
5
0,5
15
12
15
5
15
3
7
8
12,5
9
8
3
2,5
13
12,5
12
15
15
GAIN RECEPT:
Zvitki iz palačink z lososom na
posteljici iz rukole
Sestavine za 4 osebe: O 200 g moke O 300 ml
mleka O 2 jajci O ščepec soli O olje za pečenje
O 250 g rukole O 200 g pretlačene skute O sol
in poper O 2 žlici limoninega soka O 8 rezin
prekajenega lososa (150 – 200 g) O 1 žlica
balzamičnega kisa O 400 ml belega kisa
O 2 žlički soli
Priprava: Moko zmešamo s soljo in mlekom,
na koncu dodamo jajci. Testo pustimo počivati
20 min, da se moka napoji. Spečemo tanke
palačinke. Skuto zmešamo s soljo in poprom
ter limoninim sokom. Namažemo na
palačinke. Po dve rezini lososa položimo na
vsako palačinko in jo zvijemo. Rukolo porazdelimo na krožnike, zvite palačinke
diagonalno narežemo in položimo nanjo.
Natalija Aškerc
na naših skupnih delavnicah vsakič izvedeli
veliko novega, koristnega ter poučnega. To
želimo v največji meri deliti med vse vas tudi
v naslednjem letu. Pri vsakokratnem obisku
vrta smo vsakič dobili boljši občutek
samopotrditve, da delamo odlično in prav.
Pripravljali smo različne jedi in se ob tem
vsakič učili in izpopolnjevali tudi v kulinariki.
Vse, kar smo obirali in uživali, je bilo eko in
pridelano na povsem naraven način. Za
obilnejši pridelek, kot bi ga sicer dosegali,
smo hvaležni Klubu Gaia za odlična hranila
in sredstva, kot so: Vita, Nutrivit, Vrt ter organsko gnojilo Organik. Letos smo bili obilneje obdarjeni z dežjem, kar je bilo za
nekatere vrtnine boljše, spet druge pa
bistveno slabše. Izpostavim nekaj kultur, ki
so obilno rodile: bučke, kumare, rani krompir, por, česen, korenje, rdeča pesa, bob,
brokoli, kitajska zelenjava in grah. Manj pa
smo bili uspešni pri kapusnicah, špinači in
glavnati solati. Letos imamo v načrtu že
nove smernice za prihodnje leto, ko pričakujemo, da bo vse še veliko uspešnejše kot
letos. Pridobili smo znanje in nekaj izkušenj,
kar bomo v prihodnje dopolnili in se veselili
še več pridelkov. Ob tem ne moremo mimo
tega, da nam sodelovanje na eko zelenjavnem vrtu pomeni tudi prijetno druženje,
kar nam je vsem v veliko veselje.
Natalija in Igor Aškerc
december 2014
15
Ekološko vrtnarjenje
Seme je vir življenja
Seme je začetek življenja. Kaj kupujemo dandanes za naš
mali vrtiček? In kakšno seme lahko pridelamo sami?
Seme v semenskih vrečicah
Na embalaži je slika, ki nam obljublja
sočno zelenjavo in prelepo cvetlico. Poleg
tega je na vrečici še veliko drugih koristnih
podatkov, ki bi si jih morali prebrati, tudi,
katero sorto kupujemo. Vse sorte, ki se
prodajajo pri nas, morajo biti vpisane v Evropsko sortno listo ali pa so to domače
sorte, ki so vpisane v nacionalno sortno
listo. Zato smo lahko brez skrbi, da bi v
malih semenskih vrečicah kupili gensko
spremenjeno seme ali kakorkoli drugače
biotehnološko spremenjeno seme. Torej:
V Sloveniji je nemogoče kupiti gensko
spremenjena semena vrtnin!
Hibridi ne ohranjajo vrste
Oznaka ob sorti F1 pomeni, da je to hibrid
in da je nastal s križanjem dveh starševskih linij. Taka sorta nima nobene zveze z
gensko spremenjenim semenom. To je
samo način žlahtnjenja, ki je tudi že zelo
star in preverjen. Vedeti pa moramo, da pri
hibridih, se pravi sortah z oznako F1 ob
imenu, ne moremo pridelati semena, ki bi
dalo take rastline kot je bila rastlina, iz katere smo seme pobrali. Rastline iz tega semena bodo zelo neizenačene in večinoma
bodo slabše uspevale in rodile. Vsaka
država ima svojo gensko banko semen,
kjer se skladiščijo semena zelo različnih
rastlin. Slovenska genska banka je na
Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Tam hranijo tudi seme starih slovenskih sort
vrtnin. Zadaj, na dnu vrečice, so običajno
podatki o semenu. Navedena je številka
partije, ki dobavitelju omogoča sledljivost
semena, ki je pakirano v to vrečico. Navedeno je leto pakiranja in rok, do kdaj naj
bi bilo seme še kalivo. Nekatera so kaliva
tudi še po navedenem roku. Kakovost semena se pred pakiranjem preveri v semenskem laboratoriju po mednarodno
priznanih metodah.
Razkuževanje semen
Seme v malih vrečicah dandanes ni razkuženo (je »netretirano«). Če pa je razkuženo, je to zelo jasno navedeno na
embalaži. Običajno razkužijo seme fižola
in graha, s čimer omogočimo boljšo kalivost. To so vse mednarodno priznani postopki razkuževanja, ki so pod strogo
kontrolo. Razkuženo seme fižola in graha
spoznamo po tem, da je rdeče barve. To je
tako nizka koncentracija razkužila, da se v
tleh hitro razgradi in tal s tem nikakor ne
zastrupljamo. Razkužilo deluje kratek čas
v začetku procesa kalitve, kar je tudi naš
namen in pomaga semenu pri boljši kalitvi, saj onemogoča
napad glivičnih bolezni na kaleče
seme. Po setvi si temeljito umijemo
roke, kar pa tako in
tako naredimo, saj
so umazane tudi od
zemlje.
Semena shranjujemo na suhem in
temnem mestu v
dobro zaprti
posodi z ustrezno
oznako.
16
www.klubgaia.si
Solata uhaja v cvet.
Seme v malih vrečicah je klasično pridelano
seme, sledeč mednarodni zakonodaji.
Danes pa se lahko v malih semenskih vrečicah kupi tudi ekološko seme, ki je pridelano pod dodatno kontrolo ekološke
zakonodaje. Za ekološko seme so na embalaži posebne oznake. To je evropska
oznaka za ekološki izdelek in oznaka kontrolne organizacije, ki kontrolira celoten postopek pridelave, dodelave in distribucije
ekološkega izdelka. Tako seme je običajno
dražje od klasično pridelanega semena.
Menim, da je za domači ekološki vrt
ustrezno tudi klasično pridelano seme!
Pomembnejše je, da v svojem vrtu ekološko vrtnarimo: od priprave tal, gnojenja,
pravilne in pravočasne setve do same eko
vzgoje in si tako pridelamo čim več zdrave
zelenjave.
Doma pridelana semena
Bistvo nakupa semena je, da je seme pridelano in dodelano pod standardno kontrolo, da je zdravo in kalivo. Pri semenu, ki
si ga pridelamo sami ali ga dobimo, nikoli
ne vemo, kakšno je in kaj se je z njim dogajalo. Je pa spodbudno, da si nekaj semena tudi sami poberemo ali celo načrtno
vzgojimo v domačem vrtu.
Enostavna vzgoja je za
spodaj naštete vrtnine
SOLATA in ENDIVIJA
Izberemo dve lepi glavi, kateri lastnosti sta
nam všeč in jih pustimo, da gredo v cvet;
običajno poleti.
FIŽOL: Izberemo najlepše rastline in najlepše stroke. Seme poberemo, ko se stroki
posušijo na rastlini. Problem pri fižolu so
bolezni in virusi, ki so na semenu.
RUKOLA: Gre pogosto v cvet. Počakamo,
da semeni in si seme poberemo.
REDKVICA: Redkvica gre tudi rada v cvet.
Počakamo, da oblikuje cvetno steblo s
cvetovi. Ko se mali stroček posuši (porjavi),
seme poberemo. Redkvice se rade skrižajo
z drugimi rastlinami iz rodu redkvic oz.
redkev (Raphanus), zato pazimo, da ne
cveti v bližini še kakšna redkvica oz. redkev. Ker bodo rastline iz takega skrižanega
semena zelo živahne!
PARADIŽNIK: Iz zelo zrelega paradižnika
seme poberemo in posušimo. Pazimo, da
si ne semenimo hibridnega paradižnika
(F1). Torej semenimo samo sorte.
GRAH: Nekaj semen graha, ki ga ne pojemo, lahko posejemo naslednje leto.
Problem pri pridelavi semena je, da moramo ujeti pravi čas za pobiranje semena,
ker če je prezgodaj ali prepozno, je seme
nedozorelo ali prezrelo in slabo kali. Vendar se tega lahko s prakso naučimo.
Seme moramo posušiti in očistiti ter ga takega pravilno skladiščiti.
Pravočasna
in pravilna setev
Seme za kalitev potrebuje vlago, toploto in zrak!
Sejemo pravi čas. Seme vsake vrtnine ima
posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati. Napake, ki jih napravimo pri setvi so:
sejemo v slabo pripravljeno zemljo, pregloboko ali preplitvo, tla so presuha ali
prevlažna, seme iz domačih zalog je lahko
staro in izgubi kalivost, ne upoštevamo,
da nekatere vrtnine kalijo zelo dolgo (korenček npr. potrebuje za vznik tudi en
mesec).
Vedno moramo ustvariti pravo gostoto
rastlin – medvrstne razdalje (običajno sejemo na gosto v vrsto in kasneje vrtnine in
cvetlice ustrezno redčimo; gostote so navedene na vrečicah s semeni, v različni literaturi o zelenjavi in cvetlicah; pravilno
gostoto ustvarimo tudi na podlagi izkušenj).
Ljudje so že v starih časih vedeli, kako
lahko seme bolje kali. Zato so za semena
različnih vrst pripravili različne kopeli, ki
Razkuženo seme
fižola in graha
(rdeče pobarvano) prispeva k
zanesljivejši
kalitvi.
pospešijo kalitev in
rast kalčkov:
• Semena stročnic,
npr. graha, fižola,
boba, leče, vigne
namakamo najmanj eno uro v kamiličnem izvlečku
(2 žlički posušenih
kamiličnih cvetov
pustimo stati 1012 ur v vodi). Kamilica razkuži in pospeši
kalitev.
• Baldrijan »greje« in pospešuje pri kalčkih
rast korenin. To zeliščno kopel uporabimo pri semenih: čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnih
cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljive na nizke
temperature: kumare, melone, bučke.
• S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnih
talnih glivic (npr. padavost sadik). 100 150 g česna oz. hrena na drobno nare-
žemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3
urah precedimo. Česnova kopel je dobra
za semena: paradižnika, kumar, cinij,
ognjiča. Hrenova kopel pa dobro dene
semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen
kapusnicam.
• Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje
celične stene in se s tem bolje borijo
proti napadom škodljivih glivičnih bolezni.
Kristina Škrbec
Vzgojimo prve sadike
Če boste čebulo sadili iz sadik in ne iz čebulčka, je optimalni
čas za setev od konca januarja in začetka februarja naprej.
Podobno velja tudi za por, peteršilj in zeleno. Če želite v začetku marca v vrt saditi
solato, jo za sadike posejte ob koncu januarja. Takrat sejte
tudi zgodnje zelje, cvetačo in brokoli. Točen datum setve
čebulnic, solate in kapusnic je težko opredeliti, saj so ti
termini primerni, če jih v vrt lahko sadimo pred polovico
marca. Papriko za sadike sejemo že od začetka do sredine februarja, takrat lahko pričnemo tudi s setvami jajčevca. Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimo bio
plantella start specialno zemljo za setev in pikiranje. Plodovke (paprika, jajčevec, paradižnik) so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 °C. Solatnice
in kapusnice v času vznika rabijo od 18 do 22 °C. Pozorni
smo tudi na primerno osvetlitev, še posebej takoj po
vzniku, ko mladi kalčki nujno potrebujejo za približno 5
°C nižje temperature in tudi veliko svetlobe, da ne bi prišlo do »pretegnjenosti« sadik.
december 2014
17
Revija Gaia in œlanstvo v Klubu Gaia:
20z vami
let
Darilo za najdraæje
Gaina predavanja in delavnice
Prosimo vas, da se na posamično predavanje predhodno
prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti:
[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj
predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila
prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).
DECEMBER
NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,
17. 12. 2014, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Enostavno do lepih sobnih rastlin
JANUAR
APAČE, Kulturni dom - večnamenska soba,
15. 1. 2015, ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović Enostavno do lepih sobnih rastlin
KRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,
19. 1. 2015, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik Priprava in načrtovanje
zelenjavnega vrta
NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,
21. 1. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Obrezovanje okrasnih grmovnic
FEBRUAR
Dragi œlani, ne zamudite izjemne priloænosti – obdarite svoje
najdraæje z naroœnino na revijo Gaia po akcijski ceni 18,00 EUR
(velja do konca leta 2014) in nagradili vas bomo z lepo majico
Kluba Gaia.
Klubske ugodnosti:
• prebiranje sveæih nasvetov in zanimivosti,
• brezplaœno svetovanje na 080 81 22,
• druæenje na strokovnih in zabavnih sreœanjih,
• specializirana vrtnarska popotovanja,
• cenejøi nakupi s kuponi popustov,
• moænost sodelovanja v øtevilnih nagradnih nateœajih ...
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,
6. 2. 2015, ob 16. uri, delavnica in predavanje, brezplačno za Gaiane
Davor Špehar Obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja
APAČE, Kulturni dom - večnamenska soba,
12. 2. 2015, ob 18. uri, predavanje, Davor Špehar Obrezovanje sadnega drevja
PREDDVOR, Info center, Dvorski trg 3,
17. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik Kako zasnujemo zelenjavni vrt
NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99,
18. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Davor Špehar Obrezovanje jagodičevja
KRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,
23. 2. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Uporabni okrasni vrt
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,
27. 2. 2015, ob 16. uri, predavanje, brezplačno za Gaiane
Igor Škerbot Planiranje in načrt zelenjavnega vrta
MAREC
PRIJAVNICA
Vaøi podatki:
Øt. œlanske izkaznice:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Œe prijavljate drugega:
Podatki novega œlana (Poloænico poøljemo njemu)
Podatki obdarjenca (Poloænico poøljemo vam)
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Prijavnico poøljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.
Na revijo Gaia se lahko naroœite in se vœlanite v klub tudi
po telefonu 01/755 81 60 ali po elektronski poøti [email protected].
Letna naroœnina je 20,00 EUR.
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,
6. 3. 2015, ob 16. uri, delavnica, brezplačno za Gaiane
Davor Špehar Gnojenje in oskrba sadnega drevja - kako in koliko pognojimo, kako
pripravimo škropivo, koliko omočimo ...
HOČE, v prostorih Fakultete za kmetijstvo, na gradu Hompoš,
12. 3. 2015, ob 18. uri, delavnica, Nevenka Breznik Načrtovanje vrta s pomočjo
spletne aplikacije naredivrt.si
KRANJ, Medgeneracijski center Kranj, Cesta talcev 7,
23. 3. 2015, ob 17. uri, delavnica, Nevenka Breznik Zasaditve visokih gred z zelenjavo
PREDDVOR, Info center, Dvorski trg 3,
24. 3. 2015, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović Balkonske zasaditve
Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:
• Ana Kočevar, Apače • Terika Strupi, Murska Sobota • Marija Grozdnik, Šentjanž
• Jožica Brecelj, Šempeter • Andro Jovanovič, Ig • Tanja Veber, Celje • Maša Kozjek,
Polhov Gradec • Petra Inkret, Žalec
Gaina prijavnica – 20. obletnica Kluba Gaia (darilo - Gaina majica):
• Breda Blokar, Materija • Jelica Klinc, Miklavž na Dravskem polju • Silva Hlastec,
Slovenske Konjice
Zvestoba se splača, Gaia jo poplača:
• Jerica Ipavec, Ajdovščina • Dragica Maltar, Bohinjska Bistrica • Marjeta Šenk,
Brezje • Ana Strlič, Celje • Jelka Byrne, Domžale • Mihaela Gabrovšek, Horjul
• Ivanka Rener, Izola - Isola • Karmen Kosi, Križevci pri Ljutomeru • Milena Jakša,
Gradac • Jana Butko, Zgornja Kungota
Dragi člani, Gaina ekipa bo v času od 29. decembra 2014
do 5. januarja 2015 na dopustu.
S 17
N 18
P 19
T 20 첆
S 21
Č 22
P 23
S 24
N 25
P 26
T 27 킌
S 28
Č 29
P 30
31
do 10.00
od 11.00
do 11.00
od 12.00
do 9.00
od 10.00
od 12.00
do 16.00
od 17.00
do 11.00
od 12.00
T 17
S 18
Č 19 첆
P 20
S 21
N 22
P 23
T 24
S 25 킌
Č 26
P 27
28
S
korenina
od 11.00
do 10.00
do 13.00
do 13.00
od 16.00
do 15.00
od 14.00
do 13.00
15h
T 17
S 18
Č 19
P 20 첆
S 21
N 22
P 23
T 24
S 25
Č 26
P 27 킌
S 28
N 29
P 30
31
T
cvet
do 9.00
od 13.00
do 11.00
in od 15.00
do 10.00
od 11.00
od 11.00
do 10.00
do 12.00
od 13.00
list
P 17
S 18
N 19 첆
P 20
T 21
S 22
Č 23
P 24
S 25 킌
N 26
P 27
T 28
S 29
30
Č
do 12.00
od 13.00
od 12.00
do 11.00
do 10.00
od 11.00
plod
Članska izkaznica 2015
N 17
P 18
T 19 첆
S 20
Č 21
P 22
S 23
N 24
P 25 킌
T 26
S 27
Č 28
P 29
30
S
N 31
od 16.00
do 15.00
do 13.00
do 12.00
od 13.00
do 10.00
od 11.00
do 13.00
neugodno
16h
S 17
Č 18
P 19 첆
S 20
N 21
P 22
T 23
S 24
Č 25 킌
P 26
S 27
N 28
P 29
30
T
do 18.00
od 19.00
do 16.00
od 15.00
do 14.00
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2
presajanje
Brezplačno svetovanje
S
Legenda:
Sinja Gorica, 1360 Vrhnika
www.klubgaia.si
@ [email protected]
brezplačni nasveti: 080 81 22
www.facebook.com/KlubGaia
prepogni
prepogni
od 9.00
do 8.00
do 9.00
od 11.00
do 10.00
od 13.00
do 12.00
od 9.00
do 8.00
marec
N 1
P 2
T 3
S 4
Č 5첇
P 6
S 7
N 8
P 9
T 10
S 11
Č 12
P 13 쐡
S 14
N 15
16
P
od 10.00
do 9.00
od 18.00
od 13.00
do 12.00
do 18.00
april
S 1
Č 2
P 3
S 4첇
N 5
P 6
T 7
S 8
Č 9
P 10
S 11
N 12 쐡
P 13
T 14
S 15
16
Č
Setveni koledar 2015
od 14.00
do 13.00
do 14.00
od 14.00
do 13.00
februar
N 1
P 2
T 3
S 4첇
Č 5
P 6
S 7
N 8
P 9
T 10
S 11
Č 12 쐡
P 13
S 14
N 15
16
P
www.klubgaia.si
do 13.00
januar
Č 1
P 2
S 3
N 4
P 5첇
T 6
S 7
Č 8
P 9
S 10
N 11
P 12
T 13 쐡
S 14
Č 15
16
P
maj
od 15.00
od 9.00
do 8.00
do 12.00
od 13.00
do 17.00
od 18.00
do 22.00
do 17.00
od 18.00
do 14.00
od 16.00
do 8.00
od 9.00 do 14.00
od 15.00
P 1
S 2
N 3
P 4첇
T 5
S 6
Č 7
P 8
S 9
N 10
P 11
T 12 쐡
S 13
Č 14
P 15
16
S
14h
20 let
z vami
od 8.00
od 9.00
do 8.00
od 16.00
do 15.00
od 19.00
do 18.00
od 12.00
do 11.00
od 17.00
do 16.00
junij
P 1
T 2
S 3
Č 4첇
P 5
S 6
N 7
P 8
T 9
S 10
Č 11
P 12 쐡
S 13
N 14
P 15
16
T
Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki
do 10.00
od 11.00 do 15.00
od 16.00
od 16.00
do 15.00
do 9.00
23 24 25 26 27 28
18h
26 27 28 29 30 31
od 10.00
19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22
do 18.00
od 19.00
9 10 11 12 13 14 15
P
12 13 14 15 16 17 18
P 17
S 18
N 19
P 20
T 21
S 22
Č 23
P 24 킌
S 25
N 26
P 27
T 28
S 29
Č 30
31 첇
1
2 3 4 5 6 7 8
P
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
korenina
P T S Č P S N
Legenda:
februar
P T S Č P S N
2015
januar
1
1 2 3 4 5
2 3 4 5 6 7 8
6 7 8 9 10 11 12
do 9.00
od 10.00
do 8.00
do 18.00
od 19.00
23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30
do 11.00
in od 15.00
9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19
16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26
od 9.00 do 12.00
april
P T S Č P S N
P 17
T 18
S 19
Č 20
P 21
S 22 킌
N 23
P 24
T 25
S 26
Č 27
P 28
S 29 첇
N 30
31
marec
P T S Č P S N
30 31
8 9 10 11 12 13 14
od 13.00
do 12.00
od 12.00
do 11.00
do 17.00
od 18.00
od 17.00
do 16.00
18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28
do 8.00
od 16.00
11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21
od 9.00 do 16.00
1 2 3 4 5 6 7
Č 17
P 18
S 19
N 20
P 21 킌
T 22
S 23
Č 24
P 25
S 26
N 27
P 28 첇
T 29
30
1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
S
junij
P T S Č P S N
cvet
maj
P T S Č P S N
25 26 27 28 29 30 31 29 30
13h
list
1 2 3 4 5
1 2
6 7 8 9 10 11 12
3 4 5 6 7 8 9
S 17
N 18
P 19
T 20 킌
S 21
Č 22
P 23
S 24
N 25
P 26
T 27 첇
S 28
Č 29
P 30
31
avgust
P T S Č P S N
S
julij
P T S Č P S N
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
1
1 2 3 4 5 6
2 3 4 5 6 7 8
7 8 9 10 11 12 13
30
do 13.00
23 24 25 26 27 28 29 28 29 30 31
presajanje
9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20
16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27
Č 17
P 18 킌
S 19
N 20
P 21
T 22
S 23
Č 24
P 25 첇
S 26
N 27
P 28
T 29
S 30
31
december
P T S Č P S N
Č
november
P T S Č P S N
do 11.00
26 27 28 29 30 31
do 9.00
21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25
od 9.00
14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18
neugodno
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
T 17
S 18
Č 19 킌
P 20
S 21
N 22
P 23
T 24
S 25 첇
Č 26
P 27
S 28
N 29
30
oktober
P T S Č P S N
P
september
P T S Č P S N
28 29 30
do 13.00
11h
31
od 14.00
24 25 26 27 28 29 30
do 9.00
27 28 29 30 31
plod
20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23
od 10.00
13 14 15 16 17 18 19 10 11 12 13 14 15 16
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2
14h
september
do 17.00
od 11.00
do 10.00
od 18.00
do 17.00
od 19.00
do 18.00
do 17.00
od 18.00
od 15.00
od 10.00 do 14.00
od 16.00
od 11.00 do 15.00
T 1
S 2
Č 3
P 4
S 5쐡
N 6
P 7
T 8
S 9
Č 10
P 11
S 12
N 13 첆
P 14
T 15
16
S
od 10.00
do 9.00
od 18.00
do 17.00
od 16.00
do 9.00
od 12.00
do 11.00
oktober
Č 1
P 2
S 3
N 4쐡
P 5
T 6
S 7
Č 8
P 9
S 10
N 11
P 12
T 13 첆
S 14
Č 15
16
P
Setveni koledar 2015
od 12.00
do 11.00
od 19.00
do 18.00
od 14.00
do 13.00
od 15.00
do 14.00
in od 13.00
do 9.00
od 9.00
od 12.00
do 11.00
od 19.00
do 18.00
avgust
N 16
S 1
N 2
P 3
T 4
S 5
Č 6
P 7쐡
S 8
N 9
P 10
T 11
S 12
Č 13
P 14 첆
15
S
www.klubgaia.si
julij
do 16.00
od 17.00
do 11.00
od 12.00
od 9.00
do 12.00
od 13.00
od 18.00
do 10.00
od 11.00
in
do 15.00
od 12.00
do 11.00
od 15.00
S 1
Č 2첇
P 3
S 4
N 5
P 6
T 7
S 8쐡
Č 9
P 10
S 11
N 12
P 13
T 14
S 15
16 첆
Č
do 13.00
od 12.00
do 11.00
do 13.00
od 13.00
do 12.00
november
N 1
P 2
T 3쐡
S 4
Č 5
P 6
S 7
N 8
P 9
T 10
S 11 첆
Č 12
P 13
S 14
N 15
16
P
20 let
z vami
od 13.00
do 12.00
od 12.00
do 11.00
od 11.00
do 10.00
december
T 1
S 2
Č 3쐡
P 4
S 5
N 6
P 7
T 8
S 9
Č 10
P 11 첆
S 12
N 13
P 14
T 15
16
S
Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki
20. strokovno srečanje Gaianov -
S Tanjo Žagar v Rabac
Ponovno vas vabimo v čarobni kvarnerski biser RABAC, v času
15. 5. do 17. 5. 2015, ki je obdan z oljčnimi nasadi in
mikavnimi plažami, prežetimi z vonjem pinijevih gozdov. Novih
strokovnih vsebin, lepih izletov in zabave ne bo manjkalo.
Kot vsako leto na tradicionalnem srečanju tudi letos pripravljamo
prisrčno druženje, izlete ter odlično izobraževanje z najbolj priznanimi slovenskimi strokovnjaki. In še kot posebno zabavno darilo, ob 20. obletnici, vsem članom vabilo na nepozaben koncert
Tanje Žagar, ki nas bo razgrela s svojim pevskim nastopom.
Program:
15. 5. (petek): odhodi avtobusov iz Slovenije ali z lastnim prevozom. Dobrodošlica v hotelu, kosilo, predavanja, prijave za izlete v okolico. Zvečer zabavno druženje s Tanjo Žagar v
restavraciji Girandella.
16. 5. (sobota): po zajtrku, dopoldan in popoldan predavanja,
kosilo v hotelih, izleti v okolico Rabca, zvečer veselo praznovanje
20. jubilejnega srečanja članov kluba Gaia.
17. 5. (nedelja): svetovanja strokovnjakov, Gaini talenti se predstavijo, izleti, po želji še kosilo in povratek proti domu.
CENA:
‹ 85,00 EUR v hotelskem naselju GIRANDELLA** (vse sobe
obnovljene z balkonom, kopalnico,TV in hladilnikom)
‹ 96,00 EUR v HOTELU ALBONA***
‹ 105,00 EUR v HOTELU MIRAMAR*** IN ALEGRO***
‹ 132,00 EUR v HOTELU BELLEVUE****
V ceni je vključeno: 2 polna penziona, turistična taksa, stroški prijave, animacija, zabavna večera z glasbo, organizacija in vodstvo.
Popusti: Za
otroke do 7. leta
brezplačno, do 14.
leta -50%
ter -20% popusta za tretjo
osebo v triposteljni sobi.
Doplačila:
‹ Doplačilo za enoposteljno
sobo je 10,00 EUR na dan
‹ Doplačilo za avtobusni
prevoz od 26,00 do 32,00
EUR z odhodi iz: Murske
Sobote, Maribora, Celja,
Brežic, Novega mesta, Slovenj Gradca,Velenja, Celja, Kranja,
Ljubljane, Postojne, Nove Gorice, Kopra.
‹ Doplačilo za izlete ob
prijavi v Rabcu.
‹ Doplačilo za riziko odpovedi: 6,00 eur po osebi.
‹ Doplačilo za sobo na
morsko stran: 5,00 eur
na osebo za dva dni.
Po prejemu prijave prejmete pogodbo in program. Rezervacija se smatra potrjena
in veljavna ob plačilu akontacije, ki znaša 35 EUR po osebi, preostali znesek pa je
treba poravnati do 15. aprila. Srečanje se bo pričelo v petek po 13. uri in končalo
v nedeljo ob 14. uri.
Prijave in informacije na TURISTČNI AGENCIJI AVANTURA, tel: 01-242-00-00, 242-00-02, e-mail: [email protected]
ali pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«
Kontaktna oseba: Stojan Rus, tel: 041-458-973
"
Ime in priimek ______________________________________________
Allegro
Marina
Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) _______________________________
_______________________________________ Telefon ______________
Lanterna
Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): __________________________
___________________________________________________________
Girandella
Albona
Zavarovanje rizika odpovedi:
Avtobusni prevoz:
Bellevue
da
da
ne
ne, vstopno mesto__________________
Hotel: ___________________, soba:
1/1,
1/2, 1/3,
1/4
Podpis _____________________________________________________
Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila.
Ekološko vrtnarjenje
Zimske nevarnosti v sadovnjaku
Zimski čas je obdobje, ko je dela v sadovnjaku manj, previdnost in oskrba pa je nujna tudi
v tem času. V članku boste spoznali različne rešitve proti zimskim težavam, ki so lahko
prisotne v vsakem domačem sadovnjaku.
Zajec si je privoščil odlično malico
na deblu in povzročil nepopravljivo
škodo.
Preprečimo pozebo in
odstranimo listje
Če v oktobru še niste odstranili odpadlega listja in ga sežgali, to v primeru lepega vremena še vedno lahko storite, s
čimer preprečite potencialne bolezni. V
začetku zime je treba poskrbeti za beljenje debel z zaščitnim premazom bio
plantella protekt, tako boste preprečili
pokanje skorje oz. pozebo. Deblo in
spodnje veje premažite s čopičem, tako
drevju pomagate, da v obdobju mirovanja prenese nizke temperature, saj se
sokovi v rastlini začnejo pretakati kasneje. Če drevo ni premazano in je zima
mila, se v toplem, sončnem vremenu
skorja začne ogrevati, sokovi v drevesu
pa se pričnejo prehitro pretakati. Ob
tem pojavu je lahko za drevo usodna že
temperatura nekaj stopinj pod lediščem
(-5 °C). Nizke temperature običajno nastopijo v nočnem času, lahko tudi po-
24
www.klubgaia.si
dnevi, če naše področje zajame območje vremenskih ohladitev. Take zimske ohladitve povzročijo močno
pokanje skorje, ki so za drevo lahko tudi
tragične. Z beljenjem debel v sadovnjaku drevju pomagate, saj se skorja
manj ogreva, sokovi v rastlini se začnejo
kasneje pretakati, možnost za izpostavljenost pozebi pa se bistveno zmanjša.
Pred premazovanjem debla in ogrodnih
vej s krtačo nežno odstranite mah. Na
nižjih, občutljivejših legah jih prebelite
z zaščitnim premazom bio plantella protekt, s katerim preprečimo pokanje
skorje. V sadovnjakih je vedno več kakijev, kivija in fig. Te sadne vrste so temperaturno bolj občutljive, zato mlade
rastline zaščitite s smrečjem in koruznico, koreninski del pa pokrijte z listjem
ali slamo. Zaščito odstranite šele spomladi, ko mraz popusti. Temperature
pod – 15 in -20 °C lahko povzročijo propad nadzemnega dela rastline.
žemo s kakovostno cepilno smolo bio
plantella arbosan, ki deluje proti glivičnim boleznim, preprečuje tudi delovanje hladnega zraka in vlage na
poškodovano mesto. Vloga cepilne
smole je pomembna, zato jo je treba
uporabljati, še posebno se priporoča po
zimski rezi v mesecu februarju in marcu.
Takrat je treba opraviti tudi predspomladansko osnovno varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z proti
škrlupu in drugim glavnim boleznim. Če
ste škropljenje sadja zamudili jeseni po
odpadanju listja, ga vsekakor ne zamudite v času po zimski rezi. Drevje je treba
z omenjenim bakrenim pripravkom dobesedno okopati.
Znebimo se voluharja
V jesenskem času imajo voluharji zelo
radi mlade korenine in skorjo na koreninskem vratu sadnih dreves. Drevo se
lahko zaradi večje škode posuši ali
nagne zaradi teže snega in močnega
Snegolom pozimi,
spomladi bolezni
V zimi brez snega pri jagodičevju še
vedno lahko povežete veje, tako jih
sneg ne bo polomil. Jagode v zimskem
obdobju pustimo pri miru, listje, ki je
propadlo, pomrznilo, ščiti rastline pred
mrazom. V zimskem času so zelo nevarne rane, ki nastanejo zaradi snegoloma. Na slabše oskrbovanih, starejših
drevesih, se debelejše veje večinoma
polomijo. Poškodbe lahko nastanejo
tudi na nižjem sadnem drevju, če nas
preseneti težak, južni sneg. Letos v spomladanskem času nas je presenetil tudi
žledolom in verjetno ni bil zadnji. Če se
kakšna veja zlomi, je treba poškodbe
najprej sanirati z rezjo, ki jo interventno
opravimo kar s sadjarsko žago. Najprej
izrežemo vejo in nato naredimo še povsem gladko rez. Vse večje rane prema-
Z ograjo drevesa zaščitimo
pred divjadjo
Pripomočki za preprečevanje škode divjadi
Svetlobni pripomočki
Zvočni in drugi moteči pripomočki
odpadne svetleče pločevine
radio
CD-plošče
odvračala za divjad
luči s senzorji
pes v ogradi
vetra. Največ škode naredijo v mladih
sadovnjakih, ki smo jih posadili tekoče
leto, seveda se ne branijo niti starejših
sadnih dreves.
Ukrepi proti voluharju:
• drog v obliki črke T je opazovalnica za
ptice ujede (visok vsaj 5 m)
• domače živali (maček, pes)
• v sadovnjak privabimo lisico (nastavimo goveji loj)
• sadovnjak naredimo prijazen podlasici, dihurju in kačam (skalne votline)
• pasti, elektronski odganjalci
• okrog dreves sadimo rastline, ki odganjajo voluharja (česen, narcise, križnolistni mleček)
Zajci in srne predstavljajo
stalno nevarnost
V domačih sadovnjakih opažamo različne vrste zaščite pred zajci in srnami.
Okrog stebel sadnega drevja opažamo
žice in plastična vlakna, ki jih ljubitelji
sadjarstva ovijajo okrog dreves. Opaziti
je tudi vzdolžno narezane in sestavljene
plastične cevi, ki jih sestavljate in nameščate okrog debel. Če v praksi varčujete
in uporabite prenizko zaščito s plastičnimi zaščitnimi mrežami, vam uspe preprečiti škodo zajca, srnjad pa še vedno
močno poškoduje mlade, enoletne sadike. V tem primeru je najučinkovitejša
visoka ograda iz pletene mreže.
Mehanski pripomočki
ograda sadovnjaka z namensko pleteno mrežo,
električna ograda
lesene letvice (obdamo deblo), visoka ograda
okrog mladega drevesa
koruznica, slama, papir (obdamo deblo)
Proti divjadi lahko uporabite tudi odvračala, s katerimi namažete debla dreves
ali lesene kole.
Proti divjadi še druge
oblike zaščite
Tisti bolj iznajdljivi sadjarji poizkušajo
preganjati divjad tudi s pomočjo odpadne svetleče pločevine, svetlečih CDplošč, električnih svetil, ki se prižigajo v
intervalih. Nekaj rešitev smo vam predstavili tudi v navedeni tabeli.
Učinkovitost različnih pripomočkov bo
treba poizkusiti kar v domačem vrtu.
Verjetno so za plašenje divjadi uporabni
tudi drugi mehanski, zvočni in svetlobni
pripomočki, vendar je samo vprašanje
časa, ko se divjad takšnih odvračal navadi in jih ne moti več. Zelo dobro nam
je poznan učinek psa za ograjo, ki laja,
srne pa se pasejo 10 m stran.
Davor Špehar
Zaščita dreves s premazom in
cepilno smolo
Beli zaščitni premaz bio plantella protekt se uporablja za beljenje debel sadnih dreves. Tako lahko že z 10-dnevnim zamikom vegetacije preprečimo pokanje skorje
dreves in nepriljubljeno pozebo. Če drevja ne premažemo, se sokovi ob topli zimi
predčasno pretakajo po deblu in že nekaj stopinj pod lediščem (-5°C) lahko povzroči pokanje skorje. Te rane pa so spomladi idealna vdorna mesta povzročiteljev
bolezni. Če do pozebe pride, rane čim prej premažemo s cepilno smolo bio plantella arbosan.
Če so se veje zaradi snega ali žleda polomile, jih je treba odstraniti, odlomljeno
mesto pa gladko obrezati in očistiti. Površino zloma natančno premažemo s cepilno
smolo bio plantella arbosan, ki omogoči hitrejše celjenje in preprečuje vdor bolezni.
Bio plantella arbosan cepilna smola je na razpolago tudi v novem, večjem pakiranju
- tuba 350 g z gobico za lažji nanos in 1 kg vedro, kar je še posebej priporočljivo za
večje škode, ki nastanejo zaradi snegoloma ali žleda.
V spomladanskem času, po brstenju, okrog debel nalepite tudi bio plantella
lepljivi trak, ki preprečuje škodljivcem
pohod v krošnjo dreves.
Namenske mreže, ki jih namestimo
okrog debla, so prožne in se širijo ob širjenju debla, nudijo trajno zaščito, hkrati
pa niso zatočišče za škodljive insekte, ki
lahko prezimijo v slami, koruznici in drugem organskem materialu. Zajcu lahko
zunaj sadovnjaka v zamenjavo za vaše
drevo ponudite tudi porezane veje sadnega drevja, ki jih bo ravno tako glodal.
december 2014
25
Oblikovanje vrta
Srebrno bele
kombinacije za
praznike
Prazniki že trkajo na vrata, zato si želimo z osebno noto
polepšati in popestriti domače zasaditve. V tem navadno
turobno sivem obdobju ne potrebujemo masovnih zasaditev,
tako kot v poletnem času, dovolj je že droben detajl, ki
deluje kot paša za oči in dušo vse do pomladnih dni.
Za dosego tega cilja obstaja vsekakor
več poti.
• Trajnejša rešitev je zasaditev zimzelenih belo srebrnih trajnic kot tudi iglavcev na vidna mesta, to je pred
vhodnimi vrati ali ob terasi. Ti detajli so
v poletnem času ob obilici cvetja kar
malo zapostavljeni, v zimskem pa jih
bolj opazimo.
• Obstaja pa tudi možnost zasajanja
cvetličnih loncev in korit, ki so čez leto
na omenjenih mestih ali pa tudi drugje
po vrtu, v prazničnem obdobju pa jih
pomaknemo na vidnejše pozicije.
• Občasno nas premami želja po kakšni
novi, zanimivi rastlini in tako lahko
praznično obdarovanje združimo z
okrasitvijo po reku: »Prijetno s koristnim« ter rastlino začasno posadimo v
okrasni lonec. Spomladi, ko nastopijo
pravi pogoji, pa jo presadimo na stalno
mesto.
Navadno v predprazničnih dneh izbiramo rastline, ki pritičejo prihajajočim
praznikom, zato sem za božično-novoletne praznike izbrala rastline v srebrno–belih odtenkih:
rastlin in z manjšo korekturo obdržimo
okrasitev vse do naslednje poletne
kombinacije. Srebrne rastline iz poletne
zasaditve, ki ostanejo, naj si sledijo po
naslednjem zaporedju:
• kalocefalus – Calocephalus brownii ‘Silver Sand’ na obeh robovih
• od robov proti notranjosti sledita lavandula – Lavandula angustifolia ‘Hidcote Blue’
• ter na sredini viseča srebrna dihondra
- Dichondra ‘Silver Falls’
Med omenjene, že krepko vraščene rastline, zamenjamo enoletne balkonske
rastline z drobnocvetnimi ali velikocvetnimi mačehami – Viola sp., ciklamami –
Cyclamen sp., kot tudi z okrasnim zeljem
– Brassica oleracea.
1
2
Praznične zasaditve, odete
v srebrnino
Navajeni smo, da poletne zasaditve
s prihodom hladnejših dni umaknemo z oken ali teras. S primerno izbiro
Nasadu iz jesenske kalune in pernecije
doda piko na i visokostebelno okrasno
zelje ‘White Crane’.
26
www.klubgaia.si
Vedno zelene trajnice v srebrno belih
odtenkih pridejo še prav posebno do
veljave v obdobju, ko narava počiva,
zasaditvi pa dajo svečan pridih.
Trajni cvetlični nasad iz srebrnine
iglavcev:
• podlaga oz. podrast iz plazečega brina
– Juniperus horizontalis ‘Glauca’
• za mehčanje zasaditve vključimo srebrno bilnico – Festuca glauca (eno ali
dve, odvisno od velikosti nasada)
Naši severni sosedje si prazničnih dni brez cvetočega teloha sploh ne morejo
predstavljati, v družbi s perjanko ‘Little Bunny’ in praprotjo – Dryopteris erythrosora pa deluje kot pravi šopek.
V jutranjem soju svetlikajoča se
srebrna koprena slane, ujeta na travne
bilke, pričara skrivnostno prazničnost
tega obdobja.
Bonsaj
japonskega bora
- Pinus parviflora
‘Glauca’ bo v
prazničnih dneh v
soju lučk ali
diskretnih
okraskov iz
naravnih
materialov še
posebno zažarel.
• kot vodilno rastlino zasadimo mlado
sadiko lawsonove paciprese – ‘Chamaecyparis lawsoniana ‘Ellwoodii Pilar’
za cvetoči nadih pa dodamo belino cvetočega teloha – Helleborus niger
3
Srebrnino s trajnicami, ki jih lahko
zasadimo tudi v spomladanskem
času, pa dosežemo:
• kot podrast homulice – Sedum reflexum
• spremljajoča heba – Hebe pinguifolia
• pokončni čišljak - Stachys byzantina
‘Silver Carpet’
• cvetoča dopolnitev s jesensko kaluno
– Calluna vulgaris
Predstavljene zasaditve lahko uporabimo tudi za gredne zasaditve, tako v
predvrtu kot na gredici pri terasi.
Nega
Substrat, v katerega sadimo rastline,
mora biti propusten. Kljub temu moramo biti zmerni pri zalivanju, saj je v
tem obdobju izhlapevanje pretežno
zelo majhno. Vseeno pa nas ne smejo
zavesti dnevi, ko je sončno in vetrovno,
temperatura pa okoli 0 °C. To je čas, ko
je treba nasad nujno zaliti, vendar pa
moramo biti s količino previdni.
Andreja Pogačar Špenko
Gaia na obisku
Rudi Cerk širi sadjarstvo
V novembru smo obiskali predsednika sadjarskega društva
Borovnica, ki sadjari že vrsto let, svoje izkušnje pa deli tudi z
mladimi. Tako smo v sodelovanju s sadjarskim društvom in OŠ v
Borovnici posadili sadiko češnje.
Sadjar z
dolgoletnimi
izkušnjami
Naš sogovornik je v otroštvu sadno drevje sadil z
očetom, sedaj pa svoje Naš član Rudi Cerk - sadjar z
znanje in izkušnje deli z dolgoletnimi izkušjami.
vsemi, ki jih zanima sadjarstvo. Ob naravoslovnih dnevih sodeluje tudi z OŠ v Borovnici, kjer smo v drugi polovici novembra sadili češnjo.
Tako smo sajenje sadnega drevja približali tudi otrokom,
ki jih zanima sadjarstvo. V sadovnjaku ob OŠ že uspevajo
hruške, jabolka in nekaj češenj, kamor jih je posadil vsakokrat z novo generacijo učencev, tokrat se jim bo pridružila
še visokodebelna češnja, ki je cepljena na sejancu.
Sadika in globina sajenja
Pomlajevanje domačega sadovnjaka
Sadjarsko društvo deluje že 12 let
G. Rudi Cerk je član Kluba Gaia in predsednik sadjarskega društva Borovnica, ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Prvotna dejavnost društva je bila sadjarstvo, sedaj pa so dejavnosti
razširili še med vrtičkarje in kmetovalce. Poudarek je na ekološki pridelavi hrane in samooskrbi s semeni. V društvu spodbujajo obnavljanje starih travniških sadovnjakov, v katerih so
stare sorte jabolk (med drugim Paplerjev bobovec) in hrušk.
Na ta način so v Borovnici zasadili že preko 600 sadik sadnega
drevja. Društvo šteje 84 članov iz posameznih družin. Organizirajo izobraževanja, delavnice in strokovne ekskurzije.
Sajenje sadnega drevja so spremljali učenci 3. razreda, s
katerimi smo najprej prepoznali sadiko. Ob tem smo pojasnili vlogo korenin, debla, podlage in sorte, ki je cepljena
na podlago. Pred sajenjem smo prikrajšali debelejše korenine,
ki se bodo tako primerno obrasle z mladimi lasastimi koreninami. G. Rudi je svetoval, da so prve korenine pri češnji v nivoju tal, saj koščičarje ne smemo saditi pregloboko. Dober
teden pred sajenjem je bila izkopana sadilna jama, ki je bila
globoka cca. 40 cm. V času sajenja je bila zemlja precej mokra,
zato je nismo pohodili, tako smo ohranili primerno zračnost
Pomlajevanje domačega sadovnjaka
Pri Cerkovih pridelujejo jabolka, hruške, nekaj sliv, breskve,
okrog hiše je 20 dreves, na drugi lokaciji so še visokodebelna
drevesa. Ker so jablane v domačem sadovnjaku na podlagi
MM 106 in so stara čez 30 let, jih je treba pomladiti. Naš sogovornik bo počasi začel s sajenjem novih dreves, ob tem pa
priporoča, da se vsako leto obnovi 10 % sadovnjaka. Če se
držimo tega pravila, nam v zrelih letih sadovnjaka z deli ni
treba hiteti, sadovnjak pa se pomladi počasi in postopoma.
28
www.klubgaia.si
Za mali šolski sadovnjak so izbrali sadiko češnje, sorta
‘Stella’.
tal. Sadiko smo sadili na »gomilo«, saj se bo zaradi razmer
pri sajenju vsekakor posedla.
Izbira sorte in primerne podlage
Češnja sorte ‘Stella’ je cepljena na sejanec češnje, kar pomeni, da bo drevo bujne, neizenačene rasti in bo pozno
vstopilo v rodnost (7 let). Za rast potrebuje vsaj 6 m prostora. Če bo poskrbljeno za upogibanje poganjkov v mladostnem obdobju, bo rodnost nastopila nekoliko prej kot
običajno. Sorta ‘Stella’ je novejša kanadska sorta, ki je samooplodna in ne potrebuje opraševalne sorte. Ta sorta je
zelo rodna, zori v petem češnjevem tednu, uvrščamo jo
med hrustavke. Plod je velik in temno rdeče barve. Češnja
je lahko cepljena tudi na podlago F 12, ki ravno tako sodi
med bujne podlage. G. Rudi priporoča, da v domačem vrtu
posadite češnjo na podlagi Gisela 5, ki je srednje šibke rasti
in hitro rodi (2.-3. leto), v vrtu pa ne rabi veliko prostora, sadimo jo slabe 3 m narazen.
deblo sadike posije že v mesecu februarju in tako povzroči
prezgodnje prebujanje sadike. Če kol postavimo na primerno
mesto, se to ne zgodi, voda v sadiki ne zmrzne in sadika ne
utrpi pozebe zaradi pokanja skorje.
Po sajenju smo sadiko privezali na oporo
Sadiko po sajenju zaradi velike vlažnosti tal nismo zalili, kar je
običajno pravilo. Sadiko češnje je treba prvih nekaj let privezovati ob oporni kol, ko sadika sejanca doseže debelino 6 do
10 cm, opora ni več potrebna. V spomladanskem času bo
treba sadiko češnje še prikrajšati. G. Rudi jo bo z učenci prikrajšal na višino 130 cm, tako bo prve ogrodne veje oblikovala
na višini dobrega metra. Češnje, ki so cepljene na šibko podlago Gisela 5, rabijo stalno oporo.
Dež, dež in spet dež
Tudi g. Rudi, ki sadjari že desetletja, je bil mnenja, da je bilo
dežja to leto vsekakor preveč. Še v drugi polovici novembra
so bile temperature previsoke za to obdobje leta. V tem času
bi v normalnih letih sadovnjak že objel mraz, tako pa je listje
še vedno na drevju. Vse sadno drevje je bilo letos bolj podvrženo boleznim, zato sadjarjem svetuje, da varstvo sadnega
drevja z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z opravijo
pozno jeseni in ponovijo spomladi pred brstenjem.
Globino sajenja določimo glede na cepljeno mesto in
razrast korenin.
Kako pravilno gnojimo?
Učencem smo pokazali, da gnojimo za boljši plod s plantella
specialnim sadjarskim gnojilom še pod sadilno mrežo. Tri
pesti sadjarskega gnojila smo pokrili z nekoliko zemlje, nato
smo postavili mrežo in s tem poskrbeli, da ne bi predčasno
razpadla. Ob zasipavanju sadike smo v sadilno jamo dodali
še 1 kg visoko kakovostnega organskega gnojila v obliki pelet
plantella organik, ki smo ga na koncu pokrili še z zemljo. G.
Cerk svetuje, da ne uporabljamo hlevskega gnoja, ki ni primeren za koščičarje. Za rast sadike lahko v domačem sadovnjaku
uporabimo tudi domač kompost.
Učence je zanimalo, kam postavimo kol
G. Rudi je učencem svetoval, da kol postavimo na J stran sadike, tako se sadika spomladi ne bo pregrevala in bo manj nevarnosti spomladanske pozebe. Spomladansko sonce na
Rastlino smo ob sajenju pognojili
s plantella organikom.
Davor Špehar
Če želite, da se naši strokovnjaki
o
vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z
vami, nas pokličite na brezplačno
številko
BREZPLAŒNI NASVETI NA
Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna
televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem
programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive
primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na
vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.
december 2014
29
20
let
z vami
Vrtnarske nagrade v 2014
Ljubitelji vrtnarjenja so v novembru na slavnostni prireditvi z zabavnim programom na
Vrhniki uživali vzdušje nepozabnega popoldneva ob razglasitvi najboljših in najuspešnejših
ljubiteljskih vrtnarjev na Slovenskem. Veselja in pozitivne energije ni manjkalo, saj so vsi
prišli v Cankarjev dom po nagrade in tudi podeliti svoje veselje z ostalimi finalisti.
V organizaciji Kluba Gaia in podjetja
Unichem ter s pomočjo medijev, ki so
razpisovali letne vrtnarske natečaje,
revij Jana ter Rože in vrt in seveda klubske revije Gaia, smo podelili nagrade
najboljšim med slovenskimi ljubiteljskimi vrtnarji, ki so sodelovali s fotografijami svojih domačih vrtov. Priznanja in
nagrade so prejeli tudi ustvarjalni ljubitelji urbanega vrtnarjenja. iz vse Slovenije projekta Samooskrbni urbani vrtovi
Bio Plantelle z aplikacijo naredivrt.si.
Velika odmevnost
V vseh treh nagradnih natečajih je skupaj sodelovalo skoraj 520 udeležencev
in le redki med njimi so s svojimi dosežki
močno zaostajali, a med finaliste so se
uvrstili le najboljši. Zmagovalci nagradnega natečja revije Jana Moj vrtnarski
30
www.klubgaia.si
izziv: Anica Mauko, Radenci (1. mesto),
Ljubica Pivk, Rovte (2. mesto), Aleksandra Juršič, Ljubljana Črnuče (3. mesto)
Zmagovalka revije Rože in vrt v nagradnem natečaju Moj vrt je lepo
opremljen in urejen je: Nevenka Vojvoda, Divača (1. mesto).
V natečaju Naj naj dosežki Kluba Gaia
revije Gaia smo izbrali kar 25 nagrajencev. Priznanja in nagrade za najboljše
slovenske ljubiteljske vrtnarje med člani
Kluba Gaia za leto 2014 so prejeli po posameznih razpisanih rubrikah. Nagrajene fotografije objavljamo, vsem
ostalim udeležencem pa smo iskreno
hvaležni za sodelovanje v natečaju.
Marsikdo bi si nagrado zaslužil, a fotografije bodisi nismo mogli uvrstiti v nobeno razpisano rubriko bodisi je bila v
kakšni od rubrik tako huda konkurenca,
da smo resnično podrobno upoštevali
vse kriterije. Zavedamo se tudi, da je
marsikdo imel lep vrt ali posamezne elemente vrta, a ni utegnil fotografirati, pa
je šla priložnost za čudovit posnetek in
nagrado mimo. Morda pa jih ujamete
prihodnjo sezono.
Ob tem dogodku smo izbrali tudi 5
spletnih članov, ki so lastniki prav zanimivih vrtnih mojstrovin. Posamezni
vrtovi in vrtne rešitve so prave umetnine, zato priporočamo ogled.
Izmed objavljenih fotografij na tej strani
izpostavljamo najbolj opazne dobre
prakse, ki smo jih nagradili – njihova
imena so spletna ali virtualna: !zvonko!
• Ingrid marc • apetric • gaura • nioba.
Mira Arh
20z vami
let
NAJ VRTNI KOTIČEK ZA POČITEK V VRTU
NAJ ATRAKTIVNA ZELENICA
Marija Trošt, Vipava
Ivanka Marolt, Ljubljana
NAJ SOSED V ZELENJAVNEM VRTU
NAJ SOSED V ZELENJAVNEM VRTU
Danica Dolenc, Cirkovce
Drago Obid, Jesenice
NAJ RODNO DREVO
NAJ RODNO DREVO
NAJ RODNO DREVO
Terezija Paganc, Laško
Erika Vrečič, Bodonci
Simona Demšar, Jesenice
NAJ OTROŠKA POMOČ V VRTU
NAJ OTROŠKA
POMOČ V VRTU
Marija in Franc Perko, Rakek
Beti Porenta, Naklo
december 2014
31
20
let
z vami
NAJLEPŠI CVET
Justina Kern, Žabnica
NAJLEPŠI CVET
Marinka Srebrnjak, Novo mesto
NAJLEPŠI CVET
Slavka Smolej, Visoko
Marija Grilc, Žalec (na sliki Rudi Grilc)
NAJLEPŠI CVET
NAJ SREČEN GAIAN PRI VRTNARJENJU
Božena Potočnik, Griže
Silva Brezner, Jurovski dol
NAJ NENAVADNE BALKONSKE KOMBINACIJE
Marija Smrdel, Pivka
NAJ NENAVADNE BALKONSKE KOMBINACIJE
Anica Maher, Hajdina
32
www.klubgaia.si
NAJ SREČEN GAIAN PRI VRTNARJENJU
NAJ NENAVADNE BALKONSKE KOMBINACIJE
Anica Mauko, Radenci
NAJ NENAVADNE BALKONSKE KOMBINACIJE
Petra Murovec, Slap ob Idrijci
20z vami
let
NAJ OTROŠKA
POMOČ V VRTU
NAJVEČJI PLOD
NAJVEČJI PLOD
Vanda Planinc, Celje
Marija Haložan, Radenci
Nuša Jaušovec, Dol pri Ljubljani
NAJ OTROŠKA
POMOČ V VRTU
NAJVEČJI PLOD
NAJVEČJI PLOD
Marija in France Remšak, Rečica ob Savinji
Jožica Fink, Straža
Majda Bizjak, Trbovlje
Novoletno drevesce v loncu
Nepogrešljiv del novoletnih praznikov je prav gotovo
tudi domači vonj smrekovih iglic in lubja in če želimo
ta vonj zelenja ohraniti še dolgo po novem letu, se
lahko letos odločimo za novoletno drevesce v loncu.
Ustaljen simbol novoletnega drevesca je še vedno smreka, čeprav so zanimive
v loncih tudi druge rastline, predvsem iglavci, v tem času izbrani in gojeni
prav za rast v stanovanju. Med njimi najpogosteje najdemo cedro, brin in bor.
Kam postavimo drevesce
Na splošno iglavci ne marajo presuhega zraka, zato drevesce postavimo v primerno topel prostor, ki naj ne bo prevroč in v katerem naj ne bo centralne
kurjave. Če nimamo druge izbire, mu najdimo prostor čim dlje od radiatorja,
v bližino pa postavimo vlažilec zraka. Vsekakor ne pozabimo na zalivanje.
Smreko ali drug iglavec v loncu po praznikih prestavimo v hladnejši prostor
ali na prosto, spomladi pa ga lahko tudi presadimo v vrt.
V vrtnih centrih in prodajalnah
Kalia boste do konca decembra
našli smreke v loncih, različnih višin od
80 cm pa vse do
175 cm.
Smreka v loncu
(Abies
nordmanniana)
Višina
80-100 cm
Za člane
kluba Kalia:
15,90
€
Andreja Tomšič
Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana
www.kalia.si
december
2014
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
V vseh prodajalnah:
Koroøka KGZ,
,
KZ Ptuj,
KGZ Sloga Kranj,
KGZ Krpan,
KZ Agraria Koper,
KZ Laøko, KZ Domæale,
KZ Sava Lesce,
,
KZ Loška zadruga in
,
Prigo.
Bio plantella protekt
1,5 kg
– 20 %
"
Plantella organik
20 kg
– 20 %
"
Izdelek PLANTELLA,
BIO PLANTELLA, VIVERA
ali EFFECT po lastni izbiri
– 20 %
"
Ratimor mehka vaba
500 g
– 20 %
"
Biogrena
25 kg
– 20 %
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih
ob nakupu opredeljenega izdelka
predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov
in œlansko izkaznico. Posamezen
kuponœek velja ob nakupu enega ali
veœ izdelkov na fotografiji in samo v
spodaj navedenih trgovinah.
"
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
Ponovno vam ponujamo kupone po
lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek.
– 20 %
BIO PLANTELLA
START
20 kg
PLANTELLA TABS
gnojilo za cvetoœe rastline
80 g
Visokokakovostna zemlja iz
najkakovostnejših šot za
prve setve in pikiranje.
Rastlinam nudi idealne
pogoje za razvoj korenin in
krepko rast.
Gnojilo v tableti za pravilno
in enakomerno prehrano
cvetočih rastlin. Vsebnost
glavnih hranil zagotavlja
bujno cvetenje rastlin,
spodbuja pravilen razvoj
korenin in izboljša
odpornost rastlin
na stres.
•
Vabimo vas na Gaino spletno skupnost:
www.klubgaia.com/nagradni-natecaji,
kjer lahko sodelujete z objavo svoje
fotografije (od 1 do 5 slik) in se
potegujete za lepo in koristno nagrado:
gnojilo v šumečih tabletah plantella
tabs za orhideje. Sprejemamo tudi
fotografije na naš elektronski ali poštni
naslov s pripisom vaših podatkov.
-20%
-20%
Popust uveljavite œlani Kluba
Gaia na blagajni ob predloæitvi
Merkurjeve kartice zaupanja.
Predstavljeni izdelki so na
voljo v izbranih trgovskih
centrih Merkur, na oddelkih z
vrtnim programom. Ponudba
velja od 10. 12. 2014
do 15. 2. 2015.
SLO
Jesenski plodovi z vrtov
Veseli smo vaših slik z jesenskimi plodovi. Pa naj
še kdo reče, da je bila slaba letina. Tri najlepše
smo nagradili z effect rodent mehko vabo, ki bo preprečila škodo, ki
jo pogosto naredijo miši na skorji sadnih dreves.
Zvonka Špeh, Velenje
Brigita Može, Straža
34
www.klubgaia.si
Ksenija Lesar, Ribnica
ca
ti
Najlepša
orhideja
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
k ar
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
"
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
Ne velja za izdelke v akciji!
"
Bio plantella arbosan smola
250 g
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
– 20 %
"
Biogrena
10 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 12. 2014 do 15. 2. 2015.
"
Število kosov ali izdelek se vpiše na
kupon na prazno œrto. Kuponœke
boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.
u go d nos t
i
Ali veste?
Biodinamika poudarja vitalnost
Utemeljitelj biološko-dinamične metode dr. Rudolf Steiner je imenoval svojo celotno
zapuščino antropozofija, modrost o človeku. Steinerjeva pedagogika, medicina pa tudi
biološko-dinamična metoda pridelovanja hrane je naravnana na potrebe človeka v
merljivih in nemerljivih razsežnostih.
Kako naj to razumemo? Človek po Steinerju ni le bitje, ki ga lahko zajamemo z
zakoni fizike in kemije, ga lahko merimo,
z razpoložljivimi metodami ugotavljamo snovi njegovega fizičnega telesa
ter tako ocenjujemo morebitne razloge
zdravstvenih težav. Steiner pravi, da je
to, kar pri človeku lahko merimo, le
manjši del njegovega bitja. Da je del človeka tudi nemerljiva življenjska energija,
ki v telesu pulzira in zanj pravzaprav
skrbi, da so del človeka nemerljive razsežnosti duševnosti z vsemi sposobnostmi veselja, žalosti, sočutja… in
nemerljive razsežnosti človeškega duha.
Teh ni mogoče tehtati, šteti, kakorkoli
zajeti. So pa tisto, kar človek in njegova
veličina sploh je.
Podobno gleda biodinamika na rastline.
Na rastlini je nekaj, kar lahko merimo. To
so substance, ki jih najdemo v njej. V
rastlini pa je tudi nemerljiva, vitalna
energija, ki je rast rastline vodila in je
najodličnejše, kar gradi naše zdravje.
Steiner trdi, da življenju lahko služi samo
živo. Rastline gnojimo prav, če gnojilo
zemljo oživlja. Torej je za človeka ustrezna tista hrana, ki ga oživlja.
Za zdravje le zdravi
plodovi
Katera hrana človeka oživlja, katera mu
prinaša zdravje? Rastlina, ki na vrtu zboleva, gnije ali je deformirana, slabo raste,
ni zdrava in nam ne prinaša zdravja.
Biodinamika je metoda, ki se po načelu
salutogeneze osredotoča na vitalnost
rastlin. Skrb za zemljo, seme in rastline
naj bi onemogočili zbolevanje. Pri drugih metodah pridelovanja hrane govorimo o patogenezi, o pristopu, v
katerem pridelovalec poseže v razvoj
rastlin šele pri pojavu bolezni ali škod-
Uspeh zagotavlja odbira pravega časa za posevke in nego, dobrega semena in
podpora vitalnosti rastlin že pri nevarnosti, da se bolezen utegne razviti.
ljivcev in enači odpravo le-teh z vračanjem zdravja rastlinam.
Zdravje rastlin =
naše zdravje
Biodinamika omogoča pridelovanje velikih količin pridelkov, v bistvu pa se ne
osredotoča na velike količine, temveč
predvsem na pridelovanje pridelkov, ki
so polni zdravja. Po čem zdravje rastlin
lahko ocenimo? Če pridelujemo hrano
sami, je na eni strani opazovana vitalnost, odpornost in razvoj rastlin tisto,
kar govori, da je v rastlini veliko energij
zdravja. Dokaz o zdravju rastline pa je
tudi, da rastlina oblikuje dobro kaljivo
seme. Če tega ne zmore ali pa slabo kali,
je to dokaz pomanjkanja energije.
Na dobro zdravje rastlin vplivamo tako,
da skrbimo za zdravje zemlje, da je
dobro založena, zračna in prerahljana.
Za posevke izbiramo semena odpornih
rastlin. Niso vse sorte krompirja ali paradižnika enako občutljive za gnilobo listov in ne vse sorte jablan za škrlup. Za
zdravje rastlin skrbimo tako, da za setev
in nego izbiramo pravi čas, s tem pa
omogočimo, da tisto, kar je iz okolja kot
vitalnost samo po sebi v določenem trenutku prisotno, v razvoj rastlin lahko
bolj temeljito poseže.
Meta Vrhunc, Ajda
december 2014
35
Revija Vzajemnost predstavlja
Napačni odmerki, odvečna zdravila
V Sloveniji deset ali več različnih zdravil hkrati jemlje kakih 24 tisoč prebivalcev, ki so
starejši od 65 let. Zaradi tega se povečuje možnost neželenih učinkov zdravil. Najpogosteje
gre za vrtoglavice in padce, krvavitve v prebavilih, nihanje krvnega tlaka in glavobole.
Specialistka klinične farmacije, asist. Alenka Premuš Marušič iz
Splošne bolnišnice Murska Sobota je nacionalna koordinatorka
farmakoterapijskih pregledov, s katerimi skušajo čim bolj preprečiti zaplete. Ti pregledi so zaenkrat le v Pomurju in od letos tudi v Ljubljani.
Največ zapletov nastane zaradi jemanja velikega števila zdravil pri ljudeh, ki imajo več
bolezni hkrati in se jim zaradi tega lahko
začnejo zdravila kopičiti, kar pa včasih bolj
škoduje kot koristi. Poleg tega lahko zdravila delujejo drugače kot pri mlajših. »V
tujini obstajajo različni seznami zdravil,
ki niso primerna za starejše. Že ob predpisu takega zdravila bolniku, starejšemu
od 65 let, zdravniku utripa rdeča lučka.
V Sloveniji pa zdravniki pogosto starejšim ljudem ne prilagodijo odmerkov.«
Največ zdravil, ki niso primerna za starejše bolnike, je iz skupine pomirjeval,
saj lahko povzročijo vrtoglavico, nihanja krvnega tlaka in s tem padce
ter poškodbe. Tudi nekatera zdravila
za zdravljenje bolečine lahko povzročijo neželene učinke, kot so krvavitve v prebavilih in podobno.
Ker se s starostjo naravno zmanjša delovanje ledvic, se nekatera
zdravila izločajo počasneje in dlje časa ostajajo v telesu. Ker imajo
starejši v krvi manj beljakovin, se manj zdravil veže, ostajajo v obtoku in zato je njihov učinek večji. Slabše pa je vsrkanje nekaterih
vitaminov in železa. Starejši, ki potrebujejo železo, bi morali za
!
Naročam revijo
!
Priimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:
Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
enak učinek jemati skoraj trikratni odmerek, opozarja strokovnjakinja.
Več preberite v decembrski številki Vzajemnosti
Revija Vzajemnost je namenjena
upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek
v mesecu. V štiridesetih letih je postala
zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj
verodostojno piše o pokojninskih temah
in raznovrstnih socialnih prejemkih.
Svojim naročnikom brezplačno, pisno in
po telefonu odgovarja na pokojninska in
premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne
varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za
starejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,
prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih
letih posvetiti še posebno pozornost. Prav
tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak
mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno
ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne
manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev
ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z
brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si
naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko
uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Vzajemnost je lepo darilo
Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,
sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih
praznovanjih?
Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.
Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto
(cena s popustom je 20 evrov).
Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44
in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu
obdarovancu. Mi pa
mu bomo vsak mesec
pošiljali Vzajemnost –
vaše darilo.
Dom brez mrgolazni
Miši nas plašijo
Ob ohladitvah pred zimo v obdobju pomanjkanja hrane, med večjimi naravnimi ujmami
ter spomladi se glodavci v večji meri selijo v notranjost stavb. Škodo delajo v pohištvu,
stenah, na oblekah, električnih kablih ter prinašajo nevarne okužbe.
Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in onesnaževanju živil
z iztrebki in dlakami, predstavljajo glodavci nevarnost tudi za
različne izdelke iz papirja, lesa, plastike in tkanine. Podgane z
glodanjem električnih žic lahko povzročijo kratek stik, ki privede do požara. Poleg mehanskih poškodb na predmetih, ki
so posledica grizenja, miši in podgane prenašajo različne bolezni ter zunanje parazite, kot so: bolhe, uši in pršice.
Na Gainem forumu smo brali:
»V hiši imamo miši. Smo že nastavili pasti z lepilom, na sredini
pa čokolado in salamo, pa se ne ujamejo. V hiši so že en teden.
Nekaj dni smo mislili, da so šle ven, včeraj pa smo jih spet videli. Kaj lahko še naredimo, saj se odpravljamo na dopust?«
Nasveti uporabnikov: »Mačko nabavite, pa bo … pri nas je
pomagal prižgan radio v kleti … v mišelovko dajte klobaso in
se bo ujela … Pri nas je pomagal rodenticid, sredstvo v obliki
želatinastih blazinic, ki jih nastaviš. Edini problem je, da se ti
omamljena miš zavleče na kakšno težko dostopno mesto. Načeloma naj se to ne bi zgodilo, ker jih zaužito sredstvo duši in
zato silijo na zrak. Vem, da ni humano, ma ... je pa učinkovito.«
Bolj kot hrano ljubijo vabo
Prisotne miši je najenostavneje zatirati z uporabo vab. Najraje
jedo ratimor vabe, (mehka vaba, parafinski bloki, pelete), ki
so narejene za suho in tudi vlažno okolje. V stanovanjih in
stavbah, kjer so poleg ljudi prisotne tudi domače živali, svetujemo uporabo izdelkov effect rodent, ki so manj toksični in
zato manj nevarni za slučajne uživalce.
Zlasti za zaščito prostorov, kamor vstopajo majhni otroci, uporabimo effect rodent box, kjer je vaba z aktivno snovjo zaščitena v škatli, v katero se lahko prebije le miš.
Kjer se pojavljajo
večje populacije
miši ali podgan ali
se napadi le-teh
ponavljajo, svetujemo uporabo izdelkov iz linije
glodacid plus. Ti
sodijo med najučinkovitejša sredstva za zatiranje
glodavcev, ki uporabljajo
tudi
službe za deratizacijo.
Ostri robovi
in okus po hrani
Zavedati se moramo, da se tako miši kot podgane najraje gibljejo ob robovih zidov in ob predmetih, ki jim nudijo zatočišče, kamor tudi nastavimo vabo. Zanimivo je, da
prepoznavajo hrano po teži in obliki. Robovi blokov so ostri,
da jih zlahka ugriznejo, okus vab pa je slastno-sočen, da se ji
ni moč upreti. Obrok je narejen tako, da jih za vselej in povsem
nasiti.
Če se tudi vi soočate s podobnimi težavami, lahko poiščete
rešitve na: www.klubgaia.com/forum.
Mira Arh
Mehka
vaba
Pelete
Parafinski bloki
december 2014
37
38
presajanje.
neugodno,
plod,
list,
cvet,
korenina,
Legenda:
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014/2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
Koledar del
`
december
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
10
11
12
13
첄
15
16
17
18
19
20
21
첆
23
24
25
26
27
첅
29
30
31
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
1
2
3
4
첇
6
7
8
9
10
11
12
첄
14
15
16
17
18
19
첆
21
22
23
24
25
26
첅
28
29
30
31
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
1
2
3
첇
5
6
7
8
9
10
11
첄
13
14
15
do 15.00
do 11.00
do 9.00
od 10.00
do 11.00
od 14.00
od 12.00
januar
Zelenjavni vrt
Krompir v kleteh pred kaljenjem zavarujemo s sredstvom proti kaljenju
vivera neostop, ki ga potresemo med posamezne plasti krompirja.
Sedaj je pravi čas, da pregledate vrtno orodje. Preverite, če je v dobrem
stanju ter ga po potrebi popravite.
Pozimi v rastlinjaku uspevajo motovilec, špinača, blitva, mlada čebula, por,
rukola in peteršilj.
Zgodaj spomladi v rastlinjak sejemo in sadimo: solato, redkvico, zgodnje
zelje, zgodnjo cvetačo in nadzemno kolerabico.
Pred setvijo oz. sajenjem v rastlinjak tla obogatite z organskim gnojilom v
obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, ki je priročno
pakiran in zadostuje za povprečen vrtni rastlinjak, velikosti
10 do 20 m2.
V shrambah nam precej težav lahko delajo tudi glodavci
(miši, podgane), zato poskrbimo za pravočasno nastavljanje
vab. Izbiramo med vabami effect rodent, ratimor in
glodacid.
Če za ogrevanje uporabljate peč na trda goriva, zbirajte
lesni pepel, ki ga ob koncu zime stresete po vrtu. Lesni
pepel vsebuje največ kalija, uravnava tudi kislost tal, zaradi česar je lahko
pridelek še boljši. Uporabimo 3 kg/10 m2.
Vinska trta
do 13.00
do 10.00
od 11.00
do 11.00
do 9.00
od 12.00
od 10.00
do 10.00
do 16.00
od 12.00
od 17.00
do 11.00
od 12.00
februar
do 13.00
od 14.00
Z rezjo trte na Primorskem pričnemo že sredi januarja, v ostalem delu Slovenije
počakamo do konca februarja, ko se temperatura dvigne na vsaj 5 °C.
Okrasni vrt
Da lažje opazimo prisotnost ščitkarja na: pasijonki, hibiskusu,
bugenvileji, lantani,… v posode namestimo bio plantella
rumene lepljive ploščice v obliki metuljčkov. Ob prvem pojavu
ukrepamo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde, ki
deluje tudi proti tripsom in ušem.
Na citrusih in oleandru, ki jih prezimljate, bodite pozorni na
pojav kaparja in volnate uši, ki ju najuspešneje odpravimo z
uporabo sistemičnih insekticidov.
V decembru je še čas, da zaščitite vrtnice in rododendrone. Vrtnice zavarujete s
smrekovimi vejami, rododendronom pa naredite zaščito s koruznico ali vrtnim
flisom. Pred hudim januarskim mrazom zaščitite tudi druge občutljive rastline.
V daljših sušnih obdobjih, ko ne zmrzuje, je zelo pomembno občasno zalivanje
vednozelenih rastlin.
Kadar sneži, otresamo sneg z dreves in grmov, da težek sneg ne bi polomil vej.
do 14.00
do 13.00
www.klubgaia.si
od 14.00
Plantella TABS za balkonske rastlin
Sobne rastline
Božični kaktus, azalejo, ciklamo in kalanhojo, ki cvetijo tudi v tem
času, dognojujemo enkrat tedensko z visokokakovostnim tekočim
gnojilom plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini.
Sobne rastline, ki ne cvetijo, dognojujemo enkrat na mesec,
uporabimo visokokakovostno tekoče gnojilo plantella list, ki je
obogateno z 11 vitamini.
Orhideje presajamo ob koncu zime. Za presajanje uporabimo
visokokakovostni substrat plantella specialna zemlja za orhideje, ki
ima posebej prilagojeno sestavo, pravo razmerje borovega lubja,
kokosovih vlaken, šotnega mahu in perlita.
Če sobne rastline propadajo, jih presadite v kakovostno pet
komponentno zemljo plantella balkonia in številko večji lonček.
Presajamo jih že od pozne zime naprej (februar, marec).
Da preprečimo nabiranje prahu, rastline redno brišemo z vlažno
krpo in poškropimo z bio plantella balzamom za liste v obliki
razpršilca.
Tanka pajčevina in bledi listi kažejo na prisotnost pršice, zato takoj
ukrepajte s pripravkom bio plantella aktiv-r, varstvo ponavljajte vsaj
teden dni v dnevnih presledkih.
Rastlinjakovega ščitkarja ste lahko na sobne rastline prenesli s
fuksijo, podobno je tudi z listnimi ušmi in pršicami. Zato je treba
rastline ob napadu ščitkarja takoj poškropiti s pripravkom bio
plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi na
uši.
Božično žito sejemo v sredini decembra.
Cvetlično posodico ali lonček napolnimo s
plantella univerzalno vrtno zemljo in plitko
posejemo žito.
V vaze postavite veje forzicije, vrbe, ki bodo v
toploti vašega doma kmalu zacvetele.
Če so listni robovi sobnih rastlin rjavi, je
vlažnost zraka prenizka, nekoliko jo povečate z
vlažilniki zraka, pomaga tudi dnevno pršenje po
listih.
Sobne rastline pozimi premaknemo bližje k oknom.
Ker se rast nekoliko umiri, sobne rastline zalivamo nekoliko manj.
Če je zemlja dovolj vlažna, prst ob robu lončka počasi potisnete v
nižje plasti le-tega.
Okenske in
balkonske rastline
Rumenenje in propadanje spodnjih listov
je znak pojava koreninske gnilobe, v tem
primeru jih čim prej zalijemo s sredstvom
proti koreninski gnilobi vivera proplant
(15 ml na 1 liter vode/m2). V zimskem
času občutno zmanjšamo tudi zalivanje.
Okenske in balkonske rastline, ki jih
prezimljamo, enkrat mesečno
poškropimo s pripravkom vivera quadris
(1 ml/1 liter vode/10 m2). Tako
preprečimo razvoj bolezni.
Če se na mladih poganjkih pojavijo uši ali
bele mušice, ukrepamo s pripravkom na
osnovi naravnega piretrina bio plantella
flora verde.
Sadovnjak
V shrambi redno pregledujte svojo
ozimnico ter odstranjujte vse sadje, ki
kaže znake gnitja, saj se gniloba in druge
skladiščne bolezni lahko hitro širijo.
Če veje polomi moker in težak sneg, jih
odstranimo, mesto preloma pa gladko
obrežemo in premažemo s cepilno smolo
bio plantella arbosan.
Z belim zaščitnim premazom bio
plantella protekt premažite debla
sadnega drevja, ki odbija sončne žarke in
omogoča poznejše pretakanje sokov.
Debla pred divjadjo v sadovnjaku še
vedno lahko zaščitimo s kovinsko,
plastično mrežo ali koruznico.
Najučinkovitejša zaščita pred divjadjo je
visoka ograja.
Vrtna trata
Po sneženju z dela trate, po kateri hodimo,
odstranimo sneg, saj se bo pod trdim, poteptanim
snegom precej slabo počutila zaradi pomanjkanja
zraka in nevarnosti okužbe s snežno plesnijo.
Edino tekoče gnojilo z
organsko komponento,
11 vitamini in aktivatorji cvetenja
avgust 2014
e, CVET, LIST in BALKONIA »za zavistne poglede ujet«
39