Avgust 2010 - Občina Šentilj
Številka 2/2010 Glasilo Leto 14 Avgust 2010 občine Šentilj Velka, Sladki Vrh, Ceršak, Šentilj Uvodnik urednice Glasilo občine Šentilj Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Šentilj 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 Glavna in odgovorna urednica: Marta Muster Člani uredniškega odbora: Bogdana Pribevski, namestnica odgovorne urednice Jure Sande Ivan Klobasa Franc Perko Ingrid Pak Jelka Weldt Lektoriranje: Bogdana Pribevski Spoštovani bralci našega glasila! Pred vami je zadnja številka občinskega Glasila pred koncem mandata vseh občinskih organov. Minila so štiri leta od zadnjih volitev in pred vrati so nove. Ta zadnja številka nima nobenega predvolilnega značaja, volitve so stvar političnih strank in posameznikov, ki bodo kandidirali za najvišje funkcije in ostale organe Občine Šentilj. To je redna številka, ki vas bo kot vedno popeljala med dogajanja zadnjega štirimesečnega obdobja v naši občini. Tudi tokrat so se oglasili vsi redni dopisniki s svojimi novicami zadnjega časa. Sicer pa je to čas dopustov in šolskih počitnic. Otroci in vsi šoloobvezni občani ter dijaki in študentje, uživajo v prostem času in upamo, da so ta čas znali usmeriti v tisto, kar najraje počnejo. To je njihov čas in ne vzemimo jim ga, ker so napori učnega sistema tako ali tako čez vse leto zelo veliki. Ostali, odrasli občani si ta čas namenite, če je to le možno, dopustovanju. Kjerkoli, pomembno je, da se odpočijete od vsakdanjih delovnih skrbi. Vročina zadnjega obdobja nas je tako ali tako potisnila v prostore, kjer se lahko ohladimo in to velja tudi za ljudi, ki morajo delati na zemlji. Če je le možno, opravite delo takrat in tam, kjer »vročinski val« ne bo ogrožal vašega zdravja. Vseeno je zdrav- je prvo in vsako pretiravanje lahko ima povsem drugačne posledice, kot bi si človek želel. Zdravje je na prvem mestu, saj se sicer lahko zgodi, da ne bomo nikoli več mogli delati. Kljub vsemu moramo najbolj imeti radi sami sebe, s tem ni nič narobe, čeprav so nas so nas včasih učili nasprotno. Če nimaš rad sebe, tudi drugih ne moreš imeti, je pravilo, ki bi ga bilo dobro upoštevati. Poskrbimo v teh dneh tudi za starejše in tiste, ki ne morejo več skrbeti zase. Seveda bi bilo prav, da bi v tem času znali poskrbeti tudi za vse naše živali. Tudi one so del narave in našega življenja in tudi njim je vroče, potrebujejo vodo, hrano in seveda tudi pozornost. Preberite z užitkom Glasilo, ki je pred vami, če se vam ljubi, rešite tudi nagradno križanko. Poskušali smo se potruditi, da vam približamo dogodke, ki so zgodili, ene v sliki druge v besedi. Po štirih letih skrbi za vašo boljšo informiranost se ta uredniški odbor od vas poslavlja v upanju, da ste bili z našim delom zadovoljni. V imenu uredniškega odbora odgovorna urednica Marta Muster Županov uvodnik Število tiskanih izvodov: 2850 Oblikovanje in tisk: Jurij Moličnik IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica Naslov uredništva: 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 e-pošta: [email protected] Na naslovnici: Brod na Muri (po ideji Matjaža Petka) 2 Spoštovane občanke in občani! Verjetno se nam vsem dogaja enako, da ugotavljamo, da čas vse prehitro mine in tako se kaj hitro približujemo jeseni. Letošnja jesen bo pomembna predvsem v političnem življenju, saj se mi bo zaključil mandat, kot se bo zaključil mandat tudi članom občinskega sveta in njegovim delovnim telesom, prav tako pa tudi mandat članom v odborih krajevnih skupnosti. Kot veste, so občinske volitve razpisane za letošnji 10. oktober. Zavedam, se da je potrebno ob koncu mandata »položiti račune« oz. pokazati dosežke zadnjih štirih let. Zato bi vam rad, drage občanke in občani, na tem mestu na kratko naštel vse projekte, ki nam jih je uspelo realizirati. Čeprav vseh, ki sem si jih postavil kot cilj pred začetkom tega mandata, nismo uspeli. Najprej bi omenil dolgoročni projekt obnove naših šolskih zavodov OŠ Sladki Vrh in OŠ Šentilj, vključno s podružnicami in vrtci. Projekt smo začeli pred dobrimi 10 leti in je bil letos v celoti zaključen. Tako se lahko sedaj pohvalimo z dobrimi pogoji, ki smo jih zagotovili za naše malčke. V Šentilju je zgrajen nov - 7 oddelčni vrtec, v Sladkem Vrhu je vrtec v novi preobleki praznoval svojo 40-letnico. V letu 2009 (lani) smo obnovi vrtec v Ceršaku. Nova zunanja igrala sta letos dobila vrtca v Sladkem Vrhu, kot tudi na Zgornji Velki. Projekt obnove šolskih objektov se je začel s prenovo šole in izgradnjo večnamenske športne dvorane na Zgornji Velki. Za tem so se začeli nizati projekti in priprave za izgradnjo večnamenske (športne) dvorane v Sladkem Vrhu, skoraj čisto na novo pa se Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Županov uvodnik je zgradila šola v Sladkem Vrhu, ki je bila končana v letu 2007. V letošnjem letu je bila dokončana tudi celotna prenova šole v Šentilju, zgrajena je nova kuhinja in kotlovnica, medtem ko smo že prejšnja leta zamenjali okna in strešno kritino. Lani se je pričela tudi obnova podružnične šole Ceršak, ko so bila zamenjana okna in vrata ter zamenjana streha, medtem ko je objekt novo fasado dobil letos. Vse navedene investicije v letih od 1987 do 2010 so znašale okrog 16 milijonov evrov. Za obnovo vseh naštetih šolskih objektov, se je Občina na podlagi soglasja Ministrstva za finance zadolžila v dovoljeni višini. V zadnjih štirih letih smo si uspeli pridobili 2.427.764,43 evrov evropskih sredstev za izvedbo izgradnje prometne infrastrukture, kamor sodi obvoznica Velka, obnova ceste Selnica ob Muri – Srebotje in obnova Jareninske ceste. Pridobili pa smo še tudi 680.00,00 evrov evropskih sredstev za izgradnjo večnamenske zgradbe za društvena dela v Sladkem Vrhu. V tem mandatu je z zaključkom izgradnje obvoznice bila končana 2. faza projekta obnove vaškega središča na Zgornji Velki. Investicija je bila namenu predana lansko jesen. Prav tako smo lani jeseni, zaključili drugo večjo investicijo financirano iz teh sredstev, to je obnova ceste Selnica ob Muri – Srebotje, vključno s sanacijo plazov na cesti. Preostanek pridobljenih evropskih finančnih sredstev izrabljamo za izgradnjo Jareninske ceste, na kateri naj bi se dela zaključila v septembru, ko bo cesta predana v uporabo. Na področju kanalizacije je bilo v tem obdobju največ narejenega v Ceršaku, delno pa tudi v dveh naseljih v Šentilju. Veliko je že narejenega tudi za izgradnjo čistilne naprave v Selnici ob Muri. Čistilna naprava bo za celotno novo naselje in okolico. Za to investicijo pričakujemo pridobitev evropskih sredstev v naslednjem letu, zaradi česar moramo vso potrebno dokumentacijo pripraviti še letos. Izgradili smo pešpot od Sladkega Vrha do Svečan in z asfaltno prevleko dokončali izgradnjo pešpoti po Titovem parku pri brodu na Muri. V letošnjem septembru bosta izgrajeni še obe avtobusni postaji v Svečanah, prva v križišču in druga nad Raduho. Letos nam je uspelo sanirati tudi plazove ob cestah, ki so se sprožili ob lanskoletnem velikem deževju. Omenil bi največje: v Sladkem Vrhu – Štok, na Ploderšnici – Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Šipek, na Velki – Tenšek, v Ceršaku – Kukina in na Vodovodni cesti pod Kozjakom, na cesti na Kresnici in še dva plazova na cesti čez Sopl. Žal nam je ostalo še veliko plazov, ki jih je potrebno sanirati. Po svoji zahtevnosti in obsežnosti izstopata predvsem dva, gre za plaza na cesti Kresnica – Plač, ki sta trenutno urejena oz. »rešena« samo začasno. Ocenjujemo, da bo njuna obnova znašala najmanj 700 tisoč evrov, za kar bo potrebno poiskati dodatna finančna sredstva. Naj se na kratko ustavim še pri splošni oskrbi. Vesel sem, da nam je v tem obdobju uspelo zagotoviti normalno trgovinsko dejavnost v Šentilju z novim Tuš centrom. Žal nam to v Sladkem Vrhu še vedno popolnoma ne uspeva, v letošnjem letu smo bili tik pred začetkom izgradnje poslovnotrgovskega centra, a se je izgradnja ustavila zaradi težav pri lastništvu zemljišča. Delno je na odlog začetka izgradnje trgovine v Sladkem Vrhu vplivalo tudi dejstvo, da je investitor čakal na odločitev Pošte, da tudi sama investira v izgradnjo svojih prostorov v tem trgovskem centru. Zadovoljen sem, da lahko povem, da smo že pričeli z izgradnjo večnamenske zgradbe za društvena dela v Sladkem Vrhu, v kateri bo tudi gasilski dom. Ta objekt je zelo pomemben, ne samo za gasilce, temveč tudi za vsa društva in organizacije Sladkega Vrha, končan bo do aprila prihodnjega leta. Še enkrat se lahko pohvalim, da se investicija financira pretežno iz evropskih sredstev. Ko sem že pri gasilcih, naj omenim, da smo v zadnjih štirih letih posvetili veliko pozornosti tudi njim. Velški gasilci so pred mesecem dni dobili novo gasilsko vozilo cisterno, šentiljski pa spremljevalno vozilo, za katerega pa so večino finančnih sredstev zagotovili sami. V mesecu maju je podjetje Konstruktor VGR d.d., začelo graditi poslovno-stanovanjski objekt v Šentilju, kjer je celotno pritličje namenjeno zdravstveni in drugi sorodni dejavnosti, v preostalem delu pa bodo zgrajena stanovanja za prosti trg. S strani investitorja je zagotovljeno, da bo objekt končan naslednje leto. Precej truda smo v zadnjih letih vložili v razvoj odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, saj je to področje, kjer najbolj »šepamo.« Skupaj z Občinama Kungota in Pesnica se prijavljamo na razpis Ministrstva za visoko šolstvo in znanost. Po nam znanih informacijah se bo na razpis mogoče prijaviti v mesecu oktobru. Prav tako nam je uspelo, da smo preko upravljavca kabelskega sistema uspeli doseči, da je le-ta razširil traso z optiko do samega jedra Ceršaka in se je možno na to omrežje sedaj priključiti tudi na tem območju. Na kratko sem naštel najpomembnejše dosežke. Prepričan sem, da se cenijo tudi manjše pridobitve, ne tako velike, pa vendarle pomembne za vsakdanje življenje občank in občanov in da je še veliko odprtih stvari, ki bi jih bilo treba narediti, da bi bili zadovoljni vsi. Dosežki in uspehi v tem mandatu, so predvsem posledica dobrega sodelovanja med člani občinskega sveta in njegovimi delovnimi telesi, člani krajevnih odborov in županom z občinsko upravo. Posebej bi se rad zahvalil koaliciji in njenemu predsednikom Bojanu Belni in pri tem poudaril, da je bilo pri pomembnejših odločitvah, ki jih je sprejemal občinski svet, glasovanje skoraj vedno soglasno, ne glede na politično poreklo oz. nestrankarsko pripadnost. Zaključil bi rad z zahvalo. Zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri naštetih projektih, vsem, ki so se trudili, da bi naša občina občankam in občanom nudila čim lepše pogoje za bivanje. Želim si, da bi razvoj občine tekel čim bolj hitro na vseh področji, tudi v naslednjem in vseh prihodnjih mandatih, ne glede na to, kar bo prinesla jesen. Uspeh dobrega dela je predvsem odvisen od truda in dobre volje vseh nas – občank in občanov občine Šentilj. Vaš župan Edvard Čagran 3 Uprava in občinski organi 17. seja občinskega sveta Občinski svet Občine Šentilj je na svoji 17. redni seji, ki je bila 31. maja 2010 soglasno potrdil »Zaključni račun proračuna Občine Šentilj za leto 2009«. V lanskem letu je Občina Šentilj razporedila skupaj za 10.785 tisoč evrov proračunskih sredstev, kar je za 6,2% manj, kot je bilo načrtovano. Na razpolago je bilo za 11.273 tisoč evrov proračunskih sredstev, od tega 2 milijona evrov zadolžitve. Glede na načrtovano so bili prilivi za 2,4% ali za slabih 230 tisoč evrov nižji od načrtovanih. Ob koncu leta je tako ostalo 488 tisoč evrov neporabljenih sredstev, kar ni bilo načrtovano. Neporabljena sredstva se prenašajo z rebalansom proračuna v letošnje leto, prav tako pa tudi poraba, tako neporabljenih namenskih sredstev iz lanskega leta, kakor tudi plačila za nekaterih naloge iz leta 2009. V lanskem letu so največ sredstev zahtevale naslednje investicije: Osnovna šola Šentilj Obvoznica Velka – evropski del Obnova in rekonstrukcija lokalne ceste Selnica ob Muri–Srebotje - evropski del. Občinski svet je potrdil tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Le ta se povišuje za 913 tisoč evrov v primerjavi z lani oktobra sprejetimi spremembami proračuna za leto 2010. Rebalans proračuna načrtuje porabo v višini 10.291 tisoč evrov. Poleg že načrtovanega v veljavnem proračunu, rebalans načrtuje porabo ostanka sredstev za poravnavo ostanka obveznosti, načrtuje tudi nekaj novih investicij, za katere bi lahko pridobili sofinanciranje. V glavnem se nanašajo na investicije glede urejanja železniških prehodov in urejanja zemljišč za nove investitorje. Prav tako se z rebalansom urejajo po dinamiki in obsegu nekatere investicije, ki jih nameravamo izvesti skupaj s sofinancerji. Na žalost ponovno za leto dni odlagamo izgradnjo novega »Zdravstvenega doma v Šentilju«. V oktobra sprejetih proračunih smo predvidevali, da bo objekt že letos opremljen in predan v uporabo. Tokrat so predvidevanja, da bo zdravstveni dom dan v uporabo do leta 2012 realnejša, saj je investitor večnamenskega poslovno – stanovanjskega objekta z gradnjo že pričel. Glavna investicija v letu 2010 ostaja že 4 načrtovana »Obnova in rekonstrukcija Jareninske ceste«, za katero smo že pridobili nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Investicija je v rebalansu nekoliko povišana in ocenjena na dober milijon evrov, zanjo pa pričakujemo 369 tisoč evropskih sredstev. Poleg tega za to investicijo pridobivamo tudi dodatna državna sredstva za investicije po Zakonu o lokalni samoupravi v višini 193 tisoč evrov ter sredstva Ministrstva za promet - Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v višini 36 tisoč evrov. Ob obnovljeni Jareninski cesti je načrtovana še »izgradnja kolesarske poti«, ki bo predvidoma stala 101 tisoč evrov, od tega načrtujemo pridobiti 65% dodatnih državnih sredstev za investicije. V rebalansu je načrtovana tudi »izgradnja zgradbe za zagotovitev prostorov za delovanje društev v Sladkem Vrhu«, za katero rebalans predvideva porabo v višini 950 tisoč evrov, polovico letos, polovico pa prihodnje leto. S to investicijo je Občina Šentilj kandidirala na letošnji razpis za zagotovitev nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga razpisuje Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ker od te še nismo prejeli odgovora na prijavo, je občinski svet skupaj z rebalansom proračuna sprejel še dodaten sklep o izvrševanju rebalansa proračuna, ki omogoča nadaljevanje te investicije v primeru neuspešne kandidature na tem razpisu in zagotovitve novega vira, ki bo omogočal zaključitev finančne konstrukcije te investicije, ki jo načrtujemo dokončati v dveh letih. Občinski svet je obravnaval tudi spremembo Statuta Občine Šentilj in sicer gre za spremembo 90. in 93. člena Statuta Občine Šentilj. V 90. členu gre za razveljavitev določila četrte alineje drugega odstavka 90. člena, ki je v nasprotju z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in za spremembo besedila 93. člena. Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju javnih in drugih površin v občini Šentilj. Nadalje je občinski svet v prvem branju sprejel Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Šentilj, Odlok o načinu opravlja- nja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. Sprejet je bil Sklep o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje občine Šentilj . Na pobudo lastnikov zemljišč je bila izdelana strokovna podlaga za prostorsko enoto S5 Šentilj, ki predstavlja območje med železniško progo in Jareninsko cesto na jugozahodni strani ter naseljem Lilek in Vrbovo vasjo. Občinski svet je soglasno sprejel strokovne podlago za urbanistično ureditev tega področja. Potrdila se je novelacija investicijskega programa za projekt Rekonstrukcija in obnova Jareninske ceste in investicijski program za projekt Gradnja kolesarske poti, gre za kolesarsko pot, ki bo potekala ob Jareninski cesti. Prav tako je občinski svet potrdil DIIP za projekt kanalizacija in ČN Selnica ob Muri. Gre za projekt, kjer bodo določena sredstva pridobljena s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo (evropska sredstva). Sprejet je bil tudi Pravilnik o postopkih in merilih pri dodeljevanju pomoči za letovanje otrok. S tem pravilnikom se določa in ureja postopek in merila pri dodeljevanju pomoči za letovanje otrok s stalnim prebivališčem v občini Šentilj. Upravičenci do sofinanciranja so tudi rejenci, ki živijo pri rejniških družinah, katerih stalno prebivališče je na območju občine Šentilj. Občinski svet je podal tudi soglasje k ceni storitve Pomoči družini na domu. Cena storitve (neposredna socialna oskrba) za uporabnika tako znaša 4,80 € za efektivno uro. Občinska uprava Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Uprava in občinski organi Priznanja občine Šentilj za leto 2010 Rojstni dan generala Rudolfa Maistra – 29. marec si je občina Šentilj izbrala za svoj občinski praznik. Osrednja proslava 15. občinskega praznika občine Šentilj je bila v prosvetnem domu v petek, 26. marca 2010. Proslave so se udeležili številni občani in občanke občine in predstavniki družbenega in političnega življenja v občini in širše ter prejemniki občinskih priznanj. Prireditev, ki jo je povezovala Bogdana Pribevski, so s kulturnim programom popestrili člani folklorne skupine Etno kulturnega društva Snežna z Zgornje Velke in Big band Pihalnega orkestra občine Šentilj Paloma. Slavnostni govornik je bil šentiljski župan Edvard Čagran. V sliki smo si lahko ogledali najvažnejše dogodke in investicije v občini v letih 1995 in 2010. Župan in namestnik predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sta podelila tudi občinska priznanja za leto 2010. Podelitve so se razen Zlatka Kaurana udeležili vsi prejemniki. Prejemnika srebrnih plaket Zlato plaketo so sprejeli: dr. Karli UDOVIČIČ, Upravna enota Pesnica, Maksimilijan DAMJAN dr. med., Osnova šola Rudolfa Maistra Šentilj, Jožef FERK, Avgust PEČENIK in šentiljski župnik Janez HORVAT. Prejemnika srebrne plakete sta: Prostovoljno gasilsko društvo Šentilj in Ivan ŠKOFIČ. Dobitniki bronaste plakete so: Franc PERKO, Karli PEC in Franc ZVER. Medtem ko so spominsko priznanje prejeli Zlatko KAURAN, Marija BREG, Andrej KMETIČ, Dragomir PEKLAR, Pavla HEDL in Marjan PAK. Po proslavi je sledil županov sprejem. Občinska uprava Prejemniki zlatih plaket Prejemniki bronastih plaket Prejemniki spominskih priznanj Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 5 Uprava in občinski organi SPREJEM UČENCEV OSNOVNIH ŠOL Občina Šentilj je tudi letos kot vsa leta doslej obdarila učence 9. razredov, ki so vsa šolska leta zaključili z odličnimi ocenami. Obe šoli se letos lahko pohvalita z 23 učenci. In sicer OŠ Sladki Vrh s 6 in OŠ Rudolfa Maista Šentilj s 17 učenci. Med njimi so: LARA MERNIK, BARBARA FORŠTNERIČ, ANDREJ PERKO, EVA SIMONIČ, UROŠ VAJNHANDL, TJAŠA KAUČIČ, TADEJ BOLNER, SARA FERK, ALEX KACIJAN, TINA KIKL, ŽIGA LETONJA, TINA OČKERL, ALJAŽ POTOČKI, INES DORNER, JAKA FIEDLER, ALJOŠA KRSTIČ, NINA LOVREC, KLEMEN MUSTER, TINA NERAT, TIMOTEJ PLETERŠEK, LINE RAJZMAN, ŽIGA ŠEF, ANA VAJNGERL. Župan je »najboljše« pozdravil na valeti, kjer jim je izročil knjižno nagrado – Priročni slovar tujk – Cankarjeve založbe. Vsem učencem, njihovim staršem ter učiteljem čestitamo za dosežen uspeh. Osnovna šola Rudolfa Maista Šentilj Osnovna šola Sladki Vrh 6 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Uprava in občinski organi Sanacija plazov V letošnjem letu smo pričeli s sanacijo plazov, ki jih je povzročilo lanskoletno neurje. Sanirati smo pričeli najnujnejše, medtem ko bi bili sanacije potrebni tudi drugi plazovi na območju občine Šentilj. Plaz Štok Plaz Kresnica Plaz Demšar Plaz Tenšek Plaz Kos Plaz Sopl - Bračko Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 7 Uprava in občinski organi Obnova in rekonstrukcija Jareninske ceste Izvaja se obnova in rekonstrukcija Jareninske ceste s kolesarsko stezo. Operacije se izvaja s pomočjo finančnih sredstev, ki smo jih pridobili iz Evropskih skladov za regionalni razvoj. Obnova bo predvidoma končana septembra 2010. Izgradnja poslovno stanovanjskega objekta V maju je podjetje KONSTRUKTOR VGR. d.d., pričelo z izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Kot smo pisali že v prejšnjih Glasilih, bo pritličje namenjeno zdravstveni dejavnosti, medtem ko bo preostali del stanovanjski. Zainteresirani kupci stanovanj lahko vse informacije glede nakupa stanovanja dobijo na sedežu podjetja, Jadranska cesta 25a, 2000 Maribor oz. pri g. Primožu Pinterju, 031 338 140, 02 613 01 48. 8 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Uprava in občinski organi OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU 17. aprila 2010 je bila organizirana največja prostovoljna čistilna akcija v zgodovini Slovenije. Projekt 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu' je potekal pod okriljem društva 'Ekologi brez meja'. V projekt, ki je nepridobitne in nepolitične narave so se vključili posamezniki ne glede na starost, izobrazbo, etnično, versko ali politično pripadnost. Tako se je oblikovala doslej največja ekipa prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, društev in drugih oblikovalcev slovenske družbe. V akciji je sodelovalo 270548 prostovoljcev oz. več kot pol milijona pridnih rok, ki jim je uspelo zbrati 55.451 m3 oz. 10523,60 ton odpadkov. Organizatorji so v celoti uspešno realizirali vse zastavljene cilje. Ob tem pa velja vsekakor omeniti, da so za uspeh akcije poleg organizatorjev in prostovoljcev zaslužne vse slovenske Občine. Le-te so prevzele vso organizacijo in koordinacijo akcije po posameznih občinah ter organizacijo in financiranje odvoza in odlaganja zbranih odpadkov. V primerjavi z državo, ki je akcijo zgolj moralno podprla, so levji delež organizacije in financiranja akcije prevzele prav lokalne skupnosti. Je pa marsikateri ugledni državni politik in poslanec akcijo izkoristil za svoje predstavljanje, ko se je z rokavicami in vrečko z odpadki nastavil fotografskemu objektivu. Pomemben cilj akcije je bil izdelava registra divjih odlagališč, ki so ga organizatorji predali okoljskemu ministrstvu. Upajmo, da bodo odgovorni znali uporabiti veliko vrednost podarjenega registra. Akcija je bila za Slovenijo in njene prebivalce izrednega pomena, saj so o njeni uspešnosti mnogi dvomili. Prebivalci Slovenije so s prostovoljstvom dokazali, da je skupaj mogoče premikati gore in da se zavedajo pomembnosti čistega in zdravega okolja, v katerem živijo. Odziv slovenskih prebivalcev na sodelovanje v akciji in pozitivno energijo, ki so jo izžarevali sodelujoči velja obvarovati in usmeriti v skrb vseh, da bo ilegalno odlaganje odpadkov v prihodnje le grenak spomin na prete- Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 klost in da bo do leta 2030 dosežen trenutno nepredstavljiv cilj – družba brez odpadkov v naravi. Uspešno izvedbo akcije je omogočila tudi Občina Šentilj in njeni občani. Po nalogu župana Edvarda Čagrana je bila oblikovana ekipa, ki je poskrbela za organizacijo in koordinacijo akcije. Priprave na akcijo so stekle že v zimskem času. Čeprav je na začetku marsikdo od organizatorjev podvomil v uspeh akcije, so se po prvem sestanku občinskih organizatorjev v Ljubljani vsi pomisleki razblinili. Vse več prebivalcev v Sloveniji je začelo verjeti v pozitiven rezultat akcije in vsak dan je bil spisek prijavljenih udeležencev obsežnejši. S vključitvijo medijev in uporabo spleta je bila obveščena celotna Slovenija. V občini smo občane motivirali s pomočjo aktivnosti v prostovoljnih društvih in organizacijah (gasilskih, rdečega križa, civilne zaščite, upokojencev, kulturnih, turističnih, športnih, ribiških, lovskih, kmetskih, planinskih...) in obeh osnovnih šolah. Popisovalci so s pomočjo GPS aparatov locirali, evidentirali in vnesli v register preko 50 divjih odlagališč. Vsako divje odlagališče je dobilo svojo skupino prostovoljcev. Na točno 50 divjih odlagališčih je bilo razporejenih 931 prostovoljcev, ki so na dan akcije in dan pred njo zbrali 550 m3 oz. 152 ton odpadkov. V akcijo so se vključile tudi nekatere delovne organizacije in samostojni podjetniki. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojim nesebičnim prispevkom, bodisi z delom v očiščevalnem procesu bodisi s pogostitvijo udeležencev, omogočili pogoje za čistejšo, lepšo in zdravju prijaznejšo občino. Andrej Koren, koordinator akcije v občini Šentilj 9 Očistimo Slovenijo Tudi mi smo se pridružili akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu Divje odlagališče, ki smo ga čistili, se je nahajalo na Očjaku nad Šentiljem Akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu sem bila zelo vesela. Že vrsto let sem gledala odpadke v prepadu v gozdu v bližini naše kmetije in na vse načine preprečevala nadaljnje odlaganje. Sadila sem rože, sejali smo travo, kopali jarke in postavljali table. Ljudje so videli, da se okolje ureja in odpadki so se vse manj nabirali. Znebiti se je bilo potrebno samo še starih odpadkov, ki so se po pripovedovanju sosede nalagali že 50 let. Tako je ta akcija prišla kot naročena. Med prvimi sem prijavila odlagališče, ga po- svojila in začela s pripravami. Odpadkov je bilo toliko, da jih v enem dnevu ni bilo moč očistiti. Zato se je naša družina, skupaj s skrbniki kmetije in seveda »našo kuharico, ki je pripraven za vse«, začela z akcijo že prej. Za nalaganje odpadkov smo usposobili staro avtomobilsko prikolico, pripravili traktor in vitel. V soboto pred glavno akcijo smo iz prepada izvlekli številne gospodinjske stroje, peči, kolesa, sode, pohištvo in drugo večjo navlako. Teren je bil pripravljen za pobiranje spodaj ležečih odpadkov. Na dan akcije se nas je zjutraj zbralo 20. Odzvali so se sosedje in prijatelji, ki so bili zelo navdušeni nad akcijo. Delo smo si razdelili. Ženske smo pobirale odpadke po gozdu in jih razvrščale. Skupina moških je v grabi nalagala odpadke na prikolico ali jih vezala na vrvi. Druga skupina moških je bila na vrhu prepada in s pomočjo vitla vlekla odpadke, jih razlagala iz prikolice ter sortirala. Bilo je precej živahno. Delo pa je poteklo zelo usklajeno. Nato smo dobili še dodatno okrepitev. Prišli mladi gasilci iz PGD Šentilj, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Polni energije so se zagnali v dolino in odpadki so bili pobrani ena, dve, tri. Kot zadnji kos odpadkov smo povlekli iz prepada starega »fička«, ki pa ni preživel prevoza in je do vrha razpadel. Tako se je delovni del akcije uspešno zaključil. Akcija se je nadaljevala za mizami obloženimi z okusnim mesom, dobrim sosedovim pecivom in domačim vinom. Seveda pa je sledila analiza akcije. Ugotovili smo, da smo uspešno prispevali svoj delež za čisto okolje in da so sedaj na vrsti drugi akterji, ki bi morali narediti več za čisto Slovenijo. Na koncu druženja, ki se je zavleklo do teme, smo si zaželeli »Nasvidenje na novi akciji». Zahvaljujem se vsem, ki ste se nam pridružili pri pobiranju odpadkov ali kako drugače pomagali pri organizaciji. Vesela sem, da smo bili pripravljeni združiti skupne interese ne glede naš čas in denar. Erika LILEK Utrinki iz akcije 10 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Iz poslanske pisarne Drage občanke in občani občine Šentilj! Letošnje leto nam je postreglo z eno najpomembnejših odločitev v samostojni Sloveniji, to je reševanje mejnega vprašanja na morju in na kopnem med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Bil je izveden naknadni zakonodajni referendum in odločitev, ki je bila sprejeta na tem referendumu, bo imela za našo državo velikanske posledice v smislu ozemeljske celovitosti na kopnem in na morju. Še vedno sem prepričan, da je bilo odločanje o tem tako pomembnem vprašanju na referendumu velika napaka sedanje vlade, saj je bilo mnenje SDS, da je to vprašanje potrebno rešiti v parlamentu z dvotretjinsko večino.Vendar si vlada očitno ni upala sprejeti odgovornosti za posledice, ki bodo zagotovo prišle, saj obstaja velika verjetnost, da bomo Slovenci izgubili teritorialni stik z odprtim morjem in del Piranskega zaliva. Prav tako so pred nami pomembne spremembe delavnopravne zakonodaje, zakon, ki se dotika študentskega dela, zakoni vezani na izplačilo socialnih transferjev, družinski zakonik, pokojninska reforma itd.. Zavedam se, da je veliko področij potrebno na novo urediti, vendar ne na škodo delavcev, upokojencev ter tistih, ki so že tako ali tako na robu revščine. Sedanja vlada išče rešitve v trošarinah, torej novih davkih, ki bodo še dodatno obremenjevali gospodarstvo in seveda vsa gospodinjstva. Kaj nam pomaga dvigniti minimalno plačo, če vlada v naslednjih nekaj mesecih s takšnimi podražitvami izniči pozitivno razliko, ki je nastala ob dvigu minimalne plače. Prav tako po zadnjih podatkih Slovenija nič več ne dohiteva povprečja EU po odstotku kupne moči, ki je bil še leta 2009 na 91% in je v enem samem letu padel na 86% kupne moči. To pomeni, da je pristal na nivoju kupne moči iz leta 2004. To je jasen pokazatelj, da Slovenija in njeno gospodarstvo močno tone, posledice pa bodo ponovno nosili najbolj ranljivi, to so delavci z najnižjo plačo. Predsednik vlade Pahor pa razlaga, da je krize konec in da se nam obetajo boljši časi, a vsak dan »z bolj prazno denarnico«, kar vedno pozabi povedati. Drage občanke in občani! Bistveno bolj sem zadovoljen z delom in rezultati dela v naši občini. Prepričan sem, da župan, občinski svet s predsednikom koalicije Bojanom Belno in občinska uprava svoje delo opravljajo dobro in odgovorno, saj lahko skoraj vsak dan vidimo nova gradbišča, kar pomeni, da se občina dobro razvija. Pripravlja se tudi nekaj zelo pomembnih novih projektov, ki so vezani na gospodarski razvoj občine. Poleg tega sem še posebej vesel, da podjetje Paloma s predsednikom uprave Bojanom Rajtmajerjem dobro posluje, kljub izjemno zahtevnemu času in da se razmišlja, kako dolgoročno zagotoviti njen obstoj in razvoj. Sedaj se vidi, kako je pomembno, da se ljudje, ki smo na takšen ali drugačen način odgovorni za boljšo in lepšo prihodnost naših občank in občanov, zavedamo naše pomembne odgovornosti in tudi primerno temu ravnamo. Seveda se zavedam, da je možno marsikaj narediti še bolje in da vsi ne bomo nikoli zadovoljni, zato moramo stremeti k temu, da vsakdo, ki lahko kakorkoli pripomore k temu, da bo naš jutrišnji dan še boljši, to tudi nesebično stori. Vaš poslanec Marijan Pojbič ZAČASNA AMBULANTA V ZD ŠENTILJ V Zdravstvenemu domu Šentilj bo s septembrom ponovno na podlagi podeljene koncesije odprta dodatna splošna zdravstvena ambulanta zdravnika Vlada Marčinka, dr. med. Zdravnik Vlado Marčinko, dr. med., svojo dejavnost izvaja v ZD Sladki Vrh, Sladki Vrh 5/a, Sladki Vrh. Dodatna ambulanta v ZD Šentilj naj bi pripomogla k večjemu zadovoljstvu občanov. Ambulanta je v I. nad. ZD Šentilj, Slovenska ulica 1, Šentilj. Ordinacijski čas je ob torkih od 17.30 do 20.00 in ob četrtkih od 12. do 14.30. Novo vpisani pacienti v ambulanti lahko obiskujejo ambulanto tako v Šentilju kot tudi v Sladkem Vrhu. Ambulanta bo do konca leta 2010 delovala poskusno, v kolikor se bo izkazalo, da je obisk pacientov zanemarljiv, se bo le-ta ukinila. Občane pozivamo, da izkoristijo dano možnost obiska dodatne ambulante, saj je občina v prejšnjih letih prejela precej pobud za odprtje dodatne ambulante v ZD Šentilj. Občinska uprava Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 11 Izobraževanje 40 LET VRTCA SLADKI VRH Letos mineva 40 let, odkar so 22. decembra 1970 svečano odprli vrtec Sladki Vrh. Prve oblike varstva predšolskih otrok so se v Sladkem Vrhu pojavljale že prej, saj je prva skupina otrok imela svoje prostore v stanovanjskem bloku Sladki Vrh 4a. Tam je deloval en oddelek vrtca, vodila ga je vzgojiteljica Marja Splihal. V stanovanjskem bloku Sladki Vrh 5a pa je bila organizirana priprava otrok na šolo, takrat imenovana »mala šola«. Ta oddelek so vodile učiteljice Osnovne šole Sladki Vrh. Skozi čas in zgodovino je vrtec Sladki Vrh doživljal različne spremembe organizacije in vodstva. V letu 1975 je bilo v vrtec vključenih že preko 100 otrok in delovalo je pet oddelkov vseh starostnih skupin. S 1. septembrom 1996 je novoustanovljena občina Šentilj s posebnim odlokom priključila vrtce, ki so delovali na območju občine, k osnovnim šolam. Tako je vrtec Sladki Vrh ponovno postal enota pod okriljem Zavoda osnovne šole Sladki Vrh. Najprej je nalogo delovanja vrtca prevzel Ernest Tancer, takratni ravnatelj šole Sladki Vrh, po njegovi smrti pa tedaj novi ravnatelj Zlatko Kauran. Od leta 2007 je ravnateljica Osnovne šole Sladki Vrh in vrtca Andreja Košti. Je ravnateljica, ki ima veliko posluha in ljubezni tudi za najmlajše in s svojim delom uspešno nadaljuje začrtano pot k sodobnemu razvoju vzgojno-izobraževalnega procesa v našem kraju. Mesec maj je bil posvečen praznovanju. V ta namen smo pripravile zloženko, bilten, razstavo fotografij skozi čas in otroških izdelkov ter dejavnosti, ki so popestrile otroško življenje v vrtcu. Obiskali smo vrtnarijo Paloma PIS, čarali s čarodejem in se prvič igrali na novih igralih. V ta namen je vrtec Sladki Vrh doživel veliko prenovo zunanjih in notranjih površin, za kar smo izredno hvaležni Občini Šentilj in njenemu županu Edvardu Čagranu, kot tudi občinskemu svetu, 12 predsedniku uprave Palome Bojanu Rajtmajerju za finančno pomoč pri posodobitvi jasličnega oddelka, Palomi PIS, ki so nam prijazno s cvetjem polepšali naš vrtec. Skratka naša zahvala gre vsem, ki so kakorkoli prispevali k posodobitvi vrtca. Hvaležni smo vsem izvajalcem, ki so včasih v nenavadnih razmerah opravljali svoje delo in vsekakor tudi staršem naših otrok, ki so nam s polno mero razumevanja in potrpežljivosti tudi v teh dneh zaupali svoje otroke. Praznovanje smo zaključili s svečano prireditvijo 27. 5. 2010 v športni dvorani Sladki Vrh, kjer smo se s pesmijo, glasbo in plesom predstavile vse skupine vrtca Sladki Vrh in Zgornja Velka. Z veseljem in ponosom se zaposleni in otroci vsak dan znova vračamo v čudovito delovno okolje in igralne prostore. Ravnateljica Andreja Košti s strokovnimi delavkami vrtca Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Izobraževanje NOVINARSKI OBISK RTVCENTRA MARIBOR 5 LET DELOVANJA ZBORA UČITELJIC Maja je RTV-center Maribor praznoval 65 let delovanja. Na praznovanje so v petek, 7. 5. 2010, povabili tudi nekaj naših novinark: Nušo Košti, Ano Štuhec, Marušo Verčkovnik, Jano Verčič. Mlade novinarske navdušence z nekaterih mariborskih in okoliških šol so radijski novinarji prisrčno sprejeli, novinarki Irena in Vesna pa sta jih popeljali na ogled RTV hiše. Preizkusili so se tudi v intervjuju s priljubljeno pisateljico Janjo Vidmar, ki so ji zastavljali zanimiva in tudi zapletena vprašanja. Nato je delo sledilo v delavniški obliki - ko so lahko naredili in posneli intervjuje z novinarjem, s tonskim tehnikom, športnim novinarjem in redaktorjem, z glasbenim opremljevalcem, dnevnim urednikom in odgovornim urednikom. Bilo je tako zanimivo, da so intervjuji potekali celo preko odmerjenega časa. Po opravljenih nalogah pa so gostitelji vse povabili še na piknik z glasbo. Zbor učiteljic Osnovne šole Sladki Vrh letos praznuje 5 let delovanja. Začetna želja po druženju zaradi ljubezni do glasbe in prepevanja se je v teh letih še okrepila. Sodelovale so na vseh revijah pevskih zborov in malih pevskih skupin in se letos uvrstile tudi na regijsko revijo. V času svojega delovanja so imele koncertno turnejo po Italiji, vabili pa so jih na nastope po celi Sloveniji. V maju so vsem ljubiteljem zborovskega petja in svojim zvestim poslušalcem pripravile jubilejni koncert, na katerem so navdušile številno občinstvo. Ob tej priložnosti so prejele bronaste Gallusove plakete. Tjaša Holer, novinarski krožek 1. MESTO NA SAFE.SI NATEČAJU ZAKLJUČEK TEKMOVANJA ZA ČISTE ZOBE Učenke in učenci 5. a razreda so se kot regijski zmagovalci udeležili osrednje zaključne prireditve 27. tekmovanja za čiste zobe v dvorani Tivoli v Ljubljani. Zabavali so jih fantje akrobatske skupine Hip Hooper in pevka Damjana Golavšek. Tekmovanje in prireditev je organizirala Stomatološka sekcija, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva. 22. aprila sta se Julija Pestiček in Adela Vreča skupaj z mentorico Aleksandro Šterlek udeležili podelitve nagrad SAFE. SI natečaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ker je vlak prispel v Ljubljano že zgodaj, smo imele čas za raziskovanje centra Ljubljane in vaje iz orientacije. Sledil je ogled zbirk iz rimskih časov, o nastanku vesolja, kamninah, o mamutu, kraški jami itd. Sejfko nagrajenke s praktičnimi nagradami in priznanji. Skupaj s povabljeni smo se vesele in zadovoljne odpravile v eno izmed ljubljanskih picerij in se pošteno okrepčale, kajti čakala nas je še pot domov! Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 13 Izobraževanje DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREH GENERACIJ Zaradi izrazito slabe vremenske napovedi, ki je veljala za 15. maj, smo tokratno vseslovensko prireditev – Dan druženja in gibanja treh generacij, namenjeno druženju in medgeneracijskemu sodelovanju, prestavili za en teden, in sicer na 22. 5. 2010. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se je prireditve v lepem, sončnem dopoldnevu, udeležilo več kot 250 pohodnikov. Pri izvedbi nam je tudi tokrat pomagalo PD Paloma, katerega člani so prevzeli vodenje pohodov, ki so potekali v več smereh. Razglasili in nagradili smo tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Z domačimi dobrotami so za udeležence poskrbele tudi članice Aktiva kmečkih žena iz naše občine. V zaključnem delu prireditve, ko so se nad nami ponovno pričeli zbirati temni oblaki, pa so se nam predstavile še plesne skupine, ki delujejo na naši šoli in harmonikar Boris iz 4. a razreda, ki je z venčkom domačih zaključil letošnjo prireditev. Marjetka Koražija NAJBOLJŠI V SLOVENIJI Učenci OŠ Sladki Vrh smo po kratkem premoru ponovno izdali šolsko glasilo – tokrat s športno tematiko. Na državnem natečaju za najboljša šolska glasila s športno tematiko smo sodelovali s Športno Mularijo in bili PRVI. Vendar pa to ni bila edina kategorija, v kateri smo bili uspešni. Med TV-prispevki s športno tematiko smo za dvema uveljavljenima produkcijskima hišama zasedli 3. mesto – pripravili in posneli smo odlična prispevka: Atletika in Aleš Gorjup ter gimnastika v I. triadi. Naša vrtca v Sladkem Vrhu in na Velki pa sta v športu med vrtci v Sloveniji osvojila 4. mesto. Lahko si predstavljate, kako smo ponosni na svoje delo in ves trud, ko smo ure in ure preživeli na terenu in nato presedeli za računalniki, da smo dokončali svoj ponos. Učenci novinarskega krožka se zahvaljujemo vsem na šoli, predvsem pa mentorjem: Vanji Jesenek, Tatjani Polič in Darku Tancerju. Lara Mernik, novinarski krožek OČISTILI SMO SLADKI VRH IN VELKO V soboto, 17. 4. 2010 zjutraj nas je na poti v šolo prestrašila dežna ploha, ki pa se je na srečo hitro umaknila Soncu. Ob 9. uri smo vzeli rokavice, vrečke za smeti in se podali v petih različnih smereh po Sladkem Vrhu, ena skupina pa na Velki. Najprej smo imeli občutek, da je naš kraj dokaj čist in bomo zato pobirali samo papirčke, plastenke, manjše odpadke. A kaj hitro smo ugotovili, da so nekateri ljudje v našem kraju neprijazni do narave, saj smo pobrali velike količine elektro aparatov, traktorskih in avtomobilskih gum, stekla, plenic, oblačil … Opoldne smo se vrnili pred šolo precej umazani, malo utrujeni, a veseli, da smo naredili nekaj dobrega za naš planet. Irena Tarkuš Trikič, koordinatorica eko šole na OŠ Sladki Vrh 14 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Izobraževanje USTVARJALNO RAZISKOVALNI TABOR 2010 Letos smo na OŠ Sladki Vrh organizirali že drugi tabor za nadarjene učence, pod naslovom Ustvarjalno raziskovalni tabor 2010, ki se ga je udeležilo 48 učencev od 5. do 9. razreda. Tridnevni tabor je potekal od 17. do 19. 6. 2010 na Kopah. Nastanjeni smo bili v Lukovem domu, ki nam je nudil odlične pogoje za delo. Učenci so v različnih delavnicah razvijali svoje interese, njihovo specifično nadarjenost, medosebne odnose, prepletali nova spoznanja z osvojenimi znanji in iskali nova prijateljstva. V okviru programa tabora so bile izvedene delavnice s področja naravoslovja, materinščine, angleščine, umetnosti, sociologije in socialno-čustvenega področja. Veliko dela je potekalo v naravi, česar so bili učenci zelo veseli. Za uspešno delo z učenci smo se trudili: Valerija Gjura, Lidija Grubelnik, Vanja Jesenek, Cvetka Kocbek, Simon Dragšič in Andrej Velikonja. Z izvedbo letošnjega tabora smo zadovoljni in upamo, da bodo prihodnji prav tako uspešni in ustvarjalni. Pozdrav vsem udeležencem, odlični ste bili. Za izvedbo tabora se zahvaljujemo sponzorjem in donatorjem: šolskemu skladu, podjetju Srečka Knupleža, družbi Vabo, Francu Časlu, PGD Paloma in TD Brod. Vodja tabora Lidija Grubelnik 5. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIADA V četrtek, 3. 6. 2010, smo v Sladkem Vrhu gostili finale 5. otroške varnostne olimpiade. Zjutraj so nas pozdravili ravnateljica Andreja Košti, generalni direktor policije Janko Goršek in župan Edvard Čagran. Zatem se je pričelo težko pričakovano tekmovanje. Tekmovalo je 20 ekip, vključno z našima ekipama – 4. a in 4. c razreda OŠ Sladki Vrh in podružnice Velka. Med tekmovalnimi igrami so nas obiskali številni znani športniki (Dejan Zavec, Rok Kolander, Miran Stanovnik, Rok Flander, Mitja Dragšič, Ana Drev, Tina Maze …). Prav tako so nas v dobro voljo spravili pevci Sebastijan, s katerim smo lahko zaplesali tudi na odru, Natalija Kolšek in Boštjan Bračič. Organizatorji so nam na zunanjih Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 površinah postavili na ogled številne stojnice, na katerih smo lahko videli vse, kar pri svojem delu uporabljajo pripadniki Slovenske policije, Slovenske vojske, Uprave za zaščito in reševanje, Poklicne gasilske enote in drugi. Videli smo najvišjo lestev za reševanje v tem delu Slovenije, ki je lahko visoka 45 m, tople zračne balone, vozilo Patria ... Prav tako smo se lahko preizkusili v vožnji z električnimi motorčki, nadeli smo si lahko tudi očala, ki pričarajo »pijanost«. Za nas, tekmovalce, je bilo žal premalo časa, da bi si lahko ogledali vse našteto, kljub temu smo se imeli super. Na koncu smo učenci ekipe Zg. Velka zasedli 20., ekipa Sladkega Vrha pa 15. mesto. 15 Izobraževanje OBISK ALEKA, FILIPA IN MATEJA V ponedeljek, 17. maja, so nas na naši šoli obiskali trije priznani slovenski –mariborski športniki. Filip Flisar, ki tekmuje v zimski smučarski disciplini smučarski kros (kot to imenujemo v slovenščini) in je na letošnjih olimpijskih igrah v Vancuvru dosegel bleščeče osmo mesto. Vabilu se je odzval tudi Matej Adorjan, ki prav tako tekmuje v disciplini smučarski kros, kot tretji pa nas obiskal Alek Glebov, ki tekmuje v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Učenci smo si zaželeli sproščenega pogovora z njimi, postavili pa smo jim tudi precej vprašanj. Povedali so nam, da se poznajo že precej časa (Matej in Filip trenirata skupaj od malih nog), družini Mateja in Aleka pa sta družinski prijateljici. Iz odgovorov na vprašanja (zastavljali smo jim vsa mogoča vprašanja in na vsako so z veseljem in tudi šaljivo odgovorili) so nam še bolj približali svojo ljubezen do športa, staršev, prijateljev, povedali so nam, da moramo vztrajati na svojih poteh in pohvalili vse šolske športnike. Ali ste vedeli, da ... ... Filip v družbi velja za največjega šaljivca (to smo opazili tudi mi, ves čas je namreč bil nasmejan), obožuje hrano, najbolj pa čokolado? ... je Matej v osnovni šoli precej manjkal, a mu snov ni delala posebnih težav? ... ima Alek korenine v kar nekaj evropskih državah: babica je s Hrvaške, dedek iz Rusije, mama je Portugalka, oče pa Slovenec, Alek pa pravi, da je ponosen Mariborčan? (Obvlada pa tudi portugalščino, medtem ko se ruščine že uči.) Vsekakor je bila to za nas velika izkušnja in smo zelo ponosni, da so se odločili obiskati prav našo šolo. Upamo, da nas ti prijetni in zabavni (pa tudi postavni) fantje še kdaj obiščejo. Jana Verčič, novinarski krožek OBISK EVROPSKEGA POSLANCA IVA VAJGLA Evropski Pomladni dan je vsakoletna dejavnost, ki se odvija v šolah po Evropi. Učitelje in učence spodbuja, da v del svojih dejavnosti vključijo različne debate in razmišljanja o evropskih temah. Skozi projekte Pomladnega dne je omogočeno mladim državljanom Evrope izražati svoje poglede in stališča o Evropi – skupnem domovanju vseh nas. V okviru dejavnosti Pomladnega dne nas je v petek, 7. 5. 2010, obiskal evropski poslanec Ivo Vajgl. Srečal se je z učenci na Velki in z učenci 8. in 9. razredov v Sladkem Vrhu, ki jim je tudi predstavil delo diplomata in evropskega poslanca v evropskih integracijskih procesih. V predavanju je poudaril tudi pomen ekološkega kmetijstva v Evropi. To pa še ni vse, kar smo v okviru projekta pripravili na šoli: udeležili smo se tudi literarnega, likovnega in plesnega natečaja. Na literarnem natečaju je petošolec Vid Žohar s svojo likovno pesmijo osvojil odlično 3. mesto. Osrednja tema projekta v Sloveniji je ohranjanje raznovrstnosti živih bitij, saj so Združeni narodi leto 2010 proglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti, tako smo v okviru pouka biologije namenili več ur učenju o biotski raznovrstnosti in pomenu le-te za naš obstoj. Pri učnih urah smo izdelali kviz na temo biodiverzitete. Pri urah angleškega jezika smo kviz tudi prevedli in se tako učili mnogo novih besed iz področja biologije. V projektu je sodelovalo 150 učencev in 20 učiteljev. SREBRNO PRIZNANJE ZA GLAS ŠTAJERSKEGA KLOPOTCA Na Turistični tržnici v Mariboru se je skupina učencev iz 8. in 9. razreda predstavila z raziskovalno nalogo Glas štajerskega klopotca in prejela srebrno priznanje. Obiskovalcem so predstavili ponos naših krajev, štajerske klopotce, ki nas vabijo na okušino odličnih vin in domače hrane naših odličnih vinogradnikov. 16 Avtorji naloge (od leve): Lara Mernik, Ana Unger, Nadja Draganić, Nina Božnik, Uroš Vajnhandl, Andrej Perko in Mitja Ferk. Mentorica: Lidija Grubelnik Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Izobraževanje VARNO S SONCEM Letos se je vrtec Šentilj vključil v projekt Varno s soncem. Osnovni namen projekta je otroke in njihove starše opozoriti na pomen ustrezne zaščite pred sončnimi žarki in otroke vzgojiti v pravilnem samozaščitniškem ravnanju. V ta namen so potekale različne dejavnosti v mesecu juniju, juliju in avgustu. Anka Čepek, vrtec Šentilj Izdelali smo kape, ki ščitijo pred soncem. Igrali smo se v senci drevesa SLOVO OD NAŠIH MINI MATURANTOV Kot vsako leto smo se tudi letos poslovili od skupine otrok, ki bodo 1. septembra prvič prestopili prag šole. Naši mini maturanti so nam, skupaj z vzgojiteljicami, pripravili poseben program v slovo. Z glasbo in besedo so nam, ki ostanemo v vrtcu, zaželeli vse lepo ter nam sporočili, da se veselijo šole. Kot se ob slovesnosti spodobi, so mini maturanti prejeli svoje maturantske kape ter priznanja o uspešno zaključenem predšolskem programu. Skupaj smo se nato poveselili ob izvrstnem pikniku na terasi vrtca. Našim bodočim šolarjem želimo vsi skupaj srečno pot ter veliko uspeha v šoli. Heidi Elizabeth Veber, vrtec Šentilj VODNI SVET V VRTCU Med šolskim letom so se otroci našega vrtca srečali z različnimi živalmi, med njimi z zajčkom, polžki, različnimi žuželkami ... Začetek poletja pa je zaznamoval pogovor o soncu, morju in ribah. Predvsem so z zanimanjem poslušali zgodbe o ribah, zato smo se odločile, da jih presenetimo z obiskom le-teh v vrtcu. Otroci so bili navdušeni. Ob opazovanju ribic so se pojavljala različna vprašanja, povezana z življenjem in prehranjevanjem rib. Skupaj smo poskrbeli zanje in jih nahranili. Otroci na tak način neposredno spoznavajo naravo in se z zgledom odraslih navajajo na varno ter spoštljivo ravnanje z živimi bitji. Mirjana Šef, vrtec Šentilj Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 17 Izobraževanje ZBIRAMO KARTUŠE IN TONERJE ZA RDEČE NOSKE Pridružili smo se humanitarni akciji, na katero bi vas radi opozorili in ob enem prosili za vašo sodelovanje. Zbiramo prazne kartuše in tonerje za pomoč organizaciji Rdeči noski - Klovni zdravniki. Za vse, ki še niste slišali za to organizacijo, Rdeči noski - klovni zdravniki so umetniki, ki ljudem, katere je prizadela huda bolezen ali poškodba ter se nahajajo v bolnišnici, prinašajo zaupanje in življenjski pogum. Vsi srčno upamo, da našim otrokom nikoli ne bo treba v bolnišnico. A če se tako zgodi, smo veseli, da so takrat z njimi tudi Rdeči noski, ki jim popestrijo dan ter jim narišejo smeh na obraz. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in v našo zbirno škatlo, ki se nahaja v prostorih vrtca Šentilj, prinesli rabljene in nepoškodovane kartuše in tonerje. Heidi Elizabeth Veber, vrtec Šentilj EVROPSKA VAS V šolskem letu 2007/08 se je naša šola z veseljem odzvala na povabilo k sodelovanju pri mednarodnem projektu EVROPSKA VAS, kjer smo »posvojili« državo Italijo. Tudi letos smo se projekta lotili zavzeto in se nanj dobro pripravili. V projektu so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. S skupnimi močmi so izdelali italijanske zastave, stolpe iz Pise, okraske za svinčnike v obliki Ostržka, verižice z lesenim okraskom Ostržka, kipe Ostržka, mazaike, beneške maske, Kolosej iz kartona, plakate s predstavitvijo države, plakat s L. Fibonaccijevo teorijo ipd. Dogodek predstavitev projekta Evropska vas je potekal 7. maja na Glavnem trgu v Mariboru v lepem sončnem vremenu. Našo šolo so zastopali 4 učenci: Simon Knuplež, Jaka Fiedler, Katja Ješovnik in Klara Piberčnik z mentoricama Polonco Tomažič in Matejo Rožanc Valh. Stojnica je bila zelo dobro obiskana. S svojim obiskom nas je počastil evropski poslanec Lojze Peterle. VTISI UČENCEV: »Najbolj mi je v spominu ostal obisk Lojzeta Peterleta. Prišel je do naše stojnice, jo zelo pohvalil in tudi privolil, da se bo z nami slikal. To je najboljša Evropska vas do sedaj.« (Katja Piberčnik, 9. razred) »Če bi bila naslednje leto še naprej v OŠ, bi se prireditve želela še naprej udeleževati. (Katja Ješovnik, 9. razred) »Učiteljica podaljšanega bivanja nam je povedala o državi Italiji ter nam razložila, zakaj bomo barvali in izdelovali zastave. Pobarvali in izdelali smo okrog 100 zastav.« (Anže, 3. razred) 18 TUDI LETOS SMO BILI USPEŠNI Med šolskim letom potekajo ob učnih obveznostih še številne druge dejavnost, ki so povezane z določenim predmetnim področjem ali pa s katerim od številnih interesnih področij naših učencev. Odločili smo se, da ne bomo predstavljali vsakega dosežka posebej, ampak jih bomo zbrali na enem mestu in vam tako predstavili uspešnost naših učencev in njihovih mentorjev. Tako kot vsako leto so naši učenci tekmovali na različnih predmetnih področjih. Kje so bili najuspešnejši? Na državno tekmovanje iz logike so se uvrstili Alja Dolajš in Kevin Ferk iz 7. razreda, Tomaž Kitel iz 8. razreda in Aljoša Krstič in Tadej Bolner iz 9. razreda. ZLATO je osvojil Aljoša Krstič. SREBRNO Stefanovo priznanje so osvojili Barbara Borko in Luka Levačič iz 8. razreda in Žiga Letonja in Tadej Bolner iz 9. razreda. Za Vegovo priznanje je tekmovalo 190 učencev, od tega so osvojili 64 bronastih priznanj. Na področno se je uvrstilo 9 učencev, Aljoša Krstič in Tadej Bolner sta dobila SREBRNO, Tadej pa na državnem tudi ZLATO. Na športnem področju so bili uspešni mlajši nogometaši, saj so na občinskem dosegli 1. mesto, na medobčinskem so se uvrstili v četrtfinale, v atletiki so na področnem tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Izza Herega in Tjaša Majhenič sta s 5. in 7. mestom pri skoku v daljavo prišli v finale, Nena Galunič je v teku na 60 m dosegla 3. mesto, prav tako Aljoša Krstič v teku na 1000 metrov. Na državnem tekmovanju v badmintonu sta bila uspešna Leo Dajčer in Mario Hamer; pri košarki so starejši na medobčinskem tekmovanju dosegli 3. mesto, Line Rajzman pa je na državnem tekmovanju v plavanju dosegel 4. mesto, uspešen je bil tudi pri suvanju krogle in v teku na 300 m – bil je tretji, v teku na 60 m pa četrti. Pri biologiji so v tekmovanju za Proteusovo tekmovanje dosegli bronasto priznanje Tadej Bolner, Tina Kikl, Tina Očkerl, Janja Čepek, Roswita Jeranko, Žiga Šef in Sara Ferk. Bronasto priznanje v znanju kemije so dosegli Timotej Petre in Barbara Borko iz 8. razreda ter Žiga Letonja iz 9. razreda. Uspešni so bili tudi čebelarji, saj so dosegli tri srebrna priznanja. To so bili Tadej Bolner in Aljaž Potočki, Domen Mulec ter Tjaša Kraner in Tamara Mlakar. Tekmovanje v znanju materinščine je bilo uspešno za Tima Medveda iz 8. razreda in Tino Kikl iz 9. razreda, ki sta se uvrstila na regijsko tekmovanje. Za Cankarjevo tekmovanje so tekmovali učenci od 2. do 9. razreda in so dosegli 46 bronastih, od tega jih je bilo največ v 4. razredu. V tekmovanju iz znanja nemščine so dosegli SREBRNO Žiga Šef, Tina Kikl in Kjara Kocbek. Pri angleščini je bronasto dosegla Tina Kikl, Dolores Sitar in Alex Alexander Kacijan pa sta dosegla srebrno. Tim Krapše pa se je uvrstil na državno tekmovanje National Geographic Junior. Bogdana Pribevski, prof. Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Izobraževanje PRISPEVKI KRUPJEJEV CASINOJA MOND Kdo je krupje? Spletni vir mojaizbira.si navaja, da je to uslužbenec v igralnici, ki vodi igro, navadno pri ruleti, skrbi za pravilen potek vseh iger na srečo. Pri tem sledi splošnim načelom in posebnostim posameznih iger, glede na različne tehnike, materiale, pravila. Pred vsako igro sprejema stave oz. napovedi od igralcev. Z objavo, da ne sprejema več stav in pologov, stave zapre in jih odtlej odklanja. Le izjemoma, z dovoljenjem vodje igralne mize, sprejema stave tudi naknadno. Sledi izvajanje igre: krupje vrti ruleto, meša in razdeljuje igralne karte, meče kocke itd. Ko je izid igre znan, razglasi zmagovalne rezultate, izplača dobitke zmagovalcem in pobere vplačila od poražencev. Med igro nadzira igralce in sodelavce. Opozarja na nekorektno vedenje, neupoštevanje pravil, npr. na nedovoljeno izmenjavanje informacij med igralci. Ob nepravilnostih ali napakah v igri igro razveljavi in jo ponovi. Opravlja tudi komisijsko praznjenje igralnih avtomatov in preštevanje igralnih žetonov. Krupje sodeluje pri obračunu prometa in vzdrževanju reda v igralnih prostorih. Gostom posreduje tudi informacije, pojasnjuje jim na primer igralniška pravila. Njegova skrb so tudi druga opravila, ki naj zagotovijo uspešno poslovanje igralnice po nalogu nadrejenih. Tisti, ki ste že kdaj obiskali casino, ste jih že srečali. Krupjeji, zaposleni v šentiljskem Casinoju Mond, so pokazali tudi nekaj čuta za socialno šibkejše in tako že dvakrat namenili denar, ki so ga organizirano zbirali, šolskemu skladu OŠ Rudolfa Maistra Šentilj. Sredstva so zmeraj dobrodošla, saj je učencev iz socialno šibkejših družin zmeraj več, pa tudi stroški, povezani s šolanjem otrok, niso zanemarljivi. S tem denarjem omogočamo učencem soudeležbo pri različnih dejavnostih, malico ali kosilo, ali pa jim kako drugače priskočimo na pomoč. Krupjejem Casinoja Mond se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke in si želimo tovrstnega sodelovanje še v prihodnje. Bogdana Pribevski, prof. Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 LETOŠNJI ŠPORT ŠPAS Letos smo imeli ŠPORT ŠPAS teden dni kasneje, saj je v soboto, ko je prireditev potekala po vsej Sloveniji, pri nas grozno deževalo. Tako se je 22. maja zbralo 350 učencev, staršev, starih staršev in drugih udeležilo druženja vseh generacij. Zbrali smo se na nogometnem igrišču, pozdravila nas je pomočnica ravnateljice Nana Gačar in nas seznanila z urnikom poteka izobraževalnih dejavnosti ter se zahvalila vsem, ki so prinesli zamaške in star papir. Zbirali smo jih in bili tako ta dan tudi malo humanitarni in ekološki. Župan je v svojem pozdravu izpostavil pozitivne vrednote medgeneracijskega druženja. Potem so vsi pridružili svoji skupini in si najprej pogledali izobraževalne vsebine, potem pa so šli na pohod. Predstavili so se mladi čebelarji, lovci in posebej so predstavili zgodovino našega kraja. Pohod je potekal ob meji, vsak je dobil zemljevid z vrisano potjo, vodo in zloženko ter se vpisal v posebni seznam. Na osnovi tega so potem razglasili najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Najmlajši je imel eno leto in devet mesecev, najstarejši 74 let, najštevilčnejša družina pa je bila šestčlanska. Nagradni izlet v Porabje Učenci, ki so v minulem šolskem letu pokazali, da znajo skrbeti tudi za druge, ki so se kakorkoli izkazali na različnih področjih in bili uspešni, so se razveselili posebnega nagradnega izleta. Izlet ni bil namenjen samo sproščenemu doživljanju takšnega dne, ampak je bilo poskrbljeno za poučne vsebine. Ekskurzijo smo naslovili Slovenski panonski svet in spoznali so, da živijo pripadniki madžarske manjšine v Sloveniji, obiskali so madžarsko šolo. V Porabju pa so se srečali s predstavniki slovenske manjšine. Za vse, ki se bodo še posebej izkazali v naslednjem šolskem letu, pa pripravljamo ekskurzijo v zahodni del Slovenije, kjer se bodo seznanili s slovensko manjšino v Italiji in italijansko pri nas. Bogdana Pribevski, prof. TUDI LETOŠNJE POČITNICE AKTIVNE V sodelovanju s športnimi društvi smo tudi za letošnje šolske počitnice pripravili program aktivnosti, da bi učenci čas počitnic preživeli čim bolj razgibano in zanimivo. Na nogometnem igrišču v Šentilju so ob ponedeljkih pod okriljem Nogometnega kluba Šentilj igrali nogomet, na zunanjem igrišču ali v šolskih telovadnici so ob sredah igrali košarko, na igrišču za odbojko na mivki pa ob petkih odbojko skupaj s člani društva Hurikani Šentilj. Za tiste, ki jih šport ne navdušuje preveč, pa smo na šoli pripravili zanimive urice v računalniški učilnici, kjer so spoznavali osnove računalništva, ali pa se lotili zahtevnejših in zanimivejših stvari. Na športnem igrišču, v Hiški, pa so otrokom, ki so se ob prihodu na dejavnost prijavili, pripravili tudi malico. Počitnice se bližajo koncu, aktivnosti potekajo po urniku in otroci se bodo v šolo vrnili z novimi izkušnjami, bolj spretni z žogo ali za računalnikom. Bogdana Pribevski, prof. 19 Izobraževanje DRUŽENJE TREH GENERACIJ TUDI V CERŠAKU Tudi v Ceršaku smo 22. maja izvedli prireditev ŠPORT ŠPAS. Prireditve se je udeležilo 28 učencev od 1. do 5. razreda ter 46 drugih udeležencev. Namen prireditve je bil aktivno preživeti dopoldan in ob tem spoznati dejavnosti različnih društev ter kako poskrbeti za svoje zdravje. Dan je bil drugačen, saj je bila sobota, pa še starši in drugi sorodniki so lahko šli z nami v šolo. Zbrali smo se ob 8. uri pred šolo, kjer je sodelujoče pozdravila vodja podružnice učiteljica Majda Štraus in nam povedala, kako bo dan potekal. Dobili smo natančen načrt poti in opisano, kaj bomo videli. Nato smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je prisluhnila Marjanu Lorber, ki je predstavil delovanje lovskega društva Paloma Sladki Vrh. Druga skupina pa se je seznanila z znaki okužbe, ki jo povzročajo klopi in ustrezno preventivo. Sonja Ferk, medicinska sestra, nam je še povedala o vzrokih in posledicami visokega pritiska. Udeležencem je po želji pritisk tudi izmerila. Ob 9. uri smo se znova zbrali pred šolo in se skupaj podali na pohod do tovarne v Ceršaku. Tam so učenci predstavili razvoj kraja in tovarne. Ob vstopu v gozd nas je pričakal Marko Sameja iz Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Maribor in nas seznanil z dejavnostmi in nalogami gozdarjev. Pot smo nadaljevali skozi gozd po Keltski poti in se ustavili na kmetiji Ferk, ki nam jo je predstavil Sandi Ferk. Naš pohod smo sklenili na igrišču pri šoli, kjer smo se seznanili z delovanjem prostovoljnega gasilskega društva Ceršak ter se pomerili v spretnostni vaji. Na koncu našega druženja smo razglasili najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino in jih razveselili s skromnim darilom. Učenci podružnice Ceršak in učiteljica Jasmina Janžek SADJE ZA ŠENTILJSKE UČENCE Kako vemo, da smo že sredi delovnega – šolskega tedna? Ker je sreda. In ob sredah nam razdelijo sadje. Običajno so to jabolka, ki so sočna in okusna, pridelano nekje v naši bližini. Navadili smo se nanje in jih sedaj že komaj pričakujemo, pojemo jih z užitkom. Tako tudi mi naredimo nekaj več za zdravje. In zakaj dobimo jabolka? Ker smo vključeni v projekt, imenovan SHEMA ŠOLSKEGA SADJA. Več o tem pa v naslednjih vrsticah. Shema šolskega sadja pomeni sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah ob finančni pomoči Evropske skupnosti in Republike Slovenije pri spodbujanju porabe svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih (ki povečuje tveganje za bolezni sodobnega časa). Evropska unija je državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, pri čemer pa je velik poudarek tudi na izobraževalnih in promocijskih aktivnostih. EVROPSKI SISTEM RAZDELJEVANJA SADJA V ŠOLAH« »SADJE ZA ZDRAVJE« Naša osnovna šola sodeluje v evropskem »sistemu razdeljevanja sadja v šolah« s finančno podporo Evropske skupnosti. Prostovoljstvo na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Prostovoljstvo ni plačano z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in da si nekomu pripomogel k večji kvaliteti življenja. Prostovoljci darujejo svoj čas, energijo, dobro voljo, ideje drugim. Uporabnik bo pridobil novega prijatelja, nekoga, ki mu bo National Geographic tekmovanje National Geographic tekmovanje je, lahko rečemo, tekmovanje v splošni razgledanosti, vendar se je treba za to tudi pripravljati. Jaz sem se pripravljal tako, da sem bral revije in reševal kvize ter igral igrice na spletni strani Bistroum. Na regijskem tekmovanju sem med vsemi udeleženci regijskih tekmovanj v državi zasedel tretje mesto. Na državnem tekmovanju pa sem zasedel dvanajsto mesto (1 točka mi je manjkala, da bi bil državni prvak). To tekmovanje se mi je vtisnilo globoko v spomin in ga nikoli ne bom pozabil. Bilo je zanimivo in ni mi žal, da sem se prijavil. Tim Krapše, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 20 prinesel nove izkušnje, ideje, poglede in ki bo podaril nekaj svojega časa le njemu. Prostovoljstvo na OŠ Rudolfa Maistra poteka v sodelovanju z VDC Polž. Učenci prostovoljci se 2 krat mesečno družijo z varovanci VDC Polža v njihovi enoti v Šentilju. Skupaj preživljajo čas ob branju in prebiranju revij, knjig, igranju družabnih iger, pogovoru, ob likovnem ustvarjanju, sprehodih, igrah z žogo ipd. Ob letošnjem tednu prostovoljstva sva mentorici prostovoljnega dela prizadevne učence prostovoljce nagradile s spominsko majico PROSTOVOLJEC – DOBRO JE BITI POMEMBEN, POMEMBNO JE BITI DOBER. Ti so: Barbara Borko, Larisa Karapetrić, Mišela Senčič, Tjaša Majhenič, Rene Horvat, Janja Šinkić, Timotej Petre, Larisa Roj, Zala Kitel, Timotej Krapše. Upava, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu učenci želeli posvetiti svoj prosti čas svojim prijateljem v Polžu. Zelo ponosni sva, da imamo na šoli učence, ki znajo prisluhniti osebam z motnjami v duševnem razvoju in se vzgajajo v duhu, da je potrebno tudi drugačne ljudi spoštovati. Veseli bomo tudi novih prostovoljcev, saj nas bo več, ki želimo in delamo dobro. Mentorici: Mateja Rožanc Valh in Darja Steblovnik Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Izobraževanje Bolnišnična olimpiada V mesecu marcu sem bila na inštitutu Soča v Ljubljani. V prvem tednu smo imeli 18. bolnišnične olimpijske igre. To je bilo zame veliko doživetje. Olimpiado je odprla napovedovalka s častnimi gosti. Navijat sta prišli Tina Maze in Petra Majdič, kar nas je vse prisotne zelo navdušilo. Kmalu so v telovadnico prinesli olimpijski ogenj in otroci so zapeli bolnišnično himno. Prva disciplina je bila vožnja s kolesom in pri tej igri sem sodelovala, v naslednji disciplini je bila tekma z invalidskimi vozički. Sledila je disciplina tobogan bowling, tudi pri tej sem uspešno sodelovala. Zadnja disciplina je bila pikado malo drugače. Za vsako disciplino so častni gostje podelili medalje. Najlepše na olimpiadi je bilo vzdušje, ki smo ga ustvarili vsi prisotni z navijanjem in ploskanjem. Na koncu nam je Petra Majdič pokazala bronasto medaljo iz olimpiade v Kanadi. Navdušeno smo ji zaploskali. Tini in Petri smo podarili majhne pozornosti, oni pa sta nam razdelili karte s podpisi. Meni se je Petra podpisala na majico. Bolnišnične igre mi bodo ostale v lepem spominu. Janja Šinkić, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Društva Križ kot simbol Razstava v šentiljskem župnijskem domu Društvo Antona Ravšla, ki deluje v okviru župnije sv. Ilja v Šentilju v Slovenskih goricah je pripravilo razstavo z naslovom Križ kot simbol. Razstavljene križe različnih vrst, materialov in velikosti so prispevali župljani sami (pa tudi iz Maribora), kar daje temu dogodku poseben, povezovalni pomen. Avtorica razstave je Renata Močnik, strokovna sodelavka pa dr. Jerneja Ferlež. V dvorani šentiljskega župnijskega doma je bilo razstavljenih okoli petdeset križev iz različnih obdobij slovenske vernosti ter različnih umetniških slogov. Križ kot krščanski simbol je med najstarejšimi simboli človeške duhovne zgodovine, zasledimo pa ga domala v vseh kulturah. Najdemo ga že na stenskih slikarijah v jamah najstarejše človeške zgodovine. Rimljani so uporabljali križanje kot najbolj ponižujoč način usmrtitve. Uporaba križa v simbolnem, ne samo verskem pomenu, pa se je razširila predvsem v srednjem veku, na primer v grbih in na zastavah (države, redovi, bratovščine ipd.). Tako ima križ Malteškega viteškega reda dva pomena: po svoji obliki predstavlja osem različnih jezikov držav, ki so bile članice Malte, po drugi pa štiri vrline, ki jih morajo imeti vitezi tega reda: Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 preudarnost, pravičnost, pogum in zmernost. Društvo Antona Ravšla, ustanovljeno leta 2002, nosi ime po šentiljskem župniku, ki je to službo opravljal v letih od 1939 do 1974 (umrl je leto dni kasneje), ko ga je zamenjal sedanji župnik Janez Horvat. Po njegovih besedah so osnovni nameni društva spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, krščanska vzgoja in izobraževanje ter varovanje krščanskih vrednot. Eden izmed svetlih kamenčkov v mozaiku dejavnosti društva je tudi opisana razstava križev. Besedilo in foto: Franci Hauc 21 Društva Izdelava presmeca, priložnost za medsebojno spoznavanje in druženje vaščanov Ko me je Drago Muhič, predstavnik našega naselja Svečane v krajevnem odboru Sladki Vrh, poklical nekje v začetku marca in kar malo skeptično povedal, da je potrebno pristopiti k izdelavi presmeca, ker smo letos nosilec te dolgoletne tradicije TD Klopotec z Velke, izdelave presmeca torej, prav mi Svečanarji, sem pomislila, da pa ja tega mi ne bomo zmogli. Zakaj? Živimo v času, ko ljudje le še hitimo. Za vsakodnevnimi opravki, v borbi za vsakdanji kruh, saj se vendar vidimo le skozi avtomobilska stekla. Ampak sva se takrat dogovorila za pripravljalni sestanek, na katerega sva povabila vse tiste, ki bi lahko bili akterji in soorganizatorji te, za nas »velike« akcije. No, in prišli so Herta, Franc, Zlatka, Fredi, Lizika in drugi Svečanarji, te smo najbolj poznali, in neverjetno, bili smo pravi in dobili smo zagon. Takrat sem spoznala, da smo si sicer takole od zunaj zelo daleč, a da vemo, da živimo v enem kraju in da smo sosedje, ki smo v »sili« pripravljeni sodelovati in čutimo, da spadamo »skupaj«. Predlogi »rešitve« našega problema so kar padali in tako smo začeli za nas »veliko« akcijo, ki je postajala iz dneva v dan bolj množična, saj je dejansko mobilizirala »cele Svečane« in naš sosednji del Sladkega Vrha. Ko je bilo akcijsko že vse dogovorjeno, se je pojavil še tale problem. Bila je dobesedno še »zima« in nič ni še prav kazalo na pomlad, kot se to za čas izdelave presmeca in cvetne nedelje spodobi. Tako smo se takoj dogovorili, da povabimo vse k zbiranju zelenja, cvetnih vej itd. Skratka, želim poudariti, da kjer je volja, je pot in na našo veliko presenečenje se je tri dni 22 pred cvetno nedeljo zbralo na kupe zelenja vseh vrst. 25. marca, tri dni pred »velikim dogodkom«, smo pri družini Nepl v Svečanah imeli vse pripravljeno. Ne morem mimo dejstva, da se je v tistih treh dneh v naši grabi resnično dogajalo nekaj velikega. Prihajali so stari in mladi, otroci, tisti, ki jih nismo niti poznali, čeprav živijo in odraščajo v isti vasi. Prinašali so vse, od hrane, peciva, pijače. Prišel je kuhar, ki nam je kar zunaj kuhal bograč, sosedova Mimika je pekla kruh, ne vem, če se lahko spomnim vsega in vseh, pomembno pri tem je bilo to, da smo bili takrat skupaj vsi tisti Svečanarji, ki smo začutili, da spadamo skupaj. 28. marca zgodaj zjutraj je bilo ob enem velikem in enem manjšem presmecu zbranih okrog 100 ljudi, ki smo presmeca po najdaljši poti, odnesli žegnat v našo farovško cerkev Marije Snežne. Na poti so bile postavljene stojnice (štanti) z dobrotami in okrepčilom za vse sodelujoče, ki so jih postavili ljudje, ne da bi jih za to posebej prosili. Ob začetku mašne slovesnosti na cvetno nedeljo, sta cerkev Marije Snežne okraševala dva velika in bogato okrašena presmeca, ki ju je pohvalil tudi župnik g. Franc Časl. Bil je to plod dela in prizadevanj mnogih ljudi, vanje je bilo vloženo delo in dobre želje. V tem smislu je tudi pozval farane, naj vsakdo od njih »odnese« del tega »dela« in »dobrih namenov« v svoj dom. Presmeci so potem stali pred cerkvijo in v nekaj trenutkih, so farani »ponesli« to skupno delo resnično v svoje domove. Tisti dan smo se še dolgo družili pri Neplovih in se dogovorili tudi za zaključno dejanje, skupni piknik, da se to delo sklene kot se to spodobi. Zaključek vsega smo organizirali 10. junija na lovski koči v Sladkem Vrhu. Tudi ta dogodek nam bo ostal v najlepšem spominu. Prišli so vsi, ki so sodelovali in vsi, ki so prispevali karkoli k temu, da je naša akcija uspela. Tudi na tej prireditvi smo spoznali, da v tej grabi živimo ljudje, ki se znamo med sabo družiti brez razlik kdo je kdo, koliko je star, vsi smo bili v »enem krogu«. Na tem mestu pa bi se organizacijski odbor, katerega predsednik je bil Drago Muhič, tudi iskreno zahvalil vsem sodelujočim Svečanarjem, Sladkogorčanom in tudi našim sponzorjem, ki so nam omogočili dostojne pogostitve: poslancu Marjanu Pojbiču, sicer tudi iz naše vasi, ki je finančno podprl akcijo in bil tako tudi v okviru običajev »boter« presmeca, županu občine Šentilj Edvardu Čagranu, Bojanu Belni, podjetniku in svetniku občine Šentilj, vsem društvom za podporo in pomoč in seveda in predvsem vsem krajanom našega naselja in sosednjih, brez katerih ta stvar ne bi uspela. Žal bom na koncu napisala še nekaj, kar morda ne sodi sem in je zgolj naključje, vendarle pa nam bo tudi ta dogodek Svečan v času teh treh mesecev ostal v srcu. Malo drugače sicer. Pri izpeljavi te akcije nam je vseskozi pomagal in bil z nami na vseh skupnih nalogah, tudi Branko Kaučič mlajši. Veseljak, z vsemi prijazen, značajen človek, pravkar si je ustvaril svojo družino. Težko je to povedati, a smo se po velikem skupnem veselju nad uspehom akcije, že v mesecu juliju zbrali v veliki meri isti vaščani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Tako je življenje, ki pa mora iti tudi naprej. Svečanarji smo sklenili, da se bo naše druženje nadaljevalo na organiziran način tudi v prihodnje. Ustanovili bomo društvo, ki nas bo povezovalo na rekreacijskih pohodih, prireditvah za naš kraj, izletih in bog ve, kje še vse. Ta izkušnja nas je povezala, zdaj se bolje poznamo in vemo, da potrebujemo drug drugega, saj bomo tu, mi in naši potomci, živeli tudi v prihodnje. Marta Muster Sponzorji – presmec: Marijan Pojbič, Bojan Belna, Edvard Čagran, Franc Časl, Sindikat Pergan, Turistično društvo Brod, Franc Kristl Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Društva PAZI, ČAS! . za oratorij 2010 : ) Oratorij smo imeli od ponedeljka do nedelje. Imeli smo se fantastično. Nekateri so bili z nami prvič in mislim, da smo se vsi imeli zelo v redu, saj drugače ne bi prihajali vsak dan. Na oratoriju smo imeli za kateheze tudi starostne skupine. Najmlajše, srednje in najstarejše. Letos pa smo tudi prvič izvajali veliki oratorij. Imeli smo zelo prijazne animatorje. Vsak dan smo imeli veliko igro, pred katero so animatorji poskrbeli, da nas sonce ne opeče preveč in so nas namazali s kremo. Vedno smo imeli tudi dovolj pijače, saj je bilo res zelo vroče. Najbolje je bilo, ko smo imeli vodne igre. Animatorji so bili zelo skrivnostni, zato smo še raje prihajali na oratorij. Zbirali smo tudi zamaškov. Vsak dan smo razglasili zmagovalca. Toliko zamaškov, kolikor smo jih prinesli, toliko rož enournic smo dobili. Te rože so bile namesto denarja. Zadnji dan na tržnici smo si s temi rožami lahko kupili vse mogoče. Lepo je bilo poskrbljeno tudi za prehrano. Vsak dan smo dobili malico in kosilo. Hrana je bila zelo okusna in hvala vsem, ki so jo pomagali pripraviti. V četrtek smo se odpravili na izlet v Maribor. To je bil res krasen izlet, saj animatorji točno vedo, kaj nas otroke zanima in kaj želimo videti. Že to, da smo videli radio City in njegove zaposlene, je bilo super. Kasneje pa še srečanje z Boštjanom Bračičem in seveda obvezno sladoled. Na oratoriju smo spoznali tudi veliko novih iger in pesmi, saj smo si zelo veliko prepevali. Zelo prijeten občutek je tudi to, da te vsi ti starejši sprejmejo med sebe in te imajo za sebi enakega, saj je to danes pogosto velik problem, ko so mlajši iz sredine večjih izločeni. Vsem, ki še ne vedo, kaj je to oratorij, svetujem, da se naslednje leto vključijo, saj smo imeli res nepozaben teden. Velika zahvala gre gospodu župniku, ki je kril večino stroškov oratorija in tudi animatorjem, da so bili prijazni, strpni in vedno nasmejani in pripravljeni žrtvovati toliko svojega časa. Še enkrat hvala prav vsem. Katja in Anja Pripis „šefice“: Iz srca hvala in bogžegnaj vsem, ki ste se letos odzvali na naš klic. Letos vas je bilo toliko, da se vas ne da več prešteti – od mesa, zelenjave, sladoleda, domačih sokov in marmelad, domačega kruha, škatel. Vsega je bilo polno. In besed je premalo, da bi se zahvalili za tovrstne prispevke in za čas, ki ste ga vložili v kuhanje ali kakršnokoli drugo pomoč pri izvedbi. Animatorji se zavedamo, koliko ljubezni je v vseh vas, ki ste priskočili na pomoč in smo Bogu za to še posebej hvaležni. Osebno bi se želela najbolj zahvaliti vsem soanimatorkam in soanimatorjem, ki so si vzeli čas za pripravo tega ogromnega projekta... Več kot 800 ur je šlo zanj, pa vendar čutimo na lastni koži, kako se je počutil Jezus, ko so ga v domači vasi najbolj preganjali. ☺ Anja, Barbara, Doroteja, Klemen, Miha, Tanja, Peter, Petra: rada vas imam! Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 23 Društva Najvišji vrh Slovenskih goric Malokdo ve, da je najvišji vrh Slovenskih goric v Sloveniji Svečinski vrh ali Kamenik. Sega 517 m visoko in presega Plački vrh, ki ima 509 m za osem metrov. Slovenske gorice segajo tudi v Avstrijo, kjer jim pravijo Windische Büchel. Tam so še višji vrhovi. Pohodniki DU Šentilj smo se odpravili na ogled Svečinskega vrha. Zapeljali smo se do Svečine, šli čez Pesjak do Ciringe in potem proti mejnemu prehodu. Pred njim smo zavili proti stari karavli in nato proti Avstriji. Tik ob meji smo na levi strani opazili lesen kip »putarja«, na desni strani pa Svečinski vrh ali Kamenik. Na njega se nismo povzpeli, ker so nam rekli, da lastnik zemljišča ne dovoli hoje po njegovi zemlji. Za spomin smo se pod hribom fotografirali. To pa ni bil naš edini letošnji pohod. Letos smo jih naredili že osem in nameravamo jih še nekaj. Pohodništvo je samo ena izmed dejavnosti našega društva. V marcu smo imeli zbor članov in na njem pregledali naše delo v preteklem letu. Sprejeli smo tudi program dela za letošnje leto. Po njem smo organizirali tri izlete. Enega dvodnevnega v Mainau in dva enodnevna. Na prvem od njih smo si ogledali grad na Otočcu, Novo mesto in Kostanjevico na Krki. Kapiteljska cerkev v Novem mestu se ponaša s sliko slavnega italijanskega slikarja Tintoretta v kripti pa hrani kopijo nagrobnega spomenika Juriju Slatkonji. Jurij Slatkonja je bil rojen leta 1458 v Ljubljani, bil je novomeški prošt in dunajski škof in ustanovitelj zbora »Dunajskih pojočih dečkov«. Pokopan je na Dunaju. Tako kot grad Otočec stoji tudi Kostanjevica na Krki na otoku. Oba otoka sta nastala, ker so izkopali obrambni jarek okoli gradu oziroma mesta. Kostanjevica na Krki ima na vsakem koncu cerkev. Za cilj drugega izleta smo si izbrali Bratislavo z okolico. Bratislava je danes glavno mesto Slovaške. V času, ko so Turki okupirali velik del Madžarske z Budimpešto, pa je bila glavno mesto Madžarske. Na ta čas spominjajo nekatere zgradbe v Bratislavi. Nad Bratislavo kraljuje grad, ki je bil po letu 1526 sedež madžarskih kraljev. Utrdba na vzpetini, na kateri stoji grad, je bila prvič pisno omenjena leta 907. Obliko kot jo ima danes je grad dobil leta 1649. Leta 1811 je grad pogorel in z njegovo obnovo so začeli šele leta 1953. Poleg Bratislave smo si ogledali še grad Červený kameň in mesto Trnava. Poleg pohodniške in izletniške dejavnosti so v prvi polovici letošnjega leta potekale tudi ostale redne dejavnosti, kot so izdelava ročnih del, igranje kart in kopanje v Radencih. Skrb za kopanje v Radencih je od Marije Golob prevzela Olga Hercog. Vse informacije o urniku kopanja dobite pri njej. Vsi zainteresirani za katerokoli od naših dejavnosti ste prisrčno vabljeni. V prvi polovici letošnjega leta so praznovali 80. rojstni dan naši člani Jože Fekonja, Jože Ribič, Marija Levstik, Tončka Kos in Gizela Šerbinek. 90. rojstni dan pa je praznovala gospa Marija Tischler. Vse smo obiskali in jim čestitali. Delo UO DU Šentilj je močno prizadela smrt Majde Vilčnik, ki je skrbela za dejavnost Starejši starejšim in Franca Kurbusa, ki je bil podpredsednik društva in predsednik skupne stanovanjske komisije DU občine Šentilj. Pogrešali ju bomo. Ivan Velikogne, predsednik DU Šentilj Uredili smo si začasno kegljišče V mesecu aprilu smo člani kegljaške sekcije nameravali pričeti s treningi na ruskem kegljišču, ki smo ga imeli na lokaciji gasilske hiše (pod nadstreškom), vendar nam je bil namen preprečen s strani vodstva gasilcev PGD Sladki Vrh z obrazložitvijo, da se morajo podpisati pravila, ki jih bodo gasilci določili na upravnem odboru. V njihovem dopisu seveda ni bilo niti omenjeno, kdaj bodo sklicali UO. In niso ga uspeli sklicati niti do sedaj. Zato smo bili upokojenci primorani poiskati nadomestno kegljišče za izvajanje treningov, kjer se tudi pomerjamo med seboj. Dogovorili smo se za uporabo zasebnega kegljišča, ki so ga uredili stanovalci blokov pri spodnjem gradu na Tratah (na lokaciji bivšega hleva). Seveda smo o naših neprijetnostih obvestili župana, ki nam je obljubil pomoč pri določitvi začasne lokacije ureditve ruskega kegljišča, saj se predvideva dokončna rešitev ob rekonstrukciji sedanje gasilske zgradbe, kjer naj bi imelo tudi društvo upokojencev Sladki Vrh svoj prostor. Sedaj na veliko žalost svojih prostorov nimamo. Po nekaj predlaganih lokacijah za ureditev kegljišča, smo člani kegljaške sekcije prišli so zaključka, da je trenutno najprimernejši prostor v kulturnem domu na odru, kjer je še za zavesami dovolj prostora za napravo ruskega kegljišča. 24 Župan se je s predlogom strinjal in je naslednji dan poslal Andreja Korena, ki je odgovoren za upravljanje z dvorano, da smo si prostor natančno ogledali in ugotovili, da ni neizvedljivo namestiti kegljišče. Tako smo dobili soglasje, da si lahko montiramo rusko kegljišče, kar smo tudi storili, takoda smo z rednim kegljanjem pričeli konec meseca maja. Na ogled smo povabili župana, Andreja Korena in hišnika dvorane Srečka Serčiča. Vsi so se našem povabilu odzvali, saj so menili, da je s tem rešen eden od velikih problemov, ki smo ga sladkogorski upokojenci takrat imeli. Vsi so se tudi strinjali s tem, da nameščena naprava v zadnjem delu odra ne moti nikogar pri izvajanju kakršnekoli prireditve. Člani kegljaške sekcije DU Sladki Vrh se zahvaljujemo županu in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k pozitivnemu dejanju in obljubljamo, da se bomo glede terminov uporabe dvorane z odgovornimi pravočasno dogovorili. Običajno izvajamo treninge po ponedeljkih od 15. do 18. ure. Kadar bomo imeli srečanja s kegljači drugih DU (Ceršak, Veka, Voličina ...), se bomo posebej dogovarjali za proste termine. Konrad Zemljič Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Društva Dvodnevni izlet vseh štirih društev upokojencev iz občine Šentilj Predlog, da bi organizirali dvodnevni izlet za vsa štiri društva upokojencev v občini Šentilj, je bil, kot mi je povedal bivši predsednik DU Velka Franc Plavec, dan že večkrat. Do njegove uresničitve pa je prišlo šele pred štirimi leti, ko smo se v DU Šentilj odločili, da ga organiziramo. Tako smo si leta 2006 ogledali gradove Južne Češke. Drugi izlet je leta 2007 organiziralo DU Sladki Vrh. Ogledali smo si Salzburg – Solnograd, Oberndorf, kjer so prvič zapeli Sveto noč, Altötting, rojstno hišo sedanjega papeža Benedikta XVI v Marktlu, Passau, Melk in Krems. Na tretjem izletu leta 2008 je DU Ceršak popeljalo izletnike na Gradiščansko in Madžarsko. Ogledali so si Eisenstadt, Sopron, Gyor in Budimpešto. Izostal ni tudi ogled spretnosti jahačev. Četrti izlet je organiziralo DU Velka. Izletnike je popeljalo na ogled Prage. Po štirih letih je ponovno prišlo na vrsto DU Šentilj. Za cilj izleta smo izbrali otok Mainau na Bodenskem jezeru. Če smo se prva leta bali, da ne bomo napolnili avtobusa je bilo letos premalo sedežev v avtobusu. Zato smo za september razpisali ponovitev spomladanskega izleta, ki je bil 11. in 12. maja. Za oglede, vožnjo in spanje smo potrebovali nekaj več kot dva dneva, saj smo se na pot odpravili malo pred polnočjo med 10. in 11. majem in se vrnili šele po polnoči med 12. in 13.majem. Izlet je bil sicer naporen, vendar ni nikomur povzročil prevelikih težav. Ves napor je bil poplačan s tem, kar smo videli na njem. Najprej smo si ogledali Ulm, kjer stoji tretja največja krščanska cerkev z najvišjim zvonikom na svetu. Zvonik je visok 161 m, cerkev pa so gradili več kot 500 let, od leta 1377 do leta 1891. Ulm stoji ob Donavi, ki je mejna reka med Bavarsko in Baden-Würtenberško in je zanimiv tudi zaradi tega, ker je poskušal združiti staro arhitekturo s sodobno. Tako vidimo v njem več stoletij stara poslopja in poleg njih moderne zgradbe v marmorju in steklu. Iz Ulma smo se odpeljali proti Meersburgu na obali Bodenskega jezera. Vozili smo se po nekdanji vojvodini Švabov. Njihovo ime pri nas pogosto uporabljamo za označitev vseh Nemcev. V Meersburgu smo se vkrcali na trajekt, ki nas je odpeljal v Konstanco, ki leži na južni strani Bodenskega jezera, na meji s Švico. Iz pristanišča v Konstanci smo se takoj podali na ogled otoka Mainau, ki ga upravičeno imenujejo otok cvetja. Otok leži v Boden- skem jezeru, letno ga obišče več kot 1,6 milijona ljubiteljev cvetja. Na njem so lepo urejene gredice s številnimi rožami, raznobarvnim grmičevjem in drevoredi z drevesi z vseh koncev sveta. Med več kot 500 vrstami listavcev in iglavcev rastejo velikanske sekvoje. Posebno pozornost vzbujata tropski paviljon z različnimi metulji in paviljon s palmami, v katerem raste 20 vrst palm. Po ogledu otoka cvetja smo si ogledali še Konstanco, poznano po koncilu, na katerem je v letih 1414 – 1418 okoli 600 klerikov reševalo zahodni razkol, ko sta dva papeža trdila, da sta edina prava papeža. Koncil se je končal z ustoličenjem Martina V. za papeža. Med drugim smo videli koncilsko stavbo iz leta 1388, v kateri so izvolili novega papeža in katedralo iz 11. stol., v kateri so zasedali. Na večerjo smo se odpeljali v hotel Paradies v Stockachu. Tam smo tudi prespali. Naslednji dan pa smo na nemško-švicarski meji po dolgem času videli in doživeli mejno kontrolo, ki za nas ni bila stroga, bila pa je. Po njej smo se odpeljali v Schaffhausen in si ogledali njegovo srednjeveško središče. Videli smo tudi spomenik žrtvam bombardiranja v drugi svetovni vojni. Američani so Schaffhausen, ki je v Švici, zamenjali z nekim nemškim mestom in nanj odvrgli bombe. Slapovi reke Ren so bili naslednja postaja na našem izletu. Prepričali smo se, da so res vredni ogleda. Ocenjujejo, da so stari okoli 14.000 let. Široki so 150 metrov in voda pada 23 metrov globoko. Povprečni letni pretok Rena na slapovih je 425 m3 v sekundi. Za primerjavo je povprečni letni pretok Mure pri Cmureku 250 m3 v sekundi. Pot proti domu nas je peljala skozi kneževino Lichtenstein. Ustavili smo se v Vaduzu, si ga ogledali in nastala je ta fotografija vseh udeležencev izleta, razen fotografa. Zadnje mesto, ki smo si ga ogledali na našem izletu je bil Innsbruck ali Inomost s smučarsko skakalnico, zlato strehico in spomenikom Andreasu Hoferju (1767-1810), voditelju Tirolcev v boju proti Francozom. Z ogledom spomenika temu uporniku smo končali ogledovanja in se odpeljali proti domu. Pot je bila zaradi del na avstrijskih cestah daljša kot smo pričakovali. Toda tudi to je bilo del izleta. Ivan Velikogne Pred cvetlično gredico na otoku Mainau Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 25 Društva Brata Zelenik, člana kluba Extreme car team dosegata zavidljive rezultate v drage race-u Klub ljubiteljev predelanih avtomobilov Extreme Car Team je klub, ki deluje na področju SV Slovenije. Združuje privržence avtomobilizma, še posebej staylinga in Drage Race-a. Udeležujemo se razih srečanj in seveda ne manjkamo na Drage-Race-ih, kjer člana Tomaž in Miran Zelenik dosegata zavidljive rezultate. Ker smo s klubom veliko hodili na okoli po Drage Race-ih, se je tudi nam porodila ideja o nakupu nekega starejšega avtomobila, da bi ga predelali in z njim dosegali rezultate. Tako se je leta 2007 kupil VW Golf II v lasti Tomaža Zelenika in projekt se je začel. Vgradil se je večji motor 2.8 VR6 in manjša turbina. Sledile so prve dirke, ki so prinašale dobre rezultate, vendar nezadovoljive za našega šoferja Tomaža. Tako je lansko leto obnovil projekt, motor je dobil večjo turbino in »golf« je postal prava cestna zverina s 400+ konjskimi močmi. Zatem so sledili samo še odlični rezultati na Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji. Naj omenimo, da je lansko leto v slovenskem prvenstvu skupinsko pristal na 3. mestu. Tem uspehom sledi tudi napolnjena vitrina s pokali, ki jo zelo uspešno pomaga polniti tudi Tomažev brat Miran. Tudi on je leta 2008 kupil, nekoč legendarni Renault 5, in začel se je še en projekt. Seveda spet na osnovi pridobitve konjskih moči. Tako se je vgradil večji motor 1.8 16V in »petka« je hitro postala prepoznavna na Drage Race-ih, saj je bila mnogim trn v peti. Ker pa je bila želja po uspehu vedno večja, se je konec lanskega leta pričel nov projekt na omenjenih vozilih. Projekt je prinašal polno novih izzivov, veliko je bilo vloženega truda in tudi finančnih sredstev. Brata sta združila moči in s pomočjo prijateljev jima je uspelo. V »petko« se je vgradil še večji in močnejši motor 3.0 24V, dobila je tudi zunanjo nevsakdanjo podobo in primerne pnevmatike iz Amerike. Tudi »golf« ima spremenjeno zunanjo podobo, njegovo streho pa krasijo številni podpisi prijateljev in donatorjev, prav tako ima pnevmatike iz Amerike. Ker pa sta fanta uspela pripraviti avtomobila za letošnjo sezono dokaj hitro, smo se na prvo dirko odpravili že 27. 3. 2010. Odpravili smo se v sosednjo Madžarsko. Ogled dirke smo organizirali za veliko število navijačev, saj nas je bilo preko 50. Organizirali smo prevoz, seveda nam ni manjkalo ne hrane ne pijače. Na tej prvi dirki je bilo vzdušje nepopisno, veliko zabave, veselja in seveda tudi napetih trenutkov. Vsi smo trepetati, kako se bo odvijalo, kajti konkurenca je bila zelo močna. Tako se je proti večeru pričela dirka, napetost je iz minute v minuto naraščala. Vsi smo navijali za naša šampiona in obrestovalo se je. Tomaž je dosegel pohvale vredno tretje mesto, kajti v njegovem razredu je konkurenca zelo močna. Nato je tekmoval še med vsemi najhitrejšimi avtomobili in tudi tam zasedel 4. mesto. Sedaj smo nestrpno čakali samo še na Miranove vožnje, ta pa je z lahkoto pometel s konkurenco in pristal na prvem mestu. Naj omenimo še samo to, da imata letošnje rezultate resnično dobre, kajti nabrala sta več kot 20 pokalov od prvega do tretjega mesta. Več o uspehih na www.extremecarteam.com. Za vse ljubitelje, podpornike in radovedneže pa 14. avgusta pripravljamo že naš 3. Avto Show Extreme Car Team pri Gasilskem domu v Sladkem Vrhu. Tanja Šönveter SLADOLEDNO POLETJE Naselje Šentilj ima od maja na obračališču avtobusne postaje tudi prodajalno sladoleda. Sladoledni kiosk je postavil g. Demiri Embrli s.p., Kava Bar »Hamurabi« Sladoledni kiosk je bil sprejet zelo pozitivno. Razveselilo se ga je tako mlado kot staro. 26 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Društva Rekreacijski užitki na rdečem pesku v Svečanah Teniško društvo TADORA Svečane je letošnje poletje začelo zelo razgibano. Na obnovljenem teniškem igrišču pri Friševih v Svečanah, so se ljubitelji tenisa zbrali kar nekajkrat zapored. Potem, ko so domačini s prijatelji več mesecev ob napornem delu uspeli graditi podporni zid in v celoti obnoviti igralno površino igrišča, je beli šport na igrišču zaživel v polnem razmahu. Društvo je mesecu juniju in začetku julija organiziralo kar tri turnirje. Najprej so se pomerile mešane dvojice, nato je sledil turnir za moške dvojice in na koncu še ženske dvojice. Turnirjev se sicer ni udeležilo posebej veliko število parov, vendar pa so bili dvoboji napeti in zanimivi. Gledalci smo se lahko navduševali nad veliko borbenostjo igralcev in se občasno tudi nasmejali preveliki razgretosti kakšnega igralca, kar pa glede na visoke temperature ozračja tudi ni bilo nič neobičajnega. Ob zaključku turnirjev so prvi trije prejeli pokale, vsi sodelujoči pa so dobili praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Vodstvo kluba se je v svojem prijaznem nagovoru ob zaključku Uspešen zaključek sezone v badmintonu Končala se je uspešna in naporna sezona. Dobri rezultati skozi vse leto so napovedovali dobre rezultate na državnem prvenstvu. Tako se je v mesecu maju odvijalo državno prvenstvo do 11 let. Mlada badmintonista Anja Koman in Vid Žohar sta letos na državnem do 11 let dosegla zelo dobre rezultate, saj je Anja osvojila 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, Vid pa si je priigral 3 bronaste medalje. Za dosežene rezultate je bilo potrebno vložiti veliko truda in se odreči prostemu času. Potrebno je bilo uskladiti čas za učenje in badminton, saj je šola na prvem mestu. S prihodom novega trenerja, državnega prvaka v badmintonu Luke Petriča, pa se je na treningih še dodatno posvetilo sami tehniki igre. Na koncu dolge in naporne sezone sta se še udeležila državnega prvenstva do 13 let. Na turnir sta odšla z mešanimi občutki, saj so nasprotniki starejši in zato fizično ter tehnično močnejši. Kljub temu sta osvojila bronasti medalji v dvojicah. Sezona se je tako končala uspešno. Doseženi rezultati pa so jima velika spodbuda za naslednjo sezono. Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 zadnjega turnirja zahvalilo igralkam in igralcem tenisa za udeležbo in zagotovilo, da se bosta ob koncu počitniških dni organizirala še turnirja za moške in ženske posamezno. Vse ljubitelje tenisa teniško društvo TADORA vabi, da se nam pridružijo na lepo urejenem igrišču, v prijetnem okolju v Svečanah. Želeli bi si, da bi se tudi več mladih odločilo, da se poskusijo v tenisu. Zagotovimo jim lahko, da bodo v igri uživali, pridobili bodo na vztrajnosti in si krepko razgibali svoja mlada telesa, ki jih preveč časa mučijo s sedenjem pred računalniki in TV ekrani. O vseh aktivnostih, ki jih bo društvo pripravljalo in organiziralo, bomo obveščali na oglasni deski pred igriščem na sedežu društva v Svečanah 2 a. Marjeta Nekrep KMN Šentilj končal sezono 2009/2010 v občinski ligi malega nogometa Maribor na 8. mestu Klub malega nogometa Šentilj je tudi v sezoni 2009/2010 uspešno zaključil igranje v občinski ligi malega nogometa Maribor, ki jo organizira MNZ Maribor. KMN ŠENTILJ je v OLMN Maribor končal na 8. mestu med 11 ekipami oziroma klubi. Nižja uvrstitev na lestvici je posledica slabše prve polovice sezone. Vendar pa KMN Šentilj ni obupal, tudi ko je bil na dnu lestvice in je v drugi polovici sezone dosegel boljše rezultate ter se posledično dvignil na lestvici. Nekateri dvoboji so bili kakor iz nogometnih učbenikov, predvsem tisti v zadnjem krogu, ko je KMN Šentilj igral brez menjave ter zmagal, čeprav je zaostajal celo tekmo. Izkušeni, malenkost starejši igralci KMN ŠENTILJA so pokazali, kako se igra mali nogomet. To je priznala in potrdila tudi stroka malega nogometa v Mariboru. KMN ŠENTILJ se za sezono 2009/2010 zahvaljuje vsem svojim sponzorjem in donatorjem: Bojan Belna s. p., Marijan Pojbič, Adrijana Kučan s. p./BAR IZBA, Tjaša Belna s.p./SORRISO CAFFE. Hvala tudi vsem igralcem, ki so letos igrali za naš klub, vsem podpornim članom in navijačem ter navijačicam, ki so nas letos obiskovali na tekmah. Iskrena hvala vsem za sodelovanje in podporo. In seveda se tudi v novi sezoni veselimo sodelovanja. UO KMN ŠENTILJ 27 Jubileji 2010 – leto jubilejnih obletnic Šentilj se ponaša z dolgo in bogato zgodovino društvenih dejavnosti. Oblikovale so življenje naših prednikov, nas pa bogatijo s spoštovanjem njihovih dejanj in njihove dediščine. V tem prispevku predstavljam začetke pred šestdesetimi in več leti. Kmetsko bralno društvo Kmetsko bralno društvo ne praznuje jubilejne obletnice, je pa najstarejše in za utrjevanje domoljubja ustanovljeno društvo, ki ga je z učitelji slovenske šole ustanovil župnik Matija Kelemina leta 1892. Vse do razpada avstro-ogrske monarhije je bílo kulturni in politični boj za severno mejo, njegovi vodje pa so bili med prvo svetovno vojno politično preganjani. Leta 1925 se je preoblikovalo v Katoliško prosvetno društvo, ki sta ga vodila Anton Rozman in Gustav Rakuša. 100 let Slovenskega doma Kot simbol slovenstva ob severni meji so šentiljski rodoljubi z županom Franjem Thalerjem na čelu 8. septembra 1910 na zemljišču, ki ga je podaril žganjar Ivan Baumann, z veličastno in doslej v Šentilju neponovljeno vseslovensko manifestacijo nasproti Nemškemu domu iz leta 1903 postavili Slovenski dom, žarišče narodnega odpora proti ponemčevanju. V njem sta dobila prostore Kmetska posojilnica in hranilnica kot lastnica doma in Kmetsko bralno društvo z dvorano in knjižnico. Njegovo obletnico bomo z več prireditvami obeleževali vse do praznika naše občine marca prihodnje leto, o njem pa bomo zapisali tudi v naslednji številki Glasila. Več o tem dogodku in bojih za severno mejo najdete v kroniki Antona Šeška »Na vulkanskih tleh«, Krajevna skupnost Šentilj, 1978. 90 let organizirane telesne vzgoje Začetnik slovenske telesno-vzgojne dejavnosti v Šentilju je bilo leta 1920 na pobudo kaplana Jakoba Sajovca ustanovljeno katoliško telovadno društvo »Orel« z načelnikom Karlom Swatyjem. Delovalo je do okupacije leta 1941. 80 let telovadnega in kulturnega društva »Sokol« Ime Šentilja je po Sloveniji in Evropi poneslo 27. aprila 1930 ustanovljeno telovadno društvo »Sokol«. Njegov prvi »starosta« je bil Gabrijel Sfiligoj, načelnik pa naš kronist Anton Šeško. 28 Telovadišče in leseno telovadnico so si zgradili nasproti Slovenskega doma. Na prvi javni prireditvi 14. septembra 1930 na Jelenkovem travniku pri žganjarni je sodeloval tudi svetovni gimnastični prvak Toš Primožič. »Sokolu« so se pridružile tudi pevske, glasbene in dramske skupine, ki sta jih vodila Anton Šeško in Adam Sardoč. Dvorano z odrom so si uredili v Dimnikovem skladišču pri železniški postaji. Njegova knjižnica v šoli je štela 400 knjig. Po vojni je športno dejavnost »Sokola« nadaljevalo DTV »Partizan«, kulturno poslanstvo pa KUD »Mejnik« 80 let Prostovoljnega gasilskega društva Šentilj Josip Baumann, sin Ivana Baumanna in pobudnik ustanovitve društva, je bil na ustanovnem zboru 25. marca 1930 v Slovenskem domu izvoljen za prvega predsednika društva. Poveljnik je postal Franc Novak, tajnik Adam Sardoč in blagajnik Milan Jelenko. V društvo, prvo v tem delu Slovenskih goric, se je vključilo petindvajset gasilcev, že vsi v uniformah. Prostore so dobili v dotedanji telovadnici Orla pri nekdanjem nemškem, danes zdravstvenem domu. Od začetne konjske vprege za prevoz motorne brizgalne so do leta 1934 napredovali do predelanega tovornjaka znamke Ford. Prve večje požare so gasili pri Kataliniču leta 1931, na mlinu v Kaniži leta 1932 in pri Čagranu leta 1933. PGD Šentilj bo svojo visoko obletnico praznovalo ob letošnjem Ilgovem s krstom novega gasilskega vozila in pobratenjem s PGD Dvor pri Žužemberku. 80 let godbe na pihala Franc Mulec, absolvent nižje glasbene šole in oklicevalec požarov s trobento, je istega leta v gasilskem društvu pričel poučevati nadebudne godbenike in tako je nastala gasilska godba na pihala. Njeno tradicijo nadaljuje Pihalni orkester občine Šentilj. 65 let moškega pevskega zbora Na pobudo navdušenega šentiljskega pevca Jožeta Baumana je šestnajst mož in fantov z zborovodjo Antonom Šeškom 22. maja 1945 v Dimnikovi dvorani ustanovilo moški pevski zbor, ki se je pozneje vključil v KUD »Mejnik«. 60 let zadružnega doma Predsednik gradbenega odbora Ludvik Rener iz takratnega Šentilja 40, danes Slovenska ulica 23, je 1. maja 1950 na svečani manifestaciji še v Dimnikovi dvorani »odprl« z največ prostovoljnim delom in po načrtu Vlada Pipana postavljen zadružni dom, ki pa ni bil v celoti dograjen. Otvoritev dvorane z odrom je bila 30. decembra 1951 z gledališko predstavo »Deseti brat« v režiji Vlada Pipana. 60 let Kulturno-umetniškega društva »Mejnik« Šentilj 10. decembra 1950 so se kulturne skupine, ki so do tedaj delovale v okviru osvobodilne fronte, združile v novoustanovljeno KUD »Mejnik«. Prvi predsednik je bil zdravnik Alojz Pirnat, štelo pa je 117 članov. Svoje prostore je društvo dobilo v zadružnem domu. Vir: kronike Antona Šeška. Bruno Jelenko, DU Šentilj Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Iz zgodovine O nošah naših prednikov Ob pogledu na stare fotografije tukajšnjih ljudi, ki so bili fotografirani ob raznih priložnostih, tako ob vsakdanjem delu ali pa v svečanih trenutkih, ustvarjamo podobo noše teh krajev, noše, katero bi lahko poimenovali naša »narodna noša« V današnjih dneh, ko Zg. Velka-Marija Snežna vse bolj kaže podobo folklornega in kulturnega središča teh krajev, ko nam domača folklorna skupina Etno kulturnega društva Snežna s svojimi kostumi vedno znova pričara lepoto noše naših prednikov, in ko na Zgornji Velki enakovredno zablestijo ob nošah Srbov, Makedoncev ter celo Filipincev, se zavemo, da so naši »jonka, srakica, komašni ….« del naše etnološke dediščine, ki jo je vredno spoštovati in ohranjati za naše zanamce. Naj zapišem, da noša, v katero smo opravljeni, potrjuje, da Ko je Ulrih Lichtenstein kot kraljica Venera leta 1727 potoval skoz Štajarsko, se je boril pri Kindbergu z Otonom z Buhove, oblečenim, kakor so se takrat štajarske Slovenke nosile. Opravo Slovenke opisuje Lichtenstein tako: „Dve dolgi kiti sta jej viseli doli črez sedlo in na sebi je imela godože, kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega še tudi šapel jako drag in bogat.« (Majciger v „Kresu«, 1882, str. 331). Trstenjak je v „Vestniku« razložil imena slovanskih oblačil. Izmed slovenskih razlaga ta-le imena: gaban, gunja, bregeše, janjka, burnos, peča, srakica, rakno, jopa. — O nošnji Slovencev na Ogerskem, ki so v vsakem oziru našim panonskim rojakom naj bliži, glej „Glasnik«, (1863. str. 114). O nošnji Ščavničarjev, Lotmeržanov, Podravcev, Haložanov in Pesničarjev je kratko poročal Franc Hrašovec v „Novicah«, (1. 1852, prepasane robače, rudeče in modre prslike; nekteri nosijo tudi v poletnem času moder meten (plašč). Bolje postarni so nosili dolge bele kožuhe, pa rudeče premaste kanjere ali torbe. Dekleta nosijo večidel čižme, nektere šolne, kratke, bele rokavce; okolo vrata in črez prsa imajo svilen robec, na glavi pa belo pečo; janjka je pisana, predprt iz tibeta. Nektera dekleta nosijo poletno obleko iz platna narejeno. V rokah nosijo robec, molitvene knjižice in pa pogač. Jurij Ajlec (olje na lesu, sliko hrani družina Vogrin) Srečanje veteranov Avstroogerske vojske, (fotografija je nastala okrog leta 1915 na Zg .Velki pri Sviligoju; original hrani arhiv etno zbirke Methansova hiša.) smo tukaj živeli kot narod s svojo kulturo ter gospodarji na svoji zemlji, naše korenine pa so globoko zasidrane v tej zemlji in segajo daleč nazaj. Pred dobrimi 150. leti je duhovnik Jurij Ajlec, ki je bil rojen 16 aprila 1803 na Dražen Vrhu 15 (danes Vogrinovo, Zg.Dražen Vrh 26,) umrl 21. decembra 1857 ter je pokopan na Snežniškem pokopališču, opisoval nošo ljudi iz teh krajev. Tako najdemo v črticah iz leta 1884 «Iz duševnega žitka štajerskih Slovencev«, katere je sestavil dr. Josip Pajek, založila ter izdala pa Matica Slovenska v Ljubljani naslednji zapis: »O noši Štajerskih Slovencev je pisal g. prof Janko Pajk „v Zori« (1876, str. 73, 91, 118): Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 str. 259) v dopisu iz Ormoža. V cerkvi Marijinej v Jeruzalemu, sredi lotmeržkih goric, so obhajali 25. in 26. julija 1852 200-letnico dozidanja tega hrama božjega. Iz 10 bližnjih župnij je prišlo taj v slovesnih sprevodih kakih 12.000 Slovencev; med' njimi je imel g. Hrašovec priložnost si ogledati narodno opravo, pa tudi opazovati obnašanje zbranih rojakov svojih. Zbrani možje so bili koj vsi visoke postave; prebivalci Murskega polja so imeli svitle čižme, tenke, bele, široke breguše, kratko robačo, lep pisan prslik, sukneno jopo črez ramo, za visokim klobukom pa so imeli šopek cvetlic; stareji možje iz teh krajev so prišli v kožuhih. Podravci, Haložani in Pesničarji, tudi visoke postave, pa suhega obraza, so imeli daljše breguše in tudi daljše Slovenski pisatelj, župnik Jurij Ajlec, ki je umrl leta 1857 pri Mariji Snežnici, je izdelal več slik, ki nam kažejo narodnje nošnje (l. 1857, »Novice«). V Vrazovej zapuščini je izvirno spisan, in sicer v nemškem jeziku, opis slovenske narodnje nošnje. V tem opisu se neimenovani pisatelj (Ajlec?) pozivlje na slike, kterih pa v rokopisu nisem našel. (Ferdo Kočevar v „Grospodarju«, l. 1868, str. 90)« Ob branju tega zapisa se mi nehote poraja misel, da smo lahko na Mariji Snežni res ponosni na naše prednike in da bomo morali dojeti, da se je vse začelo že davno pred nami. Organizirano petje se je pojavilo že vsaj pred 200 leti, ko se je zgradila nova cerkev, ne smemo pa pozabiti, da so gradovi mnogo starejši in bi se prav gotovo našlo še več podobnih zapisov o oblačenju in kulturni dejavnosti prednikov, kateri so živeli in delali v tem prostoru. Leopold Methans 29 Glasba - sporočila Ansambel Brloga 2. po izboru občinstva Ansambel Brloga je v televizijski oddaji Polka in majolka v rubriki Polkina zvezda v super finalu oddaje 2010 osvojil drugo mesto po izboru občinstva in to s skladbo Saj ne bi pel, ki je prva pesem o Šentilju. Super finale se je odvijalo 17. 4. 2010 v športni dvorani Ormož. Ansambel je za nagrado prejel snemanje videospota. Celotno tekmovanje je potekalo tako, da so se od avgusta do novembra 2009 v super finale tekmovanja za Polkino zvezdo uvrščali mladi ansambli, za katere so glasovali gledalci po Sloveniji preko SMS sporočil. V super finalu se je predstavilo 13 super finalistov, ki so se predstavili z dvema pesmima: lastno pesmijo in pesmijo drugega izvajalca, ena je morala biti polka. An- sambel Brloga je za drugo pesem izbral skladbo ansambla Roka Žlindre z naslovom Najlepše je, kadar sva skupaj. V Ormož sta v podporo mlademu ansamblu pripotovala dva avtobusa navijačev iz Šentilja, ki so tamkajšnjo dvorano dvignili na noge. Ansambel Brloga se iskreno zahvaljuje vsem navijačem, ki so nas prišli bodriti in navijati za nas, bilo vas je okoli 100, prav tako se vsi člani zahvaljujemo svojim staršem in sorodnikom za vložen trud in sredstva, zahvaljujemo pa se tudi gospodu Bojanu Belni za podarjenih 100 majic za navijače ter Radiu Pohorje, ki že od samega začetka predvaja našo glasbo. HVALA. Ansambel Brloga Podpora navijačev Ansambel Brloga na odru Nudimo gradbene storitve: celovita gradbena dela avtodvigala z nosilnostjo od 14 do 60 ton rovokopač JCB, mini bagri prevozi s prekucnikom z dvigalom izposoja kompresorja, vibro plošče, nabijalne žabe in valjarja za zbijanje zemljine rezanje asfalta in betona izkopi z odvozom materiala, izgradnja cest, dvorišč in drenaž, urejanje okolice Dela izvedemo zanesljivo, kvalitetno in ugodno! SPOŠTOVANI BRALCI, TISTI PRISPEVKI V OBČINSKEM GLASILU, KI JIH AVTORJI POŠLJEJO KOT »FOTOGRAFIJE« ALI KOT DOKONČNO OBLIKOVAN DOKUMENT IN NE DOPUŠČAJO POSEGOV V BESEDILO NISO LEKTORIRANI. ZA NAPAKE SE OPRAVIČUJEMO. UREDNIŠTVO 30 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Politične stranke Pismo predsednice ženskega odbora SDS Šentilj občanom Najprej lep pozdrav vsem občanom in občankam občine Šentilj v imenu Ženskega odbora SDS. Rada bi vas seznanila z dogajanji zadnjih mesecev v naši občini. Pred nami je zelo pomembna aktivnost za priprave na lokalne volitve. V imenu našega odbora bi vas pozvala, da se teh volitev udeležite v čim večjem številu. Pojdite na volišča, s tem boste pripomogli k boljšemu razvoju našega kraja, naše občine. Vzemite si čas in ne oklevajte na dan volitev, saj vemo, da se naši državi dogaja marsikaj. Mi pa poskusimo vsaj pri nas urediti še kaj več v dobro občanov. Upajmo, da bo druga sestava občinske skupnosti lahko kaj spremenila. Izkoristiti moram priložnost, da tistim, ki nas niste spremljali v živo v oddaji Mici na Kopici, ki se je odvijala v Dolini pod Brlogo, povem, da je bila udeležba zelo množična, saj takšne prireditve manjkajo tudi v naši občini, posebej še v kraju Šentilj. V Dolini pod Brlogo je urejeno zabavišče in prostor za zabavo za vse. Za to pa se moramo zahvaliti Bojanu Belni, ki je vse to uredil za naše obiskovalce. Tudi njegov praznik se je odvijal v tej prelepi dolini s člani in ostalimi prijatelji. Ne zadržujmo besed za malo reklame, kajti v Dolino pod Brlogo se radi vračajo vsi, ki so jo že vsaj enkrat obiskali. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi županu za to, da nam vedno odobri prostore za razne sestanke, srečanja in tako naprej. In hvala tudi našemu predsedniku SDS v občini Šentilj Bojanu Belni za vsako pomoč v kraju, kajti venomer je pripravljen pomagati vsakemu človeku, pa ni pomembno kdo je in od kot je. HVALA TI. Končujem to pismo, vsem občanom in občankam želim mnogo lepih dni, tednov, mesecev in let. V SLOGI JE MOČ Lep pozdrav Hilda Romič, predsednica Ž. O. SDS SPOŠTOVANE KOLEGICE IN KOLEGI! Prehod iz zimskega spanja v pomladno prebujanje po vseh naravnih pravilih velja za naravo in živali, kar pa ne velja za stranko SDS. Pravzaprav pravega spanca ni bilo, in ga tudi ne sme biti, saj se že pozna jesenska aktivnost in vsem na široko odpira oči, saj so pred nami občinske in županske volitve. Skozi vse leto si seniorji in seniorke stranke SDS prizadevamo udeležiti se vseh aktivnosti naše stranke. Zato smo seniorji in seniorke ustanovili klub KSS pri SDS. Tako smo bili letos 30. maja organizatorji Festivala seniorjev in seniork v Šentilju, v Dolini pod Brlogo, katerega se je udeležilo preko tisoč članov KSS stranke SDS, ter ostali povabljeni iz vse Slovenije. Našemu vabilu se je odzval tudi predsednik stranke SDS Janez Janša. Z nami pa sta bila tudi evropska poslanca Zofija Mazej Kukovič in dr. Milan Zver, poslanka v DZ RS Alenka Jeraj, ki je hkrati tudi predsednica ŽO, ter predsednik mladine stranke SDS in predsednik KSS. Dolina pod Brlogo je bila praktično zasuta z udeleženci. Vsake toliko časa je na odru nastopil strankarski prvak s svojim govorom. Vmes je igrala glasba različnih ansamblov in pesem je odmevala po vsej dolini. Prireditev je odlično vodila napovedovalka Radia Pohorje Petra Hercog. Kljub slabi vremenski napovedi pa nas je sonce vseeno grelo vse do poznih popoldanskih ur. Če povzamem, smo preživeli lep dan, bilo je ogromno novih poznanstev, povedali smo si katero lepo besedo in lepe misli v upanju, da se še kdaj srečamo v Dolini pod Brlogo. Prepričan sem, da so takšna druženja prijetna, saj nas večina že razume, da je v življenju izredna škoda izpustiti lepe stvari, saj na vrata prehitro potrka bolezen, z njo pa stopa starost, ki prinaša marsikatero neprijetnost. Spomini na lepe trenutke pa ostanejo za vedno. Hvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji tako lepe prireditve. Jože Veltrusky, predsednik seniorjev stranke SDS Šentilj Vranji Vrh 3A, SI-2214 Sladki Vrh, www.zares-podravje.si Lepe počitnice! Počitnice in čas dopustov je tu. Vsak od nas skuša preživeti najlepši del leta tako kot lahko in tako kot mu najbolje ustreza. Seveda moramo tako kot vedno prilagajati želje svojim zmožnostim in sprejemati kompromise. Ti kompromisi so včasih težavni, pa vendar premagljivi z močno voljo. Predvsem pa je važno, da počitnice preživite vsi skupaj v harmoničnem vzdušju. Želimo vam, da se vrnete spočiti in zdravi ter polni prijetnih vtisov. Vtisov, ki vam bodo tudi čez leto ob spominu nanje spet vračali energijo. Občinski odbor Šentilj Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 31 Politične stranke SMS ŽE 10 LET Z VAMI STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE je bila ustanovljena 4. julija leta 2000, takrat pod imenom Stranka mladih Slovenije. Včasih se kdo spotakne ob datum, saj ta sovpada z ameriškim državnim praznikom, a mu hudomušno odvrnemo, da sovpada tudi z nekdanjim dnem borca :). V tem obdobju smo si nabrali veliko paleto raznolikih izkušenj, ki jih bomo uporabili za konkretnejše soustvarjanje politike v prihodnosti. Poleg redne prisotnosti na nacionalni in lokalni ravni sokreiranja politik v Sloveniji v zadnjih desetih letih, je SMS že sedem let dejavna tudi v evropskem prostoru, kjer smo z resnim delom postali polnopravna članica Evropskih Zelenih. V občini Šentilj smo predstavniki SMS zadnja dva mandata občinskega sveta (od leta 2002) zastopani v voljenih in imeno- vanih organih upravljanja občine. Skoraj ves ta čas smo nastopali kot konstruktivna opozicija in uspeli nekatere naše ideje tudi uresničiti. Če malo pobrskate po zapisnikih sej, ki so dostopni tudi na spletnih straneh Občine, boste lahko videli, da je glas SMS v občinskem svetu nepogrešljiv. Seveda gre zahvala za to v prvi vrsti občankam in občanom, ki so nam zaupali svojo podporo in s tem omogočili naše so-delovanje pri upravljanju občine. Trenutno sva dva svetnika SMS bolj opozorilni glas in neke vrste varovalka v delovanju občinskega sveta, katerega delo narekuje velika koalicija. Ta glas si želimo v prihodnje okrepiti, priložnost za to pa bo v začetku jeseni, po dopustih in počitnicah, ko bodo ponovno lokalne volitve. 8. rojstni dan stranke smo praznovali v Sladkem Vrhu, na katerega imamo zelo lepe spomine in tudi pozitivne odzive našega članstva, ki se je pred dvema letoma zbralo na prireditvenem prostoru PGD Sladki Vrh. Prav glede tega prostora in izgradnje večnamenske dvorane smo imeli na zadnji seji občinskega sveta burno razpravo (predvsem z moje strani), saj je projekt po mojem mnenju vzet preveč lahkomiselno in ni dovolj strateško razdelan, še posebej glede financiranja. Če me kdo vpraša, kaj si želim za strankin 10. rojstni dan, mu odvrnem, da predvsem več besede pri ustvarjanju politike - politike po meri ljudi in narave, ustvarjanje družbe strpnosti in miru, kjer mora delo biti zadosten garant za socialno varnost in dostojno življenje. Zato simbolično, za 10-letnico SMS želim, da 10. Vlado Republike Slovenije sestavlja (tudi) SMS, saj je so-delovanje pri odločanju bistvenega pomena za doseganje zadanih ciljev in uresničevanje dobrih idej in programa. Vsem še prijeten preostanek poletja in čim bolj mirno jesen. Lep pozdrav, mag. Darko Krajnc, občinski svetnik predsednik STRANKE MLADIH - ZELENI EVROPE OBVESTILO Zbiranje in ločevanje odpadnih nagrobnih sveč Skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30. 7. 2008) mora upravljavec pokopališča najpozneje od 1. januarja 2010 med drugim zagotoviti, da se odpadne nagrobne sveče v posodah ali zabojnikih zbirajo in začasno skladiščijo na pokopališču kot posebna frakcija odpadkov s pokopališč, ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Zato smo na pokopališčih pripravili posebne zabojnike za ločeno zbiranje nagrobnih sveč. Vse obiskovalce pokopališč naprošamo, da dosledno izvajajo ločevanje nagrobnih sveč od ostalih odpadkov s pokopališč. 32 Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Društva - Spomin IN MEMORIAM Slovenski Festival čebelarstva tudi v Mariboru od 30. 9. do 1. 10. v hotelu HABAKUK in na Snežnem stadionu Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljevanju ČZS) organizira v sodelovanju s čebelarskimi društvi vsako leto Medene dneve na različnih lokacijah v Sloveniji. Letos nam je svetovna zveza čebelarjev – APIMONDIA na osnovi uspešno izvedenega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani (več kot 3000 udeležencev in 190 razstavljavcev iz vsega sveta) zaupala izvedbo 3. Apimondija Foruma o apiterapiji in 2. Apimondia Foruma o apikvaliteti (kvaliteti čebeljih pridelkov). V času odvijanja strokovnih razprav na Forumih (od 29. 9. do 1. 10. 2010), ki se bodo odvijali sočasno na petih lokacijah v Sloveniji in sicer v Ljubljani, na Bledu, v Dolenjskih toplicah, v Lipici in v Mariboru ter bodo podprti z videokonferenco na vseh lokacijah, se bo na teh lokacijah od 30. 9. do 1. 10. odvijal tudi FESTIVAL ČEBELARSTVA, na katerem bodo sodelovali čebelarji iz vse Slovenije. Na strokovnem delu v okviru Foruma bodo sodelovali poleg slovenskih tudi priznani tuji strokovnjaki iz področja apiterapije in kvalitete čebeljih pridelkov iz tujine. V Mariboru bo obravnavana tema: Uporaba čebeljih pridelkov pri zdravstveni negi ljudi. V okviru Festivala čebelarstva v Mariboru, ki se bo odvijal na Snežnem stadionu pod Pohorjem, bodo obiskovalci imeli možnost: • • • • • • ogleda razstave literature na temo Apiterapija in čebeljih pridelkov oz. izdelkov za ta namen ogleda predstavitev uporabe čebeljih pridelkov pri zdravstveni in osebni negi ljudi informacije o uporabi medu v prehrani ljudi in razstava primerov degustacije čebeljih pridelkov in medenih pijač udeležbe na predavanjih o uporabi čebeljih pridelkov v apiterapiji, ki se bodo odvijala vsako uro za organizirane skupine (šolarje, upokojence oz. interesente na osnovi prijave) obisk tržnice zakladov iz čebeljega panja, na kateri bo poleg čebeljih pridelkov zbrana tudi ponudba apiterapevtskih in kozmetičnih izdelkov. V četrtek, 30. 9. je ob 20.30 podelitev mednarodnih priznanj za najboljše medene pijače. Zadnji dan, t.j. v soboto 1. 10. 2010 je namenjen tudi srečanju čebelarjev iz severovzhodne Slovenije in bo podprt s kulturnim programom. Ogled razstave, predstavitev in obisk predavanj je brezplačen. Čebelarji vas vabimo, da s svojim obiskom potrdite naša prizadevanja za čim širšo uporabo zakladov iz čebeljega panja pri utrjevanju zdravja vseh ljudi. Jože Bauman, predsednik ČZDM Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 FRANCU KURBUSU V juniju smo se na šentiljskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega člana Frančka Kurbusa. Že kot 14 letni mladenič je stopil v gasilske vrste, najprej v rodnem Benediktu. Gasilskim vrstam je ostal zvest tudi po preselitvi v Šentilj, kjer je leta 1966 leta postal predsednik društva in to funkcijo opravljal celih 27 let, ko je postal častni predsednik društva, član upravnega odbora in predsednik nadzornega odbora. Leta 1997 se je vključil v veteranske vrste. Naštete funkcije je opravljal vse do svoje smrti. Njegov pogum in dobrota sta bila zvesta spremljevalca, ko je zaslišal glas gasilske sirene. Marsikateri družini je pomagal ohraniti streho nad glavo, ali jih oskrbel s pitno vodo. Aktivno je sodeloval pri prenovi starega in izgradnji novega gasilskega doma v Šentilju in pri nabavi gasilskih vozil in opreme. Ves čas svojega aktivnega članstva si je prizadeval pridobiti strokovna znanja in tako postal nižji gasilski častnik, kasneje je napredoval v NGČ I. stopnje in nato še v NGČ II. stopnje. Njegova zagnanost do dela, človekoljubnost in plemenitost je bila poznana tudi izven občinskih meja. Bil je član NO GZ Slov. gorice, v času svojega predsedovanja v domačem društvu pa še član predsedstva zveze. Ob pridobitvi naziva veteran, je bil izvoljen za častnega člana GZ Slov. gorice. Za svoja nesebična dejanja je bil odlikovan s številnimi odlikovanji in priznanji s strani GZ Slovenske gorice, vse do odlikovanja Gasilske zveze Slovenije I. stopnje, katerega je prejel leta 1990. Prejel je tudi značko za 40 let dela v operativi, pred dvema letoma je prejel značko za 60 let dela v gasilstvu. Za delo v gasilstvu je žrtvoval ogromno ur prostovoljnega dela. Za vse, kar je storil za svoje ljudi, za svoje društvo, za Gasilsko zvezo Slov. gor., za občane občine, mu izrekamo neizmerno hvaležnost in priznanje ter zahvalo. Na pomoč! Člani in članice PGD ŠENTILJ 33 Jubileji Devetdeset let Marije Tischler 14. maja 2010 je praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Tischler iz Šentilja. Stanuje na Rožni poti 10. Rodila se je v družini Dolajš. Njen oče je prišel v Šentilj iz Češke. Rodila je devet otrok, šest Tischlerjevih in tri Štrausove. Ob njenem jubileju smo jo obiskali in ji čestitali v imenu DU Šentilj Hermina Bravc in Ivan Velikogne, v imenu Občine Šentilj pa župan Edvard Čagran. Zlata poroka Ide in Alojza Šerbinek Po 50. letih sta si ponovno rekla »da« Ida in Alojz Šerbinek. V Šentilju ju je zlato poročil župan občine Šentilj Edvard Čagran, v stolni cerkvi Sv. Ilja pa župnik g. Janez Horvat. Leta 1959 sta zapustila svoji številni družini in se podala s trebuhom za kruhom, kot mnogi v tistem času, v Kanado. V Lojzetovi družini je bilo 10, v Idini pa 6 otrok. Že naslednje leto sta se poročila in pričela ustvarjati dom. Rodila se jima je hčerka Sonja. S pridnim delom in vztrajnostjo sta uspela ustvariti toliko, da sta lahko pomagala tudi svojim sorodnikom: Lojzetovemu bratu in Idinima dvema sinovoma iz prvega zakona. Z leti je postajala njuna želja po bližini svojih domačih vse večja, zato sta se odločila obeležiti svoj praznik v rodnem kraju. V krogu sorodnikov, ki smo svoj kruh služili doma, sta se ponovno zaobljubila. Želim jima vse dobro! Vlado Polc, poročna priča ZAHVALA Vernik Ivanka – Iztok s Trat 49, Zg. Velka, se zahvaljujeva organizaciji RK, posebej g. Stanislavu Žebeli in ga. Fridi Repina za pomoč pri ureditvi in opremi kopalnice, ki jo je izvedlo podjetje Boris Muraus s.p. iz Maribora. Tudi g. Murausu posebej hvala. Z ureditvijo kopalnice v mansardi naše hiše, so se nam izboljšale bivalne razmere, saj smo zaradi bolezni vnukinje Tjaše Vodušek morali preurediti pritličje stanovanja njenim potrebam. RK se zahvaljujemo tudi za vso nadaljnjo pomoč. Posebna zahvala pa gre tudi g. županu Edvardu ČAGRANU in Občini Šentilj, ki sta nam v preteklosti že večkrat priskočila na pomoč. Vsem hvala. IVANKA, IZTOK VERNIK 34 NOVO V ŠENTILJU 1. septembra 2010 odpira vrata nov frizerski salon ŠPICA, v prenovljenem objektu na lokaciji Sladkogorska cesta 9, Šentilj. Naročila na tel. št.: 070 542 483 10 % otvoritveni popust in ugodne cene. Vabljeni! Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 Obvestila v Šentilju, vsako soboto in odslej TUDI OB SREDAH od 8. ure do 12.30! Vljudno vabljeni! Župan občine Šentilj Edvard Čagran Glasilo / letnik 14 / avgust 2010 35 Nagradna križanka Okrajšava za gram Oborožen tat Grška muza ljubezen. pesništva Način, postopek Stikališče dveh ploskev, vogal (redko) Spodnja okončina Češka pritrdilnica Sestavil: erg Osje gnezdo Kdor seje Hrvaški pisatelj Ivan, roj. 1930 Čebeli podobna žuželka Ptica Ameriška zvez.drž. (gl. mesto Salem) Najjužnejši del J.Amer. (del Argentine) Koralni otok Otok čaro- (dvojina) vnice Kirke Krvno sorodstvo Enak elem. z različno atom.maso Kamnina z Avale Elegantna, urejena ženska ujeda (brkati ..) Običaj Slano jez. v sr.Aziji Obrežje, nabrežje Ljubo Bavcon 100 m Majhna brada Vojvodinec (posmehlj) Kdor živi na račun drugega Nekd.površin. mera Obdobje v člove.življ. Čebelji panj Vodna žival Okrajš.srb. moš. Ime (Arsenije) Kostni lok nad očes. Opoldanski počitek v Dalmaciji Izrastek na glavi Star pred. antikva Barva kože, polt Okrajš. srbsko m. ime Prva ženska Vrsta hrasta Slov.film. igralka (Rina) Žara Pohorski granit Slovensko pristanišče Enaki črki Svaja, prepir Litij Odposlanstvo 2 Prebivalec Država na Alabame bliž.vzho. Tone (Perzija) Anderlič Omoti, zavoji, povoji Nagel dvig s tal, z odrivom z nogami Oleg Vidov Stric Nenadna smrt Vroči vodni hlapi Madž.reka, Odprta poškodba Predstojnik samostana prit.Donave Irena Vrčkovnik Ivan Kristan Slov.tisk. agencija Mojzesov brat Divja mačka Mesto na jugozah. Madžars. Slov.druž. skladateljev Arabski žrebec (Kapošvar) Sin Agaemnoma in Klitajmest. v grš.mitol. Vstopnica Skopljen goveji samec Rimska boginja lova Norveško moško ime Kemijski element (At) Rimski hišni bog REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE: ŠOPEK, ETAŽA, ORALO, NALIV, LAREDO, TEMA, POGRAD, KAVARNAR, OSLO, AST, ERAK, MLAKA, AROSA, ANK, LASER, LOS, RE, AR, AR, ROLAN, PALAČE, DIM, MIM, KO, IZID, NJASA, ARAM, TINA, IASI, KRAVATA, KRKA, VAGA, ORA, OTOČEC, ELA, ATEK, TOTEM, ANILIN, KR, OMAKA, MAROGA, AA. Tudi za reševalce te križanke pripravljamo knjižne nagrade, rešene križanke pošljite do konca septembra 2010 na naslov Občina Šentilj, Maistrova 2, 2212 Šentilj v Slov. goricah, s pripisom Uredništvo občinskega glasila – rešena križanka. Ime in priimek reševalca križanke: Naslov: Izžrebani dobitniki knjižnih nagrad za uspešno rešeno križanko prejšnje številke so: Dominik Pivec, Selnica ob Muri 41a, 2215 Ceršak, Jernej Maher, Jurjevski Dol 11, 2222 Jakobski Dol, Rene Polančič, Stara Gora 13, 2212 Šentilj.
© Copyright 2024