1. No category

Številka 3/2010
Glasilo
Leto 14
December 2010
občine Šentilj
Velka, Sladki Vrh,
Ceršak, Šentilj
Uvodnik urednice
Glasilo
občine Šentilj
Ustanovitelj in izdajatelj:
Občina Šentilj
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
Glavna in odgovorna urednica:
Marta Muster
Člani uredniškega
odbora:
Marko Pigac,
namestnik odgovorne urednice
Jelka Weldt
Ika Peklar
Alenka Ahman
Ljerka Podhostnik
Janko Bauman
Lektoriranje:
Iris Hamler
Število tiskanih izvodov:
2850
Spoštovane bralke in bralci
Glasila občine Šentilj!
Pred vami je zadnja številka Glasila v
tem letu. V času od zadnje številke so
bile vmes lokalne volitve, na novo je bil
izvoljen občinski svet in potem smo morali počakati še na imenovanje vseh ostalih delovnih teles in organov občinskega
sveta. V četrtek, 9. decembra, je bil tako
na novo imenovan tudi uredniški odbor.
Do tega dne smo zato tudi čakali z obdelavo in pripravo te zadnje številke, ki pa je
del programa dela prejšnjega uredniškega odbora. Iz tega razloga se z zadevami
malo zamuja, sicer pa se je novi uredniški odbor takoj po imenovanju sestal, da
omogočimo izid te zadnje številke.
Novi uredniški odbor sestavljajo Marko
Pigac, namestnik odgovorne urednice,
Ika Peklar, članica, Alenka Ahman, Janko
Bauman, Jelka Weldt, Ljerka Podhostnik
in Marta Muster, odgovorna urednica.
Poleg rednega dela in priprave na to številko, smo se v uredniškem odboru dogovorili, da bomo v mesecu januarju na
redni seji pripravili program izhajanja
glasila v prihodnjem letu, istočasno pa so
se člani zavezali pripraviti svoje predloge
in zamisli o načinu dela oziroma vsebinski zasnovi glasila. Že na prvi seji smo
prišli do nekaterih predlogov, kako izboljšati način dela, z željo, da izboljšamo
kvaliteto in postavimo meje racionalnega
informiranja občanov občine Šentilj. Racionalnega v tem smislu, da bomo omejili
obseg člankov tako, da jih bodo naši bralci radi brali, saj je dejstvo, da so kratka
sporočila lahko bolj kvalitetna informacija, istočasno pa bomo racionalno upo-
rabili prostor, ki nam je namenjen glede
na odmerjena sredstva v občinskem proračunu. Podrobnosti novih pravil bomo
objavili v prvi naslednji številki in tudi že
v pismu, s katerim dopisnike povabimo k
oddaji člankov. Novost in pravila želimo
uvesti tudi pri tako imenovanih »reklamnih« člankih, kjer morajo vsaj del stroškov nositi tisti, ki se poslužujejo reklame
v našem časopisu.
Skratka tale številka je narejena v veliki
naglici, v naprej se vam opravičujemo za
morebitne spodrsljaje, obljubljamo obnovljen časopis, ki bo imel tudi v prihodnje
en in edini cilje, da bi ga vi, naši bralci
in bralke, tudi v prihodnje radi brali in
da boste v njem našli koristne informacije o delu občine in njenih organov ter
društev in združenj, v katerih naši občani
delujejo.
Ostane mi, da vam zaželim lepe praznike, družinsko toplino ob praznovanju
božičnih praznikov in veselje in radost
ob »skoku« v novo leto. Ne pozabite na
svoje bližnje in tiste, ki v vaši soseski samevajo; mala pozornost, topla beseda
in objem tem ljudem veliko pomeni. In,
vsem tistim, ki delujete na najrazličnejših področjih političnega in družabnega
življenja: za nami so trenutki, ko smo želeli vsi doseči najboljše volilne rezultate,
zdaj je to za nami, sedaj je čas, da stopimo
skupaj in se trudimo, da bodo od našega
dela največ imeli občani.
Odgovorna urednica
Marta Muster
Oblikovanje in tisk:
Jurij Moličnik
IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica
Spoštovane občanke in občani!
Naslov uredništva:
2212 Šentilj, Maistrova ulica 2
e-pošta: [email protected]
Na naslovnici:
Ob državnem prazniku, dnevu
slovenske samostojnosti in enotnosti,
26. decembru, vam iskreno čestitamo!
Praznično vzdušje v vrtcu Sladki Vrh
(Nataša Muster)
2
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Županov uvodnik
Spoštovane občanke in občani!
Ponovno se bližamo koncu leta in delamo smele načrte za prihodnje dni,
tedne, mesece. Leto, ki je skoraj že za nami, je bilo težko na vseh področjih družbenega in javnega življenja, ne samo v naši občini, temveč tudi
širše.
Osrednji politični dogodek na lokalnem nivoju so vsekakor bile lokalne
volitve. Žal so občino razdelile na dva bregova: tistega za in tistega proti.
Volitve so za nami, zato je zdaj trenutek, da ponovno strnemo vrste in
začnemo novo obdobje ustvarjanja, kar smo vam, prav vsi, med volitvami obljubili.
V tem letu smo naredili veliko; vem, da bi vas veliko reklo, da še vedno premelo. O rezultatih letošnjega dela sem pisal v zadnjem svojem
Uvodniku, zato se ne obračam nazaj, temveč je potrebno gledati naprej.
Skupaj z občinsko upravo se trudimo, da bi čimprej sprejeli proračun za
naslednji dve leti, kar je pogoj, da začnemo z novimi investicijami. Trud
vlagamo vsi, jaz sam, kot uprava, vsi svetniki in svetnice, pravzaprav vsi
občani, saj verjamem, da imamo vsi en cilj: »Delati dobro za našo občino.« Hvala vsem.
Izkoristil bom priložnost in se zahvalil vsem, ki ste me podprli na volitvah in mi ponovno izkazali čast in zaupanje, da vodim občino. Zahvala
gre predvsem volilcem KS Šentilj in KS Ceršak, saj je njihova podpora tu
bila večja. Vse ostale pa naprošam, naj mi dajo priložnost.
Bližajoči prazniki so priložnost za prijetna druženja z družino, prijatelji
in znanci. Izkoristimo jih.
Vsem občankam in občanom, posebej starejšim in bolnim, želim spokojne praznike in srečo v letu, ki prihaja.
Vsem državljanom čestitam ob Dnevu samostojnosti in enostnosti.
Vaš župan, Edvadr Čagran
Vsem občankam in občanom
občine šentilj
želimo vesele božične praznike
ter obilo zdravja in sreče
v novem letu 2011!
Župan občine šentilj
s sodelavci
Glasilo / letnik 14 / december 2010
3
Uprava in občinski organi
Lokalne volitve 2010
Kot v vseh občinah v Sloveniji, so tudi v občini Šentilj, dne 10.
oktobra 2010, potekale volitve za župana in volitve v občinski
svet ter volitve v krajevne odbore krajevnih skupnosti v občini
Šentilj.
Predstavniki stranke SMS – ZELENI so zaradi kršitev volilnega
molka in zaradi uporabe napačnega logotipa stranke in imena
v logotipu na Občinsko volilno komisijo Občine Šentilj vložili
ugovor.
Občinska volilna komisija je vse ugovore zavrnila. V skladu z
določili Zakona o lokalnih volitvah ZLV (Uradni list RS, št. 9407 – ZLV – UPB3, 45/08 – ZLV – H) je zoper odločitev Občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov,
dovoljena pritožba na občinski sveti, ki jo lahko vloži kandidat
in predstavnik kandidature oz. liste kandidatov.
Konstitutivna oz. 1. redna seja občinskega sveta Občina Šentilj
je bila sklicana 10. novembra 2010 ob 18.00 uri. Na dan seje,
ob 16.45 uri, so mag. Darko Krajnc, Boris Ferk in Darinka Ploj
iz stranke SMS – ZELENI vložili pritožbe na občinski svet. Vsi
trije so vložili samostojne pritožbe na županske volitve zaradi
grobih kršitev volilnega molka, kar naj bi po njihovem mnenju
bistveno vplivalo na izid volitev. Zahtevali so razveljavitev in
ponovitev volitev za župana. Istočasno sta bili vloženi pritožbi
Borisa Ferk in Darinke Ploj, ki sta se nanašali na predčasne volitve in glasovanje po pošti. Pritožbi sta se nanašali na vsebino
glasovnic, saj so glasovnice za predčasno glasovanje in glasovanje po pošti vsebovale star logotip stranke SMS – ZELENI.
Zahtevali so razveljavitev in ponovitev predčasnih volitev in
NOV BANKOMAT V
OBČINSKI STAVBI
Nova KBM d.d. je konec novembra namestila nov bankomat v
poslovno-trgovski objekt na lokaciji občina Šentilj, Maistrova
ul. 2, 2212 Šentilj. Prav tako je bil v začetku decembra zamenjan bankomat na Zg. Velki.
glasovanja po pošti.
Občinski svet je na seji, na podlagi Poročila občinske volilne komisije in Poročila tričlanske mandatne komisije, potrdil
mandate svetnikom in ugotovil, da je za župana izvoljen Edvard
Čagran.
Zoper obvestilo občinskega sveta so pritožniki vložili pritožbo
na Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru.
O pritožbi Darinke Ploj, Borisa Ferka in mag. Darka Krajnc je
sodišče izdalo sklep opr. št. II U 434/2010-8, z dne 8. 12. 2010,
in odločilo, da se pritožba zoper sklep občinskega sveta, ki se
nanaša na potrditev mandata župana, zavrne. V obrazložitvi je
sodišče zapisalo, da se je pritožba nanašala na kršenje volilnega
molka in ne na nepravilnosti pri delu volilnih odborov ali nepravilnosti pri glasovanju. Kršitve volilnega molka predstavljajo
ravnanje, ki ni v skladu z določili Zakona o volitvah v državni
zbor, vendar gre pri tem ravnanju za prekršek, za katerega je
zagrožena globa.
O pritožbi Darinke Ploj in Borisa Ferka zoper sklep občinskega
sveta, ki se nanaša na potrditev mandatov članom občinskega
sveta, je sodišče pritožbi ugodilo in občinskemu svetu občine
Šentilj naložilo, da o pritožbi odloči v 30 dneh od vročitve sodbe. Upravno sodišče RS je v sodbi opr. št. II U 432/2010-6 z dne
8. 12. 2010 zapisalo, da je sklep občinskega sveta pomanjkljiv,
saj ne vsebuje obrazložene odločitve o tem, ali je pritožba utemeljena ali ne. S sklepom, ki ga je sprejel občinski svet, je bilo
odločeno zgolj o potrditvi mandatov.
O pritožbi bo občinski svet odločal ponovno v določenem mu
roku.
Občinska uprava
JAVNA RAZGRNITEV MODELOV
VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v mesecu
oktobru pričela z obveščanjem vseh lastnikov nepremičnin na
območju Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti
njihovih nepremičnin. Lastniki nepremičnin boste prejeli obvestila, v katerih bodo navedeni podatki o nepremičnini (parceli,
stavbi ali delu stavbe), ki se vodijo v javnih evidencah, in lastniku. Ker bodo ti podatki osnova za odmero davka na nepremičnine, priporočamo vsem lastnikom nepremičnin, da skrbno
preverite točnost podatkov.
Spremembe in pripombe na podatke lahko sporočite na
GURS na dva načina:
– preko spletne aplikacije (povezava: www.obvescanje.si) ali
– preko obrazca, ki ste ga prejeli in ga pošljete po pošti,
in to najkasneje do 25. januarja 2011 (podaljšan rok).
Občine so v sklopu tega projekta, v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, dolžne razgrniti modele vrednotenja, na podlagi katerih je bila izračunana poskusna vrednost nepremičnin.
4
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Uprava in občinski organi
OBVESTILO O IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE
Prišel je zimski čas, ki nam poleg idile in veselja, prinaša tudi obilico težav, predvsem v prometu. Kot vsako leto,
bomo tudi v tej zimski sezoni, skupaj z našimi izvajalci zimske službe, napeli vse moči, da bo teh težav čim manj. K
temu lahko pripomorete tudi vi, z ustrezno zimsko opremo vašega avtomobila in s previdno in varno vožnjo.
Radi bi vas seznanili z nekaj določili iz 'Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest ( Ur. l. RS, št. 62/1998 in št. 110/2002)':
V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe.
Za lokalne ceste velja, da morajo biti prevozne od 7. do 20. ure, v času sneženja so možni krajši zastoji, v času močnega sneženja pa zastoji do 24 ur.
Za javne poti velja, da morajo biti prevozne, upoštevajoč krajevne razmere, v času sneženja so možni zastoji do 24 ur,
v času močnega sneženja pa zastoji do 48 ur.
Šteje se, da je prevoznost cest zagotovljena, če višina snega na lokalnih cestah in javnih poteh ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.
Sneg, ki zaradi pluženja cestišč zapre dohode do vhodov hiš in garaž, so lastniki po zakonu dolžni odstraniti sami.
Prepovedano je metanje snega na prometne površine.
Vljudno vas prosimo, da ne ovirate izvajalcev zimske službe s svojimi potrebami in željami, saj morajo najprej omogočiti tekoč promet na občinskih cestah in javnih poteh.
Izvajalci zimske službe bomo storili vse, da bo delo opravljeno pravočasno in kvalitetno, vseeno pa si želimo
tudi vašega razumevanja in sodelovanja, saj bomo samo skupaj z obojestranskim razumevanjem in strpnostjo
varno prebrodili zimo.
Andrej Koren
Ne zamudite priložnosti brezplačnega pridobivanja
računalniških znanj v Točki vseživljenjskega učenja Šentilj
Se želite naučiti delati z računalnikom, iskati informacije po internetu in uporabljati elektronsko pošto?
Vabimo vas, da nas obiščete v točki vseživljenjskega učenja, ki deluje v prostorih Knjižnice Šentilj, prve tri ponedeljke v mesecu
med 12. in 16. uro. Predstavili vam bomo možnosti pridobivanja računalniških znanj in učenja tujih jezikov. Prav tako pa izvajamo
svetovanje na področju zaposlovanja in izobraževanja ter različne informativno-motivacijske delavnice (začetne računalniške
delavnice, delavnice o možnostih fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja, delavnice učinkovitega učenja).
Vabimo vas, da nas obiščete, kjer bomo skupaj dogovorili možnosti pridobivanja novih znanj. Za več informacij pokličite na
brezplačno številko 080 17 78.
Vse dejavnosti so brezplačne in odprte za vse, saj projekt Centra vseživljenjskega učenja Zgornje Podravje delno financira Evropska
unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa
razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
Regionalni sklad dela Podravje
OGNJEMET V SLADKEM VRHU
Tudi letos vse napore vodimo v organizacijo ognjemeta v Sladkem Vrhu. Predvideno je, da bo ognjemet v nedeljo,
26. decembra 2010, ob 19. uri na parkirnem prostoru v bližini Osnovne šole Sladki Vrh.
O prireditvi vas bomo pravočasno obvestili.
Vlado Marinič
Glasilo / letnik 14 / december 2010
5
Uprava in občinski organi
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za pospeševanje samozaposlovanja
v občini Šentilj v letu 2010
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o pospeševanju
samozaposlovanja v občini Šentilj (MUV; št. 27/2001), Pravilnika o
spremembah pravilnika o pospeševanju samozaposlovanja v občini
Šentilj (MUV, št. 16/2002), Odloka o rebalansu proračuna občine
Šentilj za leto 2010 (MUV, št. 12/2010).
1. Naziv in sedež sofinancerja: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2,
2212 Šentilj v Slov. goricah.
2. Predmet razpisa in okvirna višina sredstev za dodelitev
Dodelitev sredstev sofinanciranja za samozaposlitve (za pokrivanje
zagonskih stroškov za pričetek dejavnosti), realizirane v letošnjem
letu. Sredstva sofinanciranja predstavljajo državno pomoč.
Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 6.676,68 EUR.
Znesek sredstev, ki jih lahko pridobi posamezni prosilec je do
največ 1.669,17 EUR. Sredstva se dodelijo v sorazmernem deležu,
glede na število popolnih vlog in razpoložljivi znesek.
3. Upravičenci
Fizične osebe, ki so bile prijavljene kot registrirane brezposelne
osebe pri Zavodu RS za zaposlovanje in so se oziroma se bodo
samozaposlile v letu 2010 kot samostojni podjetniki posamezniki,
ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot svojo izključno
dejavnost ali kot ustanovitelji oziroma soustanovitelji gospodarske
družbe in so v tej družbi v rednem delovnem razmerju ali kot
samozaposleni kmetje.
4. Pogoji razpisa
Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da so bili, preden so se zaposlili, najmanj tri mesece prijavljeni
kot registrirane brezposelne osebe pri Zavodu za zaposlovanje
RS, Območni službi Maribor, Urad za delo Pesnica;
– da opravljajo dejavnost na območju občine (poslovni sedež in
poslovni prostori morajo biti na območju občine Šentilj);
– da imajo stalno prebivališče na območju občine Šentilj.
Posebni pogoj: samozaposlitev mora trajati najmanj dve leti.
Sredstva za samozaposlovanje se bodo dodeljevale za:
– proizvodne dejavnosti,
– obrt in storitve,
– turizem in gostinstvo,
– kmetijske dejavnosti,
– ostale gospodarske dejavnosti ter
– za družbene dejavnosti.
Sredstva se ne bodo dodeljevala za nabavo vozil za cestni prevoz
tovora za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju ter
za podjetja (mišljeno tudi kmetije), ki se ukvarjajo s primarno
proizvodnjo kmetijskih proizvodov, iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Do sredstev niso
upravičena podjetja v težavah in podjetja, ki bodo s potencialno
državno pomočjo iz tega razpisa dosegle prag največ 200.000,00
evrov oz. 100.000,00 evrov (če podjetja delujejo v cestnoprometnem
sektorju).
5. Dokumentacija, ki jo mora upravičenec priložiti k vlogi:
a) obrazec A (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu
občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.si);
b) obrazec B (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu
občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.si);
c) Parafiran obrazec C – vzorec pogodbe (del razpisne
dokumentacije, katero dobite na sedežu občine Šentilj ali na
spletni strani www.sentilj.si);
6
č) dokazilo o opravljanju gospodarske dejavnosti;
– samostojni podjetnik posameznik: kopija sklepa o vpisu v poslovni
register Slovenije (potrdilo AJPES) ali druga ustrezna dokazila, v
skladu z veljavno zakonodajo;
– ustanovitelj oziroma soustanovitelj družbe: kopija izpiska iz
sodnega registra;
– samozaposleni kmetje: kopija dokazila o kmečkem zavarovanju
(polno obvezno ali prostovoljno obvezno),
– v primeru zaposlitve na področju družbenih dejavnostih: kopija
odločbe pristojnega ministrstva;
d) kopija obrtnega dovoljenje (če opravljajo obrtno ali obrti
podobno dejavnost);
e) dokazilo o stalnem prebivališču na območju občine (potrdilo
Upravne enote Pesnica), ki ne sme biti starejše od treh mesecev;
f) kopijo pogodbe, sklenjene z Zavodom RS za zaposlovanje,
Območno službo Maribor, Urad za delo Pesnica, in sicer: o
samozaposlitvi ali povračilu stroškov plačila prispevkov (v kolikor
je ta pogodba s posameznikom sklenjena);
g)potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe
Maribor, Urada za delo Pesnica, da je bil upravičenec, preden se
je samozaposlil, najmanj tri mesece prijavljen kot registrirana
brezposelna oseba;
h) kopijo obrazca M-1/M-2 (prijava v zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje);
i) poslovni načrt;
j) obrazec D – Izjavo o morebitni pridobitvi sredstev iz javnih virov
za ta namen (del razpisne dokumentacije, katero dobite na sedežu
občine Šentilj ali na spletni strani www.sentilj.si).
6. Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo dobite na sedežu Občine Šentilj, v času
uradnih ur, ali pa na spletni strani www.sentilj.si.
7. Rok in način prijave na razpis
Razpis je odprt do 31. 12. 2010. Vlogo z dokumentacijo v zaprti
kuverti, z označitvijo v levem spodnjem kotu »Ne odpiraj – Razpis
samozaposlovanje« in z imenom ter naslovom pošiljatelja na hrbtni
strani, je potrebno poslati na naslov: Občina Šentilj, Maistrova ul. 2,
2212 Šentilj v Slov. Goricah. V kolikor vloga ne bo označena na način,
kot je zapisano v prejšnjem stavku, ne bo obravnavana in bo vrnjena
vlagatelju. Odpiranje vlog bo izvedla posebna komisija, imenovana
za ta namen. Odpiranje vlog se bo opravilo v mesecu januarju 2011
in ne bo javno. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije
oz. ne bo ustrezala razpisnim pogojem, bo prosilec pisno obveščen
s pozivom za dopolnitev vloge. Če vloga v predvidenem roku ne
bo dopolnjena, je komisija ne bo obravnavala. Vlagatelji bodo
obveščeni o izidu razpisa najkasneje do 30. 6. 2011. S potencialnimi
prejemniki bo podpisana pogodba. Dodatne informacije dobite na
tel. št. 650-62-00, ga. Pucko ali ga. Drozg.
8. Obravnava vlog
Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi razpisnimi
pogoji.
9. Občina si pridržuje pravico, da lahko odstopi od razpisa v vsakem
trenutku, brez razloga, in da lahko razporedi manj sredstev, kot je
določeno v drugi točki tega razpisa.
Župan občine Šentilj,
Edvard Čagran
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Uprava in občinski organi
Prenove in zamenjave kotlov
Koliko lahko prihranimo za ogrevanje
Dajatve pri kurilnem olju se bodo občutneje povečale.
Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in večinoma
predimenzionirani kotli za ogrevanje na
kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v
povprečju starejši od 15 let? V kar nekaj občinah, kjer so že opravili analize in
preglede ob pripravi lokalnih energetskih
konceptov, so ugotovili, da so ravno starejši kotli eden izmed glavnih razlogov
za visoko porabo energije gospodinjstev
in hkrati priložnost, za doseganje velikih
prihrankov energije kot tudi denarja, ob
hkratnem izboljšanju kakovosti zraka.
Do izgradnje plinovodnega omrežja za
zemeljski plin so se investitorji največkrat
odločali za sistem ogrevanja na osnovi
kurilnega olja. Pri takratnih gradnjah so
bile fasade in strehe slabo ali nič izolirane, prevladovala je vgradnja manj kakovostnih in tehnično zastarelih lesenih
oken. Danes lastniki pazljivo razmišljajo
tako o toplotni izolaciji gradbene konstrukcije, s katero lahko privarčujemo
z energijo, kakor tudi o drugih oblikah
ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje
s škodljivimi izpusti, so cenovno ugodnejše in energetsko varčne. Tudi država
se je odločila, da bo podprla ta prizadevanja in poskrbela za subvencioniranje
ali kreditiranje naložb tistih občanov, ki
se odločajo za ukrepe, s katerimi bodo
varčevali energijo.
Med prehodi na ekonomične in okoljsko
ustreznejše energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za uporabnike,
ki se odločajo za novogradnjo ali prenovo,
predvsem na tistih območjih, ki že imajo
razvejano plinovodno omrežje.
Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odločajo pri novogradnjah ali
prenovah svojih stavb za prehod na zemeljski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov
z ugodno obrestno mero, do brezplačne
izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezplačne demontaže
z odvozom starih ogrevalnih peči in celo
brezplačen obisk strokovnjaka.
Prof. dr. Vincenc Butala iz Fakultete za
strojništvo je preračunal, kakšni bi bili
učinki, če bi vsaj 30 odstotkov od 160.000
kotlov na kurilno olje, kolikor naj bi jih
po nekaterih ocenah imeli v Sloveniji, zamenjali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starejših kotlov na kurilno olje
z novimi kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin bi se poraba energije pri posameznemu odjemalcu zmanjšala za 30
odstotkov, emisije CO2 pa bi se znižale
za 94 ton na leto. Po novih predpisih na
področju učinkovite rabe energije se pri
uporabi plinastih goriv lahko vgrajuje le
kondenzacijske kurilne naprave in napredne plinske tehnologije alternativnih sistemov z visokim energetskim izkoristkom.
Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih
kotlov in v povprečju za 15 odstotkov1
nižje cene zemeljskega plina, lahko gospo1
Podatki se nanašajo na povprečje od
leta 2005 do danes na območju Mestne občine
Ljubljana. Podobna razmerja veljajo tudi drugod
po Sloveniji.
dinjstva na letni ravni prihranijo vsaj 30
odstotkov ali več denarja za ogrevanje. Na
ta način se vložena sredstva povrnejo dokaj hitro (v nekaj letih), po tem obdobju
pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko
nižjimi stroški.
Prehod na zemeljski plin pa je še toliko
bolj upravičen, ker v prihodnosti ni mogoče napovedati natančne cene kurilnega
olja, lahko pa se predvidi smer njenega
gibanja. Država je v več dokumentih napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem
olju postopoma dvigovale in do leta 2020
se bo cena kurilnega olja izenačila s ceno
pogonskega dieselskega goriva na bencinskih črpalkah. Po trenutnih cenah to
pomeni podražitev kurilnega olja za 56
odstotkov oziroma 0,42 Evro/l. Razlog za
tako politiko je v dejstvu, da kurilno olje
zelo onesnažuje okolje. Država želi na tak
način zmanjšati njegovo porabo. Zato z
odlašanjem odločitve o vgradnji bolj ekonomičnega sistema ogrevanja ne tratimo
le časa in energije temveč tudi svoj denar.
Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina postavlja zemeljski plin za naslednika lesa, premoga in
nafte ter predhodnika vodika. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA)
45 odstotkov prebivalstva Slovenije živi
na območjih, kjer je zrak prekomerno
onesnažen s prašnimi delci. V Sloveniji
je na leto kar 1.700 prezgodnjih smrti
zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci. Poleg
tega imajo prašni delci še vrsto drugih
negativni učinkov. Pri uporabi zemeljskega plina pa prašni delci ne nastajo,
zato je zemeljski plin tako tudi v Sloveniji najprimernejši energent za oskrbo v
urbanih območjih. Država in občine bi si
zato morale prizadevati za čim večji priklop odjemalcev na plinovodno omrežje.
To bi vplivalo na boljšo kakovost zraka v
lokalnih skupnostih in s tem na izboljšanje bivalnih pogojevin posledično na
zdravje prebivalstva.
Ob prenavljanju, obnovi, novogradnji,
odločanju o zamenjavi grelnega kotla si
uporabne informacije o značilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www.
zemeljski –plin.si.
Luka Madjar
Glasilo / letnik 14 / december 2010
7
Vrtci
ZIMSKE RADOSTI
V IGRALNICI VRTCA
Zima se je pričela. S seboj je prinesla veliko snega, ki je prekril
našo pokrajino. Bela snežna odeja je očarala in razveselila predvsem otroke. Ob opazovanju zimske idile smo dobili zamisel.
Odločili smo se izdelati snežaka, za spremembo v igralnici. V
veliko posodo smo nasuli sneg iz dvorišča vrtca in v njej oblikovali snežaka. Med izdelovanjem smo opazovali, kako se sneg
zaradi toplote v igralnici tali in spreminja v vodo. Po končanem
delu smo zato snežaka hitro odnesli ven na hladno, z željo, da
ga čim dlje ohranimo. Tekom tedna smo skozi okno opazovali,
kako se naš sneženi mož zaradi višjih temperatur postopoma
tali. Na ta način so otroci preko igre in pogovora neposredno
spoznali ter odkrili proces taljenja snega.
Mirjana Šef, vrtec Šentilj
SADNA KAŠA, PALAČINKE
Z MARMELADO IN ŠE KAJ
Prav gotovo vam ob zgornjih besedah vsaj malo zadiši po okusnem sadju. V najstarejših dveh skupinah našega vrtca je v
enem od septembrskih tednov zares dišalo po sadju. Skozi ves
teden so otroci prinašali različne vrste sadja. Zbrali smo ga več
kot dovolj in ga vsak dan pridno jedli.
Otroci so pridobivali izkušnje o sadju in njegovi uporabnosti.
Poskusili smo se v okušanju sadja z zavezanimi očmi in ugotovili, da ni tako enostavno, kot se zdi. Preizkusili smo delovanje
nekaterih malih gospodinjskih aparatov. Otroci so sodelovali
pri ožemanju sadja z ožemalnikom in si ogledali delovanje sokovnika. Ob tem smo spoznavali, katere vrste sadja vsebujejo
največ, manj in katere najmanj soka. Sokove smo tudi okušali in
se ob nekaterih tudi bolj kislo podržali. Z velikim mešalnikom
in paličnim mešalnikom smo sadje zmešali in tako dobili sadno
kašo, ki smo ji dodali tudi nekaj sladke smetane.
Ob zaključku tedna smo se pogostili z okusnimi palačinkami.
Za otroke je bilo to posebno doživetje, saj so si s palačinkami
sami postregli, jih namazali z marmelado, zavili in seveda tudi
pojedli. Nismo se jih mogli najesti. Še sreča, da jih je zmanjkalo,
saj je obstajala nevarnost, da bi naši trebuščki počili.
Petra Kašman Jelenko, vrtec Šentilj
PRAZNIČNA LUČKA
Mesec december je čaroben. Sije v soju lučk, svečk, bleščic,
okrašenih oken in prostorov. Takšen je tudi naš vrtec in v njem
nestrpne svetlikajoče otroške oči, ki čakajo prihod Dedka Mraza. Še malo pa bo prišel, nam stisnil roko, se nasmejal in izpolnil
želje. Zato že pridno pojemo zimske pesmice, s prstki ustvarjamo v likovnih delavnicah, ob instrumentalni glasbi oponašamo
gibanje snežink in s praznično lučko gradimo prijateljstvo. Lepo
nam je.
Alenka Zemljič, vrtec Ceršak
PA SMO GA DOČAKALI
Sneg namreč. Vsi smo se ga zelo razveselili in hitro snežake naredili. Mladi rod pa smo tudi naučili, kako v roke lopate vzeti
in ne le na plug čakati.
Barbara Škerlec, vrtec Šentilj
8
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Vrtci
JABOLKO, RDEČE HEJ!
PISANA JESEN …
V našem vrtcu sva z vzgojiteljico, v skupini »Pedenjped«, otroke seznanili z jabolkom. Skupaj z otroki smo spoznali različne
možnosti uporabe in priprave jabolk. Prav tako smo odkrivali
različne možnosti obdelave jabolk, in ugotovili, da jabolko lahko režemo, stisnemo, spečemo in skuhamo. Vzgojiteljica Danica
je prinesla sokovnik, tako sva z otroki naredili sok. Bilo je pravo
doživetje, saj so otroci sami rezali jabolka na krhlje (z majhno
pomočjo vzgojiteljic) in jih dajali v sokovnik. Pritekel je sok,ki
smo ga vsi poskusili. Za nekatere otroke je bil dober, za druge
pa kisel sok. Sok smo ponudili tudi skupini »Cepetavčki«.
Iz otroških ust:
»Jabolka so okrogla,« je rekla Dina.
»Da so velika in majhna,« pravi Tina.
»Sok je kisel in ni dober,« je povedala Melani.
»Sok je dober. Bil je rumene in rdeče barve. Ko smo ga nalili v
lonček, pa je bil rjavi,« nam je povedala Živa.
Naši otroci poznajo znan pregovor: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran«.
VRTEC CERŠAK
Brigita Stopinšek , Danica Ferk
Na toplo poletje nam je ostal le še prijeten spomin. Pričelo se je
novo šolsko leto in vrtec je spet zaživel v veselem in razigranem
vrvežu. Pisana jesen je že skoraj minila in tako kot vedno, so
bili otroci aktivni skozi različne dejavnosti. Na prvi jesenski dan
jih je pričakala Tetka Jesen z jesenskimi dobrotami in lutkovno
predstavo, ki so jo otrokom zaigrale vzgojiteljice.
V mesecu oktobru so nas obiskali predstavniki šol iz evropskih
držav, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius. Naši
malčki so se jim predstavili s pesmijo in plesom in jim s ponosom razkazali naš obnovljen vrtec.
V mesecu požarne varnosti so gasilci PGD Paloma izvedli demonstracijo gašenja in evakuacijsko vajo.
Na prvih popoldanskih srečanjih s starši smo se ob prijetnem
druženju in igri posladkali s pečenim kostanjem in krompirjem.
Počasi, a vztrajno se bliža najbolj prazničen in čaroben mesec v
letu, ki ga bomo v našem vrtcu preživeli ob zanimivih dejavnostih, predvsem pa v prijaznem in prijateljskem vzdušju.
Strokovne delavke vrtca Sladki Vrh
Glasilo / letnik 14 / december 2010
9
OŠ Šentilj
PROJEKT RUDOLF MAISTER
V soboto, 13. 11. 2010, smo na OŠ Rudolfa Maistra izvedli projektni dan o Rudolfu Maistru – generalu, pesniku in umetniku.
Njegovo življenje in delo je bilo predstavljeno v kratkem filmu.
Delo smo nadaljevali po razredih.
Prvo in drugošolci so Rudolfa Maistra likovno upodobili in se
naučili pesem Kazen. Skupina tretješolcev si je že dan pred projektnim dnevom ogledala spominska obeležja Rudolfa Maistra v
Mariboru. O ogledu je skupina poročala sošolcem. Učenci četrtega razreda so raziskovali povezanost kraja Zavrh v Slovenskih
goricah in Rudolfa Maistra. Šest učencev je obiskalo Zavrh, si
ogledalo Maistrovo spominsko sobo in se povzpelo na Maistrov
stolp. Petošolci so obiskali Maistrovo knjižnico, poiskali podatke, kje vse se nahajajo ulice, spomeniki in šole, poimenovane
po Rudolfu Maistru. Učenci od prvega do četrtega razreda so
pridobljeno znanje pokazali na kvizu.
Učenci tretje triade so Rudolfa Maistra predstavili kot generala,
pesnika in stratega. Svoje delo so predstavili s plakati. Mladinski
pevski zbor je zapel pesem Kazen. Kviz ob koncu projektnega
dneva je bil priložnost, da se učenci devetih razredov izkažejo z
usvojenim znanjem o Rudolfu Maistru.
Iris Hamler, prof.
OBELEŽJA RUDOLFA MAISTRA V MARIBORU
Najprej smo obiskali grob na Pobrežju, kjer je pokopan Rudolf Maister, soproga Marija ter sinova Hrvoj in Borut. Grob
je okrašen s slovenskim grbom, rožami, trakovi in svečami. Potem smo obiskali vojašnico v Melju. Tam je Maister poveljeval
svojim vojakom in rešil Spodnjo Štajersko pred Nemci. Imel je
tudi veliko svojih vojakov v vojašnici. Nato smo šli na občino,
kjer je doprsni kip Rudolfa Maistra. Kip je okrašen z vencem in
trakovi. V občini je tudi Maistrova soba, v katero pa žal nismo
smeli stopiti, saj so v njej urejali različne stvari. Kasneje smo se
s kombijem peljali na Maistrov trg, kjer je postavljen kip Rudolfa Maistra z mečem v roki. Na kamnu pri Prvi Gimnaziji,
kjer le-ta stoji, piše:« General Rudolf Maister, general in pesnik,
1874–1934«. Naslednji dan, v soboto, smo na šoli risali obeležja
Rudolfa Maistra oziroma to, kar smo slikali s fotoaparatom.
Izlet je bil zelo zanimiv in hkrati zelo poučen.
Daneja Lorela Polc, 3. a
10
OGLED SPOMINSKE SOBE RUDOLFA
MAISTRA V ZAVRHU
V soboto, 13. 11. 2010,
smo se učenci četrtih
razredov podali po sledeh Rudolfa Maistra.
Ogledali smo si spominsko sobo v Zavrhu in se
povzpeli na Maistrov
stolp. Gospod Kranvogel nam je na zanimiv in
slikovit način predstavil
njegov življenjepis. Videli smo tudi kakšno orožje
in obleko so nosili Maistrovi vojaki.
Katja Fain, 4. a
TEKMOVANJE RUDOLF MAISTER
15.11.2010 sem se z mojima sošolcema, Lariso Karapetrič in
Timotejem Petrejem, udeležila tekmovanja o Rudolfu Maistru. Najprej smo morali svoje znanje pokazati v testu. Upoštevalo se je skupno število točk. Tekmovalo je šest skupin iz
šestih različnih osnovnih šol. Samo tri skupine so se uvrstile v
kviz. Mi smo dosegli 4. mesto. Kljub vsemu smo poslušali kviz.
Pozno popoldne smo se vrnili v Šentilj.
Barbara Borko, 9.a
Svojevrstno darilo
pedagoških delavcev OŠ
Rudolfa Maistra učencem
Delavci naše šole in vrtca posvečamo veliko pozornost vzgoji učencev za skrb in odgovornost do sočloveka, hkrati pa se
trudimo vsem zagotavljati čim boljše pogoje za poti do znanja.
Zato že vrsto let gojimo različne oblike dobrodelnosti in prostovoljstva.
In prav v tem duhu, duhu dobrodelnosti in prostovoljstva, so
naši pedagoški delavci pripravili svojevrstno novoletno darilo
učencem. V popoldanskih delavnicah so izdelali 1600 voščilnic za dobrodelne organizacije in sponzorje, ki našim učencem pomagajo, da se lahko udeležujejo nadstandardni dejavnosti. Tako želimo zagotoviti, da materialni pogoji nobenemu
učencu ne bodo predstavljali ovire za udeležbo v šoli v naravi
ali na ekskurziji.
V imenu učencev, ki jim bomo s tem pomagali, kakor tudi v
svojem imenu se vsem zahvaljujem za njihov doprinos. Kot
ravnateljica pa bi še posebej pohvalila zgled, ki so ga naši pedagoški delavci s tem dejanjem dali svojim učencem.
Jelka Weldt, prof.,
ravnateljica
Glasilo / letnik 14 / december 2010
OŠ Sladki vrh
Comenius
V sredo, 13. oktobra, je v Sladki Vrh pozno zvečer pripeljal kombi
iz dunajskega letališča. Pripeljal je tri učitelje in tri učence iz Cipra,
ki so postali naši gostje. K meni je prišla Paraskevi, Mark je gostil
fanta po imenu Christos in Maruša Mikhaelo.
Že takoj naslednji dan so se skupaj z nami udeležili pouka. Za vse
udeležence, ki so prišli iz različnih mediteranskih držav, smo pripravili kratek kulturni program. Popoldne smo vsi, ki smo sodelovali v projektu, predstavili še svoje šole in države. Naši prijatelji so
si za to priložnost oblekli tudi ciprske narodne noše. V petek smo
se udeležili športnega dneva. Odšli smo na kratek pohod ob Muri,
od Cmureka do broda in potem nazaj do šole.
Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo popoldne pripravili kostanjev piknik pri Marku, za večerjo pa smo odšli na pico. Sobota
je bila dan, ki smo se ga vsi zelo veselili. Zgodaj zjutraj smo sedli
na avtobus in se odpeljali proti Piranu. Dan je bil kot iz škatlice,
tako da smo res uživali v tem prelepem mestu. Po okusnem kosilu v
primorski pršutarni Kobjeglava smo se odpravili še proti Ljubljani.
Z Ljubljanskega gradu smo opazovali čudovito Ljubljano in njeno
okolico, ki je že bila odeta v temo in lučke. Domov smo prišli zelo
pozno, kljub temu pa smo predvsem punce, komaj čakale nedeljo,
saj smo imeli prost dan, ki je bil namenjen obisku Europarka, v
katerem smo na veliko zapravljali.
Naše druženje je minilo skoraj v trenutku, saj je bil tu že ponedeljek
in naši novi prijatelji so se skupaj z njihovimi učitelji zgodaj zjutraj
z avtobusne postaje odpeljali na letališče na Dunaj, kjer jih je čakalo
letalo za polet na Ciper.
Ana Štuhec
OBISK PRIJATELJEV
IZ LUČAN
OŠ Sladki Vrh je vse od leta 1977 pobratena z OŠ Milana Blagojevića iz Lučan v Srbiji. Zaradi družbenih in političnih sprememb v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je to sodelovanje nekoliko zamrlo, spomladi 2009 pa sta šoli ponovno
navezali stike. Tako so se decembra 2009 štirje učenci skupaj z
ravnateljico Andrejo Košti in s tremi spremljevalci na povabilo
OŠ Milana Blagojevića odpravili v Srbijo, kjer so skupaj praznovali njihovo 110. obletnico šole.
V teh dneh pa so novi prijatelji iz Srbije obiskali nas. Učence so
njihovi gostitelji povabili, da sodelujejo pri pouku, delavnicah
ob tednu otroka, skupaj so posneli šolski radio, obiskali Mariborsko knjižnico, enoto v Šentilju, sprejel pa jih je tudi župan
občine Šentilj.
Veseli smo, da smo v teh letih obnovili zrahljane stike in nadaljujemo medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje. Tudi to
bogati mladost naših učencev.
Novinarski krožek
PODRUŽNICA VELKA
V E. LECLERCU
V soboto, 6. 11. 2010, smo učenci in učiteljice podružnične šole
Velka bili povabljeni v trgovski center E.LECLERC v Mariboru.
Seveda ne samo kot kupci, temveč so nas povabili, da bi pripravili enourni kulturni program za sobotne obiskovalce, nato pa še
ustvarjalne delavnice za otroke.
Naši starši, ki zelo dobro sodelujejo s šolo, so tudi tokrat z veseljem
spremenili načrte svojega sobotnega dopoldneva in pripeljali svoje
otroke na nastop. Obiskovalcem smo se predstavili z dvema dramskima predstavama ob spremljavi glasbenega krožka in plesom folklorne skupine.
Otroke so za nastop pripravile mentorice Alenka Ahman, Marta
Kolarič Žohar, Vlasta Grušovnik, Cvetka Kraner, za ozvočenje pa je
poskrbela Martina Šegula.
Mednarodne igre šolarjev
Mednarodne igre šolarjev, 44. po vrsti, so letos potekale v daljnem Bahrainu, natančneje v Manami. To je svet, ki je za nas tuj,
drugačen, popolnoma nepoznan.
Toda kot že nekaj let zapored se jih je udeležila tudi naša občina.
In iz naše šole smo bili izbrani atleti. Bili smo štirje in o nemiru
ob naših pričakovanjih in občutkih je težko pisati.
Ponosni smo bili, da smo zastopali slovensko državo tako daleč
od doma. Teh občutkov se ne da opisati. Hvaležni smo vsem, ki
so nam omogočili to doživetje.
Jana Verčič in Nejka Supanič
Glasilo / letnik 14 / december 2010
11
Župnije
OBNOVLJENA KRAJNČEVA KAPELICA
ZVONOVI ZVONIJO PRELEPO POJO…
Tako v mesecu maju vsako nedeljo zapoje zvon v kapelici na križišču in vabi
ljudi dobre volje k šmarnični molitvi. Tudi to sončno nedeljo, dne 12. 10.
2010, je glas zvona privabil domačine in ljudi iz bližnje in daljne okolice na
slovesnost ob blagoslovu obnovljene kapelice in zaključku del Prečne ulice
pri kapeli v Ceršaku. Vse zbrane je nagovoril g. župan Edvard Čagran in
predstavnik KS, g. Štefan Gosnik. Blagoslovitev kapele je opravil g. župnik Janez Horvat. Slovesnost so popestrili pevci cerkvenega zbora Šentilj, pod vodstvom zborovodkinje ge. Andreje Kavčič Vajngerl. Med povabljenimi gosti so
bili člani stranke SDS, poslanec Marjan Pojbič in ga. ravnateljica OŠ Šentilj,
ga. Jelka Weldt. Posebna zahvala za velikodušnost gre g. Bojanu Belni in občini Šentilj, ki sta s svojimi sredstvi pripomogla, da je kapelica prenovljena in
lepa. Pridnim delavcem gre pohvala za lepo opravljeno delo in g. Marjanu Šenvertu (Đoniju) za poslikavo zunanjega dela kapelice. Ob tej slovesnosti sta g.
Edvard Čagran in g. Bojan Belna, s pomočjo domačina Ferk Iljga in Rajzman
Rudija (starejšega), ob kapelici posadila lipo. Za urejenost kapelice in njene
okolice s cvetjem, za prigrizke in pecivo so poskrbele pridne roke domačink
»z vrha« in dobrih prostovoljk, ki so rade priskočile na pomoč.
Druženje ob petju in harmoniki je trajalo pozno v noč. Hvala vsem, ki ste se
veselili z nami.
Danica FERK
Neizčrpna predanost svoji župniji
50 let duhovništva Janeza Horvata, župnika v Šentilju v Slovenskih goricah
Obkrožen s sedmimi sobrati, duhovniki jareninske dekanije, je
Janez Horvat, dolgoletni župnik v Šentilju v Slovenskih goricah,
v nedeljo, 20. junija 2010, obhajal 50. obletnico mašniškega posvečenja. Te slovesnosti so se udeležili številni župljani, ki so napolnili domačo cerkev, pridružili pa so se jim tudi slavljenčeva
brat in sestra ter drugi sorodniki.
Zbrane je nagovoril dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof
in metropolit, in med drugim povedal, da je Janeza Horvata v
mariborski stolnici pred petdesetimi leti posvetil v duhovnika škof Maksimilijan Držečnik. Zlatomašniku se je zahvalil za
njegov delež, s katerim je obogatil krajevno Cerkev, mariborsko nadškofijo. Ko se je pred več kot petdesetimi leti odločal za
duhovniški poklic, mu je takratna oblast močno nasprotovala,
toda ostal je zvest Kristusovemu klicu.
Janez Horvat je edini duhovnik v mariborski nadškofiji, ki je
bil od prvega kaplanskega službenega mesta pa vse do danes v
eni sami, šentiljski župniji; najprej deset let kaplan, nato 12 let
župnijski upravitelj in sedaj že 27 let redni dušni pastir – župnik.
Zaradi bogatih izkušenj, pastoralne modrosti ter življenjske preudarnosti so ga duhovniki jareninske dekanije kar trikrat izvolili za dekana. Tako je skrbel za vseh devet njenih župnij in po
preteku te službe ohranil naslov častnega dekana. Pred 28 leti je
bil imenovan za prosinodalnega sodnika na cerkvenem sodišču,
to službo pa opravlja še sedaj pri metropolitanskem cerkvenem
sodišču.
Po nadškofovih besedah je izrednega pomena zaupanje med
dušnim pastirjem in verniki. Tudi Janeza Horvata je označil za
živo kroniko mnogih rodov šentiljske župnije. Kot dušni pastir
je intuitivno spoznaval razmere v župniji, pravočasno dojemal
12
izzive časa in nanje odgovarjal v duhu drugega vatikanskega
koncila ter evangelija, uresničeval pastoralne smernice v župniji
in dekaniji, nagovarjal vernike ter predstavnike družbe in oblasti v duhu dialoga. Kdo mu torej ne bi bil hvaležen za ta preroški
pastirski glas!
Svojo ljubezen do župnije je pokazal ne le s pastoralnim delom, temveč tudi z obsežnimi obnovitvenimi deli, bodisi ko je
obnavljal župnijsko cerkev, gradil nov župnijski dom, obogatil
župnijo z novimi zvonovi in vsemu temu dodal še novo poslika-
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Župnija
vo notranjščine domače cerkve. Tako je
potrjeval svoj odnos do župnije in hkrati
čut odgovornosti za versko, duhovno in
kulturno dediščino prednikov, ki naj jo v
svojo prihodnost ponesejo mladi rodovi
kot dragoceno svetinjo in popotnico.
V uvodnem delu zlate maše je župnik
Horvat pozdravil vse prisotne in med
njimi tudi Marjana Čagrana, župana občine Šentilj v Slovenskih goricah. Kakšno
je sodelovanje med občino in župnijo,
smo kasneje povprašali Janeza Horvata.
»Odlično«, je pojasnil, »in to v obeh smereh. Z občino smo se vedno dobro razumeli in nikoli nismo imeli spornih vprašanj. Tako je tudi z osnovnima šolama v
Šentilju in Ceršaku. Naj v ožjem smislu za
primer omenim verouk v šolskih prostorih. To niti ni bila moja zamisel, ampak se
je uresničila na željo staršev malih šolarjev. Na podlagi ustrezne rešitve pristojnega ministrstva smo malčke, ki prihajajo
tudi iz pet do šest kilometrov oddaljenih
zaselkov, ubranili pred prežečimi nevarnostmi gostega prometa na naših cestah.
Z avtom se preprosto zapeljem do šentiljske osnovne šole Rudolfa Maistra in poučujem otroke prvih treh razredov, tako
kot v Ceršaku. Odnosi z učitelji so dobri
in v zbornici se v pogovoru z njimi vedno najde prava tema. Tako se po mojem
mnenju pri nas lepo uresničujejo Slomškove besede, da se morajo družina, šola
in cerkev vedno držati za roke.«
Župnija se odzove prošnji šole, naj po
svojih močeh pomaga pri nakupu, denimo, učbenikov. Prav tako obvešča šolo o
prireditvah, na primer župnijske Karitas,
ki potekajo v prostorih občine ob njenem velikem razumevanju. Gre torej za
plodno obojestransko sodelovanje. Teh
prireditev se udeležujejo tudi otroci šol
iz avstrijskih krajev Arnfels in Strass, pobratenih s šentiljsko osnovno šolo. Lepo
je prisluhniti glasovom pevskih zborov
teh šol in tudi šentiljskega in ceršaškega
vrtca.
»Imamo lepo poslikane cerkve, ki niso
samo sakralni objekti, ampak tudi kulturno - umetniški spomeniki. V vsem tem
pa vidim tisto množico pisanega travnika, ki predstavlja mojo domovino in kulturo, moje prepričanje in moje vsakdanje
življenje,« je svojo pripoved sklenil šentiljski župnik Janez Horvat.
V pripravah na zlatomašno svečanost so
prizadevno sodelovali Branko Maček,
župnik v Svečini, člani župnijskega pastoralnega sveta, na čelu s cerkvenim ključarjem Francem Pestičkom, župnijska
Karitas pod vodstvom predsednice Mateje Maček, člani društva Antona Raušla, ki
deluje v okviru šentiljske župnije, vodi pa
ga Stanko Lesjak, ter drugi župljani. Slavje je z ubranim petjem pomembno obogatil cerkveni pevski zbor po vodstvom
organistke Andreje Kaučič Vajngerl.
Franci Hauc
220 let cerkve Marije Snežne
»Vaši predniki vam niso zapustili srebra niti zlata. Niso vam
zapustili bogastva, pač pa so vam zapustili te oboke, zapustili
so vam freske in prečudoviti božji hram, v katerem se zbirate
verniki Marije Snežne. Vi ste bogastvo te cerkve. Bogastvo duha
vaših prednikov je tisto, ki vas bogati, vsakega posebej in na svoj
način.« To so besede, s katerimi nas je v uvodu slovesne maše ob
220 letnici cerkve, nagovoril nadškof dr. Franc Kramberger.
Domači župnik Franc Časl, ki v naših krajih službuje že 40 let,
pa v knjižici iz kronike, o nastanku Marije Snežne pravi takole:
»Cerkev Marije Snežne stoji na najvišjem griču Slovenskih goric, na višini 405 metrov. Davnega leta 1789 in že prej so na tem
griču rasli visoki gabri, mimo katerih je vodila pešpot na vse
strani, še posebno pa v Cmurek, kjer je bila cerkev. Ljudje so v
temnih nočeh opazili nenavaden pojav. Na drevesih so prepevali nepoznani ptiči, v času, ko so bile po sosednjih cerkvah maše,
med drevesi pa so tudi opazili oltar z gorečimi svečami. Razu-
Glasilo / letnik 14 / december 2010
meli so, da je to znamenje, da naj tukaj zgradijo svetišče v čast
Materi Božji. Ljudska domišljija ima tukaj resnično podlago, saj
so se z najvišjega griča, kjer so se križala pota res prikazovale
luči, ko so ljudje hodili mimo.«
O zidanju cerkve pa: »Cerkev se ne zgradi sama. Ljudi v okolici
najvišjega griča je bilo že okoli tisoč. Vsi so bili pripravljeni pomagati. Iz Cmureka je prišel na Velko kaplan Matija Purgaj, ki
je vodil zidavo cerkve. Ljudje so navdušeno pomagali. Vozili so
material iz porušenega samostana, žgali strešno opeko in 1789
je delo steklo. Seveda pa ni šlo vse po načrtih. Mojster, ki so
mu zaupali gradnjo, je veliko materiala pokradel; stolp cerkve
je zato 5 metrov nižji. Pa mojstru to ni prineslo sreče. Umrl je v
veliki revščini. Zidali so tako hitro, da je bila cerkev še istega leta
1789 toliko urejena, da je bila že 8. decembra prva sveta maša.
Dokončali pa so jo v letu 1791. Bila je dvoranskega videza, z
ravnim lesenim stropom.«
Drugi dogodek, ki je mašo naredil še bolj slovesno, pa je bila
uradna razglasitev, da je cerkev Marije Snežne, po odloku papeža Benedikta XVI., postala romarska cerkev. Pisna razglasitev, ki
je napisana v latinščini, zdaj uokvirjena krasi domačo cerkev.
Župnik Franc Časl se je na koncu zahvalil vsem, ki so v teh letih
z darovi pripomogli, da so freske, slike in kipci restavrirani ter
obnovljeni; prav tako je nova streha cerkve.
Prav posebej ponosen pa je na domače pevce, predvsem na tiste,
ki v zboru vztrajajo že celih 40 let.
Slovesnost smo zaključili s kratkim programom, v katerem je
ob zvokih orgel nekaj svojih najlepših pesmi recitiral Tone Kuntner.
Tako smo pri Mariji Snežni, zdaj romarskem svetišču, slavili
220-letnico cerkve na nedeljo, ko smo na adventnem venčku
prižgali drugo svečko.
Lidija ŠARIĆ
13
Župnije
Umetnost v toplih barvah
Nova poslikava notranjosti šentiljske župnijske cerkve
Šentiljska cerkev je za svojo 200-letnico
– župljani so ta praznik zaznamovali s
svojo udeležbo pri svečanem bogoslužju
v nedeljo, 3. oktobra 2010 – dobila novo
poslikavo svoje notranjščine, ki sta jo s
svojim delom uresničila akademska slikarja, zakonca Marija Bersan Mašuk in
Nikolaj Mašukov.
Zasnovo poslikave, ki zajema upodobitev
vstalega Kristusa v kupoli cerkvene ladje
ter prizore iz svetlega dela rožnega venca,
ki ga je napisal papež Janez Pavel II., in
Slomškovo zgodbo v obeh lokih stranskih
zidov, je pripravil župnik Janez Horvat.
Dvesto let stara cerkev s svojo likovno
opremo, po mnenju nekaterih izvedencev, v povojnem cerkvenem slikarstvu na
Slovenskem tako močno izstopa.
Umetnika sta cerkvenemu prostoru vdahnila dokončno, veličastno in pripovedno
bogato podobo. Marija Bersan Mašuk je
poslikala kupolo ladje, Nikolaj Mašukov
pa oba loka stranskih zidov. Župnik Horvat, ki je opravil izbor omenjene biblijske
ikonografije, je bil tudi idejni vodja tega
projekta, skrben opazovalec ustvarjalnega procesa in, v času nastajanja poslikave,
nadvse prijazen gostitelj obeh slikarjev.
Marija Bersan Mašuk in Nikolaj Mašukov
sta odlična slikarja, ki s svojim likovnim
delovanjem zaznamujeta in neutrudno
bogatita slovenski prostor. S svojim de-
14
lom obvladata različne likovne zvrsti in
še posebej stensko slikarstvo. Doslej sta
pri nas poslikala že številna javna, predvsem sakralna okolja, cerkve in kapelice.
Ustvarjalno obvladujeta velike površine
sten in stropov, med katere sodi tudi poslikava v šentiljski župnijski cerkvi, s kar
140 kvadratnimi metri.
Poslikava kupole gledalca osuplja, vendar
ne samo zaradi dimenzij. V njej je čutiti
umetniško moč avtorice Marije Bersan
Mašuk. To delo je oblikovala kot pripoved, ki se začenja pri Bogu Stvarniku in
se zaključuje z vstajenjskim prizorom, v
katerem izstopa lik vstalega Kristusa. Prizori na kupoli so vpeti na znamenja štirih
evangelistov.
Svojevrstna je tudi poslikava stranskih
zidov, delo Nikolaja Mašukova. Na eni
strani cerkvene ladje nam je ta avtor nanizal prizore iz življenjske zgodbe blaženega škofa Antona Martina Slomška. V
središču je Slomšek v škofovski obleki in
s stolnico v rokah. Veselega dogodka se
udeležujejo cerkveni dostojanstveniki in
številni verniki. Osrednji prizor spremljajo upodobitve Antona Martina Slomška z
Blažem in Nežico (sporočilo o njegovem
vzgojnem in literarnem delovanju), Materin nauk otrokom o dobrem in slabem
življenju ter Slomšek z zavetniki farnih
cerkva.
V loku zidu na nasprotni strani osrednjega cerkvenega prostora je likovna predstavitev prizorov iz svetlega dela rožnega
venca, ki ga je napisal papež Janez Pavel
II.: Kristus se prikaže na gori Tabor, Jezusov krst in čudež v Kani Galilejski,
osrednje prizorišče pa je namenjeno zadnji večerji. Avtor je uporabil tople barve
spričo svetlobe, ki prihaja skozi okensko
odprtino. Tako ta celota žari v oranžnih,
rdečkastih in rjavih barvnih tonih.
»Gre za poslikavo, ki jo upravičeno lahko
imenujemo umetnina,« je o delu obeh
umetnikov med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj
Šajn v almanahu z naslovom Poslikava ob
200-letnici šentiljske cerkve. »Poslikavo,
ki jo je vredno videti. In jo je potrebno
gledati, da se ti razodene njena enigma,
njeno sporočilno bogastvo in zavidljiva
umetniška veličina.«
Pripravil: F.H.
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Društva
DRUŠTVO UPOKOJENCEV SLADKI VRH
Bili smo v parlamentu
Zadnji izlet v letošnjem letu smo organizirali v našo glavno mesto – Ljubljano.
Z našim poslancem in sokrajanom g. Marjanom Pojbičem smo
se dogovorili, da nam bo omogočil ogled parlamenta. Izpolnil je
našo željo, in sicer 13. oktobra, kar je bilo po volitvah (za župane
in občinske funkcionarje).
Zanimanje naših upokojencev je bilo zelo veliko, saj se je v nekaj
urah prijavilo interesentov kar za cel avtobus. Ogled nekaterih
prostorov parlamenta, predstavitev dela ter življenja poslancev
in drugih funkcionarjev je bilo vodeno pod strokovnim vodstvom. Ogledali smo si tudi galerijo.
Potem nas je sprejel g, Marijan Pojbič. Ob prijetnem razgovoru
in pogostitvi smo spoznali tudi njegovo delo. Polni lepih vtisov
in spominov smo zapustili parlament.
Pod vodstvom vodičke Simone smo si ogledali še znamenitosti
stare Ljubljane. Z gondolo smo se odpeljali na grad. Domov
smo se vrnili polni nepozabnih vtisov.
Delo v društvu upokojencev poteka po sekcijah, in sicer:
o Ribiška sekcija, ki jo že vrsto let vodi Janez Kaučič in je
zelo aktivna;
o Sekcija za prireditve, ki jo vodi Olga Koren; je dokaj aktivna pri organizacijah izletov, piknikov, pustovanj, martinovanja, silvestrovanja in drugih;
o Sekcija za športne aktivnosti – rusko kegljanje, ki jo vodi
Andrej Kazorzik. Namen in cilji aktivnosti so: koordinacija gibanja, prostorska orientacija, kontrola telesa, krepitev
zdravja, ohranitev dobrega psihofizičnega počutja, sprostitev, rekreacija, druženje, …
Udeležujemo se srečanj s kegljači DU: Zg. Podravja, Ceršaka, Velke, …v organizacijah društev upokojencev.
o Sekcija za družabne aktivnosti – igranje kart, ki jo vodi
Drago Pleteršek, je aktivna predvsem v zimskem času, vendar imamo težave s primernim prostorom, saj je trenutni
prostor preslabo ogrevan in neprimerno zračen za tolikšno
število aktivnih udeležencev. Upamo, da bodo prostori v
novi društveni zgradbi, ki bo končana naslednje leto, pri-
Glasilo / letnik 14 / december 2010
merni za naše športne in družabne aktivnosti. Udeleženci
so predvsem željni razvedrila, se pa tudi pomerjajo s sosednjimi društvi: Ceršakom, Velko, Voličino, …;
o Sekcija ročnih del, ki jo vodi Albina Pohar deluje v želji
po dobrem počutju, v zapolnitvi prostega časa, po druženju, inovativnosti izdelkov in predvsem v želji pripadnosti
skupini.
V letošnjem letu ima enajst članov okrogli 80. jubilej, in sicer: Marija Roj, Julka Vake, Avgust Žalig, Ivan Strasser, Ana
Pomperger, Karel Markuš, Elizabeta Kadivnik, Stanko Ferk,
Zmagoslava Černčič, Margareta Senčič in Franc Nikl.
Svoj 90. jubilej pa sta praznovala Ladislav Mohor in Štefanija
Polanec.
Vse jubilante, ki stanujejo v občini Šentilj, obišče tudi naš župan in predstavnik KORK, s strani DU pa določeni poverjenik in predsednik. Odgovarjajoči termin obiska dogovorimo s
slavljencem. Vsem slavljencem veliko pomeni obisk in kratek
razgovor. Ostali jubilanti, ki živijo izven meja naše občine, so
obiskani v glavnem od predstavnikov DU.
Delo po projektu »STAREJŠI za STAREJŠE« poteka v našem
DU po programu, ki smo si ga zastavili.
Evidentirali smo skoraj vse starostnike v naši KS, ki so starejši
od 69 let ter opravili ponovne obiske in razgovore, kot je bilo
predvideno. Naši prostovoljci so v rednem stiku z evidentiranimi osebami, seveda s tistimi, ki si to želijo. Mnogo je tudi soseske pomoči, kar gre velika pohvala vsem tistim, ki se razdajajo
in nesebično pomagajo, kajti tako si pomagajo tudi sebi.
V decembru bomo obiskali vse starostnike, ki imajo 75 let in
več na celotnem območju KS, jih skromno obdarili in voščili
za novo leto. To je vsako leto organizirano s pomočjo naše
občine (sodelujejo tudi DU Šentilj, Ceršak in Velka). Za darila prispeva sredstva občina.
Člani DU Sladki Vrh želimo vsem - mnogo sreče in zdravja v
NOVEM LETU 2011
Konrad Zemljič
15
Društva
Šentiljski upokojenci v letu 2010
Na pobudo osnovne šole Rudolfa Maistra v Šentilju smo se
upokojenci našega društva, dne 8.10.2010, srečali z učenci
prve triade. Koordinatorica tega srečanja je bila gospa Bogdana
Pribevski. Njej in vsem sodelujočim gre zahvala, da je srečanje,
po naši oceni, uspelo. Z izkušnjami, ki smo jih pridobili na tem
srečanju, bodo v takšna srečanja v prihodnje še bolj uspešna.
volja gospe Olge Hercog, ki vodi to dejavnost v okviru našega
društva.. V poletnih mesecih so nekateri dedki in babice peljali s
seboj na kopanje tudi vnuke in vnukinje. Kljub tem je v avtobusu
še vedno dovolj prostora za tiste, ki bi se radi pridružili našim
kopalcem. V Radencih je med kopanjem organizirana tudi
telovadba. Na sliki vidite nekaj naših kopalcev med telovadbo.
In, kaj smo delali na tem srečanju? Obujali smo spomine.
Najstarejši udeleženec tega srečanja je bil g. Dušan Šrok, ki
je obujal spomine na leta, ko je sam hodil v šolo. To je bilo
za časa Kraljevine Jugoslavije in med drugo svetovno vojno.
Jaz sem začel hoditi v šolo med drugo svetovno vojno in sem
obujal spomine na nemško šolo. Učni jezik na šoli je bila takrat
nemščina. Učitelji na šentiljski šoli niso znali slovensko, večina
učencev pa ne nemško. Lahko si predstavljate, da nam ni bilo
lahko.
G. Bruno Jelenko in g. Edi Breg sta otrokom prikazala in
povedala, s kakšnimi igračami so se, v njuni mladosti, igrali
otroci in kako so jih izdelovali. Seveda nista pripovedovala o
igračkah za punčke. Te sta predstavili ga. Vera Breg in ga. Marija
Štuhec.
Čas za igranje otrok je bil omejen. Dosti časa jim je vzela pot
v šolo. Takrat ni bilo prevoza z avtobusi,ampak smo v šolo
hodili peš. Za nekatere je bila pot dolga in polna dogodivščin
ter spoznavanja narave. To so spoznavali tudi doma, ko je
bilo potrebno pomagati v hiši in na posestvu ali najetem
koščku zemlje. Če nič drugega, je bilo potrebno prinesti vodo
in pripraviti drva. Vodovodov in centralnih kurjav takrat ni
bilo. Tudi električne luči ni bilo v vseh hišah, pa še v tistih, ki
so jo imele, je večkrat ugasnila. O delu doma, poti v šolo in
preživljanju prostega časa sta osnovnošolcem pripovedovali ga.
Tončka Mlinarič in Marija Plesnik.
Poleg tega srečanja, ki ni bilo v sprejetem programu dela, smo
izvedli še dejavnosti po sprejetem programu. Pri pikniku, ki
smo ga imeli 8. septembra na Kmetiji Gaube, nam je nagajalo
vreme. Sedeti in plesati nismo mogli v enem prostoru; to pa ni
najbolje vplivalo na razpoloženje.
Slabo vreme pa ni nagajalo kopalcem, ki se vsako prvo sredo v
mesecu vozijo na kopanje v Radence. Število kopalcev se je v
zadnjem času povečalo in izboljšalo. Morda je zato kriva dobra
Srečo z vremenom pa smo imeli pri organiziranju obeh jesenskih
izletov. V septembru smo za vse tiste, ki se spomladanskega
izleta niso mogli udeležit, ponovili izlet na Bodensko jezero.. Ta
izlet smo organizirali za vsa društva upokojencev v naši občini.
Na izlet v neznano smo se podali 13. oktobra. Na njem smo si
v Gibini ogledali, kako izdelujejo bučno olje in poskusili mlince
z zaseko. V Razkrižju smo si ogledali, kako so živeli ljudje v
kameni dobi in Ivanov izvir, katerega voda, baje, zdravilno
deluje na vid.
Telovadba v Radencih
16
Naselje iz kamene dobe v Razkrižju
Pot nas je nato peljala proti vasi Banuta, na ogled kmetije Cuk.
Pred tem smo se ustavili še v Dobrovniku in si ogledali orhideje.
Ostalo ni samo pri ogledu, ženska srca so se raznežila in nekaj
orhidej je šlo z nami v Šentilj. Zelo zanimiv je bil tudi ogled
kmetije Cuk, ki se ukvarja s prosto rejo škotskega goveda in
svinj. Imajo tudi vinograd v Lendavskih goricah; tam smo tudi
pokusili njihova vina. Večini udeležencev je izlet zelo ugajal.
Martinovanje smo imeli dan pred Martinovim, to je 10. 11., na
Kmečkem turizmu Skupek. S tem smo se izognili, da bi imeli
prireditev na isti dan kot TD Brloga.
Slabo vreme nam je preprečilo, da bi imeli več pohodov.
Izkoristili smo lepe dneve in 30. 6. Šli na Žavcarjev vrh, 22.
9. smo iz Košakov šli na Stolni vrh in Meljski hrib, 29. 9. smo
se iz Voličine podali na Maistrov stolp na Zavrhu, 10. 11.
smo prehodili pot iz Limbuša do Meranovega in 25. 11. iz Zg.
Kungote do Dreisiebnerja na Špičniku. Meranovo je znano po
tem, da je tamkajšnje posestvo v prvi polovici 19. stoletja kupil
avstrijski nadvojvoda Janez Habsburški in na njem ustanovil
šolo za vinogradništvo. Danes je na Meranovem Univerzitetni
center za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Univerze v Mariboru. Na žalost nismo mogli
poskusiti njihovega vina, slikali pa smo se pred spomenikom
nadvojvode Janeza.
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Društva
Šentiljski upokojenci pred spomenikom na Meranovem
Seveda pa to niso bile vse aktivnosti, ki smo jih izvedli v drugi
polovici letošnjega leta. V mesecu oktobru smo organizirali
cepljenje proti gripi. Udeležilo se ga 55 občanov. V novembru
smo imeli predavanje z naslovom »Terapija proti bolečinam
brez zdravil«. Na njem je bili 24 poslušalcev in poslušalk.
V mesecu septembru je UO društva imenoval novi poverjenici
društva, novo voditeljico dejavnosti Starejši starejšim in
novega namestnika praporščaka. Gospa Marija Hajnc je nova
poverjenica za tiste upokojence, ki jih je do smrti imela na skrbi
gospa Majda Vilčnik, gospa Julka Pleteršek za tiste, za katere
je do smrti skrbel gospod Franc Kurbus. Po njem je pomočnik
praporščaka postal gospod Vinko Hajnc. Vodenje dejavnosti
Starejši starejšim je prevzela gospa Štefka Dodić. Vodstvo
društva je hvaležno vsem, da so prevzeli navedene naloge in jim
želi veliko uspehu pri delu.
S smrtjo gospoda Franca Kurbusa pa je ostalo nezasedeno tudi
mesto podpredsednika ali podpredsednice društva. Njegovo
imenovanje je v pristojnosti zbora članov društva. Predvidevamo,
da bi ga izvolili prihodnje leto marca. Vse člane društva prosimo
za predloge. Predloge lahko pisno ali ustno podate članom ali
poverjenikom OU.
Predsednik DU Šentilj, Ivan Velikogne
Aktivnosti Društva upokojencev Velka v letu 2010
Leto 2010 gre k svojemu koncu, s tem
pa tudi aktivnosti Društva upokojencev
Velka. Tako kot vsa leta do slej, smo tudi
letos pokazali, da smo starejši še zmeraj
zelo dejavni na področju družbeno-koristnih aktivnosti. Še enkrat smo potrdili,
da se znamo poveseliti in v sproščenem
vzdušju deliti svoje izkušnje, spomine
in znanja. Prav gotovo se bodo članice
in člani našega društva strinjali, da smo
doživeli veliko več, kot je mogoče strniti
na kos papirja. Zato bom navedel samo
nekaj najpomembnejših dogodkov.
Na Prešernov dan, 8. februarja, smo v
društvu organizirali kulturno-umetniško
druženje s pisateljem Tonetom Partljičem. V Methansovi hiši na Dražen Vrhu
se je zbralo toliko mladih in malo manj
mladih, da smo v društvu lahko ponosni,
da imamo še zmeraj toliko moči in volje, da lahko povezujemo generacije. Da
smo starejše generacije v kraju še zmeraj
zelo aktivne, dokazuje tudi to, da smo
na krajevnem prazniku, ki ga na Zgornji
Velki praznujemo 14. oktobra, sodelovali na več področjih. Organizirali smo
pohod po naši krajevni skupnosti, ki se
ga je udeležilo 75 članic in članov našega
društva ter se ekipno priključili igram v
''pozdrav jeseni'' in se v kmečkih opravilih pogumno spopadli z mlajšimi tekmeci. Ob krajevnem prazniku so udeleženke
ročnodelskega krožka pripravile razstavo
Glasilo / letnik 14 / december 2010
svojih izdelkov, naši športniki pa so se
pomerili v kartanju, ruskem keglanju in
šahu.
Tako kot vsako leto, so se člani in članice
našega društva udeležili upokojenskega
dopustovanja na morju. Spomladi smo
dopustovali v Opatiji na Hrvaškem, v jeseni pa v Izoli. Veliko lepega pa smo skupaj doživeli tudi na enodnevnih izletih,
ko smo se odpravili na tri povsem različne konce Slovenije: obiskali smo Koper,
Trst in Lipico. Spoznavali smo Prekmurje, odpravili pa smo se tudi v Zasavje, Krško, Brežice in Bizeljsko. Članice in člani
našega društva smo se udeležili dvodnevnega izleta v tujino, ki ga je organiziralo
Društvo upokojencev Šentilj.
V društvu skušamo nekaj pozornosti nameniti zdravju, zato smo tudi v letošnji
jeseni organizirali meritve krvnega tlaka,
holesterola in trigliceridov v krvi. Meritev se je udeležilo 68 krajanov.
V letošnjem letu se je naše društvo pridružilo projektu ''Starejši za starejše'',
katerega cilj je višja kakovost življenja
starejših, ki živijo doma. Projekt teče pod
okriljem ZDUS po vsej Sloveniji. Njegov
namen je, da bi čim bolje spoznali problematiko starejše generacije in popisali
njihove dejanske potrebe. Na lokalni ravni spoznavanje poteka s pomočjo anketiranja, ki ga opravljajo zato usposobljeni
prostovoljci oz. poverjeniki. Koordina-
torica se je večkrat udeležila predavanj v
Ljubljani in Mariboru. Po dveh mesecih
dela ugotavljamo, da smo v KS Velka obiskali že 85 % oseb starejših od 69 let, kar
dokazuje, da prostovoljci svoje delo opravljajo zelo vestno in dosledno, pa tudi,
da so starejši pripravljeni odgovarjati na
zastavljena vprašanja.
Vse to pa dokazuje, da lahko upokojenci,
ki smo še pri zdravju in moči, pomagamo starejšim, bolnim in nemočnim že s
pogovorom in prijazno besedo. Lahko
pa jim pomagamo tudi tako, da zanje
poiščemo pomoč pri ustreznih državnih
in občinskih službah, kot npr. center za
socialno delo, patronažna služba, zdravstvene ustanove, Rdeči križ in Karitas…
Da bi pomoč res dosegla tiste, ki jo še
kako potrebujejo, je pomembno sodelovanje prostovoljcev, ki lahko vzpostavijo
vez z državnimi organi.
Ob koncu leta se v imenu Društva upokojencev Velka iskreno zahvaljujem vsem
aktivistkam in aktivistom, ki skozi vse
leto po svojih močeh številnim lajšajo
tegobe in prinašajo veselje. S skupnimi
močmi bomo skrbeli, da bo tako tudi v
prihodnje. Vsem članicam in članom DU
Velka želim vesel božič in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2011.
Franjo Bezjak,
predsednik DU Velka
17
Društva
Aktivnosti Društvo upokojencev Ceršak v letu 2010
Z našem društvu upokojencev, ki šteje 292 članov, se je v iztekajočem se letu odvijalo mnogo zanimivih dogodkov.
Začelo se je že v mesecu februarju, ko smo v dvorani krajevne skupnosti ceršak organizirali pustovanje za naše člane. Zanimivo je
bilo opazovati lepe maske, katere smo tudi skromno nagradili.
V marcu smo se v velikem številu zbrali na zboru članov, obravnavali dela v preteklem letu, si zadali cilje za tekoče leto in se prijetno
družili.
Meseca maja je bil organiziran izlet vseh štirih društev upokojencev občine Šentilj v tujino, katerega se je udeležilo 10 naših članov.
Podali smo se preko Avstrije do Nemčije v mesto Ulm, po ogledu
tega mesta pa smo se popeljali v Švico. Tu smo si med drugim ogledali prelepe slapove reke Ren. Pot smo nadaljevali do Linhensteina, si ogledali zanimivo mesto ter se z lepimi spomini in občutki
vrnili proti domu.
Junija smo se podali na izlet do Voljčjega potoka, kjer smo si ogledali prelep naravni park, posejan z ogromno lepega cvetja in še
mnogo drugih zanimivosti. Pot naprej nas je peljal do Velenja,
kjer smo si ogledali tamkajšni grad. Čeprav je bilo treba najprej
premagati 150 stopnic, je bilo ob ogledu zanimivega gradu tudi to
pozabljeno.
Za konec smo se podali še do Šmartinskega jezera, se z ladjo popeljali po njem ter uživali v prijetni vožnji in v ogledu prelepega
jezera.
Julija nas je društvo upokojencev Sveta trojica povabilo na križev
pot, ki ga vsako leto organizirajo v sklopu tamkajšnje župnije. Bili
smo lepo sprejeti in pogoščeni, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo.
Avgusta smo organizirali piknik v naravi, katerega so nam pope-
strili naši muzikantje, zapele pa so tudi naše ljudske pevke. Pred
pričetkom so si naši člani ogledali tovarno v Ceršaku, kjer jih je
sprejel g. Stanko Lesjak, jim razkazal tovarno in jih lepo pogostil.
Tudi g. Lesjaku se še enkrat prisrčno zahvaljujemo.
Septembra, pa kot vsako leto, se podamo na romanje k Sveti trojici.
Na poti domov smo se ustavili v Benediktu na kmečkem turizmu
Lekežič, kjer smo se malo okrepčali in veselo pokramljali. Jesen
upokojenci zaključimo z martinovanjem. Tudi to smo, na željo članov, organizirali v dvorani krajevne skupnosti Ceršak.
Naše društvo sodeluje v različnih sekcijah s preostalimi društvi
upokojencev v občini Šentilj.
Organizirano imamo sekcijo igranja kart v šnopsu, ki jo vodi Flaško Jože. V zimskem času se zberejo člani, ki so zainteresirani za
kartanje, igrajo karte in med seboj tekmujejo. Izvede se tudi tekmovanje z DU Sladki Vrh in DU Velka. Ob koncu najboljšim podelijo priznanja in pokale.
Prav tako imamo organizirano kegljaško sekcijo, ki jo vodi Kitel
Franc. Izvaja se rusko kegljanje. V poletnem času potekajo tedenska
srečanja in medsebojna tekmovanja. Organiziramo tudi meddruštvena srečanja z DU Sladki Vrh in DU Velka. Ob zaključku sezone
se podelijo pokali za prva tri mesta, tako v ženski kot v moški ekipi.
Naša srečanja in druženja nam vedno popestrijo tudi naše ljudske
pevke. Udeležujejo se raznih prireditev na območju občine Šentilj
in revije ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž v okviru občin Pesnica, Kungota in Šentilj.
Ker pa se leto bliža koncu, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili
vsem članom za sodelovanje in jim zaželeli še trdnega zdravja ter
veliko prijetnih druženj tudi v prihajajočem letu.
Marija SELINŠEK
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠENTILJ, KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA CERŠAK
OŠ RUDOLFA MAISTRA ŠENTILJ
V A B I L O
Kot vsako leto, tudi 27. januarja 2011 ob 18.00 uri, organiziramo
že 7. tradicionalni dobrodelni koncert za otroke naše občine v CASINO MOND ŠENTILJ
SLOGAN KONCERTA »JAZ ZATE – TI ZAME«
pomeni, da želimo z vso odgovornostjo do prihodnosti in možnostmi pomagati tistim ljudem, ki želijo ohraniti zdravje, da lahko
živijo polno in bogato življenje, saj lahko le z zadostno količino zdrave krvi rešujemo življenja, prav tako kot z modernimi medicinskimi aparati pravočasno diagnosticiramo bolezni in jih ozdravimo. Seveda ne bomo pozabili na otroke, ki brez naše pomoči
ne bi mogli užiti letovanja na sončnem Jadranu.
Zbrana sredstva bodo namenjena za nakup mobilne transfuzijske postaje, ki bo v prihodnosti še kako pomagala zbirati kri za naše
bolnike v naši sredini, prav tako pa bomo pomagali tudi Zdravstvenemu domu Adolfa Drolca pri nakupu mamografa. Starši, ki
niso zmožni plačati svojim otrokom počitnic na morju, bodo prav tako deležni naše pomoči.
Zato si dajmo priložnost in s skupno močjo pomagajmo uresničiti naše načrte. Rezultat naših prizadevanj bo vsekakor pozitivno
vplival na zdravje sočloveka v naši sredini.
VLJUDNO VABIMO VSE OBČANE OBČINE ŠENTILJ, DA SE UDELEŽITE DOBRODELNEGA KONCERTA IN s SVOJIM
PRISPEVKOM POMAGATE, DA URESNIČIMO ZASTAVLJENE SI CILJE.
VEČER NAM BODO POPESTRILI: TANJA ŽAGAR, IVO MOJZER, IRENA TRATNIK ……….., PRESENETIMO SE!
Tudi tokrat bodo na voljo VIP mize s penino. Prijave na tel. 041 844 850.
ORGANIZACIJSKI ODBOR: Stanislav ŽEBELA, Jelka WELDT, Milena STRNAD
Vsi, ki želite pomagati, lahko prispevke nakažete na transakcijski račun: OZ RK MB, Ul. Pariške komune 13, Maribor.
Štev. računa: 0451-5000-0397-432 /referenca/00 50738- mobilni avtobus
V imenu vseh, ki bodo deležni vaše pomoči, in organizacijskega odbora vnaprej
H V A L A!
18
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Društva
1. Kmečke igre na Zg. Velki
»VELIKI NA VELKI«
Že dolgo časa je v EKD Snežna bila želja, da enkrat na leto vsa
društva, ki delujejo na Zg.Velki, združijo moči v eni prireditvi.
Zbirali smo ideje in pobude o tem, kako bi v prihodnje kreirali
kulturno dogajanje na Zg. Velki. Vsi smo se strinjali, da bi bilo
potrebno v prihodnje delati bolj usklajeno in z medsebojnim
sodelovanjem za boljšo atraktivnost prireditev.
V Etno-kulturnem društvu SNEŽNA smo si zadali nalogo, da že
v jesenskem delu organiziramo prireditev, ki bi združila društva
na Zg.Velki. Porodila se nam je ideja, da priredimo kmečke igre
z naslovom »VELIKI NA VELKI«.
Kljub vsakodnevnim jesenskim opravilom, smo 3.10.2010 našli
čas in voljo, kar je najbolj pomembno za druženje. Tako smo
folklorniki na športnem igrišču na Zgornji Velki oblikovali program kmečkih iger. V odlični organizaciji smo pripravili obilo
zanimivih kmečkih opravil, značilnih za jesenski čas.
Med seboj se je pomerilo 7 ekip v šestih različnih igrah. Najboljše tri smo »bogato« nagradili. Ekipe so se med seboj pomerile v vožnji s samokolnico, prenašanju jabolk, skakanju z
vrečo, pobiranju krompirja, ličkanju in vezanju koruze. V zadnji
igri presenečenja pa so vodje ekip pokazale, koliko vina uspejo s
»cugarom« potegniti iz soda.
Skozi vso prireditev so potekale predstavitve društev. Vsako
društvo je imelo svojih »PET MINUT SLAVE«. Člani ekip so se
predstavili na čim bolj atraktiven način.
Ekipe, ki so se na tekmovanja prijavile, so bile: RDEČA KAPLJICA, člani organizacije Rečega križa Zg. Velka; ekipa FANTASTIČNI, člani Turističnega društva Klopotec; MICIKE, Društvo
kmetic občine Šentilj; ekipa FLORJANEKI, prostovoljno gasilsko
društvo ZG. Velka; ekipa NEPREMAGLJIVI, člani društva upokojencev Velka; ekipa NAŠE ULICE in seveda ekipa ETNOFOLKECI, člani in ljubitelji ljudskega plesa folklorne skupine Marija
Snežna.
Tako je nedelja na Zg. Velki minila v znamenju dobre volje,
obilo smeha in veselja. Ljudje so se zbrali z namenom, da se med
seboj družijo in poveselijo, kar je dokaz, da ves naš trud ni bil
zaman in, kar je najpomembnejše, na ZG. VELKI se zopet dviguje raven druženja, kar je za razvoj kraja zelo pomembno.
Hvala ekipam za sodelovanje, hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k našemu uspehu, hvala navijačem…bili ste super!
Organizatorji se strinjamo, da prihodnje leto igre zagotovo ponovimo.
Tajnica EKD SNEŽNA,
Nevenka Gungl
KRAJEVNI PRAZNIK NA ZGORNJI VELKI
Na Zg. Velki smo tudi letos praznovali že kar 57. krajevni praznik, katerega se je udeležilo res lepo število krajanov. Uvodoma
je vse navzoče pozdravil predsednik KS, g. Franc ZVER, nato je spregovoril tudi župan občine, g. Edvard ČAGRAN. Slavnostna
govornica je letos bila gospa Alenka AHMAN, vodja podružnične šole na Zg. Velki. V svojem govoru je orisala svojo življenjsko
pot, povezano z šolo na Zg. Velki ter poudarila potrebo po povezanosti ljudi s krajem, po sožitju ter nenazadnje po vsem dobrem,
kar je doživela in doživlja v času službovanja na tej šoli.
Na prireditvi so bili tudi častni občan občine Šentilj, g. Tone KUNTNER, poslanec Državnega zbora,g. Marijan POJBIČ, in krajevni župnik, g. Franc ČASL.
Vlado Marinič
Glasilo / letnik 14 / december 2010
19
Društva
Podpis listine o sodelovanju
Pričelo se je s tradicionalnimi pohodi, ki jih prvo soboto, v mesecu septembru, organizira gostilna Marič iz Sebeborcev; Velčani v Prekmurje na pohod, Prekmurci pa k Mariji Snežni na
Martinovanje, letos že tretjič zapored.
Tako smo na krajevnem prazniku Zgornje Velke, oktobra 2010,
podpisali listino o sodelovanju na športnem, kulturnem in turističnem področju.
Člani društva ŽLAKI iz Sebeborcev in TD Klopotec se že prav
dobro poznamo in vsako druženje nam ostane v lepem spominu.
Kuhanje kisle juhe
Štiri »kmečke dekline« društva kmetic občine šentilj smo se letos ponovno
udeležile tekmovanja v kuhanju »kisle juhe«, ki so ga, kot vsako leto, organizirale kmečke žene iz jakobskega dola, v čast njihovega praznika »na
jakobovo«.
20
Tekmovanje se je vršilo v nedeljo, 25. 7. 2010. Tekmovalo nas je 15 Ekip. Ob zelo prijetnem vzdušju in
lepem vremenu smo se spustile v boj tekmovanja.
Ker je bila konkurenca zelo močna, smo se morale,
da bi bile čimboljše, da bi bil naš prostor kuhanja
najlepši, da bi bila naša juha čimbolj dobra, močno
potruditi.
Najprej smo se lotile okraševanja in dekoracije našega delovnega prostora; namestile smo našo maskoto »mici« in pristavile nekaj rož, doma pripravljenih kmečkih dobrot in še kaj.
Del ekipe se je lotilo ognja in priprave kotla, drugi
del ekipe pa se je pognal v borbo z rezanjem »velikega kosa svinjskega mesa« in pripravo »svinjskih
nogic«. Čas je tekel, juhca se je kuhala in ob dodajanju raznih začimb ter dodatkov postajala vse bolj
okusna. Vsem prisotnim gostom in obiskovalcem
okoli nas je prav prijetno zadišalo pod nos. Naša
tričlanska komisija, katera je ocenjevala vse, kar so
videli, slišali in »vohali«, nas je spretno spremljala na vsakem koraku. Prišel je čas, ko je komisija
ustavila kuhanje in pričelo se je strogo ocenjevanje.
Juho se je ocenjevalo tudi po okusu.
In končno rezultati!
Žal naša ekipa ni dosegla zmage v kuhanju juhce,
je pa dosegla prvo nagrado v dekoraciji »štanta«,
zato smo še kako ponosne na našo maskoto »mici«,
ki je marsikateremu obiskovalcu pričarala smeh na
obraz.
Čeprav po ocenah komisije nismo zmagale, smo
zmagale pri obiskovalcih, ki so našo juhco pojedli
do zadnje kapljice in nas s tem pohvalili.
Tudi to je zadovoljstvo, predvsem pa veselje, druženje in prijetno počutje med domačini in drugimi
ljudmi, spoznavanje novih prijateljev in tudi novih
okusov kmečkih jedi. Tako smo domov odšle z nasmehom in z novimi izkušnjami.
Vsa zahvala, za zelo dobro pripravo tekmovanja in
športnega druženja, gre kmečkim ženam Jakobskega dola. Dokaz dobrega počutja dokazujejo tudi
naše fotografije.
Sonja Šiker
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Društva
MARTINOVANJE V OBČINI ŠENTILJ
Poletnih počitnic je konec. Komaj smo
našim najmlajšim priskrbeli vse za prvi
šolski dan, že je pred nami prihajajoča
jesen in zima.
Čeprav sonce še ni reklo zadnje besede,
smo z mislimi že v dnevih, ki jih bodo
zaznamovali sivi oblaki, dež, sneg in hladen veter. Mnogi slabo prenašajo hladnejše dni, a vendarle je pred nami eden
zelo priljubljen ljudski praznik, Sv. Martin. Praznovanje, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust, pa se razlikuje v krajih po Sloveniji in drugod po
svetu. Čaščenje svetega Martina je prišlo
k nam pod francoskim vplivom. Njegovo
čaščenje so zelo pospeševali benediktanski menihi.
Martinovo je čas, ko se zaključujejo jesenska dela, še posebej pa je praznik priljubljen zaradi povezanosti z vinom in zahvalo za dobro letino. Trgatve so za nami,
mošt v sodih se že bistri in spreminja v
vino.
V tem jesenskem času vsako leto organizacijo martinovanja priredi Turistično
društvo BRLOGA Šentilj pred občinsko
stavbo v Šentilju.
Svečani krst mošta, ali že kar mlado vino,
ki so ga prispevali domači vinogradniki, je izvedla umetniška skupina »TRIJE MUTECI«, KUD MASKA Šentilj,
ob spremljavi moškega pevskega zbora
KUD MEJNIK Šentilj in Godbe na pihala
občine Šentilj. S tem dejanjem se je mošt
Glasilo / letnik 14 / december 2010
spremenil v vino. Pri krstu mošta so prisostvovali tudi gostje iz sosednje Avstrije
ter župan Špilja.
Obiskovalci so lahko na stojnicah poskušali mošt, mlado vino in domače dobrote
turističnih kmetij in gostincev. Bolj se je
dan nagibal k večeru, bolj se je ozračje
ogrelo, več veselja je bilo čutiti med zbrano družbo.
Že je sobota in zgodaj popoldne se je pred
občino zbralo veliko število hoježeljnih
pohodnikov, da se udeležijo pohoda, ki
ga je organiziralo TD BRLOGA Šentilj.
Odpravili smo se na daljšo pot v Hlapje,
do Zupaničeve zidanice. Vreme je zdržalo, pohodniki pa kljub številnim postojankam tudi. Pot nas je vodila po slikoviti
in idilični naravi s čudovitimi razgledi na
hribe, prekrite z prelepimi vinogradi, v
jesenskem času obarvani z barvitimi gozdovi, pod njimi vasi in kmetije z okenskimi policami, ki ga je poleti krasilo bujno
cvetje. To je pravi raj za pohodnike in še
mnogo drugih užitkov ponuja ta pokrajina v severnem delu Slovenskih goric.
Ob poti smo se okrepčali, nadihali svežega zraka, sklepali nova poznanstva ter
obujali stara doživetja, kar se na Martino
soboto tudi spodobi. Precej živahno je
bilo tudi pri Šikarjevi domačiji, kjer smo
se veselili ob zvokih harmonike domačina in petju pohodnic in pohodnikov ter
pitju novega vina in domačih dobrot iz
kuhinje gospodinje.
Po kratkem postanku in toplem sprejemu,
nas je pot vodila proti Zupaničevi zidanici. V kleti, kjer nas je pozdravil gospodar,
je bil opravljen krst mošta, ki je spravil
pohodnike v dobro voljo. Vse skupaj se je
nadaljevalo z dobro Martinovo večerjo in
odlično kapljico, ob zvokih glasbe, petja
in plesa, s pravo nepozabno družbo.
Kar naenkrat je bila ura odhoda nazaj,
domov. V poznih večernih urah smo se
z avtobusom veselo in malce utrujeni,
ampak ne od odlične kapljice, ampak od
dobrot in dobrega razpoloženja, vračali
proti domu. Veseli, da smo preživeli lep
dan, pozabili malo na svoje težave in slabo zdravje, napolnili baterije za naslednji
dan, ko bomo spet, ko bo vreme dopuščalo, izvedli pohod v okolico naše občine.
V želji, da se udeležimo pohoda v čim večjem številu, saj več nas je, lepše se imamo.
Od vseh slovenskih praznikov složno
praznujemo Slovenci predvsem Sv. Martina. Tu ni nobene delitve, čigav praznik
je, ali levih ali desnih.
Tudi vam dragi bralec želim veselega
martinovanja, če se ne motim, nekateri
martinujemo skozi vso leto.
Mi smo do naslednjega Martina končali.
Adijo!
TD BRLOGA
Jože Veltrusky
21
Dogodki
Trgatve so za nami in v vinskih kleteh se je
grozdje že spremenilo v vino
Pri nas se dan sv. Martina praznuje predvsem
kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob
blagoslovitvi spremeni v pravo vino.
Mošt smo tradicionalno krstili tudi na trgu
Zgornje Velke na MARTINOVO NEDELJO.
Za krst so poskrbeli gostje iz Sebeborcev,
za program in celotno organizacijo pa člani
NAŠE ULICE.
Obiskovalci so na stojnicah domačih vinogradnikov pokušali domačo kapljico kmetije
Dreier in Sirk, se posladkali ob dobrotah, ki
so jih pripravile članice društva kmetic občine Šentilj ter podkrepili s šilcem žganja družine Paulič.
Ob tej priložnosti so domači vinogradniki
prejeli priznanja za odlična vina, ki so bila
ocenjena v mesecu maju, pod strokovnim
vodstvom mag. Antona Vodovnika.
Martinovo je pomemben jesenski praznik,
ki je ohranil veliko vezi s kulturno dediščino.
Naši daljni predniki so obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakokratno dobro letino,
ki so ga spremljale obilne pojedine, in kjer je
bila vinska trta, tudi vino. Poleg tega, da je
bilo Martinovo glavni zahvalni praznik za letino, so ljudje na ta dan poravnali najemnine
in dajatve ter vračali dolgove. Zaradi splošne
priljubljenosti, Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni ukinila, ampak je njegovo
mesto zaznamovala s priljubljenim svetnikom. To je bil sv. Martin, ki se je leta 316 rodil
v Sombateju (Szombathely) na Madžarskem.
Priljubljenost Martinove gosi, ki je že od nekdaj značilna jed za ta praznik, si lahko pojasnimo z legendo, po kateri se je Martin skril
med jato gosi, ko so mu želeli sporočiti, naj
prevzame novo službeno dolžnost.
In kako je bilo včasih?
V novembru so poganski predniki našega podnebnega pasu praznovali praznik v
zahvalo za letino, delali so koline, da so si
pripravili zaloge za zimski čas, ob tem pa so
imeli tudi pastirji svoja obredna slavja. Ob
tem prazniku so se zahvalili za uspešno pašo,
za zmanjšanje črede so prosili blagoslov, spomnili so se tudi svojih rajnih prednikov.
Kdo je bil sveti Martin?
Sveti Martin Tourski je bil galsko-frankovski
narodni svetnik. Njegova starša sta bila pogana, sam pa je že z dvanajstimi leti, proti volji
svojih staršev, prosil za sprejem med katehumene. S petnajstimi leti je stopil v državno
vojsko in postal častnik gardne konjenice.
Pri vojakih je pokazal izredno skromnost
in nesebičnost, kar ga je ljudstvu še posebej
približalo. Po nekaj letih vojaške službe je bil
posvečen v mašnika. Potem se je odpravil domov, da bi spreobrnil svoje starše. Uspelo mu
je le pri materi.
Leta 371 je bil Martin izvoljen za škofa, kljub
temu, da je imel med duhovščino, ki se ni
hotela odreči privilegijev in udobja, veliko
sovražnikov. Ljudstvo pa ga je imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih
čudežih: ozdravljanju, obujanju od mrtvih,
izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih
živali. Že kmalu po smrti, leta 397, so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev
priznala svetniško čast.
Čaščenje svetega Martina je prišlo k nam
pod frankovskim vplivom in je najbrž najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Njegovo
čaščenje so zelo pospeševali benediktinski
menihi. Iz tega časa so naše najstarejše cerkve svetega Martina. Na Slovenskem mu je
posvečeno čez 121 cerkva. Na Slovenskem so
predstavljali svetega Martina predvsem kot
usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj
plašč, da ga bo delil z revežem, ki ga zebe. Takega kažejo tudi naše oltarne slike.
Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi
izdale svetega Martina, ko se je skril pred sli,
ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen, na dan
njegove smrti umreti. Od tu navada, da je
treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos.
Gos je od svetega Martina precej starejša in je
bila nekoč po vsej verjetnosti poganska daritvena žival, povezana z jesenskimi obredji. To
dokazuje tudi prerokovanje s pomočjo gosje
prsne kosti. Nekoč so namreč prerokovali iz
drobovine in kosti žrtvenih živali. To vedeževanje je ohranjeno tudi pri nas. Če je prsna
kost Martinove gosi rjava, bo baje zelo mrzla
zima. Če je bela, bo veliko snega. Ponekod so
si na večer pred Martinovim kradli gosi in jih
potem pojedli. Kjer gosi niso redili, je nadomeščal gosko puran ali petelin, ponekod kokoš, medtem ko so v starih časih menda ob
tem prazniku klali vole.
Gos je v simboličnem smislu solarna žival,
povezana z gibanjem Sonca. Martinova gos
simbolizira nižanje Sonca, božična pa njegov
skorajšnji dvig. Povezavo med gosjo in Martinom pa lahko najdemo v tem, da je bila gos
pri Keltih atribut vojnih bogov.
»V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja martinovanje, ki poskuša prikazati vlogo vina kot
nepogrešljive sestavine prehrane in načina
življenja. Dediščina martinovega in martinovanj naj usmerja naš, pogosto odtujen, prenasičen ali dolgočasen vsakdan k življenju, v
katerem bomo, tako kot naši predniki, znali
živeti uravnoteženo v svojem naravnem in
kulturnem okolju,« pravi prof. dr. Janez Bogataj, redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski
fakulteti v Ljubljani.
Lidija ŠARIĆ
Miklavž delil zlate šibe
Na predvečer, ko goduje Nikolaj (Miklavž), so tudi otroci Velke in okoliških krajev doživeli ta čar,
da jih je na domu obiskal sam Miklavž z darili. Čakali so ga vso nedeljo. Ko se je spustila tema na
zemljo, pa se je vzel od nekod; vendar ne sam. Družbo sta mu delala parklja, ki letos seveda nista
imela nobenega težkega dela, saj so otroci bili skoraj vso leto pridni in ni bilo potrebno prav nobenega vzeti s seboj. Parkeljna sta bila samo v opomin, kaj se lahko zgodi, če otroci ne obogajo staršev
in če v šoli niso pridni.
Drugi dan se je Miklavž oglasil še na podružnični šoli Velka ter obiskal tudi najmlajše v vrtcu.
Parkelj se je, ob čudovito odpeti pesmi otrok, tako raznežil, da so ga otroci lahko cukali celo za rep.
Poslovil se je do drugega leta, vesel in ponosen, da ima tako pridne otroke.
Samo upamo lahko, da mame, babice in učiteljice ne bodo imele razloga uporabiti tiste zlate šibe,
ki so jo za vsak slučaj dobile od Miklavža.
Lidija ŠARIĆ
22
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Dogodki
Jesen v Ceršaku
V mesecu septembru je delovanje Turističnega društva Ceršak,
po dolgih poletnih dneh, spet zaživelo, saj se je bilo potrebno
pripraviti na pomemben krajevni jesenski dogodek, tradicionalni kostanjev piknik.
Prvi petek v oktobru so se pod skakalnico zbrali številni obiskovalci, ki so občudovali jesenske pridelke najbolj nenavadnih
oblik in velikosti ter pisano razstavo izdelkov otrok iz vrtca in
šole, s katerimi so popestrili sončno jesensko popoldne.
Ob obilici pijače in jedače so vroči pečeni kostanji zaokrožili
prijeten dan, ki se je skoraj prezgodaj prevesil v večer.
V dvorani Krajevne skupnosti Ceršak se je letos prvič odvijala
ustvarjalna delavnica na temo »Noč čarovnic«. Običaj izvira iz
keltskih časov, zato se nam je zdelo zanimivo izpeljati delavnico
na delu bivšega keltskega ozemlja.
Nad udeležbo smo bili navdušeni, saj smo našteli približno trideset obiskovalcev. Majhni in veliki smo z veliko zagnanostjo
izrezovali buče, izdelovali netopirje, duhove in ostale strahove.
Ob srhljivi glasbi smo se odločili, da v buče nastavimo sveče in
jih postavimo na ogled po Ceršaku. Najprej smo okrasili okna
krajevne skupnosti, nato pa v vetrovnem večeru vztrajno prižigali svečke v bučah, ki smo jih nastavili pred krajevno skupnostjo, na stari vodnjak in okoli blokovskega naselja.
Zaradi pozitivnih odzivov na »nočnočarovniško« delavnico
bomo naslednje leto zagotovo izpeljali še eno. Če ste jo zamudili
letos, se nam lahko pridružite naslednje leto.
PETDESET LET
PO OSNOVNI ŠOLI
Minila so leta , a vendar spomini ostanejo.
Vrnimo se v leto 1960. Obiskovali smo osmi razred na takratni
osnovni šoli v Šentilju. Zaradi predmeta tujega jezika so to šolo
imenovali »mala gimnazija«.
Hitro je mineval čas in zapustili smo šolske klopi. Šli smo vsak
po svoji poti izobrazbe in začelo se je novo življenjsko obdobje.
Takratni časi so bili takšni, da smo si nekateri služili kruh doma,
drugi pa v tujini. Leta so hitela, vse se je spremenilo, a vendar
spomini na osnovno šolo so ostali .
Leta 1990 smo si organizirali naše prvo srečanje. Bilo je pravo
presenečenje in tudi kakšno solzo smo potočili vmes. Dogovorili smo se, da se skupaj družimo vsakih nekaj let.
V letu 2010 smo imeli že četrto srečanje, katero je bilo prav
posebno za nas, saj je minilo petdeset let, odkar smo zapustili
osnovnošolske klopi. Organizirali smo si prijeten večer ob zvoku kitare, kjer smo se pogovarjali in kakšno tudi zapeli.
Žal se srečanja, iz različnih razlogov, niso vsi udeležili. Pogrešali
smo predvsem našo razredničarko in našega razrednika.
Na koncu bi še omenil, da nam je bilo prijetno in lepo ter da si
želimo še več takšnih srečanj, dokler nam bo zdravje služilo .
Organizator srečanja,
Janko Majhenič
TD Ceršak
Glasilo / letnik 14 / december 2010
23
Kultura
PONOSNI NASE
Običajno se ob koncu leta naredi pregled in obračun opravljenega
dela. Tudi mi smo ga opravili in ugotovili, da se že več kot dve leti nismo pojavili v glasilu. Čeprav je Mura mirno tekla mimo Slovenskih
goric, pa je zvok našega orkestra glasno odmeval tako na domačih
prireditvah, kot na prireditvah širom po Sloveniji.
V začetku oktobra letos je naš orkester nastopil na pomembnem
mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Velenju in v močni konkurenci osvojil bronasto medaljo. To za nas predstavlja velik
uspeh, saj so bili kriteriji zahtevnejši, kot na podobnih tekmovanjih
Zveze slovenskih godb. S tekmovanjem smo si dokazali, pokazali in
potrdili, da smo na pravi glasbeni poti, da smo dovolj vztrajni in
sposobni izvesti tudi zahtevne skladbe koncertnega žanra. Na tekmovanju smo se najprej predstavili s skladbo Emila Glavnika - Martin Krpan. Izvedli smo tri stavke: Po primorski poti, Na cesarskem
dvoru in Na bojišču. Kot obvezna skladba je bila tokrat skladba B.
Adamiča: Slovenski pozdravi. S skladbo Oregon, skladatelja Jakoba
de Haana, pa smo segli po najvišji težavnostni stopnji in jo zadovoljivo izvedli. Na oceno nastopa smo čakali pozno v noč, dokler niso
z nastopom zaključili vsi udeleženi orkestri. In splačalo se je. Z oceno smo prehiteli kar nekaj dobrih orkestrov. Komisija nam je najbolj
očitala nesimfonični zvok, saj so nam manjkali instrumenti »višjega
ranga« (pikolo, bas klarinet, fagot, kontrabas,…).
Z nastopom v Velenju se tako zaključuje pomemben ciklus udeležbe
na tekmovanjih, s katerimi pa nismo potrjevali le sami sebe, ampak
smo tudi promovirali naš kraj in našo občino. Do sedaj smo tekmovali na naslednjih tekmovanjih: Ormož (2000 in 2002), Sveti Anton
pri Kopru (2001), Deskle pri Anhovem (2005), Laško (2008), Udine
v Italiji (2008), Mengeš (2009), Velenje (2010). Seveda smo najbolj
ponosni na zlato medaljo iz Laškega leta 2008, ko smo tekmovali v
III. težavnostni stopnji, saj nam je ta medalja omogočila nadaljevanje tekmovanj v višji težavnostni stopnji. To pa pomeni, da je pred
nami nov ciklus in novi izzivi v nadaljevanju glasbene tradicije.
V orkestru smo zelo ponosni na novince, ki se enakovredno vključujejo v orkester in so porok za njegovo nadaljnje delo. V zadnjih
dveh letih so se nam tako pridružili Tim Krapše, na melodičnih tolkalih, tubist Aljaž Janžek ter baritonista Aljaž Robnik in Žan Pečenik, ki je trenutno najmlajši član orkestra. V zadnjih treh letih pa je v
orkestru zaigralo kar devet mladih, ki obiskujejo glasbeno šolo, a so
zaradi različnih težav (šolske obveznosti, prevozi,…) prenehali. Najstarejši godbenik je Avgust Pečenik, ki je še vedno nepogrešljiv na
tenorju in je tudi prejemnik Zlate plakete – priznanja občine Šentilj.
Trenutno v orkestru igra 37 godbenikov in godbenic. Orkester ima
tudi spletno stran, (www.freewebs.com/posentilj), ki jo ureja Denis
Robnik.
V začetku letošnjega leta smo se godbeniki zelo razveselili novih rja-
24
vih bund, izpopolnili pa smo tudi manjkajoče uniforme, predvsem
za nove člane. V godbeni sobi smo namestili novo veliko omaro za
oblačila in opremo, ključ pa dali v roke Jasmini Janžek, ki se trudi,
da smo enotno oblečeni in podpisani v zadolžnici za uniformo in
instrument.
Da pa sploh lahko dovolj glasno in pravilno zaigramo, nam omogočajo naši stalni sponzorji: Občina Šentilj, z razumevajočim županom
g. Edvardom Čagranom, podjetnika Bojan Belna iz Šentilja in Nada
Krapše iz Ceršaka, Geos iz Zgornje Kungote (Dušan Vogrin) in letos, presenetljivo po več kot desetletju pavze, Paloma Sladkogorska.
V pihalnem orkestru se zavedamo, da smo tudi z njihovo pomočjo
dosegli zavidljivi nivo glasbenega izraza in produkcije. Trudili se
bomo obdržati doseženo in seveda smelo korakali naprej.
Naša velika želja je, da bi pridobili lasten prostor za vaje, kjer ne bi
bilo potrebno vedno pospravljati in prenašati opreme, ki se tako dosti hitreje obrablja in poškoduje. Podobne primerne ureditve ima že
več kot polovica slovenskih godb, v Avstriji pa kar večina. Vodstvu
občine smo predlagali, da bi se takšen »godbeni dom« morda uredil
kot prizidek dvorane v Ceršaku, še posebej, ker se predvideva nova
ureditev vaškega središča.
Glede nastanka in razvoja godbe je več pričevanj. Nekaj le-teh je
zapisanih, zatorej je dokumentacije malo oz. še ni raziskana, večinoma pa informacije izhajajo iz ustnih izročil. V orkestru smo si zastavili nalogo, da do leta 2013 pripravimo ustrezen zbornik in tako
pojasnimo ter dokumentiramo zapisano. Pričakujemo, da nam bo
precej pripomogla tudi raziskovalna diplomska naloga študentke iz
Murskega dvora o šentiljsko-ceršaški godbi. Ob rob te informacije
še zanimivost, da so v teku že določene aktivnosti za ureditev spominske sobe orkestra v muzejski hiši na Vratjem vrhu (Methans), ki
bi se naj odprla ob obletnici orkestra.
Na tekmovanju v Velenju smo se družili tudi z glasbeniki Orkestra
slovenske vojske, ki so nastopali v spremljevalnem programu v šotoru. Pred kratkim smo od njih prejeli »darilo« – reprezentančno
koračnico Ponosni nase, skladatelja Janija Šalamona. Sklenili smo,
da jo bomo zaigrali v uvodu letošnjega tradicionalnega božično-novoletnega koncerta, ki bo v soboto, 25. decembra 2010, ob 18. uri, v
šentiljski dvorani. Vse ljubitelje pihalne glasbe vljudno vabimo, da
nam prisluhnejo.
Naslov koračnice »Ponosni nase« je tudi moto letošnjega koncerta.
Na njem pa boste med drugim lahko prisluhnili še skladbam Johana
Strausa in Mojmira Sepeta, ob katerih bo zapela godbenica Monika
Bezjak. Vljudno vabljeni!
Marjan Janžek
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Šport
NOGOMETNA ŠOLA PALOMA – ŠENTILJ
Kar nekaj let smo se v NK Paloma trudili, da bi v naši občini združili moči mlajših selekcij. V sezoni 2010/11 nam je le uspelo. K
sodelovanju smo pritegnili NK Šentilj in skupaj smo si zastavili glavni cilj združitve, to je druženje otrok v športu in ne na ulicah.
Otrokom bi radi približali nogomet, športni duh, timsko delo, sklepanje novih prijateljstev, skupno druženje v prostem času, zdrav
način preživljanja prostega časa … Radi bi, da nogomet postane njihova prijetna stalnica.
Treningi potekajo tri krat tedensko na igrišču v Sladkem Vrhu in Šentilju, v zimskem času pa v športni dvorani v Sladkem Vrhu in v
telovadnici v Šentilju. Število otrok se iz tedna v teden povečuje, tako imamo skupaj registriranih že več kot 75 otrok, starih od 7 do
15 let. Tudi v vrtcu se že učijo prvih nogometnih korakov. Pod skupnim imenom Paloma – Šentilj tekmujemo v ligah medobčinske
zveze Maribor. V šoli deluje 6 trenerjev, ki imajo ustrezno licenco. Ker število otrok močno narašča, potrebujemo še širši trenerski
kader. Obstoječi kader bomo v naslednjem letu poslali na izobraževanje za pridobitev višje licence, saj lahko le dobro izobraženi
trenerji otroku ponudijo dovolj kvalitetne treninge in s tem željen napredek. Na treningu se nam lahko pridružite kadarkoli, več
informacij pa dobite na telefonski številki 041 628 121 (Hegler Jože) in 041 359 664 (Kramberger Tone), pošljete pa lahko tudi mail
[email protected].
Na koncu bi se radi zahvalili osnovnima šolama Sladki Vrh in Šentilj ter njihovima ravnateljicama, ge. Košti in ge. Weldt. Hvala županu, g. Edvardu Čagranu za podporo in hvala vam dragi starši, ki nam zaupate vaše otroke. Naj bo leto 2011 polno medsebojnega
razumevanja, zmag in nepozabnih trenutkov.
Nogometna šola Paloma - Šentilj
KARATE KLUB WKSA ŠENTILJ
06.11.2010 so se naši člani udeležili mednarodnega turnirja v Hajdini. Na stopničke sta stopila dva naša člana, in sicer Tamara
MLAKAR in Rene HARC; oba sta osvojila tretje mesto. Zelo blizu uspeha je bila tudi Lara ROŠKER.
V decembru nas čaka še državno prvenstvo
WKSA Slovenije in izpiti za pasove.
Januar je spet začetek novih priložnosti, vendar
bomo mi nadaljevali s trdim delom vse do junija. Zato imate v novem leto možnost tisti, ki se
še niste preizkusili v tej veščini in seveda tisti, ki
zbirate pogum, da se po dolgem premoru vrnete, da nas obiščete na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Vse informacije dobite na tel.040/201728 (Jožek
BREZNI, najdete pa nas tudi na strani Facebooka.
Ob koncu leta bi se rad zahvalil vsem, ki so na
kakšen koli način pomagali klubu in s tem pripomogli obstoju kluba. V imenu vseh članov kluba
želim občanom občine Šentilj lepe božične in
novoletne praznike v krogu svojih najdražjih.
Jožek Breznik
Glasilo / letnik 14 / december 2010
25
Šport
LETO POLNO STRESOV IN PRETRESOV V NK PALOMA
Po slabem začetku in zadnjem mestu po jesenskem delu v tretji
SNL-vzhod v tekmovalni sezoni 2009/2010 je NK Paloma v leto
2010 zrla z večjo mero upanja in optimizma: zimske priprave
smo pričeli nekoliko prej kot ponavadi in pod vodstvom takratnega trenerja g. Mateja Polegeka prenovili in okrepili igralski
kader in nekaj priprav, v sodelovanju z NK Maribor, opravili v
zimskem času na njihovem igrišču z umetno travo.
Začetek pomladi pa ni bil nič kaj spodbuden.
Z nekaj zaporednimi porazi je tretjeligaški status postajal vse
bolj vprašljiv, zaostanek za mestom, ki še z gotavlja obstanek v
ligi, pa je bil iz kroga v krog večji.
Po nekaj krogih pomladanskega dela prvenstva ni skorajda nihče v kraju in občini verjel v možnost čudeža, nihče, razen peščice iz vodstva kluba, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z izpadom
v nižji nivo tekmovanja.
Tako je sledila odločitev, ki je presenetila večino. Po visokem
porazu v Odrancih se je klub razšel z trenerjem, g.Polegekom,
in naslednji dan na mesto prvega trenerja članskega moštva postavil uveljavljenega in prekaljenega trenerskega strokovnjaka
g. Marjana (Marina) Bloudka. Do konca sezone je bilo še 10
tekem, zaostanek za mestom, ki zagotavlja obstanek, na katerem se je nahajal sosednji klub, NK
Pesnica, pa je znašal velikih 13 točk!
Igralci in vodstvo kluba je verjelo in
zaupalo vase, predvsem po pomembni
domači zmagi prav nad Pesnico.
Nato je prišla neverjetna serija šestih
zaporednih zmag. Konkurenti so zapadli v rezultatsko krizo, tako da je
tudi samo ena osvojena točka iz zadnjih dveh tekem zadoščala za pravi
mali tretjeligaški čudež in zagotovila
NK Palomi Sladki Vrh obstanek v III
SNL-Vzhod.
V poletnem času, pred začetkom nove
tekmovalne sezone, so bili cilji in želje
kluba, izognit se ponovitvi scenarija iz
lanske sezone. Optimizem je izhajal iz
odločitve g. Bloudka, da ostaja v Slad-
kem vrhu. Na bolje se je premaknilo tudi v delu z mlajšimi selekcijami; koordinator nogometne šole je postal g.Hegler Jožef, ki je
prav tako postal tudi trener nove selekcije U-14. Klub je v mlajših selekcijah začel zaenkrat uspešno sodelovanje z NK Šentilj
– predvsem sta skupni selekciji U-8 in U-10. Razveseljivo je, da
mlajše selekcije uspešno nastopajo v tekmovanju MNZ Maribor.
Članska ekipa je izredno uspešno začela nov tekmovalni ciklus z
zmago v Veržeju, z domačim remijem proti prvem favoritu lige
Simer Šampionu, in zasedala po 4 krogih, z 8 točkami, mesto
tik pri vrhu. Nato nas je zapustil g.Bloudek, ki je odšel v Bosno
trenirat tamkajšnjega prvoligaša, Zrinjski iz Mostarja.
Začele so se težave in nekaj nesrečno izgubljenih tekem ter popoln polom v Malečniku.
Vendar se po končanem jesenskem delu sezone ekipa nahaja zaenkrat še v varnih vodah, in sicer z dvanajstimi osvojenimi točkami.
Ob dejstvu, da se je ob koncu jesenskega dela sezone v Sladki
Vrh vrnil trener g.Bloudek, mislim, da je optimizem pred nadaljevanjem sezone lahko več kot upravičen.
Tomaž ŽALIG
KMN Šentilj uspešno začel
sezono 2010/2011
v MLMN Mb
Klub malega nogometa Šentilj, v sezoni 2010/2011, tekmuje v
Medobčinski ligi malega nogometa Maribor, ki se odvija pod
vodstvom Medobčinske nogometne zveze Maribor v športni
dvorani »Lukna« vsako nedeljo dopoldan. KMN Šentilj je sezono pričel izjemno dobro, saj je v prvih petih krogih nanizal 4
zmage in 1 neodločen rezultat. Upamo, da se dobre igre razširijo
na celotno sezono. Več podrobnosti si lahko preberete na www.
kmnsentilj.si.
UO KMN Šentilj
26
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Šport in rekreacija
SLADKIH 6
Sladkih 6 ni 6 čokoladic, bonbonov ali najljubših čokoladnih keksov,
Sladkih 6 je šesturni tek, ki se je letos že četrtič odvijal po »ulicah«
Sladkega Vrha. Ideja za to vzdržljivostno preizkušnjo, na kateri poskušajo tekmovalci v šestih urah preteči čim več kilometrov, je nastala v krogu prijateljev in znancev, ki se združujejo v okviru Tekaškega
foruma, za njeno realizacijo pa je, skupaj s svojo družino, poskrbel
Rajko Koražija.
V soboto, 6. 11. 2010, je tako že četrtič zapovrstjo potekala ta zanimiva preizkušnja, na kateri se je pomerilo 105 tekmovalcev, od tega
kar 41 žensk. Letos sta bila, tako v ženski kot moški konkurenci, dosežena tudi rekorda proge. Zmagovalka pri ženskah, Neža Mravlje, je
v šestih urah pretekla 78,66 km, Lojze Primožič, zmagovalec v moški
kategoriji, pa 81,76 km. Odličen rezultat, pravzaprav celo neuradni
svetovni rekord na taki preizkušnji, pa je dosegla tudi svetovna veteranska prvakinja v gorskih tekih, Lojzka Bratuša, ki je pri svojih 71
letih, pretekla celih 55,89 km. Prireditve se je udeležil, in na njej aktivno sodeloval, tudi Lojzkin življenjski sopotnik, 79-letni Polde Do-
lenc, ki je prav tako uspešno pretekel 31 km. Oba, Lojzka in Polde,
sta s svojim športnim načinom življenja in rezultati, ki jih dosegata,
velik vzor in motivacija vsem udeležencem takih tekmovanj.
Še veliko je zgodb, ki bi si zaslužile omembo v tem poročilu. Veliko
je namreč posameznikov, ki na tem tekmovanju prvič pretečejo razdaljo, o kateri so nekoč morda le sanjali. Med udeleženci so ljudje, ki
premikajo meje dosegljivega v naših glavah in nam dokazujejo, da se
z močno voljo da premagati še tako dolgo pot ali razdaljo. Nič ni nemogoče, ali kot pravi Zdravko Čufar, udeleženec nekaterih največjih
vzdržljivostnih preizkušenj, med katerimi je tudi uspešno opravljen
Sparthatlon: »Čuj, vse je v glavi …« In tako lahko spremljamo Rafaela Ziherla, ki se kljub diabetesu in insulinski črpalki, uspešno spopada z ultramaratonskimi razdaljami, pa Željka Brljaka, ki ima za sabo
že 113 pretečenih maratonov, pa Marka Robleka, ki teče bos … 105
udeležencev in vsak ima svojo zgodbo. Zgodbo, ki je lahko navdih in
spodbuda za vse, ki bi radi kaj storili zase. Le odločiti se je treba.
Marjetka Koražija
BRATA ZELENIK ZASLUŽENO OSVOJILA KRISTALNE
POKALE V MADŽARSKEM PRVENSTVU
Tako kot je za večino nas zima čas počitka, sta tudi brata Zelenik, Tomaž in Miran, zaključila letošnjo sezono v Drage-Race-u. Za vse tiste, ki še ne
veste, katera vrsta športa je to, naj povemo, da je to cestna dirka s posebej predelanimi avtomobili v pospeševanju na 402 metra.
V letošnji sezoni sta naše barve zastopala predvsem na Madžarskem prvenstvu, saj je na tem področju zaradi recesije, ki je naredila svoje, v naši
deželi tovrstnih legalnih dirk zelo malo.
Ena izmed dirk se je odvijala avgusta, in sicer v Murski Soboti. Tam sta naša fanta pokazala, kaj zares pomeni dirkanje in domačinom odnesla prvi
mesti. Miran je s svojo R5 z lahkoto pometel s konkurenco, Tomaž s svojim Golfom prav tako ni
imel težav. Na dirki je postavil rekordni čas in požel bučne pozdrave ter aplavz številnih prijateljev
in navijačev iz naše širne okolice. Prav zanimivo je bilo pogledati naokoli in videti, kako te spodbuja
domače občinstvo.
V začetku septembra sta dobila povabilo na evropsko prvenstvo, ki je prav tako potekalo na Madžarskem. Povabila smo bili zelo veseli, saj je to dirka, na katero prihajajo tekmovalci iz vse Evrope
in je konkurenca zelo močna. Na KING OF EUROPE, tako je namreč imenovana ta dirka, je Miran
v svoji kategoriji dosegel 2. mesto, Tomaž pa je, po večjih težavah z avtomobilom, prav tako pristal
na 2.mestu.
Pa se vrnimo k zaključku sezone, kot smo začeli. V sredini novembra smo se udeležili podelitve
pokalov madžarskega prvenstva v Budimpešti. Na podelitev smo se odpravili v popolni zasedbi: tekmovalca Tomaž in Miran ter zvesti navijači. Tam nas je pričakala vrsta tekmovalcev letošnje sezone,
pogostili pa so nas s hrano in pijačo. Kot po navadi, je sledilo malo protokola, seveda v madžarščini,
in težko pričakovana podelitev kristalnih pokalov. Miran je v skupni razvrstitvi odnesel kristalni
pokal za 3. mesto, Tomaž pa je pometel s svojo konkurenco in prejel kristalni pokal za 1. mesto. Naša
fanta sta zasluženo in z veliko truda osvojila 1. mesto vsak v svoji kategoriji: Miran s časom sezone
11.6 sekund in Tomaž s časom 10.5 sekund.
Fantoma iskreno čestitamo in jima želimo še obilo nadaljnjih uspehov v naslednji sezoni,kjer nas
znata presenetiti še s kakšnim konjem moči več.
Lep pozdrav ECT Tanja Šonveter
Glasilo / letnik 14 / december 2010
27
Dogodki
Ansambel Brloga nastopil pred skoraj 5000 ljudmi
19. 11. 2010 se je v dvorani Tabor Maribor odvijal koncert priljubljenega hrvaškega pevca, Dražena Zečiča. Ansambel Brloga je dobil
priložnost, da se med odmorom tega koncerta predstavi pred nabito polno dvorano Tabor. Tako je predstavil tri lastne skladbe in
požel bučen aplavz občinstva.
Aleš Hauc
VSTOPILA
V ZAKONSKI JAREM
V jeseni življenja sta svojo ljubezen v zakon zapeljala Matilda Koban in Ernest
Čepek. Svoj »da« sta drug drugemu zaobljubila 13. oktobra 2010, pred pričama Jožetom Hamlerjem in Tomažem Pregljem.
Olga Pregl
Devetdeset let Štefke Polanec
19. oktobra 2010 je svoj življenjski
jubilej oziroma 90. letnico življenja
praznovala Štefka Polanec iz Sladkega
Vrha.
Visok jubilej je proslavila v krogu svojih najdražjih, najbolj pa je bila vesela
obiska župana občine Šentilj, g. Čagrana, predstavnikov Društva upokojencev Sladki Vrh in predstavnikov
Osnovne organizacije Rdečega križa
Sladki Vrh. S solzami v očeh je sprejela
čestitke in darila.
Štefka se je rodila 19. oktobra 1920. leta
v Sladkem Vrhu, tako še danes prebiva
v svoji rojstni hiši. Čeprav je hiša stara,
je v njej zadovoljna in vesela.
28
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Planinstvo
PLANINSKI POHODI 2010
Tudi letošnje leto smo naredili nekaj planinskih pohodov. Načrtovanih jih je bilo sicer nekaj več, realizacija plana pa je bila
manjša, predvsem zaradi slabega vremena v drugi polovici poletja in v jeseni.
V januarju smo se podali na zimsko turo na Peco, 2125m. Pričeli
smo v Podpeci. Pot je bila v celoti dobro uhojena, tako da ni
bilo težav zaradi snega; v dolini se je zadrževala megla, višje pa
čudovito sonce.
Pot na Peco
V marcu smo prehodili polovico naše Šentiljske poti, katera je
domačim pohodnikom dovolj dobro znana, da je ni potrebno
posebej opisovati.
Ker so pomladni meseci bolj za ogrevanje za ture v visokogorje,
smo se maja podali na Veliko planino, ki je primerna za obisk v
vseh letnih časih.
V juniju je bila na vrsti, kar se kondicije tiče, nekoliko zahtevnejša tura. Pričeli smo pri Savici in se povzpeli na Komno.
Mimo koče pod Bogatinom smo zavili v Lepo Komno in se od
tam povzpeli na Lanževico, 2003m. Z vrha smo po brezpotnem,
orientacijsko nezahtevnem svetu, nadaljevali na Veliko Babo,
2016m, od koder so se odpirali čudoviti razgledi, predvsem na
Krnsko jezero. Z vrha smo se spustili do koče pri Krnskem jezeru, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo
Krnskega jezera na vrh Krna, 2244m, s Krna pa na Batognico,
2164m. Na tem področju je veliko ostankov iz časa I. svetovne
vojne. Nadaljevali smo do Bogatinskega sedla in preko Komne
do našega izhodišča.
Naslednja tura, v juliju, je bila tura v Kamniško-Savinjske Alpe,
in sicer na Kalško goro, 2047m in na Kalški greben, 2224m. Na
Kalško goro smo se povzpeli po neoznačeni poti mimo lovske
koče, z vrha smo nadaljevali po zavarovani poti na Kalški greben, od koder smo se vrnili na izhodišče v Kamniško Bistrico.
Septembra je bila naš cilj Škrlatica, 2740m, naša druga najvišja
gora. Pričeli smo v Vratih pri Aljaževem domu. Tura je dolga
in zahtevna, do vrha je okrog 6 ur hoje, potem pa še povratek
v dolino.
V tem mesecu smo malo pohajkovali tudi pri naših zahodnih
sosedih, in sicer ob Rabeljskem jezeru, na Nevejskem prevalu,
od koder so smučišča povezana z našim Kaninom. Če se kdo
podaja v te kraje, se naj zapelje na planino Pecol. To je prostrana
planina, kjer pasejo veliko živine, na planini je tudi sirarna, kjer
Glasilo / letnik 14 / december 2010
se lahko kupi sir in drugi mlečni izdelki. Planina je izhodišče za
planinske ture v Zahodne Julijce, kjer prevladuje Montaž, drugi
najvišji vrh v Julijcih. S te planine se lahko podamo še na Poliške
Špike in na Viš, enkratni pa so razgledi na Kaninsko skupino.
In spet smo nazaj v našem prelepem Bohinjskem predelu. Podali smo se na planine, ki se nahajajo med Bohinjskim jezerom
in Triglavom. Opravili smo enodnevno krožno turo. Pričetek na
planini Blato in vzpon na eno najlepših planin Krstenico. Pod
Ogradi smo šli do planine Laz, od tam do planine Dedno polje,
nadaljevali do Koče na planini pri jezeru in povratek do planine
Blato. Zanimivo je, da so na italijanski strani na, prej opisani
planini, še pasli živino, na naših planinah pa ni bilo v tem času
več žive duše, torej so živino že odgnali v dolino.
Planina Krstenica
Oktobra smo naredili zadnjo letošnjo turo v visokogorje, in sicer na Dovški križ, 2542m. Ta gora je primerna za tiste, ki hodijo tudi po poteh, ki niso označene. Neoznačena pot nas po petih
urah hoje pripelje v osrčje Martuljkove skupine, okrog nas pa se
k nebu dvigujejo Široka peč, Kukova špica, Škrnatarica, Mali in
Veliki Oltar, vsi trije Rokavi, Škrlatica in v ozadju Triglav. Nepozaben je spust v dolino po našem najdaljšem melišču.
Na Dovškem Križu
Tekst in fotografije: Srečko Najmajster
PD Paloma, Sladki Vrh
29
Obvestila
KRAJEVNI ORGANIZACIJI
RDEČEGA KRIŽA
Š E N T I L J in C E R Š A K
SPOŠTOVANI OBČANI OBČINE Š E N T I L J
Najprej bi vam radi zaželeli vesele in prijetne BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO,
PREDVSEM PA ZDRAVO NOVO LETO.
Krajevni organizaciji RK Šentilj in Ceršak sta organizatorici prve krvodajalske akcije v novem letu 2011.
V času praznikov, od 24.12. pa do 03. 01., se vsako leto zgodi veliko prometnih in drugih nesreč.
Naši krajani so tisti, ki skrbijo, da nobena ponesrečena oseba v tem času v UKC Maribor ne bo umrla zato,
ker ni bilo na voljo krvi za transfuzijo. Mnogokrat potrebujejo kri tudi mamice po porodu.
Vse zdrave, polnoletne občanke in občane dobre volje, vabimo,
da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo 3. 1. 2011 od 7.30 do 10. ure,
v prostorih OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju, Mladinska ulica 13.
Pridite, morda bo prav vaša kri rešila življenje!
V imenu bolnikov, prav lepa hvala.
Izdelujemo torte za različne priložnosti, potice, drobno
pecivo ter različne sladke dobrote po naročilu.
Dobrodošli!
Vesel božič in srečno novo leto 2011 vam želi kolektiv
slastičarne in kavarne Šentilj!
30
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Jubileji
Zlata poroka Franca in Kristine ROBIČ
Leta hitro minevajo in te dni sta si po 50. letih ponovno rekla
»da« Kristina in Franc ROBIČ iz Vranjega Vrha v občini Šentilj.
Zlato poroko je sklenil pooblaščenec upravne enote Pesnica g.
Vlado MARINIČ. Na slovesnost je bil povabljen tudi župnik iz
Marije Snežne g. Franc ČASL, kateri je v cerkvi na Zgornji Velki
opravil tudi cerkveni obred.
Njuna pot je bila vpeta v dobro in slabo, imata prečudovite
otroke Franca, Milana in Ireno ter njune vnuke. Svoj dom sta si
dokončno ustvarila in naredila na Vranjem Vrhu v občini Šentilj, pri čemer sta s pridnim delom in vztrajnostjo ter posebej
z ljubeznijo drug do drugega in s pomočjo svojih sorodnikov,
prijateljev in znancev ustvarila svoje domovanje. Ni jima bilo
lahko pa vendar upanje in vera v boga je prinesla toplino in domovanje tudi v ta del naše prelepe občine.
Želja zlatoporočencev je bila obeležiti ta jubilej v cerkvi Marija Snežna na Zgornji Velki, kjer je bil obred nekaj posebnega.
Civilni del poroke je bil opravljen na turistični kmetiji Marič
in se je prisotnim vtisnil globoko v spomin. Bilo je enkratno in
nepozabno.
V krogu sorodnikov je bilo poskrbljeno za vse prijetne trenutke, zato posebej gre zahvala sinu Milanu in njegovi ženi Angeli,
sinu Francu in hčerki Ireni z njuno družino ter ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem. Svoj čar pa so dodali pevci cerkvenega pevskega zbora Marija Snežna, ki so bo tej priložnosti
bili posebni gostje. Prijetno druženje je trajalo dolgo v noč. Želja
vseh prisotnih je, da se ponovno snidemo na biserni poroki. Do
takrat vse dobro.
Igor Marinič
Občina ŠENTILJ
Obvestilo
Obveščamo vse občanke in občane Občine Šentilj, da smo kot
izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Vaši občini pri izdelavi koledarjev odvoza za leto 2011
spremenili dan odvoza pri nekaterih krajevnih skupnostih.
V letu 2011 bomo odpadke na območju celotne občine pobirali na isti dan, t.j. vsaki drugi ponedeljek v mesecu, zaradi tega
bodo imela nekatera gospodinjstva v primerjavi z zadnjim odvozom v mesecu decembru 2010 in s prvim v letu 2011 razmik
pobiranja na 21 dni.
V družbi Saubermacher Slovenija smo se odločili, da bo vsako
gospodinjstvo na območju krajevne skupnosti Zg.Velka in del
krajevne skupnosti Šentilj pri zadnjem odvozu v letošnjem letu
prejelo brezplačno eno vrečko za mešane komunalne odpadke.
Za dodatne informacije smo Vam na razpolago na:
Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ
Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210
[email protected]
Uradne ure:
- ponedeljek od 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00
- torek 8.00 - 12.00
-sreda od 8.00 - 12.00 in 13.00 do 16.00
- četrtek od 8.00 - 12.00
- petek od 8.00 - 12.00
Za razumevanje se vam zahvaljujemo
in vam želimo lepo, uspešno in zdravo
NOVO LETO 2011.
Vaš Saubermacher Slovenija
Glasilo / letnik 14 / december 2010
31
Zdravje
BIORESONAČNO ZDRAVLJENJE
Danes živimo v izrazito težkih časih, na eni strani pomanjkanja
hrane, časa, zdravja in na drugi strani majhna peščica ljudi v
izobilju. V življenju nas spremlja vse več tehničnih pripomočkov, ni videti konca razvoju transportnih in komunikacijskih
naprav, iz dneva v dan se veča število kemičnih snovi in količina
že pripravljene hrane. Ljudje in njihovo zdravje so vse bolj obremenjeni s kemičnimi dodatki iz hrane in pijač, s strupi iz okolja,
sevanji, zdravili in ostanki farmacevtskih spojin, ki jih najdemo v mesu in ne nazadnje pogosto tudi v vodi. Posledica vsega
tega je preobremenjenost telesa in duha in mnogi med nami ne
vzdržijo tolikšnih obremenitev. Telo ima neverjeten sistem, s katerim odpravlja ali zmanjšuje še tako nenavadne vplive. Če pa
taki vplivi delujejo na telo dalj časa in če je obremenitev preveč,
samozdravilne sposobnosti telesa popustijo, delujejo vse bolj
medlo in nazadnje obstanejo.
Diagnostika in potek bioresonančne terapije
S posebnim nebolečim testnim postopkom terapevt ugotovi ali
je prisotna netoleranca, ali so določeni organi oslabljeni in ali
imajo strupene snovi negativen vpliv na telo. Tako terapevt v
večini primerov hitro ugotovi najpogostejši vzrok težav.
Na podlagi testiranja terapevt ve, katere obremenitve organizem
najslabše prenaša in kakšna terapija je zato potrebna. Najpogosteje izdela individualno prilagojen terapevtski načrt. Pogovori
se tudi o morebitnih spremljajočih ukrepih (dieta). Pri terapiji
z napravo BICOM bolniku, ki sproščeno sedi ali leži, terapevt
namesti elektrode. Ena terapija običajno traja od dvajset do petdeset minut. Terapija je prijetna in brez bolečin. Cilj terapije je,
da izničimo vplive, ki povzročajo bolezen in telesu povrnemo
njegovo samozdravilno moč. Število terapij je odvisno od različnih dejavnikov.
Bioresonančno zdravljenje so razvili v Nemčiji in jo uporabljajo
ter izpopolnjujejo z novostmi že preko 30 let. Z BICOM terapijo
smo že in lahko pomagamo še mnogim pri težavah kot so:
• alergije, vnetja kože
• kandida, bolezni današnjega časa
• astma, kronično kašljanje, nevrodermitis / izpuščaji
• določene bolezni notranjih organov (želodec, črevesje…)
• neplodnosti, menstruacijah in impotenci
• revmatska obolenja, boleča hrbtenica
• migrene, glavoboli
• športne poškodbe, bolečine vseh vrst
• hujšanje
• problemi z zobmi / čeljustmi
• odvajanje od kajenja in alkohola
• geopatske / elektromagnetne obremenitve
Dobri rezultati zdravljenja določenih vrst obolenj so seveda odvisni v prvi vrsti od resnosti in pravilnem odnosu do zdravljenja
ter upoštevanju vseh navodil. Uspeh zdravljenja je v več kot 80
-90 % uspešen. Bioresonačni center v Šentilju (prostori so v
bivšem vrtcu) uspešno deluje že dobro leto. V kolikor mislite,
da vam lahko pomagamo pri vaših težavah, se bomo z veseljem
odzvali.
Andreja Žvab, dipl.inž.rad.
Center za bioresonanco
Telefon: 040 609 864
Bioresonančni center v Šentilju
32
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Kultura
Otroška likovna kolonija PALETKA 2010
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava
Pesnica, Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica,
Šentilj in Osnovna šola Jarenina so, 16. oktobra letos, organizirali otroško likovno kolonijo PALETKA 2010, ki je potekala
v prostorih osnovne šole v Jarenini.
Mladi nadarjeni likovni ustvarjalci iz osnovnih šol Rudolfa
Maistra Šentilj, Sladki Vrh, Kungota, Pesnica, Jakobski Dol, Jarenina in Martin Konšak Maribor so dan preživeli z ustvarjanjem
v sedmih delavnicah. Slikarji so v prvi delavnici ustvarjali pod
vodstvom Alena Krajnca, v drugi pod vodstvom Katje Kozjek
Varl, kiparje je vodil Mitja Novak, mozaik so sestavljali z Ano
Šuster, delo z digitalno fotografijo je usmerjal Stanko Rijavec,
animacijski delavnici pa sta vodila Tatjana Urbič in Marko
Šebrek.
Udeleženci kolonije so bili: Mineja Arifovič, Ana Auda, Nina
Bačani, Anadeja Bajzek, Nina Bajzek, Hana Balan, Ana Benko, Jan Blokar, Alja Brence, Lucija Brunec, Amanda Buhinjak, Patricija Cehtl, Eva Diemat, Nadja Draganič, Mitja Ferk,
Maja Fras, Rok Friš, Jernej Gaube, Eva Habuš, Tjaša Holer, Eva
Kajbič, Rok Kajser, Laura Kmetič, Klara Knuplež, Mark Kocbek,
Alja Krajnc, Tanja Kramer, Katja Lazarevič, Ines Lešnik, Miha
Lorber, Sara Lubej, Željko Matišič, Žanet Mihelčič Donko, Jana
Neuvirt, Manja Pavalec, Matjaž Petek, Esta Pisnik, Zala Plateis,
Thomas Polc, Žana Posavec, Melani Purgaj, Barbara Pušnik,
Anja Rankovec, Monika Saletinger, Ana Marija Špes, Valerija
Tišler, Ana Unger, Rene Unger, Jana Verčič in Lina Zorman.
Otvoritev razstave s kulturnim programom, v katerem je na kitaro zaigrala Ana Štuhec, učenka Osnovne šole Sladki Vrh, je
bila v petek, 3. decembra 2010, ob 17. uri v razstavišču KUD
Kajuh Jarenina. Program je povezovala Žanet Mihelčič Donko,
učenka Osnovne šole Jakobski Dol. Pri pripravi razstave so bili
v veliko pomoč člani Kulturno umetniškega društva Kajuh Jarenina.
Alen Krajnc, strokovni vodja Paletke, je v katalogu razstave
napisal:
„Likovni izdelki, ki so na otroški likovni koloniji nastali, »govorijo« o brezmejni ustvarjalni energiji mladih, ki skozi lasten svet
in jezik sporočajo kakšni so, kako doživljajo svet in življenje.
Prav ta drugačnost in pestrost dajeta čar likovni ustvarjalnosti,
še posebej, če je ta nabita z energijo mladih, ki je neposredna,
brez predsodkov in zavezana resnici.
Likovna vzgoja in likovna kultura sta zelo pomembni za ob-
Glasilo / letnik 14 / december 2010
likovanje čustvenih, socialnih, motoričnih in spoznavnih dejavnikov vsakega posameznika. Živimo v času in prostoru, ki
je v veliki meri pogojen z vidnim – vizualnim sporočanjem in
zaznavanjem, ki pa ga posameznik brez kritično oblikovane likovno – vizualne pismenosti težko dojema in razume.
Prav to so izhodišča in glavno vodilo likovne kolonije Paletka,
ki ima v tem prostoru že bogato tradicijo. Poleg omenjenega pa
Paletka omogoča učencem, ki imajo interes do likovnega ustvarjanja, da mimo ustaljene šolske prakse lahko udejanjajo svoje
zamisli in ideje, ki presegajo šolsko delo in program.
Čas, ki je slovenski šoli odmerjen za izvajanje in poučevanje
likovne vzgoje, je bistveno premalo za neko resnejšo obravnavo
in pripravo mladih na izzive ter razumevanje sodobnega sveta.
Zato Paletka v svojem poslanstvu vsaj delno pokriva te primanjkljaje in skuša oblikovati okolje, ki bi bilo bolj naklonjeno ustvarjanju mladih na likovnem področju.“
Čeprav je bilo sprva rečeno, da bo izbranih sedem nagrajencev
- udeležencev, ki so se s svojim delom najbolj izkazali, so bili
ob koncu ustvarjalnega dne vsi mentorji in organizatorji istega
mnenja – vsa dela, ki so nastala na otroški likovni koloniji, si
zaslužijo nagrade in prav vsi, ki so ta dan ustvarjali v delavnicah, so nagrajenci Paletke 2010.
Sabrina Hudales,
organizatorka OI JSKD Pesnica
33
Politične stranke
Z veliko naglico se izteka leto 2010. V stranki SDS smo se vse leto trudili, da bi izpolnjevali naloge, ki smo si jih zadali
in to predvsem, da bi uspešno delovali v organih občine. Naš cilj je bil, koristiti s svojimi odločitvami občanom, enako
v vseh krajih, enako za vse občane. Bližnje volitve so bile za našo stranko uspešne in prepričani smo, da zato, ker imajo
občani v nas in naše delo zaupanje.
Zahvaljujemo se vam za vaš glas na zadnjih volitvah, kar sprejemamo predvsem kot odgovornost za še boljše delovanje
v vseh organih občine, za boljše življenje in počutje naših občanov v tej lokalni skupnosti. Trudili se bomo, da bomo na
podlagi demokratičnega dialoga, dobro sodelovali z vsemi, s katerimi se srečujemo v teh organih.
Ob izteku leta vam želimo lepe praznike in veliko sreče in uspehov v letu, ki prihaja.
Občinski odbor SDS Šentilj
Bojan Belna, predsednik
Drage občanke in občani Občine Šentilj!
HVALA vsem, ki ste me podprli na županskih volitvah in vsem, ki ste svoj glas namenili svetniški listi
SMS, Stranke mladih – zeleni Evrope. Poleg mene so svetniki SMS v občini Šentilj še: Alenka Ahman,
Vesna Kupčič, Branko Roj in Viktor Vajngerl.
Zelo smo veseli rezultatov, saj sem zmagal na večini volišč. To sicer ni bilo dovolj za končno zmago,
a si upam trditi, da bi se ob poštenem boju rezultat prevesil na mojo stran. Veliko kršenja predpisov, napak pri izvedbi volitev in
prelepljenje številk na mojih volilnih plakatih, je botrovalo pritožbam. Pritožbe smo vložili že pred volilno nedeljo. Sicer se nerad
kregam, a je enostavno treba narediti rez pri takem obnašanju, kot smo mu bili priča v tej kampanji.
Z veliko glasovi za listo SMS smo dobili potrditev, da smo sestavili listo sposobnih ljudi, katerih delo in stik z ljudmi res nekaj veljata. Na tak način bomo delovali tudi v občinskem svetu. Pri vseh kadrovanjih, določanju občinskih odborov ipd., bomo vztrajali z
visokimi merili usposobljenosti kandidatov, hkrati pa se zavzemali za uravnoteženo sestavo. Volitve so sicer kar močno premešale
zasedbo v občinskem svetu, a očitno še ne dovolj.
Veseli smo tudi odzivov ljudi, ki nam vsakodnevno sporočate, da smo moralni zmagovalci teh volitev in, da naj vztrajamo. V življenju vztrajnost velikokrat prav pride in se tudi poplača. Tako je povsod, pri vsakemu delu, tudi v politiki. Še posebej v teh kriznih
časih, ko je vse skupaj en velik »narobe svet«. Z vašo pomočjo bomo ta narobe svet postavili nazaj na noge. Veseli bomo vsakega
predloga za izboljšanje pogojev za bivanje in delo. Potrudili se bomo udejanjiti projekte, ki bodo zadovoljili vaše potrebe in vam
dolgoročno koristili. Naše delo pa bomo sproti predstavljali tudi vam, drage občanke in občani.
Ker je to zadnje letošnje Glasilo, Vam želimo prijetne božične praznike in SREČNO 2011!
S hvaležnostjo in spoštovanjem, mag. Darko Krajnc
Za vaše predloge smo dosegljivi na: [email protected]
SMS – ZELENI, Rimska c. 8, 1000 Ljubljana
ZAHVALA VOLILCEM
Občinska organizacija DeSUS ŠENTILJ je opravila vse naloge priprav za lokalne volitve.
Po določenem rokovniku:
–
imenovanje predlogov za člane volilnega odbora;
evidentiranje kandidatov za občinski svet in odbore KRAJEVNIH SKUPNOSTI;
OBČINSKA ORGANIZACIJA –
DeSUS – ŠENTILJ
–
sklic kandidacijske konference in potrditev kandidatne liste;
–
plakatiranje se je vršilo na 28 plakatnih mestih na območju občine Šentilj;
– dostavili smo 2760 zloženk oz. letakov, kjer smo predstavili naše kandidate za občinski svet in odbore KRAJEVNE
SKUPNOSTI vsem gospodinjstev v občini.
Na lokalnih volitvah smo dosegli doslej najboljši uspeh, od 14 list smo dosegli tretjo mesto. Pred nami sta bili le stranki, ki
sta imeli županskega kandidata, to je SDS in SMS. Kot tretja lista smo dobili 310 glasov oz. 2 predstavnika v občinskem svetu
in 2 predstavnika v odboru krajevnih skupnosti. Ugotavljamo, da smo vse predvolilne aktivnosti zelo dobro opravili, za kar
gre zahvala volilnemu štabu in vsem členom ter volivcem, ki so dali glas naši listi.
Ob izteku leta 2010 želimo vsem občanom in občankam
»VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2011«.
Predsednik DeSUS-a, Franc Polanec
34
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Politične stranke
SOCIALNI DEMOKRATI V KONSTRUKTIVNI OPOZICIJI
Na letošnjih lokalnih volitvah so volivke in volivci namenili en mandat v občinskem svetu tudi
Socialnim demokratom (SD) občine Šentilj. Za
stranko, ki ji v prejšnjem mandatu ni uspelo
vstopiti v občinski svet in ki se je drži precej
nepopularen sloves vladne stranke, ki je v teh
kriznih časih odgovorna za vodenje države, je
to pomemben politični uspeh. Toliko bolj, ker
so iz tekme za občinsko oblast izpadle nekatere, v preteklosti vplivne
in močne, politične skupine in liste. V SD se zato iskreno zahvaljujemo
vsem, ki so nam na volitvah zaupali svoj glas. Hkrati se zavezujemo, da
bomo v skladu z možnostmi dosledno uresničevali začrtani predvolilni
program.
Upoštevajoč volivne izide (tako za občinski svet kot za župana) ugotavljamo, da je mesto SD prihodnja štiri leta v konstruktivni opoziciji.
Volitve in dogodki okrog njih so sicer potrdili našo oceno, da si vedno
več občank in občanov želi korenitejših sprememb v šentiljski občinski politiki, ki jo že dolga leta obvladuje ena z vplivnimi posamezniki
tako ali drugače povezana politična opcija. Čeprav je zaradi nenavadne
oziroma nenačelne koalicije morda še videti, da se volja za spremembe ni dotaknila občinske oblasti, jo bo le-ta po zaslugi novoizvoljenih
mladih obrazov, ki prinašajo v občinski svet sveže ter tudi z znanjem
podprte zamisli in ideje, gotovo morala upoštevati. Vsem pozitivnim
spremembam, naj jih predlaga koalicija ali opozicija, pa bo veljala tudi
podpora SD.
Pri podpori projektom ostaja povezovanje gospodarske uspešnosti s
socialno pravičnostjo (kljub kriznim razmeram ali pa prav zaradi njih)
naše temeljno vodilo. Občina, ki ima še vedno eno najvišjih stopenj
brezposelnosti v tem delu Slovenije, mora tudi sama zagotavljati pogoje
(prostorske, infrastrukturne, itn.) za razvoj gospodarstva in za ustvarjanje novih delovnih mest predvsem v malem gospodarstvu, kmetijstvu
in v storitvenih dejavnostih. Zato bomo podpirali projekte poslovnoobrtnih con ter razvoja turizma, katerega nosilec naj bi po vseh zagotovilih, tudi z izgradnjo hotela ter v povezovanju s turističnimi kmetijami
in drugimi zmogljivostmi v občini, postal HIT-ov igralniško-zabaviščni center, ki se mora na potrebe in dogajanja v prostoru odzivati s
primerno družbeno odgovornostjo. Nove razvojne priložnosti vidimo
tudi v revitalizaciji prostora na Mednarodnem mejnem prehodu Šentilj, ki bi moral postati skupni projekt občine, države ter zasebnega in
čezmejnega partnerstva. To je po prepričanju SD edina realna podlaga
za uresničevanje osebnih in skupnih potreb ter zadovoljstva vseh ljudi
v lokalni skupnosti, v kateri pa se mora izraziti tudi medčloveška in
družbena solidarnost.
Obilo zadovoljstva in osebne sreče želimo občankam in občanom tudi
v letu, ki prihaja.
Socialni demokrati občine Šentilj
PRAZNIČNO VOŠČILO
KER V VSAKEM SE LETU, NAM VEDNO MUDI,
USTAVITE ČAS VSAJ ZA PRAZNIČNE DNI. USTAVITE MISLI IN SVOJE SKRBI, NAJ V NOVEM
LETU BO ZDRAVJA IN SREČE ZA VSE LJUDI.
MIREN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011.
VLADO MARINIČ
Glasilo / letnik 14 / december 2010
35
Sporočila
Drage občanke, spoštovani občani!
Leto 2010 se hitro bliža koncu. Z veliko mero upov, pričakovanj in želja bomo vstopili v
novo leto 2011. Še pred tem pa si bo vsak izmed nas skušal priklicati v spomin tiste dogodke in dosežke, po katerih si bomo iztekajoče se leto posebej zapomnili. Srčno upam,
da je izmed vas veliko takih, ki boste ohranili leto 2010 v lepem spominu.
Toda izzivi prihodnosti nas silijo, da to, kar nam je uspelo ni dovolj in da je še veliko
odprtih problemov in vprašanj, na katere je v prihodnosti nujno potrebno odgovoriti. Mislim, predvsem na delavce z najnižjimi plačami, brezposelne, upokojence, ki se s
sredstvi, ki jih prejemajo, le s težavo prebijajo iz meseca v mesec.
Drage občanke in občani občine Šentilj, zagotavljam vam, da se bom tudi v prihodnje, z
vsemi močmi in vso odgovornostjo, zavzemal za skupen boljši jutri vseh in vsakogar in
da nikoli ne bom pristal oziroma se strinjal z tistimi, ki so prepričani, da so edini zveličani določati, kaj in kako bo z našo prihodnostjo.
Dovolite mi, da vam ob izteku letošnjega leta zaželim, da kar najlepše preživite prihajajoče božične in novoletne praznike ter da leto 2011 prinese tako vam, kot tudi vašim
najbližjim, obilo notranjega miru, sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Vaš poslanec DZ RS, Marijan Pojbič
ZAHVALA VOLIVKAM IN VOLIVCEM
Spoštovana, spoštovani!
Čas lokalnih volitev je za nami in prav je, da se zahvalim vsem
kandidatkam in kandidatom na naši skupni listi, prav tako pa
tudi vsem, ki ste nas volili in dali svoj glas v občini Šentilj. Še
posebej se naj zahvalim vsem, ki ste obkrožili številko 12 za
neodvisno listo NOVA PRILOŽNOST – VLADO MARINIČ
ter posameznike v krajevnih skupnostih.
SKUPAJ SMO ZMAGALI. Gradimo in bomo gradili našo
občino Šentilj v enakomernosti.
Kljub političnim in posameznim pritiskom, smo vzdržali
letošnje volitve in tako pokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja
z našimi kraji v občini. V času volilne kampanje je bilo izrečenih
veliko besed, kampanja je potekala na visokem nivoju, žal pa
sta bila le dva kandidata, ki se nista med seboj nič kaj »dajala«.
Zagledalo je, kot da je vse »dogovorjeno«. Javnosti smo dali
jasno sporočilo, da nam ni vseeno, pride pa čas, ko bo potrebno
obljube izpolnjevati in na koncu ocenjevati.
Prinesena je bila svežina, drugačnost, temperamentnost. Na
nas se bo potrebno navaditi. Energija in požrtvovalnost sta naša
dobrobit. Za Vas občane bomo tudi v prihodnje naredili vse,
kar se bo dalo narediti na podlagi prejetih mandatov v odborih
krajevnih skupnosti ter zasedenih mest v komisijah, odborih
itd. Žal ste nepravilno glasovali ali pa ste se zavestno odločili, da
Neodvisni listi Nova priložnost ne podelite mandata. Mogoče
bo v prihodnje težje kaj doseči, ko »nisi zraven«, vsekakor pa
zapisujem, da bom delal po svojem znanju in močeh za dobrobit
vseh v občini.
Vsem, ki ste se uvrstili v občinski svet in krajevne odbore,
izrekam iskrene čestitke. Posebne čestitke gredo vsem Vam,
volivkam in volivcem, našemu volilnemu štabu, našim članom
v volilnih odborih, predstavnikom naše liste in kandidatom
neodvisne liste NOVA PRILOŽNOST – VLADO MARINIČ.
Vidimo se na prihodnjih volitvah.
Hvala kandidatoma za župana. Bila sta svojevrstna. Nič se
Vama ni dogajalo, le posamezniki so želeli biti medijsko bolj
izpostavljeni. Žal mi je, da nisem kandidiral. Želim, da bi v tem
mandatu bilo dovolj politične higiene in kulture; vse v dobro
vseh občanov naše občine Šentilj.
Vlado Marinič, bivši svetnik občine Šentilj
KERAMIČARSTVO
Če iščete mojstra, ki vam bo strokovno svetoval glede izvedbe del in izbire
materialov ter vam bo kvalitetno in po ugodni ceni opravil keramičarska in manjša
gradbena dela – kopalnice na ključ, mozaike, popravila – smo mi pravi naslov.
S keramičarstvom se ukvarjamo že 15 let.
Miran Mojzer s. p.,
Selnica ob Muri 143, 2215 CERŠAK
Tel: 051 630 988 ali 041 322 062.
36
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Sporočila
Obvestilo in zahvala
Spoštovani krajani in krajanke
ter občani in občanke občine Šentilj
1) V prvi vrsti se vam srčno zahvaljujem za podporo na lokalnih
volitvah, na katerih sem dobila mesto v občinskem svetu. Hvala vsem vam, ki ste glasovali zame in mi dali podporo, meni
osebno, ter posebno podporo naši stranki SDS, kajti samo vi,
spoštovani, ste pripomogli k temu, da smo dobili 8 svetnikov v
občinski svet.
2) Kot predsednica ŽO SDS, se moram zahvaliti vsem, ki ste
pomagali pri humanitarni akciji »Zbirajmo denar za plačilo toplega obroka socialno ogroženemu otroku v OŠ Šentilj«. Iskrena
hvala tudi ŽO SDS Maribor, ki so prav tako darovale za našega
otroka.
V imenu ravnateljice OŠ Šentilj, g. Jelke Weldt, še enkrat vsem
iskrena hvala.
3) Zelo rada bi vas seznanila glede dimnikarske službe občine Šentilj, saj me mnogokrat kdo ustavi in vpraša, kaj narediti ob prihodu dimnikarja. Najprej se vam mora g. dimnikar
pisno najaviti, kateri dan ima namen priti do vas in, če vam
termin ne ustreza, mu morate to javiti tri dni pred njegovim
prihodom. Ob pisni najavi morate dimnikarja spustiti do kurilne naprave. imate pravico vprašati za ceno njegovega dela,
katerega bo ta dan opravil pri vas. Če se z ceno ne strinjate,
mu lahko mirno poveste, da mu storitve ne boste plačali. Če
od dimnikarske službe niste prejeli pisnega obvestila, vam ga
ni potrebno spustiti v hišo. Po njegovem končanem delu in ob
napisanem računu, dobro poglejte, kaj vse vam je zaračunal.
Morda vam je zaračunal tudi prevozne stroške, ki mu ob naročenem obisku ne pripadajo. Potem račun takoj zavrnite in
ga ne podpišite. Ne se prestrašiti, če vam bo rekel, da vas bodo
prijavili inšpektorici: to ne drži in tudi delovnega naloga, če
vam ga morda napiše, ga v takšnem primeru ne podpišite. Tudi
ne na domačem dvorišču ne plačujte zato, kar vam ni naredil.
4) Pa naj vam navedem še nekaj cen storitev za čiščenje kurilne
in dimovodne naprave
TRDO GORIVO – kurilne naprave z medijem za prenos toplote
(centralna peč):
VRSTA DELA
CENA Z DDV
čiščenje kurilne in dimovodne
18 EUR
naprave
letni pregled brez mehanskega
12 EUR
čiščenja
storitev v kompletu (čiščenje in
letni pregled kurilne in dimovodne
24 EUR
naprave)
TEKOČE IN PLINASTO GORIVO – kurilna naprava z medijem za prenos toplote:
VRSTA DELA
mehansko čiščenje in letni pregled
kurilne in dimovodne naprave
meritev emisije dimnih plinov kurilne
naprave
letni pregled kurilne in dimovodne
naprave brez mehanskega čiščenja
storitev v kompletu (letni pregled in
meritev)
storitev v kompletu (mehansko
čiščenje, letni pregled in meritve)
CENA Z DDV
30 EUR
16, 80 EUR
16, 80 EUR
31, 20 EUR
44, 40 EUR
TRDO in TEKOČE GORIVO – kurilna naprava brez medija za
prenos toplote. Sem spadajo kuhinjski štedilniki in sobne peči.
VRSTA DELA
CENA Z DDV
čiščenje kurilne in dimovodne
naprave
13, 20 EUR
letni pregled brez mehanskega
čiščenja
10, 80 EUR
storitev v kompletu (čiščenje in letni
pregled kurilne in dimovodne naprave
19, 20 EUR
Čiščenja na malih kurilnih napravah se opravljajo dvakrat v kurilni sezoni, s presledki najmanj treh mesecev.
Kurilna sezona je obdobje med 1. oktobrom tekočega leta in 31.
majem naslednjega leta. V tem času se mora obvezno opraviti
enkratni letni pregled kurilnih in dimovodnih naprav. To lahko
storite v kompletu, ki je cenejši.
Mislim in upam, da sem vsem skupaj pomagala pri vprašanjih
glede plačila naših dimnikarjev.
NA KONCU TEGA ČLANKA BI ZELO RADA ZAŽELELA
VSEM OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE ŠENTILJ
MNOGO ZDRAVJA, MIRU IN OSEBNE SREČE V
PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU 2011. SREČNO!
Predsednica ŽO SDS,
Hilda Romič
Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Šentilju
Vse zainteresirane kandidate, ki želijo postati lastniki novih komfortnih stanovanj v mirnem in urejenem predelu
centra Šentilja (za kmetijsko zadrugo), obveščamo, da lahko dobijo vse potrebne informacije o načrtovani novogradnji na sedežu družbe Konstruktor VGR d.o.o., Jadranska ulica 25/a, Maribor ali po telefonu, kontaktna oseba Primož Pinter, tel. št.
02 613 01 48.
Glasilo / letnik 14 / december 2010
37
Zahvale
V SLOVO
V zadnjih dneh novembra smo se člani krajevne organizacije
Združenja borcev za vrednote NOB VELKA – SLADKI VRH,
dne 22.11. 2010, poslovili od Ivana Trunka, borca 5. PREKOMORSKE BRIGADE. Od rajnega smo se še zadnjič poslovili
na pokopališču v Šentilju.
Čez nekaj dni je ugasnilo še eno življenje. Umrl je Albin Kadivnik, član naše organizacije oz. blagajniku ter borec KOZJANSKEGA ODREDA. Od njega smo se, dne 26.11. 2010, poslovili
na pokopališču na Zg. Velki.
V slovo Ivanu in Albinu smo na grob položili žalni venec ter se
poklonili s praporjem.
Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje!
Krajevna organizacija združenja borcev
VELKA – SLADKI VRH
in Združenje borcev za vrednote NOB,
občin Kungota, Pesnica in Šentilj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža, Ivana Trunka, roj. 23. 12. 1924,
iz Selnice ob Muri, se iz vsega srca zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, meni in
moji družini pa izrekli sožalje.
Hvala vsem društvom, posebna hvala GD Paloma Sladki Vrh
in organizatorju pogreba, Francu Polancu, ter kolektivu Palome Sladkogorske. Iskrena hvala tudi pokojnikovemu osebnemu
zdravniku, dr. Damjanu, za nesebično in strokovno pomoč pri
zdravljenju in lajšanju zadnjih trenutkov življenja mojemu soprogu.
Hvala tudi vsem govornikom na pogrebu. Iskrena hvala tudi g.
župniku farne cerkve St. Ilja v Šentilju, Janezu Horvatu, za opravljen pogreb in tolažilne besede.
Žena Marica Trunk z družino
IVANU V SLOVO
Boleče, žalostno, s solzami v očeh in z gren-
kobo v srcih smo v novembrskem jutru
sprejeli žalostno vest, da se je v 86. letu sklenila življenjska pot našemu dolgoletnemu
in častnemu članu ter gasilskemu veteranu,
Trunk Ivanu.
Z bolečino v srcih smo se, 22. 11. 2010, člani PGD Paloma Sladki Vrh in gasilci ostalih
društev, od njega poslovili z gasilskimi častmi na pokopališču v
Šentilju.
Gasilski tovariš Ivan je stopil na plemenito in humano pot,
pomagati ljudem ob nesrečah, daljnega leta 1954 in od takrat
dalje je bil, s svojo energijo in znanjem, vso obdobje aktiven,
požrtvovalen in vzoren gasilec. V operativi je opravljal funkcije
podpoveljnika in poveljnika, prav tako je opravljal organizacijske funkcije kot so podpredsednik, predsednik društva in nato
še dolga leta predsednik Nadzornega odbora in član častnega
razsodišča.
Vodil je intervencije na velikih požarih v Palomi leta 1969
– 1970. Njegov prispevek je tudi pri nabavi gasilskih vozil. V
svojem gasilskem poslanstvu se je vedno zavedal, da je protipožarna dejavnost družbeno izredno pomembna. Tako je bil
tudi gasilski tovariš Ivan del izredno bogate gasilske tradicije v
Sladkem Vrhu oziroma v Sladkogorski, kjer je redno usposabljal
delavce in gasilcem vzpostavil temelje organizirane protipožarne zaščite družbe, ter s tem zagotovil, da ni prihajalo do škodnih
posledic.
Za njegovo plodno delo v gasilstvu je prejel veliko priznanjm,
med njimi tudi gasilsko odlikovanje I. stopnje Gasilske zveze
Slovenije.
Med božičnimi in novoletnimi prazniki smo ga zadnje čase obiskovali, saj je imel v tem času svoj rojstni dan. Tako smo tudi letos načrtovali obisk pri najstarejšem častnem članu, toda usoda
je bila krutejša od naših želja.
PGD Paloma Sladki Vrh
RAČUNOVODSKI
SERVIS SANDI
Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slov.
goricah, tel. št.: 031 602 125
VODIMO POSLOVNE KNJIGE
ZA D.O.O., SAMOSTOJNE
PODJETNIKE IN DRUŠTVA
Sladkogorska cesta 9, 2212 Šentilj
Tel.: 070 542 483
Delovni čas:
pon., tor., čet.: od 8. do 15. ure
sreda, petek: od 12. do 19. ure
sobota: od 7. do 12. ure
Vsem poslovnim partnerjem in občanom občine Šentilj želimo vesele božične praznike,
obilo sreče in zdravja ter poslovnega uspeha v letu 2011.
Kolektiv računovodskega servisa in frizerskega salona Špica.
38
Glasilo / letnik 14 / december 2010
Obvestila
v Šentilju,
vsako soboto in odslej
TUDI OB SREDAH
od 8. ure do 12.30!
Vljudno vabljeni!
Župan občine Šentilj
Edvard Čagran
Glasilo / letnik 14 / december 2010
39
REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE: gremo na, osa, oregon, ser, patagonija, atola, aral, dama, rod, ov, li, ovoji, alabamec,
parazit, bradica, ulj, oral, las, siesta, arsa, ita, tt, tonalit, ujec, kap, raba, rana, spor, ik, aron, kaposvar, ipavec, orest, diana,
ove,karta, astat, lar
Tudi za reševalce te križanke pripravljamo knjižne nagrade, rešene križanke pošljite do konca januarja 2011 na naslov Občina Šentilj, Maistrova
2, 2212 Šentilj v Slov. goricah, s pripisom Uredništvo občinskega glasila
– rešena križanka.
Ime in priimek reševalca križanke:
Naslov:
Izžrebani dobitniki knjižnih
nagrad za uspešno rešeno
križanko prejšnje številke so:
VLADIMIR KRISTL, SLADKI VRH
5/Č, 2214 SLADKI VRH
POTOČNIK MARINKA,
POT NA NOVINE 11, 2212 ŠENTILJ
ORNIK PAVEL,
MIRNA ULICA 7, 2212 ŠENTILJ.