Gaia oktober 2014.qxp
20z vami let Oktober, november 2014 • Letnik 20 • št. 202 Tema meseca 4 Jesenske cvetlične posode Matic Sever Vse o ... 8 Vse o razlogih za propad rastline v vrsti Nevenka Breznik Ekološko vrtnarjenje 16 Obvezno posadimo česen Dragan Žnidarčič www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si Gaia predstavlja Kar narava veleva Gaia razodeva! Tema meseca 4 Jesenske cvetlične posode Uporabni okrasni vrt 6 Lepo in okusno tudi jeseni Vse o ... 8 Veselja in spoštovanja vsem Vse o razlogih za propad rastline v vrsti Strokovnjak odgovarja članom 11 Sajenje trte za brajdo, jesenske čebule in sadnega drevja Ali poznate? 12 Nenavadna navadna barvilnica Izziv v vrtu 13 Prezimna fuksija Ekološko vrtnarjenje 14 16 18 24 26 27 Jesen v Gainem vrtu Obvezno posadimo česen Resnica o aloji Kaj delamo v Gainem sadnem vrtu Ekološko pridelane sadike Novosti v sadnem vrtu Naša častna članica, ga. Štefka Kučan, ki je z nami vseh 20 let, resnično uživa ob branju in delu na vrtu, nas je razveselila z lepimi željami in skrbno izbrano ročno izdelano planiko za spomin. Klub Gaia 20 let z vami 19 20 21 22 23 28 Predavanja in prijavnica Izlet članov v Varaždin in Zagreb Naredivrt.si - spletni prvaki Gaini kuponi popustov Jesensko srečanje članov Kluba Gaia Gaini natečaji Zelenjavni vrt 28 Urbani vrtovi z aplikacijo 34 Posadimo aronijo Gaia na obisku 30 Vrt na Lopatniku nad Velenjem Oblikovanje vrta 32 Ne pozabimo na jesensko rez Dom brez mrgolazni 35 Letos je poplava miši in podgan Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu oktobru, novembru in decembru Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: [email protected] Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR. Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774 Naslednja številka izide 10. decembra 2014. Ugani, kaj je na naslovnici! ? Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 25. novembra pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: jesenska vetrnica, anemone Nagrajenka: Alojzija Tavčar, Dutovlje www.klubgaia.si 3 Okrasni Tema meseca vrt Jesenske cvetlične posode Znova je napočil čas za jesenske zasaditve loncev, košar in cvetličnih korit. Nikar se zasajanja ne lotevajmo kot nujno zlo in s kislim nasmeškom, ker se vrtnarska sezona približuje h koncu, pač pa z navdušenjem in obilo kreativnosti. Tudi letos nam vrtnarije in vrtni centri ponujajo široko, barvito paleto jesenskih lepotic, tako da bo kaj izbrati. Med splošnimi vodili zanje so: zasaditev naj bo čim bolj bujna, uporabimo rastline raznolike oblike rasti, barvno pa se omejimo na dve do tri barve in dajmo raje več poudarka na raznolikost odtenkov. Medtem, ko bomo verjetno mnogi vsaj nekaj cvetličnih posod zasadili z bujno cvetočimi mačehami, jesensko vreso, krizantemami in ciklamami, si lahko nekaj posod rezerviramo samo za trajnice. Vse jesenske lepotice sadimo v visokokakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Seveda obstaja nešteto možnosti kombiniranja obeh skupin rastlin, tako da si tu le pustimo proste roke. Pa še nekaj besed o posodah. Da ne bi vedno posegali le po Mačje mete so sicer poleti cvetoče aromatične trajnice, a če jih po cvetenju krepko porežemo, bomo imeli obilo cvetja še globoko v jesen. Nepeta racemosa 'Grog' s svojimi nežno vijoličastimi cvetovi in malce sivkastimi listi lepo narekuje bolj umirjeno in ubrano pretežno vijoličasto vzdušje. Da zasaditev ne bi izpadla pretemna, ji dodamo še kanček rumene. Okrasni kolmež; Acorus gramineus 'Ogon' s svojimi zimzelenimi rumeno-zelenimi listi kar žari v kontrastu z vijoličastimi odtenki. Če nam je živahnosti premalo, dodamo še kakšno drobnocvetno rumeno mačeho. Morda se komu okrasno zelje zdi preživeto in samo po sebi neprivlačno, a v pravi družbi se pokaže v povsem novi luči. Sivkasti odtenki, ki se iz zelene prelivajo v vijoličasto, se zelo lepo povežejo s cvetovi mačje mete. 4 www.klubgaia.si klasičnih loncih in koritih, si morda tokrat privoščimo še kakšno »modno« košaro ali nekaj barvitih loncev, da še učinkoviteje poživimo sive dni. Seveda bomo ob tem pazili, da ne bomo pretiravali s preveč različnimi barvami. Pa si poglejmo nekaj predlogov, ki so vredni posnemanja ali zgolj navdiha: Temnolistna hermelika Sedum 'Jose Aubergine' z rubinastorožnatimi socvetji prav elegantno izstopa iz soseščine. Podobno velja za temnolistne iskrivke Heuchera 'Binoche', ki s svojimi žametnimi zimzelenimi listi mirno lahko počaka do spomladanske sezone. Seveda pa ne sme manjkati tudi kakšna povešava rastlina. Čez rob se prerašča okrasna deteljica z znanstvenim imenom Trifolium repens 'Petaphyllum'. Ta ne prinaša le sreče, pač pa tudi zelo dekorativne liste, ki so obarvani bolj ali manj rdeče-rjavo. Če imamo na voljo kakšen večji lonec ali drugo cvetlično posodo, se nikar ne odrecimo višjim okrasnim travam. Kitajski trstikovec Miscanthus sinensis 'Cabaret' je v končni razrasti sicer za lonce previsok, a preden ga posadimo v vrt, je kot naročen za tako rabo. Da bomo teksturno uravnotežili zasaditev, uporabimo še bergenijo z velikimi, celorobimi listi; Bergenia cordifolia in sorte. Na soncu bodo ti kasneje pordeli in še dodatno obarvali zasaditev. Košare iz naravnih materialov so zagotovo najbolj romantična izbira za jesensko zasaditev. V sredini kraljuje oranžno-oker obarvana hojhera sorte 'Sweet Tea'. Nežni barvi listov se lepo podajo vijoličasta socvetja mačje mete. Če potrebujemo bogato razrasle »grmičke« je mandljevolistni mleček Euhorbia amygdaloides 'Purpurea', kot naročen. Navadni zimzelen s svojimi poganjki, polnih bleščečih se listov, lepo zakrije rob košare. Jesenske vetrnice ali anemone so bile do pred nekaj let trajnice, ki so se zaradi višine sadile izključno v grede. Nižje sorte, jih sedaj lahko mirno vključujemo tudi v okrasne lonce. Pazimo le glede zalivanja, saj so občutljive na sušo. Vrtni centri nas jeseni dobesedno zasujejo s ponudbo jesenskih aster. Za vrtove bomo raje kupovali v specializiranih vrtnarijah, kjer ponujajo preverjeno dobre, prezimne sorte. Za belo-srebrno kombinacijo poskrbi sledeč trio: zimzeleni šaš Carex 'Silver Sceptre', na sredini neprezimni kalocefalus Calocephalus brownii in ob robu okrasni blazinasti pelin Artemisia schmidtiana. Precej kompaktno zasaditev prav prijetno omehčajo nežni listi kahonske trave. Od trav smo tu uporabili še najmanjšo od sort perjank Pennisetum alopecuroides 'Little Bunny', ki v novembru zlato porumeni. Za nekaj dodatnega cvetja uporabimo katero od homulic ali manjših sadik hermelik. Na sredini kraljuje zanimiva sorta slamnika Echinacea 'Secret Joy', ki se s svojo kremnorumeno lepo ujame z rumenečimi listi hoste 'Sum and Substance. Namesto te velike hoste bi lahko uporabili tudi manjšo 'August Moon'. Hubrichtova vrbica Amsonia hubrichtii se s svojimi junijskimi svetlo modrimi cvetovi sicer ne bi najbolje ujela z ostalimi trajnicami, a jeseni se njeni čudoviti poganjki obarvajo v rumene in oranžne odtenke. Vrbica tako predstavlja krasen prehod od rumenolistne materine dušice Thymus 'Lemon Variegated' k ognjeno rdeči okrasni travi Imperata cylindrica 'Rubra'. Matic Sever oktober, november 2014 5 Uporabni okrasni vrt Lepo in okusno tudi jeseni Jesen se s svojim razkošjem barv in pridelkov postavi na ogled. Toda, žal letos pri marsikomu od nas ni tako. Z žalostjo smo opazovali svoje poplavljene vrtove, hiše nam je zalila voda. Toda Gaiani smo optimisti in vemo, da za vsakim še tako močnim dežjem posije sonce. Ravno zaradi teh neugodnih vremenskih razmer je zelo praktično, če imamo kje v bližini kuhinje zelenjavo, do katere je enostavneje priti. Ko pa zelenjavo poberemo, pa na prazno mesto posadimo rastline, ki zdržijo tudi zimski mraz. Tako je naš nasad najprej uporaben in cvetoč, potem pa nam je tudi v veliko veselje skozi hladnejše vreme. bar pred vrati 1Solatni Jeseni je pot do vrta mnogokrat blatna, mi pa bi radi jedli vitamine iz sveže solate. V sredini velike posode raste motovilec, ki ga obdajata vresa in astra na drugi strani. Sredino tvori listni česen, ki lepo belo cveti in so cvetovi užitni, družbo pa mu delajo rumeni kobuli kopra. Barvasta kislica na levi strani da solati zelo svež okus, pa še listi so nadvse dekorativni. Zadaj desno raste nekaj sadik solate, ena na levi pa gre v cvet. Kar pustimo jo. Solatni bar dopolni še zelje in kitajsko zelje, kapucinke zadaj pa so tudi v solati nadvse okusne in deko- 1 rativne. Sladki krompir spredaj pa v zemlji tvori debele sladke plodove, ki jih lahko izkopljemo. Tudi motovilec bomo verjetno hitro pojedli in na to mesto lahko posadimo mačehe, in nasad bo lep in uporaben še dolgo v zimo. 2 Oranžna se predstavi 2 6 www.klubgaia.si Temu nasadu močno oranžno barvo da snack paprika in kompaktne lepo oranžno cvetoče kapucinke, bučka hokaido pa si je kar sama izbrala udoben sedež. Temna hojhera oranžno barvo samo še poudari. Za nežno spremljavo se nad nasadom boči listni česen z belim cvetom in bela krizan- tema, ki nasadu da jesenski pridih. Iz tega nasada lahko skuhate okusno oranžno prilogo, ki vas bo v hladnejših jesenskih dneh ogrela in nam s svojo barvo dvignila razpoloženje. ju pozna? 3Kdo V tem nasadu je lepo razraščen zelen kodrolistni ohrovt, ki zares dominira. Na desni mu družbo dela soja, ki ima obilico LJUTOMER • sadike rož za balkone in okolico, • sadike zelenjave, tudi cepljene, • bio sadike zelenjave s certifikatom, • bio pridelana zelenjava 041 211 918, 041 319 207 [email protected] www.vrtnarstvo-alt.si 4 drobnih strokov, ki jih skuhamo kar neoluščene, malce ohladimo in potem izluščimo drobna in nadvse okusna zrna, ki jih lahko tudi zamrznemo. Soja bogati tla tudi z dušikom, zato je v vrtu nadvse koristno, če jo posadimo. Pink astra in hojhera pa sta medse sprejeli prav zanimivo solato z nazobčanimi rdečimi listi. Kodrolistni ohrovt zimo preživi zunaj, njegove liste lahko trgamo neprestano, ko pa nastopijo slane, pa se ob robovih listov naredijo zares enkratni kristalčki, vredni občudovanja. 4 Okusen ton v tonu Kodrolistni ohrovt, mačehe, krizantema ter astra se nam predstavijo v vijoličasti barvi, ampak vsaka v drugačnem odtenku, kakor so listi na jesensko obarvanem drevesu. 5 Hojhera in barvasta kislica pa sta enake barve, razlikujeta pa se v obliki listov, kar zasaditvi vdihne nekaj dodatne živahnosti. Kodrolistni ohrovt je zares okusen presen, lahko se ocvre kot pomfrit ali pa duši z raznimi dodatki… in oranžna v sožitju 5Črna V tem nasadu bleščeče oranžno papriko malce umirja črna hojhera, ki je posajena zraven nje. Na nasprotni strani pa črne plodove mini jajčevca poživlja oranžna hojhera. To tekmovanje med črno in oranžno umiri mačeha v pastelni barvi na sredini, ampak živo oranžna kapucinka zopet pritegne pogled s svojo barvo. Za umiritev pa nastopi listnati česen z belim okusnim cvetom, origano z obilico zelene barve pa to tekmovanje prekine. Tudi v obroku se ti barvi lepo povežeta, čisto vse sestavine iz tega nasada lahko pripravite kar v enem loncu. Razen mačehe in hojhere, seveda. Vsi nasadi so po- 3 sajeni v plantella univerzalno vrtno zemljo, ki smo ji primešali organsko gnojilo plantella organik, ki poveča pridelek kar za 30%. Rastline so bile oskrbovane z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki okrepi rastlinski imunski sistem. Anka Alt, vrtnarstvo Alt, Pristava pri Ljutomeru Recept: Čips iz kodrolistnega ohrovta Liste ohrovta temeljito operemo, posušimo in natrgamo na kose, velike približno 5x5 cm. Čips je lepši, če natrgamo le zunanje dele listov, ki so bolj nakodrani. Olje segrejemo, pravilno temperaturo pa določimo čisto enostavno – leseno kuhalnico pomočimo v olje in če se ob robu delajo mehurčki, je prave temperature. Kose listnega ohrovta položimo v olje samo eno plast. Ko postane temne barve, takoj vzamemo iz olja in odcedimo na papirnati brisači. Pri cvrenju moramo biti hitri, da se ne prežge. Pred serviranjem jih lahko še malo posolimo. Jemo lahko samostojno ali pa kot prilogo k ostalim jedem. Zelo tekne z jogurtovo omako. oktober, november 2014 7 Vse o... Vse o razlogih za propad rastline v vrsti Včasih opazimo, da nam je na vrtu med množico rastlin iste vrste in sorte propadla samo ena sadika ali dve. Velikokrat se to zgodi z rastlinami v živi meji, na okrasnem in zelenjavnem vrtu, včasih pa tudi med balkonskimi ali sadnimi rastlinami. Zakaj se to zgodi in kako si lahko pomagamo? stajanja vode v glinenih nepropustnih tleh, visoke podtalnice ali preglobokega sajenja, zaradi česar v območju korenin primanjkuje kisika. Kakovost sadik Okrasni vrt Med sadnimi drevesi je odmrlo samo eno. Ko propade samo ena sadika ali manjše število rastlin v množici enakih, lahko sklepamo, da je bil pri propadlih sadikah za to kriv stres, ki pa je navadno trajal daljši čas, včasih že od sajenja naprej. Če je bil propad nenaden, brez predhodnih simptomov, to nakazuje na ekstremne razmere v tekoči rastni sezoni. Če ugotovimo, da je propadla celotna rastlina, gre po vsej verjetnosti za poškodbo korenin. To lahko nastane zaradi izsušitve koreninske grude, preveč intenzivnega gnojenja z mineralnimi gnojili ali svežim hlevskih gnojem, za- 8 www.klubgaia.si V okrasnem vrtu je prvi razlog, zakaj propade samo ena sadika ali manjši delež rastlin iste vrste in sorte v kakovosti sadik. Pogosto pride do težav, kadar so rastline uvožene iz drugih držav z drugačnim podnebjem kot je pri nas. Veliko sadik prihaja npr. iz Nizozemske, kjer so zime milejše kot v Sloveniji in temperature le redko padejo pod -5 stopinj C. Če je kakšna sadika poleg tega še šibkejša in plitveje posajena, spregledana pri zalivanju… , se npr. po bolj ostri zimi velikokrat posuši. Kadar sadimo rastline z golimi koreninami ali koreninsko grudo, ki so bile presajene iz grede v drevesnici, se velikokrat zgodi, da se korenine nekaterih rastlin potrgajo ob izkopu. Takšne rastline imajo že ob začetku presajanja težave, saj potrebujejo čas, da si najprej opomorejo. Zato slabše rastejo in ob težjih zunanjih pogojih najšibkejše tudi propadejo. Pri sajenju takih rastlin smo pozorni predvsem na to, da jih čim prej posadimo, redno zalivamo in jim dodajamo tudi naravni vitaminski kompleks bio plantella vita na osnovi b-vitaminov, amino in huminskih kislin ter ogljikovih hidratov. Vrtnine Tudi pri zelenjavi velja, da nam dobra zelenjavna sadika zagotavlja zgoden in obiPomembno je, kako globoko sadimo. Oslabljena dalija je propadla zaradi posledice prevelike vlage. len pridelek. Rastline morajo imeti čim večjo koreninsko grudo, saj je tako presaditveni šok manjši. Sadike morajo biti kompaktne, zdrave, ne smejo biti pretegnjene in morajo imeti dobro razvite korenine. Sadike kapusnic in solate naj imajo največ pet pravih listov, če je kakšna sadika preveč razvita, se lahko po presajanju posuši. Paradižnik pa mora biti dovolj razvit, močan, s kratkimi in debelimi stebli, včasih tudi že s cvetnimi nastavki. Podobno velja za papriko. Sadika kumare naj ima čim večjo koreninsko grudo in vsaj 23 prave liste. Če je sadika šibkejša in je ne zalijemo dobro ali pustimo še malo na soncu, bo po presajanju odmrla, saj bo šok zanjo prevelik. Vroče ideje Sadno drevje Tudi pri sadnih rastlinah so šibke sadike marsikdaj vzrok propada posamezne rastline. Sadika mora biti zdrava, močna, z dozorelim lesom in brsti v mirovanju. Koreninski sistem naj ima najmanj tri daljše korenine z gosto razraščenim koreninskim sistemom, ki so zvezdasto razporejene. Skupna višina enoletnih sadik naj bo približno 1,5 m. Včasih rastlina propade zaradi neustreznega prevoza sadik, saj se korenine pri tem lahko poškodujejo ali izsušijo. Zato jih je potrebno zaščititi s prekrivnim materialom, bodisi agro kopreno, slamo, vrečevino… Sadike je najbolje čim prej posaditi ali pa jih shraniti na primernem mestu v zemlji, vlažnem pesku, kjer ni podtalnice ali škodljivcev. Privezovanje sadik drevnin Marsikatera sadika lahko začne propadati zaradi nepravilnega privezovanja ob oporo. Za privezovanje je priporočljivo uporabljati naravne materiale, kot so: kokos, sisal, rafija … Rastlino h kolu privežemo v obliki osmice. Najpomembneje je, da oporo, ko se sadika vraste, odstranimo. Nepravočasno odstranjevanje lahko povzroči, da vezni material poškoduje kambij in rastlina zaradi tega propade. Če je preveza premočna in je med rastjo ne rahljamo, lahko sadiko dvigne, da se pojavijo zračni žepi okoli korenin. Tudi zato lahko korenine odmrejo in rastlina propade. Klimatski dejavniki Ostre zime Velikokrat ravno spomladi opazimo, da se je kakšna sadika okrasne rastline, npr. v živi meji, posušila. Najpogosteje se to zgodi z zimzelenimi rastlinami. Sposobnost rastline, da preživi zimo je odvisna od temperature, vlage v tleh, vetra in tal. Na prezimnost rastlin vpliva tudi celotna vegetacijska doba, to pomeni kakršnikoli dejavniki, zaradi katerih bi lahko rastlina oslabela in bila manj odporna na nizke temperature. Odpornost na mraz je povezana tudi s tem, od kod prihaja rastlina, pri čemer je potrebno upoštevati tako rastišče in pogoje na tem mestu kot tudi nadmorsko višino. Kadar je jesen dolga in topla, poletje pred tem pa sušno, je lahko obdobje mirovanja moteno, zaradi česar rastlina ni sposobna preživeti nizke temperature. Pri tem bodo najprej propadle rastline, ki so bile že tako šibkejše in so med vegetacijo utrpele kakršnokoli pomanjkanje. Pozimi največ rastlin propade zaradi suše oz. pomanjkanja vode. Pri tem so najbolj prizadete zimzelene rastline na sončni legi, ki jih ne zalivamo. Če je kakšna rastlina ob tem še izpostavljena vetru, kar povzroči hitrejše izhlapevanje vode, je propad še hitrejši. Zimzelena rastlina, ki je posajena na odprti legi s celodnevnim soncem, bo prej propadla kot rastlina, ki je vsaj malo osenčena. Tako lahko opazimo, da je v vrsti enakih rastlin propadla samo ena ali dve, ki sta bili bolj osončeni kot ostale, pa čeprav so bile vse rastline enako oskrbovane. Poletna suša in vročina Tudi na poletno sušo in vročino so bolj občutljive rastline, ki so že v osnovi šibkejše, rastejo na slabši legi ali so nepravilno oskrbovane. To velja tako za okrasne rastline kot tudi za sadno drevje in vrtnine. Tla Tla niso nikoli popolnoma enaka na neki površini, pravzaprav se zelo razlikujejo tako po količini humusa kot tudi količini mikroelementov, makro elementov, vlage, strukture in še marsikaj. Tako so lahko talni pogoji za rast v neki živi meji ali vrsti nasajenih rastlin različni praktično od rastline do rastline. Če je sadika slabše kvalitete, že prej poškodovana ali morda preplitvo posajena, lahko v neustreznih tleh ob različnih vremenskih stresnih pogojih zelo hitro propade. Zato je bistveno, da rastlinam zagotovimo dobro pripravljena tla z dovolj humusa, kar omogočimo z dodajanjem kvalitetnega organskega gnojila, razkuženega proti bolezenskim klicam in plevelom plantella organik. Če imamo 2min0ut Poškropite trto pred zimo Po trgatvi poskrbimo, da trto razkužimo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z (30 g/ 10 litrov vode/100m2). Tako ukrepamo proti peronospori, pegavosti , ter ostalim glivam in bakterijam, ki so za trto škodljive in s tem predstavljajo morebitno nevarnost. Škropimo predvsem mlajše liste in zalistnike, ki so najbolj občutljivi bolezni. Če imamo 1min5ut Razkužite in pognojite čebulnice V drugi polovici oktobra je zadnji čas za sajenje narcis, hijacint, žafranov, tulipane lahko sadimo še v novembru oziroma vse do takrat, ko zemlja ni zmrznjena. Čebulice pred sajenjem za 10 minut namočimo v pripravek vivera proplant (3 ml/ 1 liter vode), ki preprečuje gnitje. Gredico pa pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Če imamo 5 1 in m ut Zaščitite balkonske rastline pred zimo Pred selitvijo balkonskih rastlin v notranje prostore jih preventivno poškropimo s pripravkom vivera quadris (1 ml/1 liter vode/ 10 m2). Tako preprečimo razvoj vseh glavnih bolezni (rje, plesni, pepelaste plesni, …). Na ta način rastline ohranimo zdrave tudi med zimskim počitkom. oktober, november 2014 9 Vse o... V živi meji pušpana je propadla samo ena sadika. Bolezni in škodljivci Sajenje Včasih se zgodi, da posamezna sadika propade tudi zaradi nepravilnega sajenja. Za drevnine, ki jih sadimo večinoma iz loncev velja, da jih posadimo tako globoko, kot so rasle v loncih. Lonček previdno odstranimo, da ne potrgamo korenin. Sadilno jamo pripravimo že pred tem. Ko je sadika v jami, ji lepo razporedimo korenine, nanje stresemo nekaj kvalitetne plantella specialne zemlje za okrasne rastline in dodamo organsko gnojilo. Nato zasipamo z zemljo, rahlo potlačimo in zalijemo. Po potrebi dodamo zastirko. Zelenjavne sadike so navadno vzgojne v vtisnjenih prstenih kockah, za sajenje uporabimo sadilno lopatko ali manjšo motiko. Pred sajenjem jih zalijemo, nato pa posadimo skupaj z zemeljsko grudo, malo globlje kot so rasle prej. Sadike solate sadimo enako globoko, zeleno pa plitveje, drugače ne tvori gomolja. 10 www.klubgaia.si Včasih se zgodi, da škodljivci ali bolezen napade le posamezne rastline iste vrste. To so praviloma rastline, ki so bile že prej kakorkoli prizadete zaradi klimatskih pogojev, mehaničnih poškodb ali pa so rasle na neugodnem rastišču. Pogoste so npr. bolezni koreninskega sistema, pri čemer se oslabljena rastlina praktično čez noč posuši. Pri drevninah in vrtninah pa je za propad sadike kriv tudi voluhar, zlasti v težjih tleh, kjer si lažje dela rove. Najrajši ima sadno drevje na šibkih podlagah, pa tudi vrtnine mu gredo v slast. Od sadnega drevja se tako lahko posuši samo ena sadika, pri vrtninah pa npr. nekaj rastlin ali kar cela vrsta. Tudi domači ali sosedovi ljubljenčki so lahko problem, saj je marsikatera sadika žive meje poškodovana zaradi pasjega urina. Za odganjanje domačih živali uporabimo odganjalec psov in mačk plantella repel, ki vsebuje odvračalo. Kako preprečimo propad rastlin Glede na to, da vedno najprej propadejo rastline, ki so bile že predhodno oslabljene, je potrebno poskrbeti, da do tega sploh ne bo prišlo. Kupujemo ali vzgojimo torej krepke, zdrave in ne pretegnjene sadike, tla dobro pripravimo s kvalitetnim 100% organskim gnojilom plantella organik v obliki pelet, iz katerega se hranila sproščajo počasi v odvisnosti od temperature vsaj 6 mesecev. Organik izboljša strukturo tal, kar omeni, da v glinenih tleh poveča prepustnost vode, v peščenih tleh pa preprečuje prehitro odtekanje vode in hranil. Obenem tla optimalno obogati z naravnimi organskimi hranili. Sadike pravilno posadimo, ob sa- jenju in stresih zaradi vremena dodamo vitaminski kompleks bio plantella vita , ki vsebuje vitamine iz skupine B za večjo odpornost, aminokisline, huminske kisline in ogljikove hidrate , ter pripomore k večji odpornosti rastlin. Zagotovimo pa tudi preventivno varstvo rastlin proti boleznim z naravnimi varovalnimi sredstvi na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f. ki naredi ovoj okoli rastline in tako prepreči vdor bolezni, ali njivske preslice bio plantella natur-f, ki okrepi celične stene rastline in ravno tako prepreči, da bi ta zbolela. Takoj ko opazimo prve škodljivce, rastline poškropimo z naravnim insekticidom bio plantella kenyatox verde ali flora verde na osnovi naravnega piretrina iz dalmatinskega bolhača ali naravnim insekticidom in akaricidom bio plantella aktiv na osnovi kalijevih soli maščobih kislin, ki učinkovito deluje na uši, tripse in pršice. Učinkovitost bio plantella izdelkov je izredno visoka, saj so ti izdelki edini na trgu registrirani za zaščito rastlin pred insekti in boleznimi in je že pogoj za registracijo teh naravnih izdelkov visoka oz. primerljiva učinkovitost kakor pri kemičnih fitofarmacevtskih izdelkih. Pomembno pa je, da rastline dobro opazujemo in hitro ukrepamo ob vsaki spremembi. Rastlinam spomladi in jeseni dodajamo zastirko, da vzdržujemo enakomernejše rastne pogoje in preprečujemo rast plevela. Ne pozabimo na zalivanje v sušnem poletnem ali zimskem obdobju. Nevenka Breznik Propad tuje v živi meji. Strokovnjak odgovarja članom ? Rad bi posadil trto za brajdo. Zanima me, kdaj je najbolj primeren čas za sajenje in katero gnojilo naj uporabim? Milan in Ljubljane, član Kluba Gaia Sadike trte lahko sadimo v jesenskem ali spomladanskem času. Optimalni čas za sajenje trte spomladi je mesec april, jeseni pa konec oktobra in november. Pri jesenskem sajenju se med koreninami trsa in zemlje ustvari zanesljivejši stik zaradi sesedanja zemlje skozi zimo, tako lahko spomladi pričakujemo zgodnejši začetek rasti. Če spomladi nastopi zgodnja majska suša, je jesensko sajenje trt bolj priporočljivo. Sadilna jama naj bo široka in globoka cca. 50 cm, tako mlada trta do rodnosti pod zemljo razvije dober koreninski sistem. Sadiko postavimo tako, da je cepljeno mesto 2 do 3 cm nad površino zemljišča. V jesenskem času je treba cepljeno mesto trte zagrniti, da jih obvarujemo pred pozebo. Zaščitimo tudi parafinirane cepljenke. Del zemlje iz izkopane sadilne jame ob sajenju obogatimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (1 kg/sadiko). To bogato zemljo zmešamo z zemljo iz sadilne jame, trto posadimo v ta substrat in rahlo potlačimo. Tako pripravljena tla bodo lahko zadržala več vode, ostala zračna, bogata s hranili, kar je zelo pomembno za dober razvoj mlade trte. ? Kdaj in kako je najbolje saditi čebulo v jesenskem času? Zanima me tudi kolobar. Tanja iz Polhovega Gradca, članica Kluba Gaia Čebulček za prezimljanje sadimo konec septembra in skoraj ves oktober, ko se zemlja že dovolj ohladi. Čebuli ne ugaja gnojenje s hlevskim gnojem in pretirano gnojenje s kompostom, zato priporočamo, da ju pognojite z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena (1 kg/10m2), ki vsebuje veliko število mikroorganizmov za oživitev tal. Čebulček v vrsti sadimo približno 10 cm narazen, razdalja med vrstami naj bo dobrih 30 cm. Čebulo jeseni v domačem vrtu običajno sadimo za paradižnikom, ajdo. V spomladanskem času jo sadimo za ozimnimi žiti, ki jih jeseni sejemo za zeleno gnojenje. Treba je paziti, da je ne sadimo za česnom, šalotko, porom, drobnjakom, stoletno čebulo in drugimi čebulnicami. Čebula zahteva širok kolobar, priporočljiv presledek med pridelovanjem posameznih čebulnic na istem mestu je pet let. Najkrajši še sprejemljiv presledek pa je tri leta. Manj ugoden predposevek sta krompir in pesa, zaradi možnega napada ogorčic in metuljnice. Po čebuli dobro uspevajo skoraj vse vrtnine, razen stročnic. S čebulo običajno kombiniramo solato, pastinak in korenček. ? Kako in kdaj pričnem s sajenjem sadnega drevja v jesenskem času? Drago iz Polzele, član Kluba Gaia Sadno drevje sadimo v pozni jeseni, ko v naravi odpade vse listje. To obdobje običajno nastopi konec oktobra ali v začetku novembra. Pred sajenem izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo globoka okrog 40 cm. Na dno dodamo plantella specialno sadjarsko gnojilo in ga pokrijemo z zemljo. Nato pred sajenjem sadike v sadilno jamo položimo mrežo, ki jo bo ščitila pred voluharjem. Takrat skozi luknjo na sredini postavimo kol za oporo, možna je tudi postavitev kola za oporo ob mreži pri zasipavanju sadike. Na mrežo dodamo nekoliko zemlje, nato pa sadiko zasipamo z mešanico plantella univerzalna vrtna zemlja in tiste, ki smo jo izkopali ob oblikovanju sadilne jame. Nad območje korenin gnojimo še z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (1 kg/sadiko) in zadrgnemo mrežo proti voluharju. Po tem sadiko zasipamo do vrha sadilne jame. Najboljše je, da sadiko sadimo 3 do 5 cm više, saj se bo sadilna jama, ki smo jo zasuli s svežo zemljo nekoliko posedla. Cepljeno mesto naj bo za pest nad nivojem tal, tako korenine ne odženejo iz nadzemnega dela (cepič) in drevo ne podivja v rasti. oktober, november 2014 11 Ali poznate? Nenavadna navadna barvilnica Res je nenavadna: zdravilna in užitna, a hkrati strupena. Lepa in dekorativna, a hkrati nadležen plevel. Kot opisuje kitajsko znamenje jin – jang, v vsakem dobrem je malo slabega in v vsakem slabem je nekaj dobrega. V vrt ponavadi pride sama. Svoje prvo srečanje z njo si boste zagotovo zapomnili za vedno – če ne zaradi oblike in velikosti, pa zaradi zanimivih barvitih plodov. Iz severne Amerike, od koder izvira, se je razširila po vsem svetu. Na Kitajskem jo že več kot tisoč let poznajo kot zdravilno rastlino. Zraste do 3m v višino, starejše rastline so tudi tako široki grmi. Pravzaprav je trajnica, saj njen olistan nadzemni del skupaj z zelenimi ali rdečimi stebli jeseni odmre. Listi so veliki, enostavni in imajo neprijeten vonj. Iz globoke srčaste korenine, ki se široko razveja pod površjem tal, vsako pomlad rastlina na novo odžene. Večja in debelejša kot je korenina, večja in bolj razvejana rastlina bo zrasla iz nje. Korenina je najbolj strupen del rastline. Toksine, kot so alkaloidi in saponini, vsebuje domala vsa rastlina. Najmanj jih je v mladih po- Navadna barvilnica med slezenovcem in pokovcem; težko je verjeti, da gre pravzaprav za neolesenelo trajnico, ki po velikosti dosega grmovnice. 12 www.klubgaia.si ganjkih in listih ter v zrelih plodovih. Zato so se ti deli rastline v preteklosti pogosto uporabljali za prehranjevanje. Živobarvni plodovi se razvijejo iz drobnih, belih socvetij. Prve cvetove lahko na rastlinah najdemo že maja. Na rastlini so hkrati cvetovi, zeleni in zreli plodovi v temno vijoličastih odtenkih na živo roza pecljih, kar naredi res enkraten prvi vtis na opazovalca. Plodovi so tudi odlična hrana za ptice. Pogoji za rast Navadno barvilnico boste našli na skoraj vsakih tleh, pogosto se zaseje na obrobe gozdov ali gred, uspeva tudi pod drevesi. Je tolerantna na različne tipe tal. Rada ima vlažno in odcedno podlago, ob morju je ne boste srečali, saj ne mara soli. Pogosto jo najdemo tudi na ruderalnih rastiščih. Z lahkoto prenaša hude zime, kadar je varno spravljena v korenini. Lahko se zgodi, da mlade poganjke osmodijo pozne spomladanske pozebe, vendar bo brez težav ponovno odgnala. Preživi tudi požar, saj jo pred vročino in ognjem varuje globoka, mesnata korenina. Razmnožujejo jo ptiči, saj že pognojena semena odlagajo na ‘primerna mesta’. Če bi želeli poskusiti s setvijo, lahko to storite v lončke ali na prosto, stratifikacije ne potrebuje. Jeseni ali spomladi lahko posebej lepe primerke razmnožujete z deljenjem. Vsak kos korenine naj ima vsaj en poganjek. Če bi se navadne barvilnice v vrtu radi znebili, Drobni belo-zeleni cvetovi, ki so v socvetju hkrati z zelenimi nedozorelimi plodovi in tudi z dozorelimi temno vijoličastimi plodovi na roza pecljih. Plod navadne barvilnice je še posebej privlačen za ptice, ki rastlino tudi razširjajo. bo potrebno nekoliko več potrpljenja. Z vsakim koščkom korenine, ki ostane v tleh, dobimo novo rastlino. Poganjke še mlade tretiramo s pripravkom na osnovi glifosata vivera touchdown. Če jo boste obdržali, lahko iz soka njenih plodov naredite zanimivo roza barvilo/črnilo, s kakršnim so Američani podpisali svojo prvo ustavo. Iz na koščke narezane in kuhane korenine lahko izdelamo milo, dokazana pa je tudi njena koristnost pri zatiranju polžev. Proti polžem boste zagotovo uspešni s pripravkom bio plantella arion +. V prihodnosti navadna barvilnica obljublja izboljšave solarnih sistemov. Meta Šepic Izziv v vrtu Prezimna fuksija Prezimna fuksija cveti tja do novembra, če je jesen lepa. Je pa zelo občutljiva na nizke temperature in hitro pozebe. Nadzemni del dobi poškodbe zaradi nizkih temperatur pri -4 °C, listi so poškodovani pri 0 °C, podzemni del (koreninski vrat in korenine) pa preživijo do -15 °C. Prezimnost rastline je seštevek vseh stresov okolja (nizka temperatura, vlaga v tleh, veter, mesto sajenja) in odziva rastline nanje. Vrste, ki so odporne in primerne za našo klimo, so: Fuchsia magellanica in sorte Spada med najbolj na mraz odporne vrste. Zraste v naši klimi 170-180 cm, listi so ovalni cca 3-5 cm dolgi in 1-2 cm široki, temno zelene barve. Cvetovi, povešeni in razporejeni na lokastih vejah. Sorte, nastale s križanjem, spadajo med najodpornejše. Fuchsia procumbens Cvetovi, čeprav jih je na posamezni rastlini veliko, so zaradi plazeče rasti manj vidni. Oprašeni cvetovi naredijo temno vijoličast mesnat plod, ki je sladek in sočen, torej užiten. V naši klimi je prezimna, če jo pozimi zaščitimo. Fuchsia regia Vrsta prihajaja iz Brazilije, vendar je odporna na našo klimo. Posamezne podvrste (ssp.) se med sabo razlikujejo po višini rasti, barvi in obliki cvetov. Vse tri podvrste v vrtu rastejo že več kot 10 let in so preživele vse zime. Sorta F. Borrneman beste Poleg opisanih vrst so prezimne še : F. bracelinea, F. brevilobis, F. campos-portoi F. glazioviana in Fuchsia hatschbachii. V vrtu so posajene že kar nekaj let in so v fazi preizkušanja ter testiranja na našo klimo. Za vse vrste in križance prezimnih fuksij velja nekaj preprostih pravil: • Sajenje na stalno mesto naj bo vsaj 2, še bolje pa 3 mesece pred nastopom nizkih temperatur. • Potrebujejo prepustna odcedna tla, kjer se ne zadržuje stoječa voda. • Sadimo globlje v tla, kar zagotavlja več možnosti za preživetje. • Pred prvo zimo jih z zastirko zaščitimo pred mrazom. • Zaščita se uporablja samo za prvo zimo, potem zaščita ni več potrebna. Kot zaščito v prvi zimi sam uporabljam smrečje ali borove veje.Posušene veje odstranimo spomladi. • Gnojimo skozi vegetacijo s počasi topnimi gnojili. Vse fuksije imajo rade dobro gnojena tla. • Večina prezimnih fuksij potrebuje svetlobo, vendar polsenčno mesto. • Značilnost prezimnih fuksij je, da imajo na koreninskem vratu veliko spečih brstov. • Odmrle dele rastlin porežemo spomladi, ko pričnejo brsteti. Porežemo do živih brstov, 2-3 cm nad zemljo. V vrtu Rifnik je možen ogled sort fuksij (okoli 40 sort in nekaj vrst) ob predhodnem dogovoru. Več o tem lahko najdete na spletni strani www.rifnik.si. Gorazd Mauer Živa meja iz fuksije fuchsie magellanice. 1x pognojim, vse leto uživam! Ekološko vrtnarjenje Jesen v Gainem vrtu Letošnjo pridelovalno sezono si bomo vsi zelo dobro zapomnili po vlažnem in hladnejšem poletju. Že v poletnih mesecih se je zdelo, da smo zakorakali v jesen, saj je vrt kazal že take znake, še preden je prišla koledarska jesen ob koncu septembra. Nenavadno poletje je postreglo z mnogimi posebnostmi, kot so: težave s polži, propadanje posevkov zaradi mokrega vremena in posledično pojava bolezni, kakovostno slabšimi in nižjimi pridelki zelenjave. Jesenske listnate zelenjadnice Novozelandsko špinačo smo vršičkali in obrtgovali mesnate liste Polži, polži ... Prekomerna vlaga, obilo dežja in vmes še pojav toče so nas privedli do manj kakovostnih pridelkov zelenjave. Kljub vsem pripomočkom za uspešno ekološko pridelavo (namakalni sistem, rastlinjak, prekrivanje s koprenami, sajenje vzgojenih sadik zelenjave, sredstva za krepitev in varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, ekološka gnojila, ….) smo se vseskozi trudili in poskušali pridelati primerne pridelke. Tako smo imeli obilo težav s pojavom polžev. V ta namen smo po robovih vrta, poteh in ob robovih posameznih gredic potresali sredstvo bio plantella arion+. Z njegovo pomočjo nam je dobro uspelo zaščititi posevke solatnic, kapusnic, plodovk,… in zdi se, da tudi v jesenskem času ne bo zmanjkalo težav s polži. 14 www.klubgaia.si Težave zaradi repne grizlice (Athalia rosae) Poleg polžev so nam v septembru na posevkih rumene kolerabe (kavle), repe in črne redkve škodo povzročale pagosenice repne grizlice. Te so 15 mm dolge, črne in z belo sivo črto na boku in osmimi pari zadkovih nog. Pagosenice so objedale listje omenjenih križnic vse od vznika naprej. Nevarne so zlasti dokler križnice ne oblikujejo štiri dobro razvite liste. Ker so zelo požrešne, lahko posevek v nekaj dneh popolnoma objedejo, smo jih sproti odstranjevali s pobiranjem. Posevke repe, kavle in črne redkve smo tudi redno pregledovali, pleli in redčili (pulili slabše razvite rastline) in s tem omogočili optimalni razvoj rastlin, ki bodo primerne za spravilo pozno jeseni. Pridelek pora iz poletne saditve bo dober Jeseni je v vrtu zaradi večkratnih setev in sajenja različnih vrst zelenjadnic preko poletja uspelo zrasti nekaterim solatnicam in špinačnicam. Tako smo izmed solatnic pospravili že drugo sajenje endivije in krhkolistne solate, prve pridelane glavice glavnatega radiča ter večkratne rezi (košnje) radiča solatnika. Kljub neurju v začetku septembra, ko je padala tudi toča in se je najbolj poznala na nežnih listih glavnatega radiča, smo pospravljali zelo lepe glave radiča sorte ‘Palla rosa’. Z velikimi pričakovanji smo spremljali tudi rast in razvoj dveh sadik novozelandske špinače, ki smo jih redno vršičkali in iz rastlin trgali mesnate liste, tako da sta se obe sadiki lepo razrastli in se bujno košatita ter ponujata nove liste in poganjke za celotno jesen, vse tja do prve resnejše zmrzali, ki bo sadike novozelandske špinače ustavila v rasti. A računamo na njeno značilnost s semenom motovilca na septembrski delavnici. Bogatost jesenskih pridelkov iz našega vrta Špinačo smo na delavnici ponovno sejali samosevnosti, ko bodo letos razvita semena v pazduhah listov odpadla in bodo iz njih naslednjo pomlad vznikale nove rastline. A v vrtu smo se srečali tudi s težavami zaradi tega, ker posejana semena solate posavke in navadne špinače niso vzkalila. Zaradi tega smo obe zelenjadnici v septembru sejali ponovno, z upanjem da nam končno uspe. Motovilec je zakon Na delavnici v mesecu avgustu smo na četrti poljini zasnovali gredico z motovilcem, kamor smo sadili vzgojene sadike te jesensko-zimske zelenjadnice. V mesecu septembru so posajene sadike lepo rastle in se razvijale, saj jim je menjajoče se deževno in toplo vreme ter vedno krajši dan zelo ustrezali. Zato lahko že sedaj pričakujemo, da bo poskus zasnove s sadikami motovilca uporabna in uspešna novost v pridelavi za prihodnje. Za hitro in enostavno spravilo motovilca bomo tako porabili manj časa kot iz direktne setve, zato lahko potrdimo misel, da bo tako vzgojen motovilec vrhunski. Na preostali del gredice smo prazen prostor povprek zasejali še Poleg že omenjanih solatnic in špinačnic smo v jesenskem času z vrta pospravljali še iz druge setve stročji fižol in por, ki smo ju sadili po zgodnjem krompirju. Pulimo tudi drugo setev mesečnih redkvic in korenčkov. V rastlinjaku smo pospravili še zadnje plodove paradižnika, na njegovo mesto pa posadili sadike solate in čebulčka. V rastlinjaku še vedno rastejo paprika in jajčevec, ki jih redno obiramo. Na tretji poljini smo pospravili glave poznega zelja, režemo liste blitve in peteršilja. Počasi se bliža tudi čas za spravilo brstičnega in listnega ohrovta. Vabilo na delavnico V petek, 17.10.2014, ob 16. Uri, vas vabimo na tematsko delavnico: Pridelava prezimnih zelenjadnic – sajenje zim- Pagosenice repne grizlice so zelo požrešne skega česna. To bo delavnica, s katero bomo že snovali vrt za leto 2015. Vrt se nahaja v neposredni bližini »stare šole« na Poligonu sonaravnih vrtov, na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita. Obvezne so prijave na naslov [email protected] ali sms 040-203-055. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE DOMAČI GAIN TABASKO Sestavine: O 400 g svežih rdečih čilijev O 400 ml belega kisa O 2 žlički soli Priprava: O Čilije operemo, jim odstranimo peclje in jih skupaj s semeni drobno sesekljamo. Stresemo jih v kozico, prilijemo kis in vse skupaj dobro premešamo. Kozico pristavimo na kuhalnik in zmes počasi segrevamo. Vmešamo še sol in na zmerni temperaturi kuhamo 5 minut. Kozico odstavimo in počakamo, da se zmes nekoliko ohladi. O Ohlajeno zmes prelijemo v kuhinjski mešalec in zmeljemo v gladek pire. Čilijev pire vlijemo v kozarec za vlaganje, ki ga zapremo in za 2 tedna shranimo v hladilniku. O Po 2 tednih kozarec vzamemo iz hladilnika in pire precedimo skozi gosto cedilo ter tekočino po potrebi razredčimo s kisom. Pripravljen tabasko vlijemo v majhne stekleničke, katere dobro zapremo in shranimo. Patrick Aškerc Ekološko vrtnarjenje Obvezno posadimo česen Česen sodi med najstarejše in po okusu brez dvoma »najmočnejše« kulturne rastline, cenjen pa je tako v kulinariki kot v ljudski medicini. Vsebuje več kot 200 zdravilnih snovi, in sicer vitamine (A, B1, B6, K in C), minerale (kalij, železo, jod, kalcij, selen in fosfor), aminokisline, encime, flavonoide ... Česen štejemo za naravni antibiotik, saj številne raziskave potrjujejo njegovo antivirusno, protibakterijsko in fungicidno delovanje. Prav tako je tudi močan antioksidant, ki krepi imunski sistem. Cele rastline po puljenju sušimo na gredi. Pri nas je v zadnjih dvajsetih letih predvsem zaradi prenizke cene pridelava česna močno nazadovala. V trgovskih centrih ga najpogosteje nadomešča kitajski česen, ki je navadno večji in cenejši od domačega, žal pa je tudi sumljive kakovosti. Kitajski česen namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da preprečijo razvoj glivičnih obolenj. Pogoji uspevanja Česen, ki je čebulnica, ni toplotno zahtevna rastlina in veliko laže prenaša mraz kot čebula, ker ima čvrste luskoliste in vsebuje več suhe snovi. Rasti začne že pri 3 oC, zato ga je mogoče jeseni saditi, dokler ne zmrzuje. 16 www.klubgaia.si Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro založena z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi za sajenje najboljše dodati organsko gnojilo plantello organik (0,5 kg/10 m2): za prst gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma. Poleg tega česen ne mara prekisle zemlje – lahko se zgodi, da rastlinice na njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal – plantello kalcivitom, ki ga potresemo po površini tal že ob sajenju predhodne vrtnine, saj ga ne uporabljamo sočasno z organskimi gnojili. Ker česen za rast potrebuje močno osvetlitev, ga posadimo na sončnem in pred vetrom zaščitenem delu vrta, prav tako tudi ni primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med više rastočimi rastlinami. Pri tem je eden od nujnih pogojev za to, da se bodo česnovi stroki lepo razvili, tudi dolg dan. Zato česen sadimo jeseni (po 15. oktobru) Bio plantella natur-fr prepreči rjo na listih. Že v Vedah, svetih knjigah indijske kulture, so česen poimenovali sveta rastlina in zdravilo. ali zelo zgodaj spomladi, tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo dnevi daljšati, pa se oblikujejo stroki. Tudi zamujanje s pobiranjem pridelka nam lahko povzroči težave: dan se začne krajšati in listi ter korenine začnejo ponovno odganjati, posledica tega pa je zmanjšanje suhe snovi v strokih. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima česen skromne potrebe po vodi, moramo za enakomerno vlažnost tal poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže. V času dozorevanja pridelka pa je priporočljivo, da so tla čim bolj suha, kar v praksi pomeni, da česen prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom. Čas saditve Ker v naših razmerah česen ne naredi semena, ga razmnožujemo izključno s Črni česen, ki ga pridobivajo s fermentacijo in je pravi hit v elitnih restavracijah, ima sladek, blag okus in je brez vonja. sajenjem strokov, ki smo jih shranili od pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo od glavic šele tik pred sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v zemljo dva do tri centimetre globoko in dobrih deset centimetrov narazen. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem navzgor. Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski). Po drugi strani pa ima spomladanski česen drobnejše glavice z več stroki, ki bolje prenašajo shranjevanje od jesenskih sort. Pri sajenju zašiljeni del stroka obrnemo navzgor. Kolobar in oskrba Želeni predhodni posevki pri česnu so kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetuje pa se sajenje česna po fižolu, grahu, kapusnicah in seveda čebulnicah. Na isto mesto česna tudi naj ne bi posadili prej kot v štirih letih. Ker česen zapusti gredo že poleti, so njegovi dobrodošli nasledniki endivija, repa, koleraba, solata ali motovilec. S česnom, medtem ko raste, nimamo veliko dela. Predvsem moramo skrbeti, da gredo redno plevemo, najbolje ročno, da ne poškodujemo glavic. Ob skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim vitaminskim kompleksom bio plantella vita (30 ml v 2 do 5 l vode/10m2 pri zalivanju ali 30 ml v 5 do 10 l vode/100 m2 pri škropljenju po listih). Če se rastline zelo razrastejo, jih podpremo z vrvico, napeto med količke. Težave pri gojenju česna Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih obilnih padavin, kot je bilo letošnje, rada napade rja. Te glivične bolezni se najlaže ubranimo, če rastline po vsakem večjem deževju poškropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella natur-fr. V deževnem poletju se rada pojavi tudi peronospora, pri kateri na listih opazimo sive prevleke. Okužena čebula v skladišču močno gnije. Tla naj bodo odcedna, pri gnojenju z dušikom pa ne pretiravajmo. Ne zalivajmo po rastlinah, temveč jih redno enkrat tedensko krepimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi preslice bio plantella naturf. Na česnu je pogosta tudi bela gniloba, kjer listi rumenijo in propadajo od zgoraj navzdol. Zunanji listi tudi gnijejo. Preventivo rastline varujemo s pripravkom natur-f. Med najpogostejšimi škodljivci, ki napadajo česen, so čebulna muha, porova zavrtalka, tripsi, nematode in pršice. Čebulna muha se pojavi spomladi, v aprilu in maju. Po napadu tega škodljivca se začnejo srčni listi rastline zvijati in rumeneti. Napad muhe zmanjšamo z nastavitvijo bio plantella rumenih plošč, posevek pa prekrijemo z agrokopreno ali gosto mrežasto tkanino. Drugače pa pri česnu velikokrat opazimo rumenenje listov, kar ni nujno samo posledica bolezni. Tako se rastlina lahko odzove na različne zunanje stresne dejavnike, kot so npr. ostra zima, obdobje otoplitve, ki sledi zmrzali, neravnovesje makro ali mikrohranil, preveč ali premalo vode… Če gre za take fiziološke odzive, navadno ni potrebno preveč skrbeti, saj rastlina zaradi tega ne bo propadla. Pomembno je redno opazovanje, saj le tako lahko preprečimo kakšne hujše težave. Pobiranje in shranjevanje Ne glede na čas saditve česen pobiramo v juliju ali avgustu, takrat namreč začnejo stebla in listi rumeneti in se upognejo. Z izkopom ne smemo odlašati, saj lahko začnejo česnove glavice ponovno odganjati. Rastlin ne pulimo, ker tako poškodujemo stebla, stroki pa lahko začnejo gniti. Najboljše je, da rastline iz zemlje previdno dvignemo z vilami. Če je le mogoče, pustimo glavice z listi vred ležati na gredici, da se osušijo na soncu. Če to ni mogoče, pa česen za nekaj dni razprostremo v suhem in zračnem prostoru. Na kvadratni meter površine lahko pričakujemo do poldrugi kilogram pridelka. Glavice česna, podobo kot čebulo, shranjujemo v mrežastih vrečah, običajno pa jih povežemo v šope ali spletemo v kite. Stroki ostanejo uporabni do deset mesecev, odvisno od sorte in razmer shranjevanja. Česen seveda gojimo zaradi močno dišečih strokov, ki vsebujejo žveplove bioaktivne snovi, kot so: aliin, salilcistein ali alicin. Tako ljubitelja česna včasih spoznamo že na daleč – po značilnem vonju sape in znoja; vendar je hkrati treba vedeti, da je v naravi zdravilno vse, kar ima oster okus in intenziven vonj. Neprijeten vonj česna (zanj je kriv alicin) se lahko ublaži z uživanjem svežih listov peteršilja ali mete, z uživanjem jabolk, mleka ali limon. Vonj lahko omilimo tudi tako, da še neolupljen česen na hitro segrejemo v mikrovalovni pečici. Dragan Žnidarčič september 2014 17 Ekološko vrtnarjenje Resnica o aloji Alojin gel vsebuje nad sedemdeset različnih učinkovin. Kljub močni razredčenosti učinkovitost pripisujejo sinergiji vseh sestavin. Bogastvo sestavin in njihova uravnoteženost dajejo alojinemu gelu posebno mesto med pripravki za krepitev zdravja, a vrednosti so omejene zgolj na prvo pomoč. Sukulente ali sočnice so skupina rastlin, ki imajo okrasno, pa tudi zdravilno vrednost. Pa ne gre le za kaktuse in agave, ki sta posebni skupini med sočnicami, ampak tudi za tolstičevke (z netreski in homulicami), euforbije ali mlečkovke, tolščakovke in druge. Med njimi so najbolj znane aloje, ki botanično spadajo med lilijevke (Liliaceae). V novejši botanični literaturi opisujejo več kot 500 vrst. Njihova skupna lastnost je, da v Èkatere od njih imajo v gelu zdravilne učinkovine. Take so Aloe vera (A. barbadensis), Aloe arborescens, Aloe ferox, Aloe vulgaris in Aloe indica. V zdravilne namene najpogosteje gojijo prvi dve. Aloe vera in arborescens Za A. vero je značilno, da nima stebla in mesnati sivkasto zeleni suličasti listi tvorijo navidezno rozeto. Na površini listov so običajno svetlejše pege. A. arborescens ima steblo in listi so nekoliko ožji, večinoma imajo izrazit valovit rob z izoblikovanimi bodicami. Listi se pogosto rahlo uvijajo. Kar se tiče uporabe želatinoznega dela listov, je uporaba soka pri obeh vrstah podobna. Uporaben je zunanje in notranje. Gel aAoe vere pogosteje uporabljajo tudi v različnih kozmetičnih in higienskih pripravkih. Ponujajo ga tudi kot prehransko dopolnilo in dodatek jogurtom, sokovom in drugim živilom. Druga skupina učinkovin, ki je prisotna zlasti v zelenem ovoju sočnih listov in v koreninah A. vere, je alojin, ki Aloe vera deluje predvsem kot močno odvajalo. Obe opisani vrsti aloj je mogoče gojiti tudi pri nas kot lončnici. Najbolje uspevata na sončnem mestu, vendar ne smejo ves dan biti izpostavljene neposredni sončni svetlobi. Kljub obljubam v literaturi okrasne aloje zadostujejo le za rešitev kakšne praske ali pika žuželke in so uporabne predvsem za prvo pomoč. Za zdravljenje priporočajo uporabo standardiziranih pripravkov. Netreski so ji podobni Strokovnjaki so ugotovili, da tudi sok netreska vsebuje zelo podobne sestavine kot alojin gel, vendar v manjših koncentracijah. To potrjuje tudi tradicionalna uporaba soka netreska za zdravljenje vnetih ušes, pikov žuželk ali manjših odrgnin in opeklin. Prav tako kot alojin gel ima tudi sok netreska hladilni učinek in krči tkivo. Novejše raziskave so potrdile učinkovitost netreska pri vzpodbujanju delovanja imunskega sistema. Spet pa moramo poudariti, da niso uporabni vsi netreski. Poznavalci priporočajo sok iz navadnega netreska. Prezimovanje Aloa arborescens je priporočljiva kot dodatek v napitkih in namazih. 18 www.klubgaia.si Alojam je treba zagotoviti prostor, kjer temperature ne padejo pod 5 stopinj Celzija in zadosti svetlobe. Z razliko od nekaterih drugih trajnic aloje dobro prezimijo tudi v stanovanju, kljub centralnemu ogrevanju, ki izsuši zrak. Zagotoviti jim je treba le zadosti svetlobe. Pomembno je tudi, da jih ne zalivamo prepogosto, saj v tem času počivajo. Dr. Janko Rode Netresk 20z vami let Gaina jesenska predavanja in delavnice V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev). ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1 17. oktober, ob 16. uri, plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica, Igor Škerbot, Zima je pred vrati, pridelava prezimnih zelenjdnic NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99 15. oktober, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović, Grobovi za enostavno vzdrževanje ZAGRADEC, Kulturni dom, Zagradec 20 16. oktober, ob 19. uri, predavanje, Loreta Vlahović, Cvetoča jesen in urejeni grobovi vse leto TREBNJE, Veliki Gaber, prostori KS, 22. oktober, ob 19. uri, delavnica, Ksenija Filipčič, Aranžmaji za grobove ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1 14. november, ob 16. uri, plačljivo (vstopnina za člane Kluba Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR), predavanje, Igor Škerbot, Skladiščenje zelenjave, kisanje zelja, repe NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99 19. november, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik, Kako vrtnariti za samooskrbo (naredivrt.si) NAKLO, Biotehniški center, Strahinj 99 17. december, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović, Enostavno do lepih sobnih rastlin Akcija za novo članstvo Dragi zvesti člani! Za 2 nova člana, katerih imena sporočite najkasneje do 10. decembra 2014, vas obdarimo z lepo spominsko, jubilejno majico 20 let Kluba Gaia. Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: • Rozi Zupančič, Primskovo • Dragica Sterle-Lupše • Helena Tomažin, Kranj • Danica Polič, Ptuj Gaina prijavnica – 20. Obletnica Kluba Gaia: • Metka Romih, Novo Mesto • Marija Virant, Ljubljana • Marina Pufek, Nova Gorica Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Valentina Lazovski, Nova Gorica • Marinka Košiček, Dol Pri Ljubljani • Hedvika Kragl, Boštanj • Alenka Čeak, Vrhnika • Marija Matjašec, Turnišče • Nada Strašek, Celje • Cvetka Draksler, Mavčiče • Marica Oblak, Radeče • Slavica Tomkiewicz, Ljubljana - Črnuče • Zorislava Baloh, Dob oktober, november 2013 19 20 let z vami Izlet članov v Varaždin in Zagreb Zaključek poletja je v Klubu Gaia zaznamovalo prijetno in vsebinsko bogato potepanje po okolici Varaždina in Zagreba. V zanimivih vsebinah in čudovitem soncu je užival poln avtobus Gaianov. Prijetno potovanje k bližnjim sosedom nam ni vzelo veliko časa za vožnjo, zato smo si lahko privoščili res obilico zanimivih vsebin, a je kljub temu med člani bilo slišati, da je »premalo časa«. Vodnica Darja je v imenu organizatorja podjetja Komptur znala povsod najti ravno pravo raven, ki je zadovoljila vse prisotne. Cepljenje kaktusov Že na slovenski strani blizu Rogaške Slatine nas je ga. Lučka Lipnik, skrbnica vrta kaktusov navdušila s predstavitvijo cepljenja in oskrbe kaktusov v vrtu kaktusov s preko 1.700 različnih kaktej in sukulent, ki so bile do leta 2003 zasebna lastnina Zvonka Čoha, ki je zbiral te bodeče in mesnate lepotice celih 50 let. Kaktuse lahko razmnožujemo s semeni, iz potaknjencev poleti in s cepljenjem. Simonove vrtnice Pravo doživetje je bil obisk vrtnarije Jelene in Simona Škorjanca, ki sta znana slovenska 20 www.klubgaia.si strokovnjaka za vrtnice in okrasne rastline, a sta se v zadnjih letih preselila na domačijo blizu Varaždina in se usmerila v gojenje vrtnic ter drugih okrasnih rastlin. Po toplem sprejemu in bogati pogostitvi nas je g. Simon popeljal na ogled polj z vrtnicami. Z razlago o oskrbi in opisu vrtnic nas je tako navdušil, da smo mnogi začutili potrebo imeti vsaj nekatere od predstavljenih vrtnic. Da je Simon strokovnjak iz prakse, dokazuje tudi njegovo delo in rast proizvodnje, ki letos predstavlja že 12.000 sadik. Kdor želi, lahko svojo vrtnico naroči direktno na telefon: 051 631 566. Exotic King je podjetje, ki na različnih lokacijah po hrvaški goji eksotične rastline, ki jih izvaža po vsej Evropi. Med rastlinami so: bodeča kumara Kiwano, pasijonke, razne eksotične buče, goji jagode, asimine, ingver, sladki krompir, andske jagode, vijoličasti krompir, rogač, liči, tamarilo, stevia, med novimi projekti pa prezimni avokado, mango in planinska papaja, in še marsikatera rastlina, ki je doma v tropskih krajih. Med predstavitvijo nas je ustanovitelj podjetja navduševal, da se tudi sami preizkusimo v gojenju navedenih rastlin. Če uspevajo pri sosedih, bi gotovo tudi pri nas. Varaždinsko pokopališče je prav poseben primer parkovne arhi- Varaždinski klipiči: • 1 kg moke • 2,5 dl olja • 0,5 l mleka • 2 žlički soli in 2 žlički sladkorja • 1 vrečka suhega kvasa ali ½ svežega (2 g) • jajčni rumenjak za premazovanje Zamesite gladko testo in pustite pol ure, da vzhaja. Razdelite na 10 kroglic in pustite vzhajati še pol ure. Vsako kroglico razvaljajte v krog, razrežite na osem delov. Vsakega zvijajte od širokega proti ozkem delu. Po želji lahko napolnite z malo sira ali šunke. Zgornjo stran klipiča premažite z jajcem, potrosite s sezamom, makom, soljo, kumino ali sirom. Pustite, naj vzhaja še nekaj minut v pekaču in pecite 10 -15 minut na 200 stopinj. tekture in spomenik naravi. Z obrezovanjem tuj v geometrijske oblike je pokopališče dobilo obliko francoskega parka. Nedeljsko sončno dopoldne je bilo namenjeno spoznavanju mesta Zagreb. Tovrstno druženje podobno mislečih res daje obilo pozitivne energije. Loreta Vlahović 20z vami let - spletni prvaki po izbiri ljudstva Vrtnarimo vsi: stari, mladi, ženske, moški, pari, družine, ... Vrtnarimo povsod: na balkonih, vrtičkih, strehah, ob šolah, na skupnostnih urbanih vrtovih … Vrtnarjenje je vse bolj in. In zato smo letošnje leto obeležili z novo spletno aplikacijo www.naredivrt.si, ki smo ga izvedli skupaj z agencijo AV-Studio. Edinstvenost aplikacije je, da nam na podlagi najljubše zelenjave hitro in preprosto sestavi načrt vrta po pravilih kolobarjenja in mešanih posevkov ter nam kratko in nazorno priporoča, kako ravnati, da bomo uživali v doma pridelani, vitaminsko polni hrani. V manj kot pol leta je bilo z našo aplikacijo zrisanih skoraj 12.000 vrtičkov. S projektom nismo ostali neopaženi. Aprila smo bili nominirani v okviru projekta WEBSI Spletni prvaki, ki ga že 3. leto zapored prirejata Marketing Magazin in E-Laborat. Tekmovanje se je zaključilo in v petek, 12. 9. 2014, so na večerni svečani prireditvi razglasili zmagovalce. In z veseljem vam sporočamo, da je naša aplikacija www.naredivrt.si postala spletni prvak po izbiri ljudstva. Prav tako ji je komisija podelila 3. mesto v kategoriji Posebni digitalni projekti. Več o tem na: http://www.websi.si/ Vsem, ki ste nam pomagali s svojim glasom in našo stran razširili tudi med svoje prijatelje, znance, sodelavce, partnerje, se iskreno zahvaljujemo :) Tanja Mele Naključno izbrane čestitke ob tem dogodku: »Spoštovani! Ponosni smo, da je aplikacija nastala na osnovi dobrih izkušenj, ki nastajajo v praksi Gainega ekološkega vrta v sodelovanju s strokovnjaki in sodelujočimi v sonaravnih vrtovih. Od tu je bila prenešena v računalniško aplikacijo. Ponosni smo na dejanja in na prenos dobrih praks. Lepo je, da to opazijo tudi drugi. Zato smo bili res veseli današnje novice. Vedno znova je dobra izkušnja v praksi in lepo druženje, v okviru Gainih delavnic v okviru La Vite iz katerih se znanja prenašajo naprej. Iskrene čestitke in uspešno še naprej.« Irena Rotar »Čestitke, zadeva je zares dobra in uporabna! Lep pozdrav izpod Pohorja.« Meta Šepic »Čestitke k prvemu mestu vaše aplikacije! Pridni ste, zelo se trudite. Še naprej vam želim še veliko uspehov in zadovoljnih uporabnikov.« Lep pozdrav z Občine Pivka, v imenu dolgoletnega sodelovanja Anita Boštjančič »Čestitam, sploh nisem presenečena za vaš uspeh. Hitro sem spoznala, da je to najboljši pripomoček, kar sem jih kdaj uporabljala, saj sem vrt prej risala ročno. Super je!« Marija Grilc oktober, november 2013 21 Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, , KZ Ptuj, KGZ Sloga Kranj, KGZ Krpan, KZ Agraria Koper, KZ Laøko, KZ Domæale, KZ Sava Lesce, , KZ Loška zadruga in , Prigo. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. – 20 % " – 20 % " – 20 % Effect faracid+ 500 ml Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Biogrena 25 kg – 20 % – 20 % " Plantella total-r 750 ml – 20 % " – 20 % – 20 % – 20 % " Bio plantella arbosan smola • 250 g • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri " Plantella sadjarsko gnojilo NPK • 3 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. – 20 % Glodacid plus mehka vaba • 250 g Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Ne velja za izdelke v akciji! Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Effect faracid+ 500 ml – 20 % " – 20 % " " Plantella organik 20 kg – 20 % Ratimor mehka vaba 500 g – 20 % " • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Bio plantella arbosan smola 250 g, 350 g ali 1 kg Katera: _______________ Øt. kosov: ___________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. – 20 % • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Plantella univerzalno gnojilo NPK • 5 kg – 20 % " Plantella dekorativno lubje • 50 L – 20 % – 20 % Bio plantella protekt 1,5 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. " Biogrena 10 kg Biogrena 10 kg – 20 % Bio plantella arbosan smola 100 g – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. " Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. " Plantella organik 20 kg Biogrena 25 kg Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. " – 20 % Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Katera: _______________ Øt. kosov: ___________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. – 20 % " Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Glodacid mehka vaba 500 g Plantella sadjarsko gnojilo NPK • 3 kg " Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Ratimor mehka vaba 500 g " Plantella zemlje – balkonia, vrtna ali za okrasne rastline – 20 % Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. " V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. • • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. • Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Øt. kosov: ____________________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014. Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! SLO st i kar ti c a u go d no -20% BIO PLANTELLA ARBOSAN SMOLA 100 g Z najkakovostnejøimi huminskimi øotami za sajenje in presajanje vseh vrst okrasnih rastlin na grobovih. Za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poøkodbah na drevju in grmiœevju. -20% -20% RATIMOR MEHKA VABA 250 g " Pet komponentna zemlja iz najkakovostnejøih huminskih øot, obogatena z Bio rastlinskimi vlakni in dolgodelujoœimi hranili za vse vrste balkonskih in sobnih roæ. PLANTELLA ZEMLJA ZA GROBOVE • 20 L " -20% " Dolgodelujoœe organsko univerzalno gnojilo v obliki pelet. " PLANTELLA BALKONIA 45 L PLANTELLA ORGANIK 7,5 kg Rodenticid v obliki mehke vabe z aktivno snovjo bromadiolon za zatiranje hiønih miøi ter œrnih in sivih podgan. uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v NOVOST: Popust izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 10. do 10. 12. 2014. -20% 20 letz vam Jesensko srečanje članov Kluba Gaia na Ptuju od 28. do 30. 11. 2014 Zakaj Ptuj? Zato, ker je najstarejše srednjeveško mesto, ima najstarejšo in največjo vinsko klet, bogato vinsko in etno tradicijo, bogato zeleno in energijsko ponudbo s prijaznimi ljudmi. Strokovnjaki Kluba Gaia pa vas bodo opremili z novimi vrtnarskimi znanji in veščinami ter pričarali vzdušje zadovoljstva. Nastanitev: Grand hotel Primus**** ima sodobno opremljeno recepcijo z apetiv barom in restavracijo, lepo opremljene sobe TWC, wellness center v rimskem stilu, hotelski bazen s Termalnim parkom pri hotelu. Program: 28. 11. vožnja z avtobusom do hotela Primus, namestitev v eno, dvo ali triposteljni sobi, popoldan predavanja, večerja in zabavni večer z glasbo v hotelskem klubu. 29. 11. po zajtrku predavanja Gainih strokovnjakov, v popoldanskih urah pa po želji izleti v okolico (ogled mesta in Ptujskega gradu, vinske kleti, Dominkove domačije, obisk zeliščaric, oljarne, pohod po vinski poti…) , po večerji zabavni program z glasbo in družabnimi igrami. 30. 11. po zajtrku svetovanja strokovnjaka in delavnice, ob 14. uri odhod avtobusa proti domu. Cena po osebi: 136 EUR Cena brez avtobusnega prevoza je 119 EUR. V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 2 x polpenzion,uporaba hotelskih bazenov, vstop v Termalni park, predavanja, zabavni večer z glasbo, turistična taksa, prijava ter vodstvo in organizacija. Cena vključuje avtobusni prevoz iz Kopra, Nove Gorice, Postojne, Ljubljane, Jesenic, Novega mesta, Brežic, Celja in Slovenj Gradca. Prijave pošljite do 5. novembra oziroma do zasedbe prostih mest na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected]. Gaina predavanja: 28. november 14.30 -15.30 Loreta Vlahović Oblikovanje in oskrba okrasnih grmovnic 16.00 – 17.00 Davor Špehar Načrtovanje zelenjavnega vrta in samooskrbni vrtovi (aplikacija naredivrt.si) 20.00 Zabava 29. november 9.00 – 10.30 Miša Pušenjak - Prilagodimo vrt spremenjenim vremenskim razmeram 10.30 – 12.00 Davor Špehar – Obrezovanje in oskrba jagodičevja; 20.00 – SVEČANA VEČERJA S TORTO 30. november 9.00 – 11.00 Ksenija Filipčič - Novoletni venčki in dekoracije (delavnica) Izobraževalni izleti: • Ogled gradu in vinske kleti s pokušnjo vin. • Ogled vrtov naših članov. • »Puhova cimprača« - voden ogled, multivizija o delu in izumih Janeza Puha. • Dominkova domačija - ogled 300 let stare panonske domačije. • Obisk oljarne bučnega olja in eko kmetije. oktober, november 2013 23 Ekološko vrtnarjenje Kaj delamo v Gainem sadnem vrtu V sadovnjaku je treba pred zimo postoriti še kar nekaj stvari in pravi sadjar nikoli ne počiva, saj je treba pognojiti, opraviti varstvo pred boleznimi in zaščito pred pozebo. Mnoge sadne sorte zorijo tudi v pozni jeseni in pozimi, zato je treba izbrati optimalen čas za obiranje. Zaščita pred pozebo Ukrepi in opravila, ki jih bomo naredili v Gainem sadnem vrtu je treba opraviti tudi v domačem sadovnjaku, zato konec oktobra, novembra zavihajte rokave in opravite še zadnja dela v sadovnjaku. Jesensko gnojenje sadnega drevja Tudi v Gainem sadnem vrtu je treba poskrbeti za jesensko gnojenje. Mlad enoletni sadovnjak v Gainem sadnem vrtu bomo pognojili konec oktobra ali v začetku novembra po odpadanju listja. Uporabili bomo organsko gnojilo plantella organik, ki poskrbi predvsem za rast. Na enoletno drevo bomo dodali en jogurtov lonček organskega gnojila v obliki pelet plantella organik, ki ga potresemo v območju obdelanega pasu tal v širini krošnje. Po obiranju oz. odpadanju listja v domačih sadovnjakih dodajte tudi plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki ima malo dušika, več fosforja in največ kalija. Če jeseni za plod gnojimo s specialnim sadjarskim gnojilom, ga dodamo v nižje plasti tal tako, da gnojilo rahlo vkopljemo v tla. Če specialnega sadjarskega gnojila in organskega gnojila zaradi preveč mokrih tal in dežja ne dodamo v jesenskem času, to še vedno lahko storimo spomladi v času prve obdelave tal, ki jo običajno opravimo v mesecu marcu. 24 www.klubgaia.si Meseca novembra premažemo deblo in spodnje veje z belim zaščitnim premazom bio plantella protekt še pred škropljenjem z bakrenim pripravkom. Bela barva vpija manj toplote, drevo se manj ogreva in spomladi kasneje začne z vegetacijo. Tako se lahko enostavno in učinkovito izogibamo neljubim spomladanskim pozebam, ki so posledica prehitre vegetacije in pretople zime. Če se sokovi v drevesu že pretakajo, je ob koncu zime usodna že temperatura okrog - 5 °C. Beli zaščitni premaz ne pomaga pred zimsko pozebo, ki je odvisna predvsem od temperature, ki jo določena sadna vrsta prenese. Kaki, figa in kivi pozimi preneseta temperaturo okrog - 15 °C, ostale glavne sadne vrste pa prenesejo temperaturo okrog - 25 °C. Bolj so odporne starejše rastline, mlajše pa nekoliko manj. Nekoliko si lahko pomagate tako, da po jesenskem varstvu deblo sadnega drevja ovijete s kuruznico, ki jo povežete okrog drevesa. Uporabite lahko tudi belo vrtnarsko tkanino, s katero ovijete deblo oz. debelce v več slojih. Če se temperatura spusti pod - 30 °C ali več, zaščita ne pomaga. Na ta način omejite tudi škodo divjih zajcev, ki so hudi škodljivci mladih dreves. Sadje zori vse do zime Gain sadovnjak še ni v rodnosti. V domačem sadovnjaku pa se končuje obiranje sadja za ozimnico. V tem času pobiramo pozne sorte jabolk, hrušk. Konec oktobra in v začetku novembra obiramo aktinidijo, kaki, v pozni jeseni, pozimi zorita tudi skorš in nešplja. Če se ob obiranju polomi kakšna veja jo izrežemo in rano zamažemo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Odpadlo listje je treba odstraniti V Gainem sadovnjaku redno odstranjujemo orehovo listje. Ker vsebuje zaviralce rasti, ga ne hranimo za kompost. Najbolje ga je sežgati in pepel potresti po kompostu. Prav tako sežgemo tudi vso bolno listje, da bolezni ne ohranjamo v sadovnjaku. Zdravo odpadlo listje z drevja pograbimo na kup, če bo Čas zorenja sadnih vrst Sadna vrsta Hruška Jablana Kutina Aktinidija oz. kivi Kaki Sorta Krasanka Breaburn Granny smith Ontario Topaz Bobovec Fuji Šampanjska reneta Mamut Jenny Hayvard Tipo do pomladi nekoliko razpadlo, ga dodamo kompostu. Nekaj ga dodamo tudi na kompost, z njim lahko zavarujemo tudi na mraz občutljive trajnice, vrtnice in druge rastline. Če listje z drevesa novembra ne odpade, ga poizkusimo odstraniti ročno ali poškropimo z močnim dušičnim gnojilom plantella urea, ki posmodi liste. Varstvo sadnega drevja in jagodičevja V času obiranja jabolk in odpadanja listja, nastajajo na poganjkih številne odprte rane, ki lahko v ugodnih vremenskih razmerah služijo kot vdorna mesta za nevarno bakterijo hruševega ožiga, ki predstavlja najbolj nevarno bolezen sadnega drevja. Jesensko škropljenje sadnega drevja opravimo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z v od- Čas zorenja začetek-sredinaoktobra sredina oktobra sredina-konec oktobra sredina oktobra sredina oktobra sredina oktobra sredina-konec oktobra konec oktobra sredina oktobra sredina oktobra konec oktobra-začetek novembra začetek novembra merku od 30 do 40 g/10 l vode/100 m2. V škropilno brozgo lahko dodamo tudi 100 g plantella uree/10 l vode, da požgemo liste in pospešimo odpadanje listov. Tako se bo nekaj dušika absorbiralo tudi v popke, kar bo ugodno vplivalo na cvetenje v prihodnjem letu. V primeru suhega vremena v jesenskem času zadostuje samo eno škropljenje ob koncu odpadanja listja. Če je jesen deževna, opravimo prvo škropljenje, ko listje začne odpadati. Drugo škropljenje pa opravimo, ko odpade večina listja v enakih odmerkih kot pri prvem škropljenju. Tako zmanjšamo potencial za razvoj jablanovega škrlupa, ki prezimi v odpadnem listju. Z uporabo bakrenega pripravka na vseh sadnih vrstah pospešujemo olesenitev lesa, odpadanje listja ter tako zmanjšujemo možnost zimske pozebe. Pri koščičastem sadju (breskve, slive, marelice, češnje, višnje) poskrbimo za učinkovito varstvo: pred okužbami glive breskove kodravosti, rožičavosti češpelj in listne luknjičavosti koščičarjev. Z bakrenim pripravkom škropimo tudi: ribez, maline, robide, kosmulje, ameriške borovnice in ostalo jagodičevje. Škropljenje z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z opravimo jeseni in po- novimo spomladi, tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Na pravi čas za jesensko škropljenje sadnega drevja in jagodičevja v Gainem sadovnjaku še čakamo, priporočamo pa ga v vseh domačih sadovnjakih. S sadjarskimi delavnicami smo letos zaključili Na oktobrski delavnici v Veliki Pirešici smo se pogovarjali, da je proti koncu meseca oktobra in v novembru najboljši čas za sajenje in pomlajevanje sadovnjaka. Več o sajenju sadnega drevja si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje. V Gainem sadovnjaku smo 10. oktobra opravili zaščito pred pozebo, debla dreves smo premazali z belim zaščitnim premazom bio plantella protekt, okopali smo tudi obdelan kolobar pod drevjem in jagodičevjem, gnojenje in škropljenje bomo opravili konec oktobra ali v začetku novembra, odvisno od vremenskih razmer. Prvo leto po sajenju smo se poleti že sladkali s prvimi plodovi ameriških borovnic, kosmulj, malin, robid in nekaj plodovi jagod. Veliko vprašanj na zadnji delavnici je bilo glede odpornih sort jablan, ki uspevata v Gainem sadnem vrtu, zato je prav, da ju omenimo. Glede na dobre rezultate v našem sadnem vrtu, ju bodo udeleženci delavnic konec meseca sadili tudi v domače sadovnjake. Odporni sorti jablan (Enterprise, Pisani kardinal) sta se odlično spopadli s škrlupom, ki ni naredil nobene škode. Z razvojem enoletnih sadik smo zadovoljni, prve ogrodne veje pri sadnem drevju so se dobro oblikovale, jagodičevje se razrašča. Prihodnje leto bomo drevesa spremljali v rasti, razvoju, usmerjali poganjke in skrbeli za dosledno ekološko varstvo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Sledite nam tudi v prihodnjem letu na sadjarskih delavnicah, v Gainem samooskrbnem sadnem vrtu v Veliki Pirešici. Davor Špehar oktober, november 2014 25 Ekološko vrtnarjenje Ekološko pridelane sadike Ekološka pridelava zahteva našo stalno prisotnost v sadovnjaku, tako da lahko takoj zaznamo prekomerno razmnoževanje škodljivcev ali bolezni in ustrezno ukrepamo kar z odstranjevanjem obolelih ali napadenih delov rastlin. V ta koncept sodi tudi izbor primerne vrste ali sorte sadike. Na kaj moramo biti pozorni pri izboru? Jablane so večinoma najmanj zahtevne, sledijo hruške, češnje in slive. Bolj zahtevne so breskve in marelice. Nektarine so za ekološko pridelavo manj primerne. Na ekološkem sadnem vrtu dajemo prednost odpornejšim sortam in vrstam z rezistenco na bolezni, ki na običajnem vrtu zahtevajo številne posege zaščite. Odporne sorte Predvsem si želimo odpornih sort na škrlup in pepelasto plesen. Med odpornejše sorte od JABLAN štejemo: Mantet, Alkmene, Goriška sevka, voščenke, kosmači, Nela, Topaz, Relinda, Resista; od HRUŠK: Junijska lepotica, Konferans, Concorde, Zimska dekanka, od ČEŠENJ: Petrovka, Hedelfinška, Vigred in druge. Pri izboru podlage smo pogosto soočeni z omejitvijo velikosti vrta. Nizke podlage M-9 (jablane) so zahtevnejše in potrebujejo oporo vso življenjsko dobo. Bolj primerne so srednje podlage MM-106 (jablana), kutina-MA (hruške), colt in gi- 26 www.klubgaia.si sela 5 (cešnja) in visoke podlage- sejanci, a zahtevajo več prostora. Pazimo še, da na isto mesto ne posadimo iste sadne vrste. S certificirano ekološko pridelavo sadnih sadik se v EkoDrevesnici Ocepek ukvarjamo že od leta 1999. Kot edina ekološka drevesnica v Sloveniji ponujamo sorte, ki smo jih v tem obdobju prepoznali kot najbolj primerne za ekološko pridelavo. Na ekološki kmetiji spremljamo rast dreves, odpornosti na bolezni in škodljivce, rodnost, okus plodov in skladiščne sposobnosti. Seznam razpoložljivih sadik najdete na straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje pod Podatkovna zbirka ekološkega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala in na naši spletni strani http://ekodrevesnica.si. Kdaj posadimo sadiko? Najbolje je sadiko posaditi jeseni, po zaključku vegetacije. Pozimi, kljub temu da rastline mirujejo, že začnejo rasti koreninski laski in vzpostavijo stik rastline s zemljo. S tem sadika začne spomladi lepo odganjati in rasti. Pozabiti ne smemo za zaščito dreves pred voluharjem, zajci, srno in drugimi škodljivci, ki jim predstavlja mlado posajeno drevo pravo poslastico. Postopek sajenja s fotografijami je predstavljen na spletni strani drevesnice. Irena in Janez Ocepek Ekološko vrtnarjenje Novosti v sadnem vrtu Kot novosti za popestritev sadnega vrta predstavljamo sladke in hitro rodne robide, ploščate nektarine in ameriške borovnice z rožnatimi plodovi in plodovi v obliki kapelj. Da bo pridelek dober, smo zapisali tudi kratka osnovna navodila, ki jih upoštevamo ob sajenju. Vse omenjene sadne vrste in sorte lahko kupite v Sloveniji. Za lažje iskanje vrtnarij si pomagajte s spletom. V brskalnike vtipkate samo sadno vrsto in sorto. Sladke in hitro rodne robide • zori od avgusta do septembra • rodi na enoletnem lesu • spomladi jo porežemo do tal • pridelek že prvo leto po sajenju • zelo velike jagode, slajše od vrtnih jagod • pokončna rast, lažje usmerjanje • sadimo bolj skupaj kot navadno robido • plodove uživamo sveže, okusni so tudi v pitah in marmeladah Sadike robid v jesenskem času sadimo konec oktobra in novembra. Razdalja sajenja v vrsti naj bo med 1,3 in 1,5 m. Ob sajenju ne pozabimo na dodatek organskega gnojila v obliki pelet biogrena, ki ne vsebuje kalcija in je primerno tudi za organsko gnojenje ameriških borovnic. Ploščata nektarina z močno rdečim plodom • zori julija do začetka avgusta • intenzivno rdeč plod, dober pridelek • medeno dišeč in sladek okus • priljubljena zaradi ploščate oblike, • lepe rdeče barve in odličnega okusa • višina cca. 3 do 4 m Ob sajenju nektarine v območje korenin za boljše vraščanje sadike dodamo tri lopate plantella univerzalne vrtne zemlje, ki jo ob zasipanju sadike zmešamo z obstoječo vrtno zemljo. Ne pozabimo tudi na plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki ga dodamo na dno sadilne jame in organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, ki ga dodamo nad območje korenin. Ameriška borovnica ‘Bleuedrop’ • zori postopoma od zgodnjega poletja • do jeseni • plodovi v obliki kaplje • rdeči cvetovi • nižje rasti cca. 0,5 m • vedno zeleni listi • pozimi jo zaščitimo s slamo in smrečjem Ameriške borovnice sadimo na gredo ali v večje posode. Sadimo jih na sončno lego, ob sajenju dodamo vsaj dve vreči plantella specialne zemlje za rododendrone, ki ima ustrezno kislost. Spomladi ne pozabimo na dognojevanje z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za rododendrone, s katerim dognojujemo samo enkrat na leto, hranila pa se postopoma sproščajo vso rastno dobo. Za gnojenje in dognojevanje je primerno tudi organsko gnojilo v obliki pelet biogrena. Davor Špehar Ameriški borovnici, ki zorita pozno Ameriška borovnica ‘Pink Lemonade’ • plodovi so rožnato obarvani • zori avgusta in septembra • sladki, čvrsti plodovi imajo blag, prijeten okus oktober, november 2014 27 Zelenjavni vrt Urbani vrtovi z aplikacijo S projektom Samooskrbni urbani vrt želimo nove vrtnarske navdušence usmeriti na pravo pot vrtnarjenja s pomočjo strokovnjakov Kluba Gaia, ki z znanjem in pravilno oskrbo ob pravem času in z najboljšimi pripravki bio plantelle podpirajo njihovo pridno ustvarjanje. Vrt mladinske točke Senovo Robert Kernc, vodja mladinske točke in mladinci Senovega so pod vodstvom Gaine strokovnjakinje Nevenka Breznik z aplikacijo naredivrt.si zasnovali vrt na 77 m2. Ideja je bila pridelati zelenjavo, ki jo bodo uporabili v kuharskih delavnicah. Začetki so bili dobri in spodbudni, a se je v poletju izkazalo, da je za delo na vrtu potrebno več časa kot so pričakovali, zato je po pobiranju prvih vrtnin večji del vrta ostal prazen. Dodatna nadloga so na tej lokaciji bili agresivni pleveli, ki so tekmovali z vrtninami in odžirali hranila ter v kratkem času prerasli nekatere vrtnine. Kreativno društvo instinkt Ruše Približno 80 m2 velikega vrta so se v sodelovanju z občino Ruše lotili štirje mladi pripadniki ljubiteljskega kreativnega društva Instinkt, ki sokrajane spodbujajo k bolj kakovostnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa. Predsednica društva Katja Štraus: »Z vašo pomočjo smo člani društva in ostali občani spoznali pomen kolobarjenja, dobre sosede vrtnin, kako pravilno saditi in kakšna je razdalja med sadikami pri različnih vrstah zelenjave. Zahvaljujoč vašim pripravkom (krepitev rastlin na osnovi alg, njivske preslice, naravni piretrin) ter nasvetov, smo se uspešno borili proti vrtnim škodljivcem ter raznim boleznim (uši, pepelaste plesni, rje, pegavosti, plesni), ki so napadale vrtnine. Imeli smo veliko pridelka : ptujski luk, šalotka, nadzemna kolerabica, paprika, spomladansko zelje, redkvica, grah, fižol, blitva, solata, brokoli, cvetača, koromač, buče, por, podzemna koleraba, brstični ohrovt, kitajsko zelje, črna redkev, zelena. Zelo smo zadovoljni s sodelovanjem kluba Gaia, saj so bili vsi nasveti koristni in na mestu. 28 www.klubgaia.si Anica Moreše iz Krškega Brezposelna mati samohranilka iz Krškega je v zelenjavnem vrtičku videla precejšnji vir hrane za družino. Vrt Moreševih, velikosti 30 m2, stoji na idiličnem koncu, skorajda sredi pravega parka. Gospa Anica vzorno vodi dnevnik vrta ter skupaj s sinovi zagnano oskrbuje vrt. Kako resno so vzeli oskrbo govori dejstvo, da so v začetku sezone s plastičnimi kanglami prinašali vodo za zalivanje vrta, ker v bližini ni vira vode niti zbiralne posode. Anica: »Vse od meseca marca 2014, odkar sem dobila vrt na Vidmu nad hotelom City, sem sodelovala s Klubom Gaia, nad katerim sem navdušena. Naučila sem se, katere vrste zelenjave gredo lahko skupaj na isto gredo in da ne sadimo ter sejemo iste vrste semena na mesto, kjer smo imeli posejano - to je sistem kolobarjenja, katerega prej nisem poznala.« Vrt v Ljubljani Vrt brezdomcev Piran Zahvaljujoč posluhu občine so brezdomci iz Pirana dobili v oskrbo 100 m2 površine nad mestom, na kateri so s pomočjo Gainega strokovnjaka in aplikacije naredivrt.si zasnovali in zasadili vrtnine po lastni izbiri. Gospa Ingrid Ličen, koordinatorka projekta: »Sodelovanje je bilo več kot zadovoljivo, vsestransko koristno s socialnega in motivacijskega vidika. Pridelek je kljub nevšečnostim zaradi vode bil odličen, tudi v primerjavi z okoliškimi vrtovi. Na zadnji delavnici smo sejali za jesen, ko še dobimo sadike, imamo v načrtu še sajenje solatnic za zimo in sajenje česna ter čebulčka.« Lidijo Deu so za vrtnarjenje navdušili prijatelji, ki imajo vrt, zato se je odločila, da izkušnjo preveri tudi sama na površini 50 m2, v bližini stare vojašnice. Lidija: »Sodelovanje s Klubom Gaia je bilo zgledno že od samega začetka, ko mi je bil s strani MOL-a dodeljen vrtiček v Ljubljani. Kot popolni začetnici mi je zelo pomagal Davor Špehar iz Kluba Gaia, ki je prinašal tudi sredstva za zaščito in dobro rast vrtnin bio plnatella: vita, natur-f, super-f, vrt in organik. Naučila sem se veliko. Delo na vrtu jemljem kot sproščanje in mu pravim moj peskovnik za dušo. Vrtičkarjem priporočam vztrajanje pri naravni pridelavi brez kemije ter obzirnost in strpnost ter dobre odnose s sosedi, saj mora biti urbani vrt kraj sproščanja telesa in duha za vse uporabnike.« Breda Hovnik iz Celja Metka in Andrej Tratnik iz Velenja Metka in Andrej Tratnik delita parcelo še s 54 drugimi lastniki vrtičkov v Velenju ob železnici. Enotna površina vrtičkov na tej lokaciji je 32 m2. Načrtovanja in sajenja sta se pod mentorstvom Kluba Gaia lotila sredi aprila z aplikacijo naredivrt.si. Vrt je lepo uspeval vso sezono. Gaini nasveti in izdelki bio planatelle so bili dobrodošla pomoč pri oskrbi. Metka: »Zaradi vremenskih razmer smo nad pridelki nekoliko razočarani. Plodovke so zaradi mokrote podlegle boleznim, nam najljubši čiliji pa se zaradi pomanjkanja sonca tudi niso razrasli skladno pričakovanjem.« Vitalna upokojenka in planinka Breda je svojo kariero preživela v računalniških vodah, zato jo je nadvse prevzela spletna aplikacija www.naredivrt.si, s pomočjo katere je v samo treh korakih nastal idealen izris za njen 76 m2 velik vrt. »Kot novopečeni vrtičkar sem dobila veliko več kot sem pričakovala. Sodelovanje z Gaio je bilo koristno. Prvi pridelki na vrtu so bili odlični, odpovedale so stročnice zaradi stoječe vode in slabih tal na 1/3 parcele. Hvaležna sem za vse nasvete in izdelke za oskrbo. Z letošnjo pridelavo sem dobila tudi pravi občutek, koliko posameznih vrtnin potrebuje družina. Priporočam vsem, da izkoristijo možnosti učenja in se lotijo vrtnarjenja sistematično«. Špela Kaurin Dol pri Ljubljani Akcija spodbujanja samooskrbnih vrtov in nove aplikacije naredivrt.si je v prve prave vrtnarske začetke prepričala tudi Špelo Kaurin, bivšo sodelavko Kluba Gaia, ki je z družino in bratom v Dolu pri Ljubljani najela 60 m2 veliko parcelo. Špela: »Dela je bilo več kot smo pričakovali, vendar je bila odlična izkušnja tudi za bodoče. Uživala sta tudi otroka in česar sem posebej vesela, za vrtnarjenje smo navdušili tudi moža. Toliko sveže zelenjave kot sem je pojedla letos, nisem nikoli in to je res prava vrednota. Bili smo kar atrakcija in navdušili smo tudi druge družine za vrtnarjenje. Hvala Klubu Gaia in računam na sodelovanje tudi v bodoče.« Med skrbniki je tudi družina Aškerc, ki skrbi za Gain ekološki vrt v Veliki Pirešici, a njihovo mnenje bomo predstavili bolj podrobno ob koncu leta. Loreta Vlahović oktober, november 2014 29 Gaia na obisku Vrt na Lopatniku nad Velenjem Visoko nad mestom s čudovitim razgledom na dolino in sosednje hribe smo občudovali vrt, ki ga krasijo oblikovane grmovnice, izvirno urejeni kotički in lesne dekoracije. Na ogled tega čarobnega vrta nas je povabil in pospremil član Rafael Rotovnik. Na kamnitem in hribovitem terenu sta svoj bivalni kotiček Gaiana Olga in Silvo Pečko začela ustvarjati že leta 1998. Z veliko željo, da bi ustvarila pogoje za okrasne rastline in vrt z zelenico, sta iz doline navozila preko 1000 m3 vrtne zemlje. V oazi med visokimi bori in smrekami se danes skriva hišica v cvetju z lepo urejenim vrtom, ki vsako leto malenkost spreminja podobo, pridobiva nove elemente, drugačne barve in zasaditve. Zahvaljujoč njihovi kreativnosti Najnovejši motiv v vrtu 30 www.klubgaia.si Celotna hiša v cvetju Naša člana Olga in Silvo sta iz leta v leto nagrajenca občine Velenje v akcijah najlepših vrtnih stvaritev. Olga, ki nima postanka in je polna energije, je naša zvesta članica od samih začetkov, ko je prebirala revijo še na dveh listih. V začetku je mnoge svoje sodelavke navdušila za revijo in od teh so nekatere vsako leto pojavljajo med nagrajenci za Naj naj vrtne stvaritve. Vse revije ima shranjene lepo po številkah in se pripravlja, da jih bo dala vezati v knjige. Še vedno prebira vse časopise, kjer piše o rožah. Rastline oskrbuje z naravnimi pripravki. Nekaj jih sama pripra- vlja, a doma ima vedno pri roki celotno linijo izdelkov bio plantella. Silvo z ustvarjalno žilico poskrbi, da so v vrtu motivi iz lesa, kot so: kozolci, samokolnice in vodnjak, Olga pa jih z odličnim občutkom obleče v cvetje. Večji del umetnin iz lesa se skriva v delavnici, kjer Silvo iz različnih vrst lesa sestavlja in oblikuje uporabne predmete, kot so: vaze, solnice, sklede, lončki ipd. Tudi lični rastlinjak na zelenjavnem vrtu, dimenzije 3.20 x 2.40 je Silvo naredil popolnoma sam. Ta zadostuje za pridelavo plodovk in listnate zelenjave pozimi za domače potrebe. Zelenjavni vrt je majKlorozi rododendrona se izognemo s sajenjem v plantella specialno zemljo za rododendrone (za kisloljubne rastline) in foliarnim dodajanjem plantella tekočega železa. Silvo ob svojih izdelkih iz lesa Olga zvesta bio plantelli hen, a zato poln in zdrav, lociran v zavetju hiše, da veter ne uniči rastlin. Poleti vrt pred točo zavarujeta z mrežo. Plodovke so zavarovane v rastlinjaku in so kljub slabemu vremenu in višini zdrave in še vedno rodijo. Večina sadja je že obrana in shranjena za zimo. Edino škropljenje, ki ga opravita v sadnem vrtu, je jesensko in zimsko škropljenje z bakrenimi pripravki, pred škodljivci pa se branijo z rumenimi ploščami. Posebnost na vrtu je zvezdasto jabolko Apistar. Odkar paradižnik gojijo v rastlinjaku, je izredno plodovit in zdrav. Zelenica je na prvi pogled lepa, čeprav se je v lanskem letu začel razraščati prstasti pesjak, ki se pojavlja na vseh tleh, vendar bolj izrazito na sušnih, toplih rastiščih in zelo odcednih tleh. Zaradi podzemnih korenin, s katerimi se širi, je travo potrebno v celoti odstraniti. Lahko skopljemo do globine vsaj 5 cm, vendar moramo odstraniti popolnoma vse koreninske delce. Uničimo jo tudi z uporabo herbicida plantella total. Tega je smiselno uporabiti na spodnji travnati terasi. Po preteku najmanj enega meseca je dobro izboljšati tla, dodati vrtno zemljo, pognojiti z organskim gnojilom v peletah plantella organik in spomladi ponovno posejati trpežno mešanico trav. Na okrasnih rastlinah je le pri rododendronu zaznati začetne simptome pomanjkanja železa. Kloroza se pojavlja bolj v alkalnih tleh, zato je priporočljivo rastlinam dodati plantella specialno zemljo za rododendrone in plantella železove kelate ali tekoče železo. Spomladi Voz s cvetjem naša članica Olga grmovnice in živo mejo gnoji s pametnim gnojilom formula 365. Loreta Vlahović Zdrave plodovke v rastlinjaku. Jablana sorte Apistar z zvezdastimi plodovi že rodi. oktober, november 2014 31 Oblikovanje vrta Ne pozabimo na jesensko rez Navada je, da se konec jeseni vrt počisti in urejen prepusti zimskemu mirovanju. K jesenskemu delu sodi obrezovanje. V tem letnem času moramo obrezovati po pameti. Premalo in preveč – oboje je lahko narobe. Pri starejših in zanemarjenih grmih izrežemo mrtve veje še pred zimo. Iz grma jih odžagamo čim bližje tlom. Med okrasno drevnino je večina takšne, ki jesenskega obrezovanja ne potrebuje. V naravi vrste preživijo brez pomoči vrtnarja. A je treba takoj pristaviti, da prepuščene same sebi manj bujno cvetijo. Vzgojno rez, ki oblikuje grm in ki vpliva na cvetenje, opravimo spomladi. Jesenska rez služi predvsem temu, da poskrbimo za higieno in boljše zdravje rastlin, ter preprečujemo škodo, ki jo povzroči zima. Okoli jesensko obrezanih rastlin se vrtnar lažje obrne in opravi druge postranske opravke. Zdaj je čas, da pregledamo grme in drevesa. Pozorni moramo biti na zdravje. ZlaOktobra še zadnjič postrižemo živo mejo. 32 www.klubgaia.si Glicinija je za večino ljubiteljskih vrtnarjev velik in bujno rastoč problem. Manjši bo, če pred zimo prikrajšamo vse letošnje poganjke. sti v letih, ko je zelo veliko vlage, se rade pojavijo razne glivične poškodbe na mladih, še ne olesenelih poganjkih. Vejica, na kateri lubje prekriva plesen, ne bo nikoli več zdrava. Izrežemo jo in umaknemo z vrta. Podobno naredimo z listjem, ki je očitno okuženo z boleznimi. Ne dajemo na vrtni kompost, temveč v rjavi zabojnik – med organske odpadke za odvoz. Rastlinske bolezni so sicer različne, a če niste strokovnjak, ne morete vedeti, katere se redijo in obstanejo tudi na mrtvih listih in nato spomladi na sveže okužujejo gostitelja in katere z listi vred odpadejo. Najbolj varno se je vsega okuženega materiala odkrižati. Rutinsko izrežemo tudi kar je suhih, polomljenih in zalomljenih vej. Hortenzije so lep primer, da preveč zagnanosti škodi. Posušene socvetne »glave« so čudovit zimski okras, zlasti takrat, ko se nanje odloži ivje. Kdor reže jeseni, ne ostane le brez zimskega okrasa, temveč lahko ostane tudi brez cvetenja naslednje leto. Cvetni popki so pri hortenziji čisto zgoraj, pod cvetovi. Če jih odrežemo, ti cvetovi ne bodo nikoli cveteli. Če odrežemo tik nad njimi, lahko pozebejo; dokler jih ščiti suha glava, jim zmrzal ne zavda. Metuljke in vrtnice V našem podnebju je nadležen in škodljiv moker sneg. Kadar sede na metuljko (Buddleja davidii), jo stre tako nesrečno, da veje klecnejo pri koreninah in debelca podolžno po sredi počijo. Takšne veje se nikoli več ne dvignejo in zarastejo! Zato metuljko porežemo približno pol metra nad zemljo. Enako naredimo z vrtnicami. Jesenska rez je preventivna, nič ne štejemo očes, vse porežemo na enaki višini. Nižje izrezujemo samo tisto, kar je mrtvo in bolno. Za umovanje in štetje popkov bo čas marca. Zdaj režemo olistane vrhove poganjkov, kjer bi se na oslabelih listih pasle glivične bolezni. Rožne grme krajšamo tudi zaradi snega, če ima na kaj leči, pritisne in polomi. Prikrajšana stebla bo Zdaj divjakinjo samo omejujemo, da jo bomo spomladi z manj frustracije pravilno vzgojno rezali. Zadnje striženje žive meje Če je vreme stabilno, odložimo jesensko rez vrtnic do novembra. S krajšanjem vejic si olajšamo predzimsko osipanje grmičev in prispevamo k boljšemu zdravju v naslednji sezoni. pustil pri miru. Pokrajšane vrtnice tudi brez težav osujemo – napravimo kupčke. Pod odejo iz zemlje ostane žlahtni les varen pred mrazom in tudi smrekovih vej ni treba klestiti in nositi na vrt. Glicinija (Wisteria sinensis) dela marsikomu sive lase, ker se bohoti in divja. Jeseni napravimo red: vse toletne poganjke pokrajšamo na 30 cm dolžine. Na en ali dva para popkov bomo poganjke krajšali spomladi. Budleja, ki je pred zimo ne skrajšamo, je hitro žrtev mokrega snega. Striženja živih mej se pri nas ljudje lotevajo različno. Pri živih mejah je zlasti pomembno, da jih prvič postriženo takoj po prvem sunku rasti, kasnejše ponovitve niso tako bistvene in jih vsak opravlja po svoji presoji. Pogosto se v izteku poletja spet pojavijo mladi poganjki. Ti »pokvarijo« videz gladko strižene zelene stene, poleg tega ti poganjki ne morejo do konca dozoreti. Če kaj pozebe, potem pozimi pozebejo prav ti vršički. Živo mejo lahko zadnjič postrižemo do konca oktobra in tudi še v začetki novembra, če še ne zmrzuje. Sveže rezane ploskve so razmeroma občutljive na izsušitve in pozebo. Komur živa meja veliko pomeni, vedno striže šele pozno popoldne, da imajo čez noč čas, da se rana vsaj za silo zapre, preden sept pritisne sonce. Po drugi strani ima odlašanje z zadnjo rezjo dobro plat: ko je enkrat rastlina v mirovanju, več v tej rastni dobi ne bo odgnala. V Nemčiji obstaja predpis, ki od 1. marca do 30. septembra prepoveduje striženje živih mej, ker je to obdobje gnezdenja ptičev, ki si pogosto najdejo zavetja prav v živi meji. Slovenci si tega ne ženemo k srcu. Pišem pa o tem zato, ker smejo Nemci prvič striči živo mejo šele pozno jeseni in to običajno listopadne žive meje povsem dobro prenesejo. Zimzeleni »nenaravni« iglavci, kot so tuje (t. i. »ciprese«) in zimzeleni listavci, kot je pušpan, takega Listje in poganjki, ki množijo rastlinske bolezni, sodijo v rjavi zabojnik in ne na domači kompost. odlašanja s striženjem ne prenesejo dobro, ker se v temi novih poganjkov starejši odvadijo na neposredno svetlobo in jih po krepki rezi ogroža ožig. Poleg tega se zatemnjeni starejši deli v notranjosti grma hitreje otresejo listov in so po rezi prosojnejši. Zaspanci, ki žive meje niso uredili čez leto, naj le vzamejo zdaj v roke škarje in strižnik. Ne kaže odlašati do pomladi, ker neurejeno živo mejo sneg močneje razpira in huje lomi. Najprej porežemo prevešene poganjke in se šele potem lotimo oblikovanja stranic. Upoštevamo pomembno pravilo: živa meja mora biti v prečnem prerezu pri dnu širša kot zgoraj, sicer bo v spodnjem delu ogolela. Matjaž Mastnak Oskrba in sajenje rastlin pred zimo Sredina oktobra in novembra je idealen čas za sajenje vrtnic in ostalih okrasnih rastlin, ki jih posadimo v plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Vrtnice konec novembra osujemo z zemljo, ki naj sega čez cepljeno mesto. Ob tem jih še pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik in obdamo s smrekovimi vejami. S preostalim gnojilom pognojimo še trajnice, da bodo spomladi bolje odgnale, zdaj pa odstranimo porumenelo listje, enakomerno porežemo poganjke in okopljemo. oktober, november 2014 33 Zelenjavni vrt Posadimo aronijo Aronija (Aronia melanocarpa) spada med jagodičevje in zraste v obliki grma do dva metra visoko. Izhaja iz Severne Amerike, kjer so jo gojili in uporabljali kot zdravilo že Indijanci. Aronija je primerna za domači vrt in za večje plantažne površine, saj nima škodljivcev, odlično prenaša tako mraz kot vročino, je neobčutljiva na onesnaženost in bolezni ter uspeva tudi na revnih tleh. Zato jo lahko pridelujemo povsem ekološko, brez kemičnih preparatov. Cveti belo, v aprilu, plodove pa pobiramo konec avgusta. Jagode imajo zelo močan okus, predvsem zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, kar dela sok trpek. Grm prvič obrodi po treh ali štirih letih, največjo rodnost pa doseže po osmih. Plodove lahko uživamo sveže ali predelane, najboljši učinek je v obliki hladno stiskanega soka s 100-odstotnim sadnim deležem. Priporočljivo je pitje soka aronije zjutraj po zajtrku in zvečer pred spanjem po pol decilitra. Jagode lahko tudi posušimo in zmeljemo v čaj ter uživamo preko celega dne. Andreja Tomšič Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana www.kalia.si Jesenski plodovi z vrtov Narava si je nadela barvito oblačilo, pa tudi okusi so izbrani. Zbirajte fotografije plodov z vaših vrtov in nam jih pošljite v pismih na Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected]. Tri najlepše bomo nagradili z effect rodent mehko vabo. Fotografije, vsaj 500 kb velikosti, nam pošljite do 25. novembra. UGODNO V VRTNIH CENTRIH KALIA V OKTOBRU: ARONIJA, sadika v loncu 3 l Za člane kluba Kalia le 6,90 € SOK IZ ARONIJE, 100% naravni, 0,7 l Za člane kluba Kalia le 4,99 € Sok iz aronije je na voljo v vrtnih centrih Kalia v Ljubljani (Dolenjska c. 242), Celju (Kidričeva c. 1), Mariboru (Tržaška c. 35), Murski Soboti (Tišinska c. 29e), Novem mestu (Velika Bučna vas 3b) in v Kranju na Zlatem polju (Bleiweisova 29). Pokažite barvo svojega vrta Veseli smo, da opazujete naravo svojega vrta in da imate smisel za lepo. S plantella specialno zemljo za okrasne rastline smo nagradili 3 zveste članice. Rozina Kum, Straža Marta Najger, Tržič 34 www.klubgaia.si Ljubica Pivk, Rovte Dom brez mrgolazni Letos je poplava miši in podgan V obdobju pomanjkanja hrane, med večjimi naravnimi ujmami (poplave), pozimi in zgodaj spomladi se glodavci v večji meri selijo v notranjost stavb. Z mišmi in podganami se pogosto srečamo v kleteh, hlevih, skladiščih s hrano in celo v stanovanjskih prostorih. Množična legla delajo tudi v okolici stavb, na njivah in vrtovih. Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in onesnaževanju živil z iztrebki in dlakami, predstavljajo glodavci nevarnost tudi za različne izdelke iz papirja, lesa, plastike in tkanine. Podgane z glodanjem električnih žic lahko povzročijo kratek stik, ki privede do požara. To se pogosto dogaja zlasti v hlevih z živino ali skladiščih z žiti, kjer se ti zadržujejo. Poleg mehanskih poškodb na predmetih, ki so posledica grizenja, miši in podgane prenašajo različne bolezni ter zunanje parazite, kot so bolhe, uši in pršice. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da so miši in podgane prenašalke več kot 35 različnih bolezni. Bliskovito razmnoževanje miši Miši imajo neverjetno sposobnost razmnoževanja. Grozljivo je, da ena sama miš 8 x letno skoti po 5-10 miši in ker mlade samice spolno dozorijo že v 2 do 3 mesecih, tako imamo lahko v pol leta teoretično namesto z 1 mišjo opravka s kar 130.000 potomci. Podobno je pri podganah, ki imajo vsakih 2 do 3 mesece leglo s poprečno 15 mladiči, ki spolno dozorijo v 2 do 3 mesecih. Če ne bi bilo naravnih sovražnikov in bi se v leglih kotile pretežno samice, bi v 1 letu na vsako podgano dobili skoraj milijon novih. Raje dobro vabo kot slabo mačko Tudi mačke niso to, kar so bile. Če so mrgolazni v poslopju že prisotne, je najboljši način, da jih zatiramo z uporabo vab. Skupine izdelkov, kot so glodacid plus, ratimor in effect rodent vsebujejo aktivne snovi, ki so zelo učinkovite predvsem zaradi manjšega odmerka, ki je potreben, da ga žival zaužije pred poginom. Ker se izdelki prej omenjenih blagovnih znamk razlikujejo po učinkovitosti aktivne snovi, svetujemo uporabo različnih vab v različnih okoliščinah. V primerih, kjer se pojavljajo večje populacije miši ali podgan in se napadi leteh ponavljajo, svetujemo uporabo izdelkov iz linije glodacid plus. Ti sodijo med najmočnejša sredstva za zatiranje glodavcev, ki so dostopna na tržišču in jih zaradi tega uporabljajo tudi službe za deratizacijo. Za domačo rabo so najbolj priporočljive vabe iz blagovne znamke ratimor, ki učinkovito zatirajo večje populacije glodavcev. V stanovanjih in stavbah, kjer so poleg ljudi prisotne tudi domače živali, svetujemo uporabo izdelkov effect rodent, ki so manj toksični in zato manj nevarni za neciljane organizme. Omenjene vabe razdelimo na več oblik. To so parafinski bloki, ki so primerni predvsem za mesta z višjo zračno vlago, pelete, žitne vabe in mehke vabe. Prav mehke vabe so najbolj ješče vabe, saj so zaradi dobrega okusa pri glodavcih najbolj priljubljene. Zato so mehke vabe najprimernejše vabe. Bistveno je, kam postaviti Zavedati se moramo, da se tako miši kot podgane najraje gibljejo ob robovih zidov in ob predmetih, ki jim lahko nudijo zatočišče. Podgane v okolici stavb naredijo rove in se na ta način zaščitijo pred morebitnimi plenilci, kot so mačke in psi. Obe vrsti glodavcev se pretežno gibljeta v nočnem času. Vabe tako postavljamo po poti, ki jih živali uporabljajo, v gnezda in jih primerno zavarujemo pred otroki in domačimi živalmi z lesenimi deskami ali s postavljanjem v cevi. V stanovanjskih okoljih miši zatiramo tudi z izdelkom effect rodent box, kjer je vaba zaščitena in je zato izdelek preprost in varen za uporabo. Mira Arh oktober, november 2014 35 Revija Vzajemnost predstavlja Slive za prebavo, hruške za veselje Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji in hruške Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti, medtem ko so češplje samo ene – domače češplje. Dozorele slive imajo v povprečju 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen vitamina B12 in biotina, zato slive delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali imajo dobro kombinacijo bakra in cinka. Slive so staro ljudsko zdravilo za prebavo in odpravo hemoroidov. Vendar ni dobro uživati preveč surovih sliv, ker to povzroči obilico plinov v črevesju, krče in lahko tudi drisko. Če slive uživamo v večjih količinah, povzročajo vrenje in draženje ledvic. To pa se ne bo primerilo, če bomo uživali kompot iz posušenih sliv. Zanje velja, da so ohranile prav vse lastnosti svežih, a je v njih vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, saj je delež vode precej manjši. Le vitamina C ostane skoraj povsem enako, kar je razumljivo, saj je topen v vodi in se pri sušenju izluži. Zaradi visoke vsebnosti kalija slive delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo v različnih dietah za odpravljanje težav z ledvicami in jetri, pa tudi putike, revmatizma in ateroskleroze. Nekateri prisegajo na njihovo sposobnost povečevanja spolne sle. Za hruške pa velja, da vračajo dobro voljo in navdušenje. Imajo namreč zelo veliko folne kisline ali vitamin B9, ki spodbuja nastanek hormonov sreče. Hruške vežejo tudi težke ko- ! Naročam revijo ! Priimek in ime __________________________________________ Leto rojstva ____________________________________________ Ulica in hišna številka ____________________________________ ______________________________________________________ Kraj in poštna številka ___________________________________ Telefon _______________________________________________ Datum ________________________________________________ Podpis ________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. vine, kot sta svinec in kadmij in konzervanse iz hrane ter so idealne za odpravljanje celulita! Za tiste z obolelim želodcem pa velja, da naj se izogibajo svežim hruškam in si raje iz njih skuhajo kompot. Več preberite v oktobrski številki Vzajemnosti Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V štiridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko-pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si. Vzajemnost je lepo darilo Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 20 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa mu bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo. 20z vami let 45. sejem Narava--zdravje prehrana 13.--16. november, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana gibanje Živimo vitalno! wellness zdravje zeleno sobivanje naravna kozmetika www.narava-zdravje.si Natečaj je zaključen: Naj naj dosežki naših članov Vrtnarska sezona se končuje, v Klubu Gaia pa že delamo ožji izbor fotografij vaših vrtov. Natečaj se je septembra zaključil, v novembru pa nas čaka slavnostna podelitev nagrad najboljšim. Mnogi med vami ste se potrudili z večjim številom fotografij, kar zagotovo pomeni, da imate več možnosti za finale. Letos ste imeli možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v naslednjih rubrikah: 1 NAJ motiv uporabno-okrasne zasaditve, 2 NAJ sosed v zelenjavnem vrtu, 3 NAJ nenavadne balkonske kombinacije, 4 NAJ rodno drevo ali grm, 5 NAJ atraktivna zelenica, 6 NAJ vrtni kotiček za počitek, 7 NAJ otroška pomoč v vrtu, 8 NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju, 9 NAJlepši cvet, 10 NAJvečji plod. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili 13. novembra ob 16.00, v Cankarjevem domu na Vrhniki, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. oktober, november 2014 37 38 korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P Legenda: Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43. Koledar del S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Zelenjavni vrt Oktober 쐡 16 17 18 19 20 21 22 do 12.00 od 13.00 do 9.00 쐞 24 25 26 27 28 29 30 do 15.00 od 16.00 do 14.00 od 9.00 do 12.00 24h od 13.00 킌 November 1 2 3 4 5 do 11.00 od 12.00 do 14.00 od 14.00 do 15.00 od 9.00 do 15.00 od 16.00 Vinska trta 첇 7 8 9 10 11 12 13 쐡 od 9.00 do 15.00 od 16.00 do 9.00 od 10.00 15 16 17 18 19 20 21 3h od 15.00 do 15.00 od 16.00 do 11.00 od 12.00 8h 킌 30 December 1 2 3 4 5 od 14.00 do 13.00 od 14.00 첇 7 8 9 10 www.klubgaia.si Vinograd konec oktobra ali v začetku novembra pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (10 kg/100 m2). Prvi pretok mladega vina opravimo po enem do treh tednih po trgatvi, tako vina obdržijo svežino, prijetno kislino in čistost v vonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno žveplamo. V ekološkem vinogradništvu uporabljamo organsko gnojilo v obliki pelet biogrena, ki vsebuje veliko število mikroorganizmov za oživljanje tal. Sobne rastline 쐞 23 24 25 26 27 28 V oktobru je najbolj primeren čas za zemeljska opravila na praznih gredicah, zato jih prekopljite in pognojite z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Zemljo izboljšamo z dodajanjem kamninske moke plantella biovit, ki izboljša strukturo tal. Za razkisanje tal dodamo plantella kalcivit, ki ga ne uporabljamo sočasno z organskimi gnojili. Dokler tla ne zmrzujejo, izkopljemo radič za siljenje, ga porežemo na 3 cm in ga silimo v temni kleti pri temperaturi od 10 do 12 stopinj. Korenine pokončno vlagamo v žaganje ali mivko. Na prazne obdelane gredice do konca oktobra posejemo ozimna žita, ki so namenjena zelenemu gnojenju. Do sredine oktobra je zadnji čas za delitev in presajanje dišavnic. Za boljše vraščanje v sadilno jamo dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo. Za pridelke, ki ostanejo na gredicah, naredimo majhen plastični tunel ali jih pokrijemo z zimsko vrtno tkanino. Da preprečimo klitje krompirja, ga hranimo v hladnih kleteh in shrambah, ter potresemo s pripravkom vivera neo stop (100 g /100 kg krompirja). 12h Če rumenijo spodnji listi in gnijejo korenine, je priporočljivo, da tudi sobne rastline občasno zalijemo s pripravkom vivera proplant (15ml/1 l vode/m2). Rastline z gladkimi listi poškropimo z bio plantella balzamom za liste, tako bomo preprečili nabiranje prahu na listih. Ciklame, vijolice in druge cvetoče sobne rastline enkrat tedensko pognojite z visoko kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Spatifil, difenbahijo, zamijo, fikus, draceno in druge zelene sobne rastline tedensko gnojimo z visokokakovostnim tekočim gnojilom plantella list, ki je obogaten z 11 vitamini. V centralno ogrevanih prostorih listnate rastline pršimo po listih, jih postavimo v skupine, da bodo imele boljšo mikroklimo in večjo zračno vlažnost. V suhih notranjih prostorih se lahko pojavijo pršice, zato sobne rastline enkrat tedensko preventivno škropimo s pripravkom bio plantella aktiv-r. Uši na potaknjencih sobnih rastlin poškropimo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde. Pred uporabo pršilko dobro pretresemo. Okrasni vrt Vrtnice in trajnice tik pred zimo okopljemo in pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena. Vrtnice ogrnemo z zemljo tako, da zaščitimo cepljeno mesto. Pokrijemo jih še s smrekovimi vejami. V pozni jeseni z organskim gnojilom v obliki pelet pognojimo tudi zelišča in jih pred zimo zaščitimo z debelo plastjo listja. Nato pa to pokrijemo še s smrekovimi vejami. Rododendronu pred zimo dodamo plantella specialno zemljo za rododendrone, koreninski del pokrijemo še s slamo, tako jih zaščitimo pred zmrzaljo in izsušitvijo. Starejše grme vrtnic, občutljivih ali na novo posajenih rastlin okopljemo, ogrnemo z zemljo, nasujemo listje, lubje ali položimo smrekove veje. Če je november suh, še sadimo listopadne grmovnice in drevesa, v sadilno jamo dodamo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, ki ga zmešamo s plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Iz zemlje poberemo gomolje dalij, gladiol, kan in tistih čebulnic, ki ne prezimijo na prostem. Več o razkuževanju čebulnic, ki jih posadimo, si preberite v Vročih idejah na str.9. Če je jesen sušna, je treba zalivati iglavce, sleče, pierise in azaleje. Mahonijo, pušpan, trdolesko, lovorikovec in ostale zunanje rastline v posodah zakopljemo v zemljo do njenega roba in s tem preprečimo zmrzovanje koreninske grude in izsuševanje rastline. V celinskem delu Slovenije posodovke (citrusi, oleander, lovor, rožmarin, datura,…) še pred prvimi slanami premaknemo v svetel in hladen prostor s temperaturo med 5 in 15 °C. Vrtna trata S trate vsaj enkrat tedensko odstranjujemo odpadlo listje z dreves, tako zelenica ne obledi, travne bilke pa so čvrste. Vsako leto jeseni in spomladi prezračimo trato in dodamo plantella izbrane kremenove peske. Tako zmanjšamo pojav mahu in snežne plesni. Če je na trati mah, je najbolje, da uporabimo posebno sredstvo za uničevanje mahu plantella proti mahu, ki vsebuje železo, hranila in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. Za jesensko gnojenje trate v oktobru in novembru uporabimo plantella specialno gnojilo za jesensko gnojenje trate, ki ima večji delež kalija, tako povečamo njeno odpornost na nizke zimske temperature. Ob koncu rasti travo še zadnjič pokosimo, vendar nekoliko više kot običajno (okrog 5 cm). Okenske in balkonske rastline Pred prvo slano pelargonije, fuksije, gomoljne begonije in druge rastline, ki jih želimo prezimiti, prestavimo v prezimovališče, temperatura naj bo okrog 10 °C. V prostoru za prezimovanje jih zalijemo enkrat do dvakrat na mesec. Več o ukrepih pred prezimovanjem balkonskih rastlin si preberite v Vročih idejah na str.9. Če na rastlinah v prezimovališču opazimo belo mušico oz. rastlinjakovega ščitkarja, ukrepamo s pripravkom bio plantella flora kenatox verde, ki deluje tudi proti ušem. Enkrat mesečno jih tudi pognojimo s kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Tako bodo rastline pomlad pričakale v dobrem stanju. Ko umaknemo poletne rastline z balkonov in teras, oblikujemo jesensko zasaditev in v korita posadimo rese, mačehe in hebe, ki jih kombiniramo s prezimnimi trajnicami. Sadimo jih v pet komponentno zemljo plantella balkonia. Za dognojevanje lahko uporabimo tudi gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonske rastline. Ena tableta zadostuje za 10 l vode. Pakiranje vsebuje 14 tablet. Sadovnjak Na debla sadnega drevja pritrdimo bio plantella lepljivi trak, ki prepreči, da bi samica malega zimskega pedica odložila jajčeca v krošnjo dreves. Tako se spomladi (aprila) ne izležejo mlade gosenice, ki žrejo popke in mlade liste na sadnem drevju. Več o jesenskem škropljenju sadnega drevja, zaščiti pred pozebo, gnojenju, obiranju v pozni jeseni, odstranjevanju listja si preberite v članku na str. 24. oktober, november 2014 39
© Copyright 2024