Marec 2012 - Občina Šentilj
Številka 1/2012 Glasilo Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku občine Šentilj! Leto 16 Marec 2012 občine Šentilj Velka, Sladki Vrh, Ceršak, Šentilj Uvodnik urednice Glasilo občine Šentilj Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Šentilj 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 Glavna in odgovorna urednica: Marta Muster Člani uredniškega odbora: Marko Pigac, namestnik odgovorne urednice Jelka Weldt Ika Peklar Alenka Ahman Ljerka Podhostnik Janko Bauman Število tiskanih izvodov: 2850 Lektoriranje, oblikovanje in tisk: IMPOS d.o.o., Slovenska Bistrica Naslov uredništva: 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 e-pošta: [email protected] Fotografija na naslovnici: General Maister (Marko Pigac) 2 Spoštovani bralci in spoštovane bralke Glasila občine Šentilj Po dolgi zimi, ki nam je postregla s presenečenji – tako po trajanju kot podnebnimi »spremembami«, saj tudi zime niso več tisto, kar so včasih bile –, prihajajo sončni dnevi in pomlad, z njimi pa mi z našim Glasilom, ki ga zagotovo že čakate. Vsaj nekateri. V njem smo tudi tokrat zbrali vse tisto, kar se v naši občini dogaja, kar vam v obliki člankov in informacij posredujemo v tej številki. Uredništvu našega glasila nikoli ne zmanjka člankov, ker imamo stalne in zveste dopisnike, ki svojim občanom radi sporočajo, kaj počnejo, kaj se dogaja in kako delujejo društva, delujoča v tej lokalni skupnosti, kaj se dogaja pri izvajanju nalog občinske uprave, kako gredo stvari v šolah in vrtcih, pa tudi, kdo praznuje, kdo karkoli dela za skupno dobro vseh občanov. Upam, da vam naše Glasilo prinaša tisto, kar vam je zanimivo. Če ni tako, nam napišite, kaj vas zanima in kaj ne, ali pa opišite svoja doživetja – lepa ali pa tudi manj lepa. Pred nami je praznovanje občinskega praznika in v bistvu sedemnajst let delovanja naše občine. Predstavljamo vam tudi dobitnike letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo prevzeli na dan občinske proslave. Izbrani so bili tisti, ki se dolga leta trudijo za dobro naših občanov in so jih predlagala društva ali posamezniki. To so ljudje, ki že dolga leta delujejo v društvih ali pri kakšnih drugih dejavnostih; gre za tiste posameznike, ki pri svojem delu izstopajo, zato jim je to potrebno povedati in se jim javno zahvaliti. In ob občinskem prazniku je prav gotovo pravi trenutek. Vedno je priznanje tisto, s čimer nekomu izraziš zahvalo za njegovo dobro delo in so hkrati predvsem spodbuda za nadaljnje delo. Poleg občinskega praznika pa so pred nami še drugi prazniki. Nekaj tudi tistih družinskih, ki nam v naš dom prinašajo toplino. Pred durmi sta cvetna nedelja in velika noč. Žal smo iz njih naredili vse prej kot praznike z »družinsko toplino«. Vendar pa v teh krajih hvala bogu še ohranjamo praznovanje teh praznikov na način, kot smo jih praznovali nekoč, in zato bodimo na to ponosni in poskusimo to ohraniti in prenesti tudi naprej, našim zanamcem. Oni so del življenja moderne dobe, včasih so tudi ujetniki te dobe, pa tako tudi nehote žrtve sodobnega časa. Skomercializiranega časa, takšnega, ki človeka več ne pozna, ampak zgolj materialne dobrine. Ohranjajmo v teh krajih družinske običaje in se jih ne sramujmo, morda pa bo čas prinesel svoje in bo življenje na deželi spet kaj vredno. V tej številki vam tudi predstavljamo novega predsednika uprave naše Palome. Za te kraje in to občino je Paloma še vedno naša. Te nam ne more nihče vzeti, ker samo mi vemo, kako je nastala ter kako in zakaj se je ohranila celo stoletje in še več. V prvi vrsti zato, ker so krajani in delavci v njej delali z veliko, veliko pripadnostjo. Te pa je danes vse manj, moderni način delovanja podjetij ima drugačne temelje, takšne, ki so preprostemu človeku bolj malo znani. Boj za kapital in bogatenje sta zasenčila pripadnost ter marljivo in pošteno delo. Živimo tudi naprej v prepričanju, da bo Paloma ostala; če že ne popolnoma takšna, kakršna je bila, pa da bi v njej ohranila delo večina sedaj zaposlenih. Na drugi strani pa predstavljamo tudi tradicionalno obliko »podjetništva« teh krajev, kmetovanje, in kmetovalca, ki ohranja kmetijo in obdeluje zemljo, s tem pa ohranja vsaj nekaj »delovnih mest« in seveda obdelanost zemlje. Vemo, da so delovna mesta v naši državi danes dragocenost in žal za mnoge tudi nedosegljiva »dobrina«. S predstavitvijo »ljudi na zemlji« v naši občini bomo nadaljevali tudi v prihodnjih številkah našega Glasila. Morda pa se miselnost spremeni, morda nas k temu prisili čas, v katerem živimo, in zlasti spremembe v prehranskih navadah, podnebne spremembe in še kaj. Spoštovani bralci in spoštovane bralke, želimo vam prijetno branje in seveda prijetno praznovanje vseh bližajočih se praznikov, pa tudi tistih, ki so še malo bolj oddaljeni, torej prvomajskih praznikov. Naj vam naše Glasilo prinese pomlad v vsa področja vašega delovanja in življenja. Vaša urednica Marta Muster Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Županov uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani in ostali bralci našega Glasila! Rudolf Maister se je v slovensko zgodovino zapisal z zlatimi črkami. Njegov prispevek k ustvarjanju slovenske države, njegovi vojaški, politični in diplomatski uspehi so za območje, na katerem živimo, neprecenljivi. Zato smo lahko občani naše občine še toliko bolj veseli, da smo si za datum občinskega praznika izbrali ravno njegov rojstni dan, 29. marec. Ali znamo ceniti tisto, kar so za nas pomenila njegova dejanja? Občinski praznik občani občine Šentilj praznujemo že sedemnajstič. Nismo še niti polnoletni, smo pa zato vsako leto pametnejši, izkušenejši. Če me spomin ne vara, smo se takrat še občani skupne Skupščine občine Pesnica odločili in glasovali proti samostojni občini. Nismo verjeli vase, da znamo, da zmoremo, da bo to za nas nekaj dobrega. Prepričan sem, da lahko danes zagotovo rečemo, da je bilo takratno razmišljanje večine napačno. V našo korist danes pri- čajo asfaltirane ceste, vodovodna napeljava, kanalizacija, večnamenska dvorana v Sladkem Vrhu, čistilne naprave, obnovljeni šoli, nov vrtec, urejena pokopališča in mrliški vežici, preseljena knjižnica in še mnogo drugega. V tem času smo živeli dobro, veliko delali, veliko vlagali in tudi zato veliko dobili. Vsi. Od najmlajših do srednjih in velikih, športnikov ali kulturnikov, ali samo občanov, ki so živeli na našem območju. Bojim se, da so se temelji našega lagodnega življenja pričeli tu in tam majati in pokati. Sprejeti bomo morali ukrepe, ki jih ne želimo in nočemo. Žal pri tem ne gre samo za nas, ampak za celotno pokrajino, celotno državo, Evropo, če hočete. Verjamem pa, da se z dobro voljo, s pozitivnim mišljenjem in s podobnimi akcija- mi, kot je akcija Očistimo Slovenijo 2012, da narediti vse. Zatorej glave pokonci in ponosno zakorakajmo času naproti. Drage občanke in občani, čestitke ob občinskem prazniku in bližajoči se veliki noči. Vaš župan Edvard Čagran 7. redna seja občinskega sveta Občinski svet Občine Šentilj je na svoji 7. redni seji 22. marca 2012 potrdil Zaključni račun proračuna Občine Šentilj za leto 2011. Zaključni račun proračuna Občine Šentilj kaže, da je bila realizacija proračuna (zadnji sprejeti proračun je bil rebalans proračuna, ki ga je občinski svet sprejel novembra lani) v letu 2011 na strani prihodkov (92,6 odstotka), na strani odlivov pa 93,7 odstotka oz. 7,9 milijona evrov. Skoraj polovica izdatkov je bila realizirana za družbene dejavnosti (47,4 odstotka), sledi komunala in urejanje prostora skupaj z režijskim obratom (36 odstotkov), nato delovanje občine (9,7 odstotka), gospodarstvo (5,8 odstotka) in nazadnje civilna zaščita in požarna varnost (1,1 odstotka). Glede na dejstvo, da je bil rebalans sprejet ob koncu leta, je bilo Glasilo / letnik 16 / marec 2012 pričakovati, da bo realizacija proračuna v primerjavi z njim skladna. Poslovno leto je bilo uspešno zaključeno. Ko pa pogledamo na proračunsko leto v celoti, pa je potrebno omeniti, da je bil s sprejemom rebalansa proračun za lansko leto občutno znižan, in to pretežno na račun načrtovanih investicij, za katere pričakujemo sofinanciranja iz državnih oziroma evropskih virov. Država je namreč v preteklem letu močno upočasnila svoje aktivnosti na tem področju, kar je pomenilo, da je bilo potrebno odhodke za načrtovane investicije kakor tudi prihodke za njihovo sofinanciranje prestaviti v prihodnje leto. Prav zato so bile skupaj z rebalansom proračuna za leto 2011 sprejete tudi spremembe proračuna za leto 2012. Najpomembnejši dosežki proračunskega leta 2011 so bili: Pričetek izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Selnici ob Muri. Načrtovana investicijska vrednost znaša 1,2 milijona evrov, od tega je zagotovljenih sofinanciranj iz evropskih virov iz naslova skladnejšega regionalnega razvoja 686 tisoč evrov. Investicija bo končana letos in bo pomembno vplivala na izboljšanje okolja in kakovosti bivanja krajanov tega naselja. Zaradi dejstva, da za to investicijo v letu 2011 sofinancerska sredstva niso bila nakazana v občinski proračun, smo se (ob pridobljenem soglasju ministrstva za finance) začasno kratkoročno zadolžili, kot to določa zakonodaja. Številne načrtovane obnove in rekonstrukcije cestnih povezav, delno tudi z zagotovitvijo sofinanciranj države iz naslova vira dodatna razpoložljiva sredstva za investicije občin. Dokončanje leta 2010 začete investicije v izgradnjo večnamen- 3 Občinska uprava ske zgradbe za delovanje društev v Sladkem Vrhu. Skupna vrednost investicije je znašala 791 tisoč evrov, od tega je znašalo sofinanciranje iz evropskih virov iz naslova skladnejšega razvoja regij 565 tisoč evrov. Predvsem za krajevno skupnost Sladki Vrh in njihova društva je to velika pridobitev. Občina Šentilj je tudi pridobila državna sredstva iz ministrstva za zdravje (56,5 tisoč evrov) za izgradnjo zdravstvenega doma v Šentilju. Zaradi težav, ki jih ima investitor poslovno-stanovanjskega objekta, so se aktivnosti upočasnile, upamo pa, da bodo ugodno rešene in da bomo čim prej pridobili ta pomemben in sodoben objekt, ki bo nadomestil sedanji zdravstveni dom, ki več ne ustreza dejanskim potrebam. Pomemben dosežek v lanskem letu je tudi ta, da je občina uspela izvesti vse načrtovane sanacije plazov, ki so med številnimi plazovi, ki so nastali v zadnjih letih, najbolj ogrožali življenje in bivanje v občini. Za to je občina v letu 2011 porabila skupaj kar 327 tisoč evrov izključno občinskih proračunskih sredstev. Dokončana je bila tudi povezava kolesarske poti med tovornim vhodom v tovarno Paloma in že obstoječo kolesarsko potjo proti brodu na Muri. Ta povezava je pomembno izboljšala varnost kolesarjev, saj so se ti pred tem zaradi »prekinitve« varnega kolesarjenja, vračali največkrat nazaj v Avstrijo (z brodom na Muri). Struktura proračunske porabe po PU režijski obrat 9,69 družbene dejavnosti civilna zaščita in požarna varnost 47,39 1,1 komunala in prostor gospodarstvo delovanje občine 24,81 5,77 9,69 Leta 2011 je bila v postopku priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ki še teče, ponovno korigirana in usklajena vsa že izdelana dokumentacija. Pripravljena pa sta bila dokumenta urbanistični načrt naselja Šentilj in strokovne podlage za naselje Sladki Vrh. Prav tako je bila izdelana nova karta občine in fotokarta naselja Šentilj. Omeniti velja še dokončanje obnove portala prosvetnega doma v Šentilju. Obnova se je začela leta 2010. Zanjo smo odšteli skupaj 95 tisoč evrov in pridobili 57 tisoč evrov sredstev na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za pospeševanje podeželja. Občinski svet je sprejel Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Šentilj. Sprejet je bil Pravilnik za sofinanciranje programov kulturnih društev in skupin v občini Šentilj. Sprejet je bil tudi sklep o gradnji vodovodnih priključkov, in sicer: na območju občine Šentilj gradi vodovodne priključke za priključitev uporabnika na javno vodovodno omrežje izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, to je Mariborski vodovod, d. d. Vodovodni priključki se lahko gradijo tudi v lastni režiji, vendar pod strokovnim nadzorom in navodili izvajalca javne službe. Obračunski vodomer je lahko vgrajen na dostopnem mestu v objektu uporabnika. Na željo uporabnika pa je obračunski vodomer lahko vgrajen tudi v jašku izven objekta. Lokacija vgradnje obračunskega vodomera se določi v dogovoru s pooblaščeno osebo izvajalca javne službe. Stroški vzdrževanja vodovodnih priključkov do obračunskega vodomera (ne glede na dolžino priključka ) gredo v breme Občine Šentilj. Občinska uprava Projekti Operacija – projekt Brod na Muri/Mürfahre 4 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Občinski praznik Glasilo / letnik 16 / marec 2012 5 Občinski praznik Praznik, grb in zastava Ob letošnji 17. obletnici ustanovitve Občine Šentilj me je uredniški odbor Glasila prosil, da kot soustvarjalec občinskih simbolov mlajšim in novim občanom predstavim njihov nastanek in pomen. Ob ustanovitvi je tudi Občina Šentilj želela imeti simbole, ki bi predstavljali njeno celostno podobo in prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Vse tri simbole je sprejela 14. marca 1996 in jih predstavila na svečanosti ob prvem prazniku občine, 29. marca 1996. Grb in zastava občine Šentilj Po javnem razpisu je občinski svet sprejel moj predlog grba in zastave. Predlog je bil likovno in simbolno všeč tudi heraldičnemu društvu v Ljubljani in je ustrezal heraldičnim ali grboslovnim in veksilološkim ali zastavoslovnim pravilom. 29. marec 1874 – praznik občine Šentilj Občina Šentilj je za svoj praznik izbrala datum rojstva generala Rudolfa Maistra, da bi z njegovim likom ohranjala in častila spomin na narodne bojevnike za severno mejo in prispevek Šentilja v bojih za Slovenijo. Ob 5. obletnici vojne za Slovenijo jim je pred prosvetnim domom v Šentilju na prenovljenem spominskem obeležju NOB postavila posvetilo: »Borcem za slovensko državo 1918, 1941–1945, 1991« s pripisom: »Kjer Mura priteče do Slovenskih goric, vedno bil močan je domovine klic.« Grb simbolizira zanimivo zgodbo iz zgodovine Šentilja, ujeto v križu na zvoniku šentiljske cerkve. Znamenje na vrhu zvonika je za katoliški kraj neobičajno; predstavlja patriarhalni križ s tremi rameni, stoječ na ležečem in nekoliko stiliziranem polmesecu, dodanem leta 1839 na novem zvoniku kot spomin na leto 1532, ko so Turki oropali in poškodovali cerkev. Tak atribut je predstavljal zmago krščanstva nad islamom, danes pa predstavlja njuno sožitje. Že oblika križa in dodatek dajeta grbu potrebno prepoznavnost in ga uvrščata med heraldične posebnosti na Slovenskem. Njegov vtis dopolnjuje tudi zelena barva zgodovinske dežele Štajerske, ki se ponavlja tudi v zastavi pravokotne oblike. Podroben opis obeh najdete na spletni strani občine Šentilj. Bruno Jelenko, Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj Dobitniki letošnjih občinskih priznanj Priznanja občine se podeljujejo na podlagi Odloka o priznanjih Občine Šentilj (MUV, št. 25/2011). Odlok je sprejel Občinski svet Občine Šentilj. Določa vrsto priznanj, pogoje, postopek in način podeljevanja ter način vodenja evidence. Priznanja Občine Šentilj se podeljujejo občanom, podjetjem, zavodom, ustanovam, društvom, združenjem ter drugim pravnim in fizičnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih. Občinski svet Občine Šentilj je na svoji 7. redni seji dne 22. marca 2012 sprejel sklep o prejemnikih priznanj. Naslednja priznanja prejmejo: • zlato plaketo Janez Kopše, dirigent Pihalnega orkestra občine Šentilj Paloma; • srebrno plaketo Franc Pivec, rojen 11. januarja 1941, Spodnja Velka 70, 2213 Zgornja Velka, in Alojz Kožuhar, rojen 4. aprila 1932, Zgornja Velka 66, 2213 Zgornja Velka; • bronasto plaketo: Boris Struber, rojen 10. maja 1966, Ceršak 6, 2215 Ceršak, Marija Kos, s. p., Cvetličarna Maja, Mariborska cesta 20, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah, in Klub malega nogometa Šentilj (KMN Šentilj), Maistrova ulica 1, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah; • spominsko priznanje Mira Weingerl, Mirica Roj, Darja Brus, Zofija Bračič in Zinka Recek (strokovne sodelavke v programu Pomoč na domu) ter Anton Krajner, rojen 15. januarja 1948, Zgornja Velka 43 a, 2213 Zgornja Velka. Priznanja bodo podeljena na proslavi ob občinskem prazniku. 6 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Občinska uprava Novosti pri ravnanju z odpadki Ravnanje z odpadki oziroma njihovo zbiranje, prevoz, obdelava in odlaganje so osnovne naloge, ki jih mora v okviru zakonodaje zagotoviti vsaka občina. V občini Šentilj se te obveznosti in pristojnosti zavedamo, zato sledimo novim predpisom in usmeritvam s tega področja ter jih skupaj z našim koncesionarjem, družbo Saubermacher Slovenija, d. o. o., uvajamo v vsakdanje življenje. Dosledno ločeno zbiranje odpadkov bo pomembno prispevalo k znižanju stroškov skupnega ravnanja z odpadki, saj bodo mesečni stroški odvisni od količine mešanih komunalnih odpadkov (črne posode), ki jih je pred njihovim odlaganjem potrebno še ustrezno obdelati. Posledica ločenega zbiranja komunalnih odpadkov bo tudi sprememba urnika odvoza odpadkov, o kateri boste še posebej obveščeni. Novi načini ravnanja z odpadki in zahteve zakonodaje so usmerjeni k zmanjševanju količine odpadkov za odlaganje in k sorazmernemu povečanju količin odpadkov za ponovno uporabo oziroma predelavo. Predpogoj za doseganje teh ciljev je ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, in sicer na čim več ločenih frakcij: papir, plastika, pločevinke, folije, tetrapaki, steklo, organski odpadki … Vse občanke in občane občine Šentilj pozivam, da dosledno upoštevate način ločenega zbiranja odpadkov in da upoštevate navodila izvajalca. Želim, da nam to vsem čim prej postane vsakdanje opravilo in del našega življenja. Spoštovani! Predpisi Republike Slovenije na področju ravnanja z odpadki predpisujejo zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje ter povečevanje deleža odpadkov za njihovo predelavo in ponovno uporabo. Prvi korak za doseganje zastavljenih ciljev je dosledno ločevanje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, z izločevanjem papirja, plastike, stekla, kovin, tetrapakov, biološko razgradljivih odpadkov in drugih vrst uporabnih odpadkov iz skupne mase vseh nastajajočih odpadkov. Več ločevanja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja Ločeno zbiranje odpadkov ima na območju občine Šentilj več kot desetletno tradicijo. Z rezultati ločenega zbiranja smo lahko zadovoljni le delno, saj se še precej uporabnih snovi znajde med mešanimi komunalnimi odpadki, mnogi odpadki pa svojo pot končajo v naravi. Lep pozdrav, Edvard Čagran, župan Občine Šentilj Z željo, da povzročiteljem odpadkov omogočimo lažje rokovanje z zbranimi odpadki, smo že pred leti za vsa gospodinjstva uvedli zbiranje mešane embalaže (plastična, kovinska in tetra pak), v lanskem letu pa še zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada za gospodinjstva, ki nimajo zagotovljenega lastnega kompostiranja teh odpadkov. V letošnjem letu želimo ločeno zbiranje odpadkov še bolj približati vsem gospodinjstvom, z zbiranjem papirja in papirne embalaže ter biološko razgradljivih odpadkov. Obisk vseh gospodinjstev Z namenom predstavitve dopolnjenega sistema ločevanja odpadkov vas bodo v naslednjih dneh obiskali naši predstavniki in v uporabo predali zabojnik za zbiranje odpadnega papirja ter zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Vključitev gospodinjstev v zbiranje odpadnega papirja je obvezno, v zbiranje biološko razgradljivih odpadkov pa le za gospodinjstva, ki sama ne zagotavljajo lastnega kompostiranje teh odpadkov. Stroški novega sistema ravnanja z odpadki se za gospodinjstva ne bodo spremenili, saj jih bo do prenehanja veljavnosti Uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev pokrivala Občina Šentilj. Dodatne informacije Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 02/620-2301 ali po e-pošti: [email protected] Vaš Saubermacher Slovenija, d. o. o. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 7 Komunala Nov standard zbiranja odpadkov v občini Šentilj V decembrski številki Glasila občine Šentilj smo najavili spremembo obstoječega standarda zbiranja odpadkov. Za ta korak smo se odločili skupaj z Občino Šentilj s ciljem, da z novim standardom zbiranja odpadkov olajšamo delo povzročiteljem odpadkov pri njihovem zbiranju, jih razbremenimo prevoza odpadkov do ekoloških otokov, same ekološke otoke pa razbremenimo odvečnih odpadkov, ki se odlagajo izven zabojnikov. Drug pomemben razlog so obveznosti, ki jih nalaga slovenska okoljevarstvena zakonodaja. Ta narekuje, da se zmanjšajo količine odpadkov za odlaganje in povečajo količine za ponovno predelavo. Prvi korak za doseganje zastavljenih ciljev je dosledno ločevanje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, z izločevanjem papirja, plastike, stekla, kovin, tetrapakov, biološko razgradljivih odpadkov in drugih vrst uporabnih ter nevarnih odpadkov iz skupne mase vseh nastajajočih odpadkov. V okviru novega standarda zbiranja odpadkov se: • vsakemu gospodinjstvu dostavi zabojnik za zbiranje papirja in papirne embalaže volumna 240 litrov. Odvoz odpadkov bomo izvajali 13-krat letno oziroma vsakih 28 dni; • vsakemu gospodinjstvu se dostavi 36 vrečk za zbiranje me- šane embalaže (plastična, kovinska in tetrapak). Odvoz odpadkov bomo izvajali 13-krat letno oziroma vsakih 28 dni; • gospodinjstvom, ki nimajo urejenega oziroma zagotovljenega lastnega kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov, se dostavi zabojnik za zbiranje teh odpadkov, ki jih bomo od 1. aprila do 16. oktobra odvažali tedensko, v ostalem času pa štirinajstdnevno; • odvažanje mešanih komunalnih odpadkov se organizira 13-krat letno oziroma vsakih 28 dni. Stroški novega sistema ravnanja z odpadki se za gospodinjstva ne bodo spremenili, saj jih bo do prenehanja veljavnosti Uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev pokrivala Občina Šentilj. Povzročitelje odpadkov vljudno prosimo, da tudi v prihodnje aktivno sodelujejo pri ločevanju odpadkov in jih oddajajo v skladu z našimi navodili in navodili Občine Šentilj ter jih ne odmetavajo v naravo oz. odlagajo na ekoloških otokih, saj vse to onesnažuje naše/vaše bivalno in delovno okolje ter mu daje neprijeten videz. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 02/620-2301 ali po e-pošti: [email protected] =%,5$1-(.26291,+2'3$'.2992%ÿ,1,ä(17,/- P ULYVDNRGQHYQLKRSUDYLOLKQDVWDMDMRUD]OLĀQHYUVWHRGSDGNRYRGSDSLUMD VWHNODSODVWLNHNRYLQELRORåNRUD]JUDGOMLYLKRGSDGNRYQHYDUQLKRGSDGNRYNL MLK]ELUDPRORĀHQRLQRGODJDPRYHPEDODçR]DQMLKRYR]ELUDQMH 2EĀDVQRSDQDVWDMDMRWXGLRGSDGNLYHĀMLKGLPHQ]LMNLMLKQHPRUHPRRGORçLWLY QDPHQVNRHPEDODçR]DWRMHSRWUHEQR]ELUDQMHWXGLWHKRGSDGNRY7DNHRGSDGNHLPHQXMHPRKOSOVNI ODPADKI. Med kosovne odpadke spadajo SUHGYVHPVWDURSRKLåWYR²VWROLPL]HRPDUH NDYĀLVDQLWDUQDRSUHPDVWDUDNROHVDRGSDGQDEHODWHKQLND²åWHGLOQLNL KODGLOQLNLSUDOQLVWURMLLWG Med kosovne odpadke NE spadajoL]UDEOMHQHDYWRPRELOVNHJXPHL]UDEOMHQD PRWRUQDYR]LODLQQMLKRYLGHOLVWURMLDOLGHOLVWURMHYNPHWLMVNHPHKDQL]DFLMHQHYDUQLRGSDGNLYHĀMHNROLĀLQHJUDGEHQLKRGSDGNRYD]EHVWQHSORåĀH1DYHGHQH YUVWHRGSDGNRYODKNRSURWLSODĀLOXRGGDWHY&HQWUX]DUDYQDQMH]RGSDGNLY /HQDUW =ELUDQMHNRVRYQLKRGSDGNRYQDREPRĀMX2EĀLQHäHQWLOMERPRRUJDQL]LUDOLY QDVOHGQMLKWHUPLQLK .UDMHYQDVNXSQRVW=J9HONDYWRUHNDSULOD .UDMHYQDVNXSQRVW6ODGNLYUKYWRUHNDSULOD .UDMHYQDVNXSQRVW&HUåDNYSHWHNPDMDLQ .UDMHYQDVNXSQRVWäHQWLOMYĀHWUWHNPDMD 9VDJRVSRGLQMVWYDQDSURåDPRGDQDSUHY]HPQRPHVWRNRVRYQLKRGSDGNRY NLVRLVWDNRWPHVWDSUHY]HPDQMDPHåDQLKNRPXQDOQLKRGSDGNRYNRVRYQH RGSDGNHRGORçLMRQDGDQQMLKRYHJDRGYR]DGRXUH]MXWUDM =DGRGDWQHLQIRUPDFLMHVPRYDPQDYROMRQDWHOåW DOLQDHSRåWLSRVRGH#VDXEHUPDFKHUVL 8 ]ELUDQMH_SULSUDYD SUHGHODYD_RGVWUDQLWHY Sl o v e n i j a za življenja vredno okolje Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Za starejše Univerza za tretje življenjsko obdobje Svetovalka tudi v Sladkem Vrhu »Smo starejši, nismo pa stari. Nismo brez znanja, pa smo še zmeraj željni znanja. Nismo osamljeni, pa se radi srečamo. Nismo žalostni, pa se vedno radi nasmejimo.« Starejši odrasli preživljajo svoj prosti čas na različne načine, lahko pa ga tudi v obliki učenja, ustvarjanja in druženja v skupini somišljenikov. V ta namen v številnih krajih v Sloveniji delujejo univerze za tretje življenjsko obdobje, ki starejšim, potem ko se upokojijo, omogočajo bogato, aktivno in sproščeno druženje, učenje, preživljanje prostega časa, izmenjavo življenjskih izkušenj in še in še. V Mariboru delujeta univerzi za tretje življenjsko obdobje pri Andragoškem zavodu Maribor – Ljudski univerzi, Maistrova ulica 5 (tel. št.: 02/234 11 12), in v Mariborski knjižnici, Rotovški trg 2 (tel. št.: 02/235 21 00). Naj še omenimo, da v Zgornjepodravski regiji delujeta univerzi še pri RASG, d. o. o., Izobraževalnem centru Slovenske gorice v Lenartu, Nikova 9 (tel. št.: 02/720 78 88) in pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici, Partizanska ulica 22 (tel. št.: 02/843 07 30). Več informacij o samem delovanju in poslanstvu univerz za starejše lahko preberete na spletni strani Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje: http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si. V sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Andragoškem zavodu Maribor lahko obiskujete različne tečaje in delavnice, kot so npr.: tečaj tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina in španščina), tečaj antičnega cikla, tečaj digitalne fotografije, ustvarjalno likovno delavnico ipd. Veseli pa smo, da lahko v letošnjem letu ponudimo tudi programe, ki predstavljajo novost v ponudbi za starejše, to so programi: literarno potepanje s Shakespearom; literarno potovanje po Nemčiji; Slovenija - spoznavanje kulturne dediščine; plesni krožek salse; potovanje po Rusiji – spoznavanje dežele, kulture in jezika; delavnica kiparstva; učenje s področja umetnostne zgodovine; delavnica Urjenje spomina, tečaj ličenja in drugi. Dejavnosti za starejše v okviru univerze se običajno odvijajo skozi celo izobraževalno leto, to je od meseca septembra do meseca junija. To pomeni, da tudi vpisi v programe potekajo najintenzivneje v jesenskem času. Vendar pa tudi med letom organizacije ponujajo predvsem krajše aktivnosti, kot so krajši jezikovni in računalniški tečaji, cikli predavanj, posamezna predavanja, obiski kulturnih ustanov in prireditev ipd. Programsko bogata je prav tako univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pod okriljem Mariborske knjižnice. V njihovi ponudbi so še posebej privlačne dejavnosti, kot so mesečna srečanja s predavanji in pogovori, jesenska in spomladanska ekskurzija, ogledi razstav, obiski različnih kulturnih prireditev, športne aktivnosti za starejše ipd. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Iz Izobraževalnega centra Slovenske gorice v Lenartu sporočajo, da njihovo univerzo za tretje življenjsko obdobje trenutno obiskuje več kot 60 starejših udeležencev. Starejši se vključujejo v študijske skupine za začetno učenje angleščine in nemščine ter v študijska krožka učenja računalništva. V novem šolskem letu želijo učenje nuditi še več starejšim, zato so zbrali še nekaj vtisov udeležencev: »Izobraževanje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje me je zelo razveselilo. Upokojena sem že 15 let. Vsakodnevna opravila doma so mi postala zelo dolgočasna. Postajala sem otopela. Vpisala sem se v študijske skupine: računalništvo, nemščina in potujemo in ogledujemo. Vesela sem, ker sem med novimi obrazi. Sem bolj aktivna. Izobraževanje je vodeno tako, da zlahka sledim in čestitam organizatoricam, da nam 'starim' nudijo nova zanimiva znanja in poznanstva. Čestitam!« »Ker mi je računalnik predstavljal tabu, sem se odločil za začetno učenje računalništva, da si pridobim osnovna znanja za uporabo računalnika. S tečajem sem zelo zadovoljen, saj kljub svojim 73 letom tekoče spremljam snov.« Vabljeni, da se vpišete v vam najbližjo univerzo za starejše obdobje in tako preživite dan drugače, z druženjem in sproščenim učenjem ob temah, ki so vas zmeraj zanimale. Za več informacij lahko pokličete na sedež organizacije, kjer deluje univerza za tretje življenjsko obdobje. Prav tako smo vam za podrobnejše informacije na voljo v Svetovalnem središču Maribor pri Andragoškem zavodu Maribor – Ljudski univerzi na tel. št.: 02/234 11 34, po e-pošti: [email protected] ali osebno na Maistrovi ulici 5 v Mariboru. Obiščete pa nas lahko tudi na dislokaciji svetovalnega središča v Sladkem Vrhu, kjer se nahajamo v novih prostorih KS Sladki Vrh vsako zadnjo sredo v mesecu od 10. do 13. ure. Mobilno svetovalko lahko pokličete na tel. št.: 051 356 560 ali jo obiščete osebno na dislokaciji. Dobili boste odgovore na različna vprašanja s področja izobraževanja odraslih (jezikovni in računalniški tečaji, pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe, prekvalifikacija, vpis na višjo ali visoko šolo, sofinanciranje izobraževanja ipd.) Informiranje in svetovanje je za uporabnike brezplačno, saj dejavnosti projekta Center vseživljenjskega učenja sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Vabljeni! Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza, za projekt CVŽU 9 Predstavljamo Darko Bračič, predsednik uprave Palome »Ni se nam potrebno primerjati s Kitajci, imamo dovolj prostora v regiji« Darko Bračič je novi predsednik uprave Palome, ki je za naše Glasilo spregovoril o nekaterih ključnih vprašanjih, ki zadevajo našo regijo. Sicer pa je Bračič eden redkih predsednikov uprav zadnjih let, ki prihaja iz panoge. * Kako to, da ste se odločili sprejeti izziv, priti v Palomo? “Že desetletje sem v papirnih panogah. Logično nadaljevanje kariere je bilo v tem okviru. Paloma predstavlja tako velik izziv in toliko potenciala ima v sebi, da bi to bilo težko nepreizkusiti. Je pa tudi stopnička višje tudi v moji karieri. Končno se ukvarjam s končnimi uporabniki, končnimi kupci, kjer imam stik z maloprodajo, nastopam na trgu. To daje neko drugo energijo, povsem drugo dimenzijo.« * V kakšnem stanju je Paloma sedaj, kje je Paloma danes? »Paloma je regionalni proizvajalec in ponudnik higienskih produktov. Status je srednjedober sledilec in tržni vodja v ožji geografski regiji. Paloma nikoli ne bo inovator v širšem geografskem merilu, pa tudi na tem področju nikoli ne bo tržni vodja.« * Zakaj? »Preprosto zato, ker je globalizacija trg tako odprla, da je koncentracija ponudbe takšna, da zaradi velikosti in moči, pa vplivov, ki se prenašajo iz trga na trg, skupaj s trgovskimi verigami, sama Paloma na globalnem trgu ne pomeni ničesar.« * Kako to mislite? »Regionalno – v Sloveniji imamo največji tržni delež. Tudi v državah nekdanje Jugoslavije imamo zadosten tržni delež, ki predstavlja velik potencial, zato da lahko velik del naših produktov plasiramo tja. Zaradi vzpona trgovskih blagovnih znamk, kar je v zadnjih letih trend, katerega soudeleženci smo tudi mi, saj jih proizvajamo. To pomeni: 10 mi svoje produkte tržimo pod tujo blagovno znamko, kar seveda negativno vpliva na imidž in vrednost podjetja, saj blagovna znamka le prinaša 'good will' v bilanco, medtem ko posel za drugo blagovno znamko oz. naročnika ne prenaša ničesar, razen da generira prihodke. Na koncu koncev je naša zavezanost to, da zagotavljamo izpolnjenost kapacitet, polno zaposljivost ter da Paloma normalno deluje v okviru svojih zmožnosti.« * Kako je možno, da slovenski parlament ali različne občine pri nas nimajo Palominega papirja, saj bi s tem utrjevali in krepili vašo blagovno znamko? »Vse državne inštitucije nabavljajo higienske izdelke na osnovi javnih naročil. Kriterij je najnižja cena. Zaradi narave svojega dela se ne moremo prijavljati na tovrstne razpise sami, saj so poleg še razne kemikalije, čistila, mila, kozmetika itd. Mi lahko preko naših distributerjev ponudimo najboljšo možnost, da se prijavijo. Da pa našega papirja ni v parlamentu, pa težko rečeva, saj je na podajalniku nalepka oskrbnika. Pogosto se dogaja, da v naših podajalnikih najdete drug papir ali obratno. Mi se trudimo biti zraven, a ne za vsako ceno.« * Kako vpliva recesija na Palomo? »85 odstotkov celotnih prihodkov ustvarimo z izvozom na tuje trge. Izpostavljeni smo t. i. notranji recesiji doma kot recesijah na ciljnih trgih. Težko govorim o recesiji, bolj o globalnem zmanjšanju povpraševanja. Nas prizadene, vendar poskušamo uravnavati to zadržanost povpraševanja. Lani smo končali z odstotkom več prihodkov kot leto poprej. Tudi letos računamo na pozitiven rezultat, čeprav nam v začetku leta vremenske razmere (za kamione) niso bile naklonjene. Odpiramo nove trge, da tveganje čim bolj razpršimo.« Vaši predhodniki so pustili velik negativni pečat, ki so Palomo precej prizadeli, saj se zdi, da so podjetje bolj zavirali. »Človek, ki nima izkušenj v papirniški panogi ali v proizvodnji blaga široke potrošnje, se težko znajde v tej turbulentni in kompleksni situaciji, ko je treba gledati več vidikov poslovanja. Ne samo stroškovnega vidika, ki ga je najlažje obvladovati z zniževanjem zaposlenosti, zniževanjem stroškov ali pustiti podGlasilo / letnik 16 / marec 2012 Predstavljamo jetje v vegetaciji, kot pa razvijati nove produkte, iskati potencial, promovirati in pospeševati lastno blagovno znamko in utrjevati svoj tržni delež. Za to moraš biti strokovnjak. Če uprava nima znanja in občutka, se zgodi marsikaj. Jaz ne gledam nazaj, gledam naprej.« * Kakšen tržni potencial je Peter Florjančič? Je starejši prijeten možakar, ki zelo pragmatično razmišlja. Ko se sooči s problemom, ga tudi hitro razreši. Njegova ideja o servieti, ki ima več možnosti aplikacij, je enostavna in logična. Je posledica logičnega razmišljanja človeka, ki si je umazal srajco, medtem ko je jedel špagete. Eno je ideja (Florjančič), drugo pa je, da to razviješ, postaviš in tržiš. To smo pa uspeli sami.« * Kaj je z vsemi vašimi zemljišči in objekti, ki trenutno samevajo? »Obremenjeni smo s številnimi finanč- nimi obveznostmi. Takratne uprave so logično razmišljale, da je prostor tu, v Sladkem Vrhu, za širjenje kapacitet omejen. Logično je, da se proizvodnja seli tja, kjer je dostopnost, tj. cesta, železnica. Posebnost naše panoge pa je sledeča: novo tovarno je fino zgraditi, še težje pa staro podreti in počistiti vse za sabo. Zato Paloma ostaja tu, kjer je. V Šentilju bomo širili le skladišče po potrebi. Iščemo možnost dezinvestiranja teh zemljišč, da bi jih lahko prodali.« * Je možno, da Palomo popeljete v svet, konkurirati Kitajcem? »Specifičnost higienskih produktov je takšna, da so to produkti z veliko volumna in malo težo. Če distribuirate tak proizvod daleč stran, vozite zrak. Voziti zrak pa je drago. Zato, ker je delež transportnih stroškov večji od cene produkta. Naš domet ni večji kot 1000 kilometrov okoli Sladkega Vrha. Imamo pa tudi nišne produkte, tj. robčke in serviete, ki jih lahko v kontejnerjih prodajamo po celem svetu. O Kitajcih pa ne razmišljamo, saj imamo v Evropi dovolj prostora, da zapolnimo svoje kapacitete.« * Kako je z zaposlenostjo? »Zaposlenih je 757 oseb. Zaposlenost je živ element, ki se spreminja zaradi odhodov, upokojitev. V principu ne odpuščamo ljudi, ker je naša povprečna starost takšna, da bo treba zagotoviti transfer znanja na mlade, ki prihajajo. Ker je to v tovrstnih panogah dolg proces, večjih sprememb navzdol ne pričakujemo. Kvečjemu vabimo mlade ljudi, da se odločijo za nas.« Morebiti stimulirate s štipendijami? »Mi bi štipendirali izobraževanje v papirnih šolah, a tovrstnih šol v Sloveniji ni več. Zato moramo to delati sami, ko kandidate pošiljamo v tujino.« Pogovarjal se je Marko Pigac Iz poslanske pisarne Dragi občanke in občani, pomlad je v naš vsakdan vstopila skozi velika vrata. Če se malo pošalim, velja to tako v koledarskem kot političnem smislu. Volilnemu rezultatu navkljub prvaku levice Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti nove slovenske vlade. Na srečo se je pokazalo, da zgolj podpora zaledja še ne prinese oblasti. Za sestavo nove vlade je bilo potrebne precej več modrosti, strpnosti in kompromisov. Te odlike je uspešno združil predsednik SDS in novi predsednik Vlade RS Janez Janša. Toda razmere, v katerih je koalicija petih strank pod vodstvom SDS prevzela vlado, so zelo neugodne. Deloma zaradi negativnega gospodarskega razpoloženja v svetu, v veliki meri pa zaradi nesposobnosti in neučinkovitosti padle vlade v minulem mandatu. Padec BDP, ki smo ga v Sloveniji beležili že lani, se bo v letu 2012 poglobil in znašal 0,9 odstotka. Ob tem se bo stopnja registrirane brezposelnosti povišala na 12,9 odstotka, povprečno število brezposelnih pa se bo letos približalo 119.000. Vsi ti kazalci zahtevajo takojšnje ukrepanje. Prvi ukrep, ki se ga je vlada lotila takoj ob prevzemu poslov, je konsolidacija javnih financ, kar bo v prvi vrsti omogočilo sprejetje rebalansa proraGlasilo / letnik 16 / marec 2012 čuna. Varčevanje nikoli ni prijetno, zato želimo poslanci dati jasen zgled državljankam in državljanom s tem, da smo začeli pri sebi. Naj zgolj omenim desetodstotno znižanje poslanskih plač in zmanjšanje nadomestila po preteku mandata z 12 na največ šest mesecev. Temu pa bo nemudoma sledil sklop pozitivne zakonodaje z dolgoročno pozitivnimi učinki na gospodarstvo in zaposlovanje. Zgolj z ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva bomo namreč Slovenijo vrnili na pot iz mandata 2004–2008, ko smo se razvijali za tri odstotne točke hitreje od povprečja EU in dosegli 90 odstotkov povprečne razvitosti EU. Razvoj malega gospodarstva in delovna mesta so ključna tudi za blaginjo naše občine, zato si bom tudi v bodoče prizadeval, da se naredi vse, da se ustvarjajo pogoji za razvoj in obstanek vseh gospodarskih subjektov, ki že delujejo in tistih, ki se bodo ustanovili na novo. To predvsem velja za največji gospodarski subjekt na tem našem koncu Slovenije in izjemnega pomena za zaposlovanje naših občanov, Palomo. Zato bom dogajanja v tem kolektivu tudi v prihodnje budno spremljal. Sam se bom po svojih najboljših močeh, tako kot tudi doslej, trudil za kakovosten razvoj naše občine in bom vedno na strani delovnega človeka, ki mora končno dobiti zasluženo spoštovanje in pošteno plačilo za pošteno delo. Vaš poslanec Marijan Pojbič 11 Zaposlovanje Brezplačno svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve V Mariboru, na Grajski ulici 7, deluje svetovalna pisarna MPIS, kjer vam brezplačno svetujemo in nudimo pomoč pri iskanju zaposlitve, pri iskanju možnih delodajalcev in vzpostavljanju osebnih stikov z njimi. Iskalcem zaposlitve nudimo informacije o možnostih vključevanja v tečaje izobraževanja in usposabljanja, pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) ipd. ter pomoč, če razmišljate o nadaljevanju šolanja in izobraževanja. Na vašo željo vam lahko pomagamo pri urejanju zadev na centru za socialno delo, Zavodu RS za zaposlovanju, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (na primer pri postopku za oceno invalidnosti oz. pridobitve kategorije in podobno). Brezplačno pomoč in svetovanje nudimo tudi delodajalcem pri iskanju priložnosti in ugodnosti zaposlovanja oseb iz ciljnih skupin, pri iskanju delavcev za specifično delovno mesto, prilagajanju delovnih procesov in delovnih mest. Informiramo o pravnih podlagah in možnostih zaposlitve invalidov, izpolnjevanju zahtev kvotnega sistema, nadomestnih kvotah ter o sistemu plačevanja v Sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Osebno svetovanje in podporo nudimo v prostorih svetovalne pisarne, vendar se lahko dogovorimo za svetovanje in pomoč pri urejanju vaših zadev tam, kjer nas potrebujete. Za več informacij obiščite našo spletno stran www. mpis.si. Mesečne vozovnice za dijake in študente Z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in 40/2011) se je za vse dijake in študente, ki želijo uveljavljati pravico do subvencioniranja prevoza v letošnjem letu (in niso bili kupci mesečnih vozovnic v letu 2011), postopek za dodelitev teh subvencij zelo spremenil. Kljub temu da je prevoznik Veolia Transport Štajerska, d. d., nakup mesečnih vozovnic po znižani ceni (skladno z dogovorom z Občino Šentilj, ki pomeni nakup za 20 oziroma 45 evrov) pogojeval s pridobitvijo državne subvencije za prevoz, smo se uspešno dogovorili za nadaljnje izvajanje te ugodnosti za vse naše občane – dijake in študente. Dijaki in študentje, ki še niso uveljavljali nakupa mesečnih vozovnic po znižani ceni (nakup za 20 oziroma 45 evrov) in želijo le-te kupiti sedaj, morajo ob nakupu mesečne karte prodajalcu predložiti potrdilo o šolanju oziroma vpisu ter potrdilo Centra za socialno delo Pesnica o tem, da so oddali vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za namen sofinanciranja prevoza dijakov in študentov. Izvajanje dogovora traja do 30 junija 2012. 12 Svetovalna pisarna MPIS, Grajska ulica 7, 2000 Maribor; tel. št.: 02/23 45 490, gsm: 031/386 958; e-mail: [email protected] Ukinitev krajevnega urada Zgornja Velka UE Pesnica nas je obvestila, da z letom 2012 ukinja KU Zgornja Velka. Krajevni urad se lahko ukine, če UE na podlagi zbranih podatkov ob koncu tekočega leta ugotovi, da urad ne zagotavlja razumne, racionalne in smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bila primerljiva z opravljanjem nalog v upravni enoti. Na območju UE Pesnica se ukinejo tudi KU Jarenina, KU Jakobski Dol, KU Zgornja Kungota in KU Zgornja Velka, medtem ko KU Šentilj dela po ustaljenem urniku. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Kmetijstvo Z domačije Perko na Spodnji Velki Delo na kmetiji je danes vse prej kot lahko, pa ne samo zaradi težkega fizičnega dela, ki ga sicer ni več toliko kot včasih, saj so traktor in drugi kmetijski stroji olajšali nekoč izključno ročno delo, ampak z ekonomskega vidika. Državna politika kmetu ni najbolj naklonjena, tudi donosnost pri pridelavi domačih kmečkih izdelkov ni stimulativna. S pojavom velikih trgovskih centrov, ki so prevzeli tudi cenovno politiko pridelave in prodaje, se je življenje ljudi, ki poskušajo ohranjati tradicijo obdelovanja zemlje, postavilo v negotov položaj. Lahko samo upamo, da se bodo stvari pričele obračati, zlasti pri tistih, ki smo odjemalci te prehrane. Nekaj več se o tem v zadnjem času govori, dobivamo informacije, da je vendarle doma pridelana hrana bolj zdrava. In če bi država imela posluh, bi podpirala prav to. Ampak pojdimo povprašat o tem tja, kjer lahko te zadeve pojasnijo iz »prve roke«. Na kmetijo Antona Perka, na kmetijo na Spodnji Velki, kjer petčlanska družina obdeluje skupaj z najetimi zemljišči 28 hektarjev veliko kmetijo. Anton je torej eden tistih naših redkih kmetov, ki s svojo družino vztraja na svoji kmetiji, ki je poznana v tem koncu dolgo let in na kateri preživlja svojo petčlansko družino, ki je sestavljena takole: Anton Perko, žena Marjeta, sinova Aleš in Andrej ter mama Marta Perko. To je družinska skupnost, katere člani vedo, kaj morajo delati, da je kmetija obdelana. Za začetek nas je zanimalo predvsem, kako to vse gre in od kod še volja in optimizem za vztrajanje na zemlji, ko pa vemo, da nekega velikega doprinosa, finančnega seveda, ni. Je to zgolj pripadnost kmetiji, ljubezen in ohranjanje družinske tradicije? »Zagotovo sta pripadnost in čut do zemlje do neke mere prirojena vsem nam kmetovalcem, ki še tako ali drugače v teh časih vztrajamo na teh hribovitih kmetijah in pridelujemo hrano. Res je, da se je v preteklosti in še tudi v moji mladosti v glavnem ohranjala družinska tradicija kmetovanja iz roda v rod, a je žal tega v zadnjih letih zaradi neugodne ekonomske situacije v kmetijstvu vse manj. Glede na to, da imava oba z ženo najbrž prirojeno ljubezen in pripadnost zemlji Glasilo / letnik 16 / marec 2012 oziroma kmetiji, se skupaj trudimo in vztrajamo z optimizmom, kljub mnogim tudi življenjskim preizkušnjam. In upam, da bomo vzdržali. Skratka, nadaljujemo z družinsko tradicijo in medgeneracijskim sožitjem na kmetiji, z osnovnim vodilom, da kmetija ni moja, jaz z njo le upravljam za prihodnje rodove, kakor so to počeli naši predniki.« Kaj mislijo o lastni pridelavi hrane, ne le za družino, ampak tudi za prodajo na lokalnem področju (recimo na tržnicah ipd.)? »V zgodovini se je že neštetokrat potrdilo, da je posamezna družbena skupnost toliko samostojna, kot je njena stopnja v lastni samooskrbi. To je potrdil tudi znani politični ekonomist Karl Marx. In kje smo danes? Vse se vrti okrog interesa kapitala. Tako si največji delež vzameta trgovec in ostali vključeni v logistični verigi. Kratek konec potegneta vedno pridelovalec in potrošnik. Ne vidim logike v uvozu poceni hrane iz tretjih dežel, ker je tam cena dela najcenejša. Za odklonilno stališče je kar nekaj razlogov, kot so: uvožena hrana iz tretjih trgov je manj kakovostna, ker je izpostavljena dolgemu prevozu in dodatni »kozmetični« obdelavi, da zmore čas (ta je tudi več kot 30 dni za posamezne artikle); v tretjih deželah ni uvedenih evropskih standardov in kontrol ter so tako tveganja o varnosti hrane bistveno večja kot doma; v svetovnem merilu se več kot 60 odstotkov porabljene energije uporabi za prevoz hrane, istočasno pa posamezne članice EU plačujejo emisijske prebitke CO2, mednje spada tudi Slovenija (kje je tu logika?); denar, ki ga slovenski kupec odšteje za nakup uvožene hrane, podpira proizvajalce drugih držav. Tega bi se morali domači potrošniki najbolj zavedati in se zamisliti. In še bi lahko naštevali. Rešitev vidim le v lokalni samooskrbi, v oskrbi kratkih verig in regionalni povezanosti. To so primeri dobrih praks tudi v prostoru EU, pa samo poglejte čez mejo, k sosedom. Tam se na kmetovem dvorišču proda že skoraj 40 odstotkov celotne proizvodnje. Razvoj kmetij na OMD-območjih vidim le v razvoju dodatne dejavnosti na kmetiji, kjer bodo slednje svojim pridelkom dodale lastno dodano vrednost v obliki predelave, dodelave in končne prodaje kupcu po višje doseženi ceni. Da bi to dosegli, pa so potrebne številne zakonske spremembe na tem področju dejavnosti in usposabljanja izvajalcev.« Kaj bi morala država konkretno storiti, da bi spremenila politika in miselnost lastne pridelave hrane znotraj naše države? »Prvinska naloga naših vrst je, da slovenski narod prepričamo, da kmetovanje ni nekaj samoumevnega, temveč je to vrednota naroda, za katero stoji prehranska varnost, poseljenost in obdelanost podeželja ter kulturna dediščina Slovencev. Da bi dosegli korak naprej, je po mojem vedenju potrebno v politiki napraviti naslednje: • dokončno narediti srednjeročni program razvoja podeželja in kmetijstva z izvedbeno operativnim načrtom in takojšnjim izvajanjem, nevezano na politično opcijo vlade; • uvedba proizvodno vezanih plačil, ki bi ponovno spodbudila večjo pridelavo in interes po obdelavi marginalnih površin. Povečal bi se stalež živali in izognili bi se subvencioniranju neaktivnih kmetijskih površin; • povečati dodatne ukrepe za razvoj podeželja na ravni regionalne in lokalne politike za področja z OMD in obmejna območja. Tako bi hitreje dosegli potrebno infrastrukturno stopnjo, ki je osnova za razvoj turizma in drugih dodatnih dejavnosti na podeželju; • kriteriji razpisnih pogojev PRP 2007-2013 za črpanje investicijskih sredstev morajo biti dostopni tudi srednje velikim in malim kmetijam. Tako bi povečali vlaganja na obravnavanih območjih, ki so zagotovilo za njen obstoj in razvoj; • Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS mora prevzeti aktivno vlogo v prometu kmetijskih zemljišč. To pomeni, da izvaja aktivni odkup in prodajo razpoložljivih kmetijskih zemljišč. Tako zaokrožuje proizvodne resurse in preprečuje prodajo tujcem in drugim za kmetijsko proizvodnjo nezainteresiranim vlagateljem; • uvesti je potrebno »register kmetij« po velikostni in proizvodni struktu13 Kmetijstvo • • • 14 ri. Izdelati razvojni program kmetije vezano na pogoje lokacije in razpoložljive resurse kmetije in območja. Proizvodna usmeritev kmetijam naj bo proizvodni kataster kultur glede na pogoje uspevanja povezano s klimatskimi spremembami; podpirati in pospešiti je potrebno boljše koriščenje rabe lesa, lesne biomase, pospeševati vse oblike predelave lesa, prednostno subvencionirati gradnje z uporabo lesa ter dolgoročno rabo lesne biomase kot domačega energenta vključiti v vse javne ustanove; znanje, še posebej specialno, je osnova za trajnostni in pospešen razvoj kmetij v Sloveniji. Potrebno je urediti status posameznih strokovnih inštitucij, doseči večjo povezanost le-teh, kmetijske svetovalce, katerih funkcija je prenos strokovnega znanja z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami na kmetije, pa po vzoru švicarskih in drugih EU-držav opremiti z ustreznimi izobraževalnimi orodji. vključevanje ministrstva za delo v programe zaposlovanja, izobraževanja in prestrukturiranja v kmetijstvu. Tako bi delno izenačili pravice do nadomestil in sredstev na področju zaposlovanja, izobraževanja prestrukturiranja na kmetiji, primerjalno z drugimi sektorji v gospodarstvu. Vse, tako institucije kot kmete in tiste, ki delajo v kmetijskem sektorju, bi rad pozval, da je čas, da naredimo korak naprej, tako v glavi, odnosu in delu. Začnimo delati in verjeti, da se delo izplača, da smo sposobni se preživeti, voditi državo in jo imeti. Pri tem pa ne pozabimo, da se moramo medsebojno spoštovati in si pomagati. V nas mora biti nekaj več optimizma v jutrišnji boljši dan in pripravljenost po državotvornosti.« In, ker smo že tu, smo spregovorili še o naslednjem: letošnji 14. februar je bil za kmetijo Perko posebej praznično obarvan dan, saj se je na valentinovo dogajala nenavadna trgatev grozdja – »ledena trgatev«, kot pravijo obiranju grozdja v tem letnem času. V kar nekaj okoliških lokalnih časopisih so pisali o tem in smo za naše bralce izvedeli tole: »Ja, prav na dan zaljubljencev, 14. februarja letos, smo pri nas opravili doslej še neobičajno ledeno trgatev, imenovali smo jo valentinova trgatev. Pravzaprav je tako, da se z vinogradništvom ukvarjamo že dobrih 12 let in obdelujemo dva hektarja lastnega vinograda. Vso na integrirani način pridelano grozdje doma predelamo in donegujemo v kakovostno zvrst in naslednja vrhunska sortna vina: chardonnay, sivi pinot, sauvignon in rumeni muškat. Že leta 2003 smo prvič pridelali nekaj jagodnega izbora laškega rizlinga, toda v naslednjih letih se je vedno bolj porajala želja pridelati najvišjo možno kako- vost, to je suhi jagodni izbor. Glede na to, da je vinski letnik 2011 nekaj posebnega, po mnenju mnogih strokovnjakov celo letnik stoletja, smo se odločili nekaj grozdja laškega rizlinga pustiti še na trti in počakati z mislijo, morebiti bo lepa jesen in ugodna zima. Ker so se pričele v zadnjih dneh januarja nizke temperature in tudi nadaljevale, se nam je tokrat uresničila še dodatna skrita želja - posebno ime vina, saj bomo naš laški rizling, suhi jagodni izbor poimenovali valentinovo vino. Trgatev je potekala v lepem, sončnem in hladnem valentinovem dnevu, kontrolna organizacija, to je Kmetijsko-gozdarski zavoda Maribor, je opravila tudi ogled in sestavila zapisnik. Uradna meritev sladkorne stopnje je pokazala, da ima mošt 180 Oekslejevih stopinj. Še bolj veselo je bilo ob stiskanju grozdja, saj sta že bila doma tudi sinova Aleš, ki igra harmoniko, in Andrej, kitarist. Dopoldan sta namreč bila v šoli, saj sta dijaka tretjega in drugega letnika Škofijske gimnazije AMS v Mariboru. Odslej pa bo potrebnega še precej časa za donegovanje in zorenje. Najbrž bo prva priložnost še le čez kakšni dve leti za nekatere zaljubljence, da bodo zaužili to valentinovo vino.« »Naj nas tudi takšna izredna posebnost naše narave združuje in osrečuje,« so nam povedali na kmetiji Perko, in temu se pridružujemo tudi mi. mm Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Šole in vrtci Slovenski kulturni praznik v Kulturni dan na OŠ Sladki Vrh vrtcu Sladki Vrh Učenci in učitelji smo si letošnji kulturni dan, posvečen slovenKot vsako leto smo tudi letos obeležili slovenski kulturni praznik z različnimi dejavnostmi. Vsaka skupina posebej je glede na starost otrok izbrala dejavnost, ki je temeljila na slovenski kulturni dediščini. Tako so najmlajši otroci iz skupine Kapljice izdelali zgibanko in jo opremili z ilustracijami. Otroci iz skupine Kresničke so s skupinskim delom izdelali slovensko zastavo in se seznanili s himno. Malo starejši otroci iz skupine Klobučki so vsak posebej izdelali svojo zastavo, najstarejši otroci iz skupine Mehurčki pa so izdali pesniško zbirko z naslovom Moja pesem, moja želja, v kateri so zbrane avtorske pesmi otrok. Tekmovanje za zlato kuhalnico Maša Verčič, Nuša Košti in Vid Žohar smo že drugič zavihteli kuhalnice. Letos smo na tekmovanju v Mariboru pripravljali štajersko kislo juho in pohorsko omleto in dokazali, da znamo tudi osnovnošolci biti odlični kuharji in pripravljavci jedi. Odrezali smo se odlično in osvojili zlato priznanje na regijskem tekmovanju. Lepo pa je bilo srečati tudi naše predlanske zlate tekmovalke z regijskega tekmovanja: Aniko, Klementino in Patricijo. Maša, Nuša, Vid Glasilo / letnik 16 / marec 2012 skemu kulturnemu prazniku, zamislili malo drugače – poimenovali smo ga Rad imam Slovenijo – spoznaj svojo deželo, da jo boš imel še rajši. Na delavnicah so se podrobneje seznanili z geografskimi in demografskimi značilnostmi Slovenije, z gradovi na Slovenskem, zaplesali so slovenske ljudske plese, spoznavali tipične slovenske jedi, spoznali naše olimpijske zmagovalce in njihove dosežke, alpiniste in seveda pisatelje, pesnike, skladatelje, umetnike in športnike, ki predstavljajo Slovenijo v svetu, različna tekmovanja, nagrade … Kulturni dan smo končali s šaljivim kvizom, na katerem smo dokazali, da poznamo svojo deželo. Novinarski krožek Sladki Vrh osvaja Pirenejski polotok Pred nami je mesec marec in s tem tudi naše 5. srečanje v okviru projekta Comenius. Tokrat se odpravljamo v čudovito mesto na jugu Španije, Seviljo (špansko Sevilla), ki je kulturno in finančno središče južne Španije in tudi glavno mesto pokrajine Andaluzija. Srečanja se bodo udeležili štirje učenci z OŠ Sladki Vrh: Anja Raduha, Nika Vajnhandl, Vid Žohar in Luka Velički, ki bodo imeli edinstveno priložnost spoznati kulturo, tradicijo in tudi znamenitosti španskega mesta. Srečanja se bo udeležilo tudi 25 učencev iz ostalih sredozemskih držav, ki bodo skupaj preživljali nepozabne trenutke in zanesljivo spletli tudi nove prijateljske vezi. Simon Dragšič, koordinator projekta OŠ Sladki Vrh 15 Šole in vrtci Športna zima na OŠ Sladki Vrh Na OŠ Sladki Vrh smo na športnem področju zelo aktivni. V teh zimskih mesecih smo bili organizatorji več športnih tekmovanj: decembra posamičnega tekmovanja v šahu, v marcu bomo organizirali še ekipno področno tekmovanje v šahu, januarja nogometno tekmovanje šol obmariborskih občin, bili pa smo tudi organizatorji polfinala državnega tekmovanja v skokih z male prožne ponjave, ki se ga je udeležilo 520 učencev iz osmih slovenskih regij. V badmintonu sta med posamezniki na področnem tekmovanju Vid Žohar in Patricija Očkerl v skupini starejših učencev in učenk osvojila 3. mesto v svoji kategoriji in se uvrstila na državno tekmovanje, Anja Koman pa je v kategoriji mlajše učenke osvojila 1. mesto. Košarkarice naše šole že skoraj 30 let dosegajo vidne rezultate na območju severovzhodne Slovenije in na državnem nivoju. V letošnjem šolskem letu so tekmovanje zaključile starejše deklice, ki so na medobčinski ravni dosegle 1. mesto, na območni pa 2. mesto in se tako uvrstile na četrtfinalno tekmovanje državnega tekmovanja, kjer pa so žal v zelo okrnjeni postavi izgubile, a vseeno dosegle izjemen uspeh. Smo odlični telovadci v skokih z male prožne ponjave. Med ekipami so namreč najmlajši učenci zasedli 1. in 2. mesto, mlajši učenci pa 1. mesto ter se uvrstili na državno tekmovanje. Med posamezniki sta medalji osvojila Aljaž Košti (1. mesto) in Jan Jančič za 2. mesto. Najmlajša dekleta so osvojila ekipno 5. mesto, mlajša pa 12. mesto. Na področnem prvenstvu za posameznike v pospešenem šahu za mlade je sedem šolskih šahistov doseglo zavidljive rezultate: Lalita Grobelšek je dosegla 1. mesto in s tem tudi uvrstitev na državno prvenstvo na Debelem rtiču, Blaž Kovač je dosegel 6. mesto in za eno mesto zgrešil uvrstitev na državno prvenstvo. Rene Gornik in Jan Jančič 4. mesto, Aljaž Košti 7. ter Aljoša Topolovec Potočnik 8. mesto. Tekmovanja se je udeležil še Mark Raduha Peternelj. »Naši športniki so zelo uspešni tekmovalci, saj se redno uvrščajo na področna in državna tekmovanja in na vseh stopnjah dosegajo odlične dosežke. Ne nazadnje nam to potrjujejo številna priznanja. Lani smo bili namreč kar 19. najbolj športna šola v Sloveniji, redno pa Nastop mladih ustvarjalcev Gledališka skupina OŠ Sladki Vrh Mezinčki je predstavila svoj muzikal Čarovnik iz Oza na gledališkem maratonu Z odra na oder, ki ga že 18. leto organizira OŠ Leona Štuklja in nanj povabi igralske skupine iz cele Slovenije. 16 prejemamo nagrade za najboljši športni šolski časopis v Sloveniji,« pove ravnateljica Andreja Košti. »Vsi ti uspehi bi bili nedosegljivi, če Občina Šentilj in njen župan, gospod Edvard Čagran, ne bi imeli posluha za razvoj, napredek in načrtovan razvoj mladostnikov v aktivne in zdrave odrasle,« zaključi misel o podpori občine pri uresničevanju športnih dosežkov mladih. Novinarski krožek Sobotne šole na OŠ Sladki Vrh Sobotne šole izvajamo na šoli že sedmo leto in so sicer le del aktivnosti dela z nadarjenimi učenci. Zaradi celostnega dela in bolj preglednega načrtovanja z nadarjenimi smo letos pripravili tri tematske sobotne šole (naravoslovno v oktobru 2011, družboslovno v novembru 2011 in jezikoslovno v januarju 2012), ki so bile odlično obiskane in kakovostno izpeljane. Učenci delavnice izbirajo na podlagi svojega interesa in načrtovanega akademskega razvoja, saj želimo s programom dela pri nadarjenih učencih naše šole oblikovati zaupanje v njihove sposobnosti in krepiti zavest, da višje zmožnosti tudi odgovorno zavezujejo k poglobljenemu delu. Hkrati pa potekajo tudi t. i. sobotne delavnice za učence od 1. do 3. razreda, saj želimo radovednost za kreativno mišljenje v vsakdanjem življenju spodbujati že v rani mladosti. Novinarski krožek Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Šole in vrtci Tekmovanje osnovnošolcev v kuhanju V letošnjem šolskem letu so se učenke šestega in sedmega razreda prvič udeležile tekmovanja v kuhanju Domača kuhna pa to, ki je potekalo 8. marca 2012 na Ptuju v hotelu Primus. Osnovnošolci so pripravljali domače, že skoraj pozabljene jedi s pridihom sedanjosti. Na regijskem tekmovanju se je pomerilo kar 16 ekip. Našo ekipo, ki si je nadela ime Brassicalinke, so sestavljale naslednje učenke: Tanita Kokot, Pia Kolar, Tinkara Pec, Maša Rošker in Nastja Ferk. Učenke so pripravile gratinirano repo s krompirjem, ocvrte jabolčne krhlje s smetano in čokoladnim prelivom in oblože- ne kruhke. Jedi, ki so jih pripravile, so bile odlične. Za žirijo so zmagovalci bili prav vsi, saj so z nepopisnim angažmajem v smeri predstavitve lastnih lokalnih posebnosti, elementi zgodovinskih običajev in znanjem o jedeh, uporabi sestavin in rokovanjem s kuharskimi in ostalimi pripomočki ponovno prekosili vsa naša pričakovanja! Po končanem kuhanju so si naše mlade kuharice nadele oblačila, ki so jih nosile ženske pred sto leti. Vse so bile nad tekmovanjem zelo navdušene in so po tekmovanju sklenile, da se bodo tovrstnih tekmovanj udeleževale tudi v prihodnje. Mentorica Marija Lesjak, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Zimska šola v naravi Konec meseca februarja smo bili učenci 2. razredov v šoli v naravi v Ribnici na Pohorju. Šolske klopi smo zamenjali z druženjem na mehkih kavčih in sankanjem po belih strminah. Prvi dan sankanja nas je spremljal divji ples snežink, a nas ni pregnal s sankališča. Je pa topel čaj toliko bolj prijal. Po kosilu smo prisluhnili g. Žoržu, ki nam je predstavil kamnine Pohorja. Sledila sta večerja in družabni večer s plesom. Utrujeni smo hitro zaspali. Drugo jutro smo imeli po zajtrku pouk, potem pa smo se spet, vsi polni novih moči, podali na sneg. Pričakalo nas je sonce, le veter nam je še vedno poskušal malo nagajati. Popoldne nam je popestril g. Hribernik, ki nam je predstavil Pohorje. Po večerji smo bili vsi zelo hitro v posteljah, saj nas je sankanje dobro izmučilo. In že je prišel dan odhoda. Najprej je bilo potrebno zložiti vsa oblačila nazaj v kovčke. To nam je delalo kar nekaj preglavic in nam zagotovo ni uspelo tako dobro kot našim staršem. Po zajtrku smo najprej napisali razglednice za starše in se potem še zadnjič odpravili na sankališče. Imeli smo krasen dan in sonce je bilo skorajda pretoplo. Po kosilu nas je že čakal avtobus. Ko je šofer odpeljal, smo se še zadnjič ozrli proti sankališču. Šola v naravi se je končala, nam pa bodo za vedno ostala nova prijateljstva in spomin na prijetna doživetja. Jasmina Janžek, OŠ Rudolfa Maistra, podružnica Ceršak Glasilo / letnik 16 / marec 2012 17 Šole in vrtci Podelitev Prešernovih nagrad na OŠ Rudolfa Maistra Letos smo na naši šoli slovenski kulturni praznik že drugič obeležili s podelitvijo Prešernovih nagrad. Nagrade in priznanja smo podelili najboljšim ustvarjalcem likovnih in literarnih del, ki so se odzvali na naš razpis Pojdiva s knjigo v svet. Učenci so v svojih stvaritvah prikazali svetove, v katere in skozi katere jih popeljejo knjige. Na razpis se je s svojimi deli odzvalo 123 učencev. 92 jih je sodelovalo z likovnimi izdelki, 31 pa z literarnimi prispevki. Med oboje so všteti tudi izdelki učencev naše podružnične šole v Ceršaku. Za likovna dela smo podelili eno Prešernovo nagrado in devet priznanj. Nagrado je prejela Neja Savec iz 6. a, priznanja pa: učenci 1. b-razreda za skupinsko likovno delo, Aleš Kokot iz 1. a , Ema Pfifer iz 1. c, Tijana Prelec iz 3. a, Lara Nipič iz 4. b, Jaka Krajnc iz 5. c, Maruša Cvilak iz 6. a, Maša Rošker iz 6. b in Kim Kanižar iz 9. a. Nagrajena likovna dela smo razstavili v avli šole. Tudi med literarnimi prispevki je komisija izbrala enega za Prešernovo nagrado, s priznanji pa so bile nagrajene tri pesmi in štiri prozna besedila. Nagrado je prejela Urška Vajn- gerl iz 5. b za pesem Pojdiva s knjigo svet. Priznanja za pesmi pa so dobile: Adrijana Pečar iz 5. b, Katja Fajn iz 5. a in Tjaša Poglej iz 8. a. Priznanja za prozna besedila so prejele: Nina Poglej iz 4. c, Maruša Hrnčič in Lara Nipič iz 4. b, Nika Medenjak iz 4. a ter Melisa Ljimani Golob iz 6. a-razreda. Podelili smo tudi priznanja za vztrajno in uspešno delo na področju kulture. Letos sta priznanje prejeli dve skupini, in sicer: naša lutkovna skupina Mehurčki za uvrstitev na državno tekmovanje, kjer je prejela zlato plaketo, ter otroški pevski zbor za prizadevnost in visoko uvrstitev na reviji pevskih zborov. Kot posameznik pa je prejel priznanje harmonikar Damijan Rener iz 9. b, ki mu lahko v šoli in kraju večkrat prisluhnemo. Damijan je v tem letu prejel več visokih priznanj, med njimi tudi mednarodno zlato plaketo. Veseli smo, da se je toliko učencev prijavilo na natečaj, in ponosni na to, kar smo ustvarili. V prihodnjem šolskem letu bomo z enako ali še večjo vnemo nadaljevali. Maruša Čeh in Kaja Sklepič, 8. b, OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj Dobrodelni koncert Naši najmlajši učenci so zapeli pesmico 18 V ponedeljek, 16. januarja 2012, smo na šoli izvedli dobrodelni koncert, s pomočjo katerega smo zbirali sredstva za gibalnico in za šolo v naravi. Na koncertu so se predstavili naši učenci, ki so zmeraj ustvarjalni na mnogih področjih. Gledalci so tako bili deležni enournega razvajanja, kjer so lahko prisluhnili otroškemu pevskemu zboru Pedenjped (pod vodstvom ga. Bojane Črepinko), mladinskemu pevskemu zboru (pod vodstvom ga. Helene Juršič) in glasbenikom, ki so v sodelovanju z glasbeno šolo pripravili imeniten repertoar glasbenih točk. Predstavili so se tudi plesalci, ki pridno trenirajo hiphop na naši šoli. Povabilu na koncert se je prijazno odzvala tudi glasbena šola, s katero na naši šoli uspešno sodelujemo že vrsto let. Posebni gost koncerta je bil g. Boštjan Bračič, ki je zapel nekaj svojih pesmi, na koncu pa otroke razveselil tudi s svojimi avtogrami. Za zbrana sredstva se donatorjem in darovalcem iskreno zahvaljujemo. Jasna Svenšek, OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Šole in vrtci Pustna delavnica v vrtcu Letos smo se v vrtcu odločili, da se bomo pusta veselili skupaj s starši. Zato smo organizirali pustno delavnico. Starši so se v velikem številu odzvali na vabilo ter skupaj s svojimi otroki ustvarjali pustne maske iz naravnega materiala. Pri tem so tako otroci kot starši pokazali svojo spretnost in domišljijo. Izdelali so čudovite maske različnih velikosti, oblik, barv … S skupnimi močmi nam je uspelo, da smo uspešno pregnali zimo. Heidi Elizabeth Veber, vrtec Šentilj Karamba, mučačo, de la moja … Nastopali smo s Spidijem Mesec december je drugačen od ostalih mesecev v letu. To je mesec, ko so trgovine polne nakupovalcev, mesec, ko lahko povsod vidimo ogromno pisanih lučk, mesec otroškega veselja in pričakovanj in seveda tudi mesec mnogoterih prireditev. Še posebej se v tem času potrudijo velike trgovske hiše, ki se v tem času trudijo privabiti največ kupcev. In utrip tega prednovoletnega časa je letos doživela tudi naša folklorna skupina. V začetku meseca decembra smo nastopali pred hipermarketom Spar v Lenartu, kjer nas je opazil nam že dobro znani pevec Spidi in nas povabil, da bi skupaj z njim nastopali v Qulandiji, Cityju in Europarku, kar se je potem tudi zgodilo. Nad našimi nastopi so bili povsod navdušeni, mi pa zadovoljni. Razveselili smo se tudi povabila na nastop na Christkindl marktu v Spielfeldu. Ob tej priložnosti bi se rada iskreno zahvalila vsem staršem otrok, ki so vključeni v folklorno skupino, saj so jih na nastope vedno morali pripeljati sami. Vem, da je v današnjem času tudi to strošek, vendar menim, da zadovoljstvo, ko vidiš, da je tvoj otrok na nekem področju zelo uspešen, odtehta tudi to. Veverica v našem vrtcu Otroci skupine Cepetavčki smo ob slikah spoznavali gozdne živali. Skupaj smo jih poimenovali, opisali, kakšne so, gibalno improvizirali njihova gibanja in povedali, s čim se prehranjujejo. Spomnili smo se, da imamo v vrtcu veliko lešnikov. Radi bi z njimi osrečili kakšno veverico, ker iz pesmice vemo, da jih ima rada. Toda kako? Na pomoč nam je prijazno priskočil naš gospod hišnik, saj ima med svojimi živalicami tudi gozdno veverico. Na obisku v vrtcu smo jo z navdušenjem opazovali in ji podarili lešnike za zimski čas. Alenka Zemljič, vrtec Ceršak Alenka Ahman, mentorica folklorne skupine Glasilo / letnik 16 / marec 2012 19 Kultura Priznanja mentorici Bernardi Brec in lutkarjem OŠ Rudolfa Maistra Ko se je leta 1996 s predšolskimi otroki prvič udeležila Dneva ustvarjalnosti, jih popeljala v svet gledališke igre ter odprla vrata najmlajšim umetnikom, si niti v sanjah ni mogla zamisliti, da bo navdušenje nad uspelo predstavo tako veliko, da se bo njena ustvarjalna pot nadaljevala. Vsako leto se ona in njeni lutkarji srečujejo z novo vrsto lutke, animacijo, glasbeno in zvočno opremo, novim besedilom, sceno, kar od mentorja zahteva vedno nova znanja. Ustrezna gledališka znanja o lutkarstvu je Bernarda pridobila na številnih strokovnih usposabljanjih, simpozijih, okroglih mizah, z vodenjem poletnih lutkovnih delavnic v Pionirski knjižnici Maribor in z ogledi številnih lutkovnih predstav za otroke in odrasle ter lutkovnih kabaretov. S svojimi lutkarji sodeluje z zunanjimi sodelavci – profesionalnimi lutkarji. Nastopajo na Festivalu Lent, udeležili so se tudi Festivala slovenskega šolstva – Ustvarjalnost in inovativnost pri učenju, nastopili so na Slovenskih dnevih knjige v Mariboru in v Mladinskem kulturnem centru Maribor. Decembra so nastopili v Mariboru in Lenartu. Neumorno nastopajo tudi po vrtcih in šolah. Dve lutkovni predstavi so pripravili tudi v nemškem jeziku in nastopili v avstrijskih mestih Kircbach, Arnfels, Gradec in Strass. Odkar se Bernarda s svojimi skupinami udeležuje skladovih preglednih srečanj, ji je preboj na državno srečanje lutkovnih skupin uspel že dvakrat. »Lutkarji nimamo kapljic večne mladosti, imamo pa hišo, polno radosti. Brez oken in vrat vabi vse v skrivnostne sobane domišljijskih junakov, ki prijateljujejo z vsemi generacijami na vseh koncih Slovenije in tujine,« je zapisala Bernarda. Mentorica je o predstavi in svojih igralcih med drugim napisala: »/ …/ A bolj kot merjenje količine opravljenega dela je pomembno veselje, ki ga predstave prinašajo novim in novim generacijam. Vzporedno pa se vleče rdeča nit – UMETNOST. Umetnost je način druženja otrok v naši skupini, druženja otrok z odraslimi, skozi umetnost pridobivajo socialne veščine, samostojno rešujejo probleme, razvijajo različne spretnosti ter odkrivajo 20 svoje talente in ne nazadnje osebnostno rastejo v ustvarjalne celovite osebnosti.« Igralci so navdušili na Dnevu ustvarjalnosti – območnem srečanju lutkovnih skupin v Sladkem Vrhu 1. aprila. Na Regijskem srečanju lutkovnih skupin v Šentilju 12. aprila je bila nad njimi in predstavo gospa Jelena Sitar tako navdušena, da jih je uvrstila v program državnega srečanja lutkovnih skupin in v Ljubljani so se predstavili 24. maja 2011. ZKD občin Kungota, Pesnica in Šentilj Bernarda Brec je prejela priznanje Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj za leto 2011. Priznanje Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj za enkratni dosežek v letu 2011, za nastop na državni ravni preglednih srečanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je prejela tudi Lutkovna skupina Mehurčki Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj s predstavo Klopca pred šolo pod mentorstvom Bernarde Brec. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Kultura Methansova hiša – Hiša zgodb v letu 2011 Ugotavljamo, da smo leta 2011 naše delovanje uspešno spravili pod streho in pripravili kar nekaj dogodkov, ki so pritegnili številne obiskovalce. Že januarja smo skupaj z likovno sekcijo KUD Gabrijel Kolbiča z Zgornje Velke pripravili predavanje za likovnike. Predaval je profesor likovne umetnosti in slikar Jože Foltin s Ptuja. Ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pod vodstvom etnologinje Jelke Pšajt postavlja razstavo 1. aprila smo skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota in Osnovno šolo Sveta Ana predstavili knjigo Janezkove pravljice avtorja Franca Senekoviča in odprli likovno razstavo ilustracij otrok s petih osnovnih šol. 1. maja je bila na ogled razstava likovnih del, nastalih na Danyjevi koloniji, in je bila namenjena pohodnikom Aninega pohoda po Anini poti, ki poteka v neposredni bližini naše hiše. 20. maja smo gostili udeležence ogleda dobrih praks, ki je potekal v sklopu mednarodnega projekta Vino Cool, z udeleženci s Hrvaške in iz Avstrije. Junija smo gostili učence Osnovne šole Sladki Vrh ob njihovem naravoslovnem dnevu. 11. julija je novinarka Irma Ferlinc Guzej z ekipo TV Maribor posnela prispevek za oddajo Ljudje in zemlja in hišo predstavila širši slovenski javnosti. 2. septembra sta zakonca Dragica in Jože Marinič predstavila njuno romanje po 960 kilometrov dolgi Jakobovi poti po Španiji. Pripravila sta razstavo umetniških fotografij, ki so nastale na tej poti. 1. oktobra je potekalo tradicionalno že 5. Kolbičevo likovno srečanje, na katerem je sodelovalo 23 umetnikov iz Slovenije in tujine. Seveda smo imeli tudi precej obiskovalcev, ki so prišli posamezno ali organizirano z raznimi agencijami in društvi. V ponos nam je, da je med njimi poleg slikarjev in kiparjev bilo kar nekaj znanih imen s kulturnega področja. V knjigi vtisov imamo zapisane pisatelje Ivana Sivca,Toneta Partljiča, Jerneja in Toneta Kuntnerja, Darko Tancer, Ervina Fritza, dr. Marijo Stanonik in etnologinjo Jelko Pšajt ter dr. Gregorja Pivca. Ponovno zlato za Damijana Renerja ml. V petek, 20., soboto, 21., in nedeljo, 22. januarja 2012, je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 6. tradicionalno mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Tekmovanje je potekalo v štirih disciplinah različnih starostnih kategorij: klavirska, kromatična in diatonična harmonika ter komorne skupine. Tekmovalce je ocenjevala strokovna žirija v sestavi: Igor Podpečan (predsednik), Tone Iskra, Klemen Leben in Werner Lexer. Tekmovanja se je udeležilo kar 147 tekmovalcev. Damijan Rener je nastopil v nedeljo, 22. januarja, v disciplini diatonična harmonika v starostni skupini od 12 do 15 let. Zaigral je dve pesmi (Od vasi do vasi in Praznik na vasi). Ocenjen je bil s 95 točkami od 100 možnih, kar je pomenilo zlato priznanje oziroma plaketo. Aleš Hauc Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Pisatelj Ervin Fritz, Tone Partljič in gostje iz Sebeborcev Do božiča smo zabeležili več kot 980 obiskovalcev, zato smo se odločili, da bomo 1000. obdarili. 31. decembra 2011 smo si ob kratkem klepetu in kavici ogledali likovne razstave ter zbirke v hiši, ob 10. uri pa smo z žrebom izbrali 1000. obiskovalca v letu 2011, ki smo mu v dar podarili knjigo Janezkove pravljice. Naj še pripišem, da lahko dogajanje v Methansovi hiši – Hiši zgodb spremljate na spletni strani http://www.methansova-hisa-marijasnezna.com, za ogled pa se lahko najavite po telefonu na telefonski številki 041-916-316 ali na elektronskem naslovu [email protected]. Leopold Methans 21 Kultura S plesnimi koraki v leto 2012 Folklorniki Etno-kulturnega društva Snežna smo že pošteno zakorakali v leto 2012. Po uspešnem zaključku leta 2011 lahko kot prvi veliki dogodek v novem letu omenimo občni zbor društva, ki je bil 12. februarja 2012. Najprej se moramo zahvaliti vsem gostom, ki so prišli na naš občni zbor in nam s tem izkazali spoštovanje in zanimanje za to, kaj novega pripravljamo v letu 2012. Na občnem zboru smo si zastavili – tako kot vsako leto tudi letos – ambiciozen načrt dela. V kraju želimo ohraniti in še dodatno razvijati prireditev Ujemi ritem sveta doma, ki je v organizaciji našega društva. Ob dejstvu, da je bilo prisotnih veliko predsednikov ostalih društev iz kraja, smo dali pobudo, da se tudi oni po svojih močeh vključijo v to prireditev, ki si jo želimo razviti v večdnevni dogodek. Že sedaj lahko bral- ce občinskega glasila povabimo na prireditev Ujemi ritem sveta doma, ki bo 29. junija 2012, ki se je bo tudi letos udeležila ena ali več tujih folklornih skupin. Ponovno se potegujemo za to, da bi v goste dobili skupino iz ene oddaljene eksotične države, ki bi bila atraktivna za našo publiko. Obljubimo lahko, da si zveste publike ne bomo dovolili razočarati. V društvu pa smo od časa do časa vključeni v kakšen projekt, ki se ne dotika naše osnovne dejavnosti. Tako smo v letošnjem letu vključeni v projekt Očistimo svet v enem dnevu, katerega izvedba je potekala 24. marca 2012. Menimo, da je ne glede na dejavnosti, ki jih društva, podjetja ali posamezniki opravljamo, pomembno, da smo vključeni v takšne projekte. Skozi leto nas boste lahko srečali na številnih dogodkih v naši občini in izven nje. Z velikimi pričakovanji pa bomo vaše prisotnosti veseli tudi na naših plesnih vajah, ki nam, članom, pomenijo druženje, veselje in rekreacijo. S sloganom Pridi rad, ostani mlad vas vabimo v naše vrste in na naše prireditve skozi celo leto. Folklorniki iz Čila (Ballet Folklorico Universidad Austral de Chile) leta 2011 na Zgornji Velki Viktor Vajngerl, predsednik EKD Snežna V Methansovi hiši je »Fašank« V petek, 10. februarja, popoldne, se je zbrala prisrčna kulturna druščina obiskovalcev v galerijskih prostorih Methansove hiše na Zgornjem Dražen Vrhu 36. Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke je v galerijskih prostorih Methansove hiše ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku namreč pripravila slikarsko razstavo profesorja likovne umetnosti Jožeta Foltina s Ptuja. Ob tem dogodku se je slikarju Jožetu Foltinu pridružil še pisatelj, domačin iz teh krajev, Tone Partljič. Vse zbrane je najprej pozdravil gostitelj, lastnik Methansove hiše (z galerijskimi prostori in etnografsko zbirko), podjetnik, kamnosek Leopold Methans, zapeli so pevci ljudskih pesmi Kulturno-umetniškega društva Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke. Po njihovem nastopu je bila predstavljena tokratna razstava slik Jožeta Foltina z naslovom Fašank. Že vsa leta namreč avtor spremlja kurentovanja na Ptuju in okolici ter jih beleži na platna. Kot vemo, je lansko leto na Ptuju prejel posebno nagrado za svoje tovrstno ustvarjanje. Svoj kulturni kamenček k temu je dodal še pisatelj Tone Partljič, ki je spregovoril o Prešernu, praznovanju slovenskega kulturnega praznika ter o pomenu kulture nasploh. Sledilo je družabno srečanje s klepetom ob izredno dobro in bogato obloženih mizah z dobrotami slovenjegoriških gospodinj. Razstava slik Jožeta Foltina z naslovom Fašank je bila na ogled v Methanosvi hiši do 10. marca. Besedilo: Filip Matko Fotografije: Zdravko Dolinšek 22 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Društva Prednovoletna presenečenja Božični in novoletni prazniki so za nami. To je običajno čas, na katerega nas vežejo lepi spomini. Posebej pa se bosta prednovoletnih praznikov prijetno spominjali družini, ki jima je podjetje Petrol doniralo nekaj sredstev. Povezala sta se s predsednico Krajevne organizacije Rdečega križa Velka gospo Frido Repina, ki je pomagala dogovoriti obisk in predajo sredstev družini gospoda Cveta Jereba in družini očeta samohranilca gospoda Zlatka Donka. to prekrasno novoletno darilo. Prav tako je težko opisati srečo in zadovoljstvo teh družin ob sprejetju simboličnega darilnega bona. Toda stisk roke, solze v očeh in cmok v grlu ob zahvali so povedal vse, kar besede niso mogle. Naša energija povezuje. Pod tem sloganom je podjetje Petrol povezalo in osrečilo številne ljudi po vsej Sloveniji. Te povezave sta bili deležni tudi družini z Zgornje Velke v občini Šentilj. Želja predstavnikov Petrola in predsednice KO RK Velka je bila, da se sredstva v višini 200 evrov na družino podelijo še pred novoletnimi prazniki, da bi jim tako polepšali praznične dni in jim pokazali, da niso sami, da nas povezuje tudi »naša energija« in da bi jim prižgali iskrico upanja na boljše naslednje leto. To nam je tudi uspelo in prepričani smo, da je bil namen dosežen. Zato se v imenu obeh družin in Krajevne organizacije Rdečega križa Velka prisrčno zahvaljujem vsem v Petrolu, ki so podprli to idejo. Posebna zahvala pa velja gospodu Danilu Veingerlu in gospodu Marku Valenti, ki sta se odločila za humano gesto, si prizadevala vzpostaviti povezavo med ljudmi in si tudi vzela čas za obisk pri omenjenima družinama in jima v imenu Petrola izrekla novoletno voščilo. Predstavnika Petrola, gospod Danilo Veingerl, vodja poslovne enote Štrihovec, in gospod Marko Valenta, vodja poslovne enote Šentilj II (obe poslovni enoti se nahajata v občini Šentilj), sta se odločila, da bosta sredstva iz akcije Naša energija povezuje podarila družinam, ki jim današnje razmere niso najbolj naklonjene. Ne da se opisati z besedami, kako prijetno so bili presenečeni ob novici, da so bili izmed mnogih prav oni izbrani, da dobijo Z leve predstavnik Petrola Marko Valenta, Denis in Zlatko Donko ter predstavnica Rdečega križa Frida Repina Frida Repina, predsednica KO RK Velka Z leve predstavnik Petrola Danilo Veingerl, družina Jereb in predstvanica Rdečega križa Frida Repina Občina ŠENTILJ Uradne ure: Maistrova ul. 2, 2212 ŠENTILJ Telefon: 02 65 06 200, faks: 02 65 06 210 e-pošta: [email protected] - ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure - ob torkih od 8. do 12. ure - ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure - ob četrtkih od 8. do 12. ure - ob petkih od 8. do 12. ure Ob prihajajočih velikonočnih praznikih vam iskreno čestitamo! Občina Šentilj Glasilo / letnik 16 / marec 2012 23 Društva Znanje, sreča in korajža pri tej igri veljajo … je slogan pri igrah s kartami, ki so v mrzlih zimskih dneh najbolj razširjene v naših društvih upokojencev v naši občini. Na našem območju je popularna igra dvojic (šnaps). Za igranje omenjene igre se upoštevajo običajno ustno dogovorjena pravila, vendar imamo za lažje razumevanje pisna pravila, ki jih je napisal naš dolgoletni igralec Jožef Nekrep (senior). Naše članice in člani sekcije igranja kart so dejavni že od začetka septembra 2011. Vodja sekcije je Drago Pleteršek, člani sekcije pa so Ivan Nikl, Janko Ahman, Martin Tomažič, Oto Jančič, Vera Jančič, Avgust Žalig, Peter Zafošnik, Olga Zemljič, Andrej Muster, Jože Šiker, Franc Kaučič, Janez Kaučič, Fredi Pleteršek in Franc Kristl, Vsak rezultat pa vestno zabeleži Marija Debeljak. Člani se dobivajo vsak ponedeljek popoldan v našem novem domu, namenjenim društvom, na katerega smo zelo ponosni. Ceršak, Sladki Vrh in Velka, kar je že večletna tradicija. Naslednje srečanje bo na Velki, zaključno pa na Sladkem Vrhu, kjer bodo pregledali rezultate ekip z vseh treh srečanj; najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal, pokal pa bodo prejeli tudi najboljši trije posamezniki. Igranje kart se bo predvideno končalo v mesecu aprilu. Članice sekcije ročnih del, ki jih vodi Marija Debeljak, pridno pripravljajo nove izdelke, saj bi letos radi (v okviru Zgornje Podravske regije) organizirali razstavo na Sladkem Vrhu. V kulturni sekciji trenutno delujejo: pevski zbor ljudskih pesmi in napevov in dve glasbeni skupini. Člani kulturne sekcije se običajno dobivajo v večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih, ko ostale sekcije končajo z delom (zaradi racionalne porabe energije za ogrevanje prostorov). V letošnjem letu načrtujemo organizacijo mednarodna tekmovanja društev upokojencev v kartanju, ruskem kegljanju in ribolovu. Konrad Zemljič Resni obrazi igralcev pri napetih igrah (slika je še iz nekdanjega prostora v KS v letu 2011) Prvo srečanje v letošnjem letu je organiziralo DU Ceršak, ki je bilo 9. februarja. Udeležene so bile ekipe društev upokojencev Na sliki skupina Veterani med nastopom v domu kulture jeseni 2011 Uspešen začetek leta Turistično društvo Cer iz Ceršaka je v petek, 10. februarja 2012, na občnem zboru, ki je potekal v dvorani krajanov krajevne skupnosti Ceršak pod vodstvom predsednice društva Marije Janžek, pregledalo aktivnosti, ki so pod okriljem društva potekale v letu 2011. Zaradi uspešnosti aktivnosti iz prejšnjih let so se oziroma se bodo v tudi v letošnjem letu po predvidenem programu odvijali naslednji dogodki. 21. februarja je v dvorani krajevne skupnosti potekalo pustno rajanje, mesec pozneje, 23. marca, se je odvijala vsakoletna prireditev Pozdrav pomladi, dan pozneje smo se udeležili akcije Očistimo Slovenijo, ki smo jo prvič izvedli v letu 2010. V mesecu aprilu bo ob velikonočnih praznikih potekalo streljanje z možnarji, 22. aprila bo v Ceršaku ponovno gostovala gledališka zasedba iz KUD Vitomarci. Ob koncu meseca, 30. aprila, se bodo krajani udeležili postavljanja majskega drevesa na Ferkovi kmetiji. Junija se bomo ponovno odpravili na pohod po eni izmed poti v 24 občini Šentilj in občudovali razstavo otrok iz vrtca in šole, ki bodo razstavljali skupaj s ceršaškimi krajankami. Po poletnih počitnicah in napornem septembru bo oktobra organiziran tradicionalni kostanjev piknik z razstavo jesenskih pridelkov, konec oktobra pa bodo otroci in odrasli ustvarjali strašljive izdelke na delavnici za noč čarovnic. Decembra bomo skupaj z otroki pričakali Miklavža, leto pa zaključili s silvestrovanjem v dvorani krajanov. Ne gre pa pozabiti na dve aktivnosti, ki se v Ceršaku izvajata celo leto, to sta krožek za vezenje in kvačkanje ter rekreacija za ženske. Na občnem zboru turističnega društva Cer sta nas obiskala šentiljski župan Edvard Čagran in predsednik Turističnega društva Brloga Šentilj Janko Bauman, ki sta pohvalila uspešno delovanje društva in med drugim predlagala tudi meddruštveno sodelovanje z namenom, da bi v dogodke, ki jih prirejata obe društvi, vključili še večje število obiskovalcev iz občine Šentilj. TD Cer Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Društva Svečniški nočni pohod z baklami Staro leto je že za nami. Težava je, da si vedno zastavimo zahtevne oziroma prezahtevne cilje, če bi si zastavili manj zahtevne, bi bili lažje dosegljivi. Komaj januar se nagiba h koncu, pa že imamo občutek, da smo celo večnost v novem letu, ki je podobno staremu. Vse lepo prehitro mine in že smo člani TD Brloga Šentilj imeli občni zbor, na katerem smo analizirali lanskoletno delo in naredili načrt dela za leto 2012. Že v petek, 27. januarja 2012, se nas je 50 članov TD Brloga Šentilj ob večerni uri zbralo z baklami pred občinsko stavbo, da si zaradi dolge zaspane zime pretegnemo ude. Večer je bil kot nalašč primeren za Svečniški pohod na svežem zraku mrzle noči. Ali ni to čudovit dogodek, ko vidiš tolikšno množico veselih obrazov in razigranih pohodnikov? O svečnici se govori, da če ta dan od strehe kane, naslednjih 40 dni tako ostane. Na zbirališču smo srkali »zdravilni vroči čaj« družine Lah. Pot nas je vodila po Novinah, kjer so v hiši Ignatijevih pripravili presenečenje, saj je na terasi hiše nastopil šentiljski mešani pevski zbor. Po kratkem postanku ob »kačji slini« nas je pot vodila do prijazne družine Pečenik, ki nas vsako leto pogosti s kuhanim vinom in dobro vinsko kapljico. Tu smo si vzeli čas za klepet z gostiteljem. Veseli in sproščeni smo nadaljevali pohod do gostišča Rajzmanov hram. Prijazna lastnica nas je pričakala s prigrizkom in dobro kapljico vina. Pot smo počasi nadaljevali po »širki ravni« do Zrnkovega hriba, nato smo se spustili skozi gozd do našega končnega cilja, do turistične kmetije Gaube. Zaradi mesečine nismo potrebovali svetilk. Prižgali smo jih šele v temnih delih gozda, kjer je Luno zakrivalo drevje. Dolga hoja ponoči močno izostri človekove sposobnosti zaznavanja. Še za nekaj minut smo se potopili v večerni objem pomirjujoče tišine samotnega gozda. Nad nami nebo, polno zvezd, v nas pa veselje nad potjo, ki smo jo prehodili. Kar malo žal nam je bilo, da se je lepo nočno pohodništvo žal končalo. Mislim, da smo vsi uživali v tem nočnem pohodu. Ko smo prišli na turistični kmetijo Gaube, nas je pričakala dobrodošlica ob zvokih harmonike in velikega kresa. Družabni del dolgega pohoda smo nadaljevali ob večerji, šaljivem programu in obilici glasbe do poznih nočni ur. Priznati moramo, da med potjo vseh pogovorov nismo obdelali, saj nam je zmanjkalo časa. Ura druženja se je bližala polnoči in prišel je čas slovesa. Obljubili smo si, da se bomo kmalu videli na novi avanturi. S težkim srcem smo se v jutranjih urah vračali proti svojemu domu, z lepimi spomini. Imeli smo se nepozabno, predvsem smo se naužili smeha in se sprostili. Jože Veltrusky, TD Brloga Šentilj Program dela TD Brloga Šentilj za obdobje od marca do maja 2012 Z željo, da ste seznanjeni in da se nam čim večkrat pridružite, objavljamo dogodke iz našega programa za let 2012, ki se bodo zvrstili v prihodnjih treh mesecih. Marec Sobota, 24. marec 2012: sodelovanje v akciji Očistimo svet April Prične se tekmovanje za Ilgovo priznanje za lepo urejeno okolje (od aprila do avgusta). Nedelja, 1. april 2012, ob 10. uri: 16. pohod ob prazniku občine po jugovzhodni meji občine. Nedelja, 15. april 2012, ob 14. uri: otvoritev obnovljene zdravilne poti na Novinah (v Boldu). Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Ponedeljek, 30. aprila 2012, ob 17. uri: prisotnost pri postavljanju majskega drevesa v Šentilju. Maj Torek, 1. maj 2012, ob 10. uri: srečanje na meji v Šentilju s pihalnima godbama iz Šentilj in Špilja. Po srečanju prvomajski pohod preko Avstrije do Plačkega stolpa z zaključkom – piknikom (na še neznani lokaciji). Sobota, 19. maj 2012, ob 6. uri: izlet v Italijo: grad Miramare, Doberdob, Vrh sv. Mihaela, Sredipolje (italijanska kostnica), rob Vipavske doline, grad Kromberg. UO TD Brloge Šentilj 25 Društva Oživitev energijskih vrelcev na Keltski poti Kelti so že vedeli – glavno nahajališče energijskih zdravilnih točk na Keltski poti TD Brloga Šentilj se je odločilo ponovno oživiti nekdaj zelo obiskano nahajališče energijskih vrelcev v Boldu na Novinah. Verjetno ni naključje, da se bile energijske točke najdene prav na območju ostankov nekdanje keltske naselbine. Tako imenovano Gradišče (ostanki naselbine) se nahaja na strmem 350 metrov visokem z državno mejo razpolovljenem grebenu na Novinah. Tu so imeli Kelti svoja prebivališča, svetišče in utrdbe. Viri navajajo, da so bila stara ljudstva pravi mojstri v obvladovanju zemeljskih moči. Na mestih močnih zemeljskih izhodov so postavljali različne objekte in skulpture. Misel, kaj vse je motiviralo naše prednike, da so si prav na tem mestu postavili domovanje, je neprestano begala zdravilce narave, kakor se je poimenovala duhovna jata Bosi kosi, ki je delovala v okviru DTV Partizan Šentilj. Leta 1999 je ta skupina pod strokovnim vodstvom raziskala to območje in odkrila močna energijska sevanja na območju keltske poti in naselbine. Prav na glavnem severnem delu keltske utrdbe, na planoti nad reko Muro, so energijska sevanja najmočnejša in tam je bilo najdenih največ energijskih vrelcev. V tistem času in pozneje so bili ener- gijski vrelci zelo obiskani. Številni obiskovalci so si na energijskih zdravilnih točkah nabirali novo energijo in izboljševali svoje zdravstveno stanje. Žal je z leti oznake energijskih točk načel zob časa. Zato smo se pri TD Brloga Šentilj tudi na pobudo krajanov odločili, da zdravilno pot ponovno raziščemo, uredimo in oživimo. Našli smo ostanke 16 mest energijskih točk. Pripravili smo nove lesene tablice z barvnimi oznakami in številkami, pri katerih si bomo lahko nabirali dodatno energijo, izdelali smo smerokaze, ki nas bodo vodili do energijskih točk, pripravili tablo, ki nas bo podrobno seznanila z zdravilnimi učinki posameznih energijskih vrelcev. Seveda pa smo poskrbeli še za dodatno literaturo, klopi za počitek in še druge zanimivosti. Otvoritev tako imenovane zdravilne poti bo v nedeljo, 15. aprila. Na pot se bomo odpravili s parkirišča pri gostišču Rajzmanov hram na Novinah ob 14. uri. Sprehodili se bomo do nahajališč posameznih energijskih točk, kjer bomo postali in se podrobno seznanili z njihovimi učinki na naše zdravje in počutje. Druženje bomo popestrili z izmenjavo kakšnih malenkosti, ki simbolizirajo zdravje, na primer z orehi, medico, pecivom, sadjem ali čaj, ki jih bomo prinesli v nahrbtnikih. Ker se bomo gibali ob meji, pa ne smemo pozabiti na osebni dokument. Za tiste, ki se boste sami odpravili na pot, pa še obvestilo, da na zdravilno pot pridete razen po Keltski poti tudi po Šentiljski planinski poti in mednarodni Panoramski poti. Za nekatere omenjene poti lahko najdete zemljevid tudi na spletu. Lahko pa se napotite kar na Novine, kjer vam bodo v pomoč smerokazi in od koder je razdalja nekaj manj kot dva kilometra. Po poti pa nas bodo pritegnili tudi ostanki »železne« meje, ki so jo v drevesa zarisali graničarji, pogled se nam bo ustavil na keltskih gomilah in na tablah, ki nas popeljejo v zgodovino Keltov, na koncu grebena se nam bo odprl pogled na mejno reko Muro in Avstrijo. V škatlici ob tabli bomo našli žig za prehojen del Šentiljske planinske poti. Lahko pa bomo nadaljevali pot proti Ceršaku, se spustili do potoka, ki teče v kanal reke Mure in ob katerem nam v pomladnem času zasije pogled na belo planjavo cvetočih noric ... Vabimo vas na zdravilno Keltsko pot, saj lahko veliko vidimo in doživimo, za to pa nam ni potrebno iti daleč od doma. Erika Lilek, TD Brloga Naš zavzeti krajan Fredi Plohl pri izdelavi oznak za zdravilno pot Kdo igra? Šentiljčanka. Res je geslo izposojeno iz ljubljanske dvorane Stožice, kjer zvesto občinstvo tako spodbuja moško odbojkarsko ekipo ACH Volley Bled, a odbojka je tudi ženski šport. Tokrat je prilagojeno geslo odmevalo v prostorih telovadnice OŠ Šentilj, kjer se je 28. januarja 2012 odvijal ženski turnir v odbojki. Organizatorice smo tretje leto zapored k sodelovanju poleg svoje Skupinska slika s štirimi ekipami po podelitvi priznanj in pokalov 26 pritegnile še pet ekip iz okoliških krajev in Maribora. V enajstih odigranih tekmah so se tako med seboj pomerile ekipe ŠKD Selnica ob Muri, Adrenalin (ŠD Trojica), Vijolice (ŠD Sveta Ana), PBS (enota Maribor), Dobre vile (rekreacija UKC Maribor) in domačinke. Po napetih bojih so 1. mesto osvojile Dobre vile, 2. mesto je osvojila domača ekipa Šentilj, 3. mesto pa si je priborila ekipa PBS. Vsako leto prejmemo pohvale sodelujočih ekip za izvedbo turnirja. Da pa je vse potekalo tako, kot smo si želele, se moramo zahvaliti številnim donatorjem, ki so nam omogočili izvedbo turnirja. Enake zahvale gredo ŠKUD-u Hurikani Šentilj za pomoč pri organizaciji ter nesebični pomoči pri sojenju – hvala obema Simonoma. Želimo si, da nam tudi v prihodnje ne bi zmanjkalo elana za tovrstne prireditve, saj so bili ob nas tudi naši najmanjši in že malo večji, ki jim tako dajemo najboljši vzgled za aktivno preživljanje prostega časa in zdrav način življenja. Darja Smole, za organizacijski odbor v sodelovanju s ŠKUD Hurikani Šentilj Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Društva Obiskali smo starejše krajane in invalide Ob koncu lanskega leta smo šentiljski upokojenci največ pozornosti namenili starejšim krajanom in invalidom naše krajevne skupnosti. Za njih smo pripravili skromna darila. Finančna sredstva za obdaritev je prispevala občina. V darilno vrečko smo poleg čestitke dali buteljko vina, kozarec medu in zavitek kave. Vino smo kupili pri g. Očkerlu, med pa pri g. Bregu. Oba sta nam svoje izdelke prodala po ugodni ceni. Ker pa se prispevek občine po obdarovancu ni spremenil že več let, smo morali za nakup nameniti tudi lastna sredstva, in sicer sredstva, ki smo jih zbrali s članarino. Čestitke so izdelale naše članice pod vodstvom gospe Marije Štuhec. Napolnili smo 196 darilnih vrečk za starejše krajane in enajst za invalide ter jih odnesli na njihove domove. Pozabili nismo niti na tiste, ki preživljajo svojo starost v domovih v Mariboru, Lenartu, Vukovskem Dolu in Hrastovcu. Pri tem so sodelovale tako članice UO, poverjenice kot tudi prostovoljke. Vsem gre naša zahvala, največja zahvala pa je bilo zadovoljstvo tistih, ki so jih obiskale. Bolj Na obisku pri naših krajanih v Domu Danice Vogrinec kot daril so bili obiskovani veseli obiska. Januarja in v začetku februarja smo se pripravljali na zbor članov DU Šentilj, ki smo ga izvedli 15. februarja 2012 v dvorani kulturno-prosvetnega doma v Šentilju. Pregledali smo naše delo v letu 2011 in sprejeli program dela DU Šentilj za leto 2012. Ker je letos potekel mandat dosedanjemu vodstvu društva, je UO moral pripraviti predlog za novo vodstvo. Ker je večina dosedanjih članov vodstva skupaj s predsednikom, podpredsednikom in tajnico pristala, da še štiri leta vodi društvo, smo morali poiskati nadomestilo le za tiste, ki so izrazili željo, da bi prenehali z delovanjem v upravnem odboru. To sta bili gospe Terezija Kokol in Milka Hrastnik ter gospoda Alojz Kovačič in Ivan Leš. Njim smo se na zboru članov zahvalili za dolgoletno delovanje v organih društva. Namesto njih smo predlagali za nove člane UO gospe Danico Ladinek, Eriko Rozman in Katarino Šef ter gospoda Vlada Polca. Zbor članov je tako spremenjenemu upravnemu in nadzornemu odboru v stari sestavi podelil mandat za naslednja štiri leta. V člankih, objavljenih v Glasilu, je bilo delo našega društva že dobro predstavljeno. Malo manj je bilo objavljenega o dejavnosti, ki teče pod naslovom Starejši za starejše. V okviru te dejavnosti je devet prostovoljk iz našega društva v lanskem letu anketiralo 68 krajanov, starih 69 let in več, in opravilo 380 ponovnih obiskov tistih, ki so že bili anketirani. Pri tem so odkrile nekaj primerov, ko ljudje živijo v zelo slabih razmerah. S pomočjo socialne službe so delno uspele izboljšati njihove življenjske pogoje. S svojim delom bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu, ki je leto medgeneracijskega sodelovanja. Koordinatorka te dejavnosti v našem društvu je gospa Štefka Dodič. Ob koncu dosedanjega mandata se zahvaljujem Glasilu občine Šentilj za dobro seznanjanje naših članov in občanov z delom Društva upokojencev Šentilj in si želim dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Ivan Velikogne, predsednik DU Šentilj Pust v Šentilju Bližal se je čas norčij, plesa in različnih mask. To je čas za zabavo in rajanje. Veliki pustni karneval se prireja na Ptuju, v Cerknem in drugih največjih karnevalskih mestih Evrope ter daljnem Riu de Janeiru, kjer so slovite karnevalske parade z eksotičnimi liki plesalk sambe in hrupnih uličnih zabav. Po dolgih sušnih letih smo se letos pri TD Brloga odločili organizirati pustovanje v sodelovanju z Izletniško kmetijo Nikl, ki je potekalo v kulturnem domu Šentilj. Na pustno soboto se je veselo rajalo, saj je bilo ogromno mask, ki so se vrtele v ritmu žive glasbe; ta je poskrbela za dobro voljo in norčavo rajanje. Pustne maske in šeme so bile prava paša za oči, vsekakor pa so prav vsem narisale nasmeh na obraz. Plesalo, rajalo in veselilo se je ob prijetnih zvokih glasbe, saj smo bili skupaj kot ena velika družina. To nam bo ostalo vedno v lepem spominu. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Pustovanje povezuje svetove in ljudi iz bližnje in daljne okolice. Bil je pravi spektakel mask. Nekaj tradicionalnih zapovedi še vedno velja, ko je prišla na oder velika skupina pernatih in rogatih kurentov, ki so z rožljanjem in rajanjem odganjali zimo in klicali pomlad. Bližal se je čas razglasitve nagrad in burili smo domišljijo ugibanja, kdo se skriva za masko. Komisija je pri podeljevanju bogatih nagrad imela težko delo, saj so bile nekatere maske in skupine zelo izvirne in domiselne. Odločili smo se za podelitev nagrad posameznim in skupinskim maskam. V kategoriji posameznih mask sta prvo mesto odnesla čarovnika, drugo je osvojila stara mama in tretje čebelici, v kategoriji skupinskih mask pa je prvo mesto odnesla skupina snežakov, drugo mesto je osvojila skupina barvic Jolly, tretje pa Arabci – naftni mogotci. Za uspelo pustno rajanje in zabavo se moramo zahvaliti izletniški kmetiji Nikl, ki je s svojimi dobrotami in dobro kapljico razveseljevala goste in privabila ogromno donatorjev in sponzorjev, ki so prispevali bogate nagrade za najlepše maske. Želja organizatorja je, da bi postala prireditev tradicionalna, da bi vsem nam prinašala srečo in veselje, da bi skupaj pregnali mrko zimo in odprli duri radostni pomladi. Jože Veltrusky, TD Brloga 27 Iz zgodovine Obrtna in kmečka opravila iz naše preteklosti V naslednjih nekaj zapisih bi vam rad predstavil skoraj že pozabljene obrti in kmečka opravila, ki so zaradi razvoja tehnologije šla v pozabo, včasih pa se jih še spominjamo kot del neke folklore, čeprav so našim prednikom lahko bile dobršen vir za preživetje. S slamo kriti hlev na Spodnji Velki, na vozu »lura« cisterna za prevoz vode Kuhanje oglja Kuhanje oglja ni bilo ravno praksa v našem kraju, a vendar lahko zasledimo nekaj primerov oglarjenja in najdemo nekaj ljudi, ki se še spominjajo nekoga, ki je bil vešč tega opravila. Franc Methans z Zgornje Velke mi je pripovedoval, da je njegov oče Anton okrog leta 1950 na Spodnji Velki izkrčil gozd, da bi pridobil plodno zemljo za njivo. Odločil se je, da bo zložil kopo za kuhanje oglja, po pripovedovanju je uporabil tudi štore, kar sicer ni praksa pri tem opravilu. Pri postavitvi kope se je v večini uporabljal bukov les, saj je ta dal najboljše oglje. Za kopo, ki je bila visoka tri do štiri metre, je bilo potrebnega za kar nekaj vozov bukovega lesa, ki pa je lahko bil tudi drobnejši »perugl holc«, kot so imenovali obsekane debelejše veje. Kopa za kuhanje oglja se je naredila tako, da se je iz drobnejših suhih vej zložila manjša piramidna oblika, veje so se na vrhu povezale, nato se je okrog nje naložil debelejši les. Ta se je moral nalagati pokonci, tako da je med posameznimi kosi bilo čim manj prostora in zraka. Do sredine kope, kjer je bilo naloženo drobno vejevje in dračje, se je pustila luknja, skozi katero so kopo prižgali. Ko je bil les zložen, se ga je začelo prekrivati z zemljo. Najprej so se preko lesa naložile »važe« (vrhnja plast zemlje, sprijete s travo). Travnata stran »važe« se je obrnila navzdol, na naložen les, tako da je med že kuhano oglje prišlo čim manj zemlje. Čez to plast se je na debelo premazalo z mokro prstjo, najbolje z ilovico, saj je ta najbolj tesno zaprla kopo, tako da pri tlenju ni v njo prišlo preveč zraka. Tako pripravljena kopa se je prižgala skozi že omenjeno odprtino. Ko je dračje v sredini dobro razgorelo in je dim, ki je prihajal skozi odprtine, ki so se pustile na vrhu, bil vroč (kar je bil pokazatelj, da je temperatura v kopi dovolj visoka), so se te odprtine »zaklačile« (zatesnile) z ilovico, da se je ogenj zadušil. Vendar je moralo še toliko tlet, da je skozi manjšo odprtino še vedno uhajal vroč plin. Tako kuhanje ali tlenje se je moralo vzdrževati do tri dni in noči. Če je skozi odprtino začel uhajati dim, je to bil znak, da je v notranjosti začelo goreti, kar bi lahko uničilo ves 28 trud. Takrat so se odprtine ali razpoke na ilovnatem plašču spet tesno zatesnile, dokler se ni pojavil samo plin. Po treh dneh se je vsa kopa popolnoma zaprla, da v notranjost ne bi prišel kisik, in se je vse skupaj ohlajalo približno en mesec. Po mesecu dni se je kopa postopoma odpirala od vrha navzdol, in sicer tako, da se je odstranjevala ožgana zemlja, oglje pa se je spravilo v suho skladišče, ki ga je navadno imel vaški kovač, ki je največ oglja tudi odkupil. Oglje, ki ga je uspešno skuhal Anton Methans s Spodnje Velke, je odkupil kovač Bauman, ki je imel svojo kovačijo na Dražen Vrhu. Sveže oglje je bilo lahko tudi usodno. Čeprav se je ohlajalo cel mesec, se je lahko zgodilo, da je v notranjosti kope še vedno tlelo, zato se je v suhem skladišču lahko spet vnelo, skupaj z njim pa tudi poslopje, v katerem je bilo uskladiščeno. Tak primer iz našega kraja zasledimo v časopisu Slovenski gospodar, 24. april 1924, letnik 58, številka 17, v naslednjem članku: Ena družina zgorela. Od Marije Snežne smo prejeli tole žalostno sporočilo: V noči od 16. na 17. aprila se je pripetila pri nas grozna nesreča, katere žrtev je postala družine kovača Franca Snerk. Zvečer dne 16. t m. je pripeljal kovač domov oglje. Snerkovi so se podali mirno k počitku, a v noči se je od tlečega oglja vnela hiša, v kateri je mirno in nič hudega sluteč spavala Snerkova družina. Spavajoči ognja niso zapazili in postali smrtna žrtev plamena. Goreče tramovje je pokopalo pod razvalinami:očeta Franca Snerk, mater in enega otroka. Pravočasno sta še na nekako čudežen način skočila skozi okno in se otela smrti en fantek in ena deklica, ki hodita že oba v šolo. Zgorel je tudi hlev, 2 kravi, svinje in od kur je ostala samo ena še malo živa. Na veliki petek so bili izpod razvalin in na pogorišču zbrani ostanki nesrečne Snerkove družine pokopani na pokopališču pri Mariji Snežni. Grozna nesreča, ki je tako kruto zadela Snerkovo družino, bo ostala vsem daleč na okrog svarilen vzgled:oglja ne shranjevat pod streho, pod katero misliš prenočit! Krčenje gozda Ko so ljudje potrebovali rodovitno zemljo za njivo ali travnik, so se večkrat odločili, da bodo del gozda ali zaraščene zemlje »izkrčili«. Tega dela so se navadno lotili v pozni jeseni ali pozimi, ko je bil primeren čas za podiranje dreves. Krčenje je pomenilo popolno čiščenje zemljišča, kjer je bil gozd ali zemljišče, ki je bilo zaradi neobdelanosti zaraslo. Spravilo lesa na Tratah Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Iz zgodovine Krčenja so se lotili tako, da so drevesa izkopavali skupaj s koreninami. Delo je bilo težaško, saj je pri večjih drevesih bilo potrebno kopati med koreninami premera tudi do šest metrov ali več. Med orodjem, ki so ga pri tem uporabljali, je bila »krčanca« (rovnica) – ožja oglata motika z močnejšim ročajem, da se ni zlomil med rovarjenjem med koreninami. Večje drevo sta dva delavca lahko izkopavala tudi do dva dni ali štiri »tabrhe«. »Taberh« je bil delovni dan, ki se je začel zjutraj ob 8. uri in je trajal vse do zvonjenja »pomarih« (med 6. in 7. uro popoldan). Ko so na določenem prostoru podrli vsa drevesa in izkopali korenine, so zemljo globoko preorali, največkrat pa kar ročno prekopali. Praksa je bila, da je »vajncerl« (viničar) ali »kočnar« (najemnik manjše hiše, ki je najemnino plačeval s svojim delom) na tak način podiral za svojega gospodarja, za plačilo pa je dobil izkopani štor s koreninami in vejevje, da je imel kurjavo za zimo. Viri: Franc Methans; Slovenski gospodar, 1924; lastni zapiski po spominu iz pripovedovanj Leopold Methans Uporništvo Na območju krajev in naselij, ki so v okviru župnije Marije Snežne in jih bolje poznam, verjetno ni avtohtone družine, ki med predniki ni imela kakšnega upornika z razlogom in za skupno dobro. Uporništvo je po tem, kot nam govori zgodovina, tista vrednota, ki nam je pomagala preživeti različne gospodarje in družbene sisteme, ki so nas pogosto rinili na obrobje ali pripravili do tega, da so se ljudje izseljevali v Novi svet in drugam po svetu. S tem so oblastniki pripravljali prostor za naselitev novih prebivalcev, ki bi bili bolj poslušni in hvaležni oblastnikom. Včasih se jim je to obrestovalo, vsaj kratkoročno, vendar pa je to vedno vodilo v moralno in posledično tudi v materialno korupcijo. Večkrat pomislim na babico, ob kateri sem odraščal, ter njenih misli, odločnosti in včasih tudi uporništva. Se spomnim, kako je neko jutro prišel rubežnik, in kljub temu da mu je pokazala plačano položnico, je vztrajal pri svojem. In mu je z metlo pomagala iz hiše. Po vrnitvi iz šole sem rubežnika tisti dan videl še enkrat. Prišel je v spremstvu miličnika, ki so mu izza pasu visele lisice. Na srečo je med tistim burnim pogovorom na dvorišču prišel po poti mimo nek krajevni odbornik, ki je buren pogovor pomiril in verjel plačani položnici, ki je babica ni dala iz rok. So se pa po tem dogodku pojavile govorice o tem, da nas bodo preselili nekam na Ksavernik, ki več let niso potihnile. Po tem dogodku je Luks, pes čuvaj, večkrat zvečer zaznal kakšnega »podokničarja« in oče, ki je takrat prevzel kmetijo, nas je opominjal, naj pazimo, da naš Luks ne bo sprejemal hrane od tujih ljudi. A ko je enkrat opazil, da je Luks podlegel skušnjavi, ga je babica naslednji dan odgnala na pot brez vrnitve, čeprav ga je imela zelo rada ... Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Večkrat je v pogovorih s sosedami v kuhinji »pojamrala« in hkrati tudi spodbujala, kako bi lahko bilo marsikaj drugače in bolje pri nas, če bi znali »vkup držati«, kot so to znali Nemci. Mislila je na nemško skupnost, ki je do konca druge svetovne vojne živela na naši strani Mure. Kako so ti Nemci znali »vkup držati«, je vedno podkrepila z izkušnjami. Nemška skupnost pri nas je v času med obema svetovnima vojnama dobivala z druge strani meje mnogotere oblike pomoči, od izobraževanja na tečajih, kakovostnih orodij in kmetijskih strojev, novih in boljših sort semen, plemensko živino – od goveda, prašičev do kokoši. Nikoli pa teh pridelkov in živali, ki bi lahko služili kot seme in za pleme, ti Nemci niso prodali Slovencem, ker bi jih njihova skupnost kaznovala z izobčenjem. Že meni je bilo takrat marsikaj od slišanega smešno, mladim v današnjem globaliziranem svetu pa je verjetno to še bolj smešno in noro brezzvezno. Kot primer: babica je pripovedovala, po kakšni ovinkasti poti je prišla do jajc, ki jih je dala pod svojo kokljo, ki je iz njih izvalila piščance in ki so odrasli v kokoši, ki so dajale bistveno več jajc. Prijateljstvo z mlinarjem v Kernovem mlinu je pripomoglo, da so iz mlina poleg moke odpeljali punkelj pšenice in rži in jo potem posejali. Pri tem pa menjalni tečaj ni bil nič prijateljski. Do prve plemenske prašičke so prišli tako, da jim je nemški sosed prodal prašičko z okvarjeno nogo in so jo potem imeli za razplod. Medtem pa je beograjska oblast le pobirala od svojih državljanov v zahodnem delu države nek dodatni davek, kot odškodnino za škodo in žrtve, ki jih je Avstro-Ogrska med prvo svetovno vojno prizadejala Srbiji. Zaradi davkov so mnoge kmetije prišle na boben. Med drugo svetovno vojno so jim te izku- šnje prav prišle, ko so »hamstrali« z živili in jih zamenjevali za oblačila in zdravila za takrat že obolelega gospodarja Cerarja. Naši so največ »hamstrali« z delovodjem v tovarni v Sladkem Vrhu, ki je bil iz Maribora. Ta je ob kapitulaciji Nemčije prinesel slovensko zastavo in naročil, naj jo izobesijo pred prihodom partizanov, in jim zaupal, da je član odporniškega gibanja in poverjenik OF. Komaj so zastavo izobesili, že je prišlo naročilo, naj jo snamejo in skrijejo, ker zastava ni imela zvezde. Torej, še poverjenik OF ni vedel, da je slovenska zastava že med vojno dobila revolucionarno rdečo zvezdo. Še dosti let po vojni smo hranili to zastavo in ko je enkrat poleti prišel ta mož na obisk, se spomnim drobcev iz njegovega moževanja. Vedno se je najprej odžejal z vodo iz 26 metrov globokega vodnjaka in vedno znova je ponavljal, da mu ni žal zaradi sodelovanja v uporu proti nacistom, saj je pomagal ljudem, in razkril, da je bilo mnogo tega, kar je »nahamstral«, namenjeno ljudem iz odpora in njihovim družinam. Bil pa je žalosten zaradi neiskrenosti tovarišev in nekaterih povojnih dogodkov in se nikoli ni spečal s politiko. Ko smo mu povedali za zastavo, je prosil za njo in jo odnesel »za spomin in za obliž na njegove srčne rane«, kot se spomnim njegovih besed. Večkrat me pot vodi skozi pobreško pokopališče, mimo njegovega groba ob pokopališki poti, kjer se mu poklonim s hvaležno mislijo. Narod ovac slej ko prej rodi vladavino volkov. (Pregovor) Jože Raduha 29 Iz zgodovine Pekarstvo v Šentilju Pekarstvo v Šentilju se je začelo leta 1923, ko sta zakonca Jurgec prišla iz Ormoža v Šentilj in se naselila v hiši inž. Edvarda Baumana (sedaj Slovenska ul. 19 – Swatejevo). V sosednji hiši, na Slovenski ulici 21 (pozneje tudi gostilna Fišer od 1934. do 1957. leta), tudi last inž. Baumana, je bila tudi velika štajerska peč. Po pripovedi tedanje najemnice gostilne, Mimike Štajnfelser (umrla je leta 1963), je ta Jurgecu posodila denar, da je kupil moko in sol ter začel s peko kruha. Jurgec, pekarski mojster, je bil zelo podjeten. Že leta 1928 je postavil dvoetažno parno peč, ki je delovala do leta 1968. Bal se je konkurence. Od bratov Lilek je kupil hišo, v kateri je bila štajerska peč (v tej hiši na Mariborski cesti je sedaj cvetličarna in podjetje Help). Hišo je kupil tudi v Selnici ob Muri, peč podrl, hišo pa prodal. Pri njem sta delala Kraner in Hadner. V pekarni v Pesnici so pri njem delali Seravšek, Koren, Šerbinek in drugi. Eden izmed pekov, čigar imena ne vem, je imel nesrečo, ko je pri pripravi kvasnega nastavka umrl. Bolehal je namreč za padavico, padel v testo in se zadušil. Ponoči so ga ostali peki našli mrtvega. To se je razvedelo po kraju, zato je promet močno upadel. Pri pekarni je bil tudi hlev, v katerem je imel dve kravi, saj Avto za razvoz kruh in šofer F. Kurbus. je mleko potrboval za peko mlečnega kruha in peciva. Pa tudi konj po imenu Sokol je bil v hlevu. Tega je potreboval za razvoz izdelkov, saj jih je vozil celo v Maribor. Po okolici pa so kruh raznašali tako imenovani »gajšici«. Pred drugo svetovno vojno je prodaja kruha v Mariboru močno upadla, ker je eden od kupcev v belem kruhu našel ščurka. Prišlo je do tožbe, za pričo pa je bil na sodišču tudi vajenec, ki ga je Jurgec podučil, da naj, ko mu bodo pokazali kruh s pečenim ščurkom, tega poje, rekoč, da je to suho sadje. Fanta je potem mojster nagradil z »zoldni«, tožba pa je zaradi pomanjkanja dokazov odpadla. Pred vojno je bil nabavljen mešalni stroj z enim kotlom. Pred drugo svetovno vojno je odšel mojster Viktor Kraner na svoje, v Bohičevo hišo, v kateri je bila štajerska peč. Po vojni, leta 1946, je pekarna začela delati, kruh pa se je dobil samo na karte. Takrat so se ustanovile krajevne delavnice: Pekarna (Kraner), Kolar (Hamer), Kovač (Strnad), čevljarstvo (Janžek), mizar (Lopič) in trgovine. Po ukinitvi kart se je promet močno povečal, kruh so začeli razvažati s konjem (Dorner, Štampfer). Nabavljen je bil nov mešalni stroj s tremi kotli. Leta 1957 je bil kupljen dostavni avto Fiat (šofer Kurbus, Žerjav). Razvoz se je vršil po celi okolici – po Šentilju v trgovine, v Cirknico, Ceršak, na Sladki Vrh, na Trate v grad, v Cmurek, na Zgornjo Velko, Ploderšnico, v Jakob, Jarenino in Jareninski Dvor. Šentiljska pekarna je pekla tudi za vojsko, za karavle, vse od Cmureka do Jurija. Vojska je kruh razvažala s konjem, razen za karavlo Ceršak, za katero je po »klonu« navzgor nosil kruh osel na hrbtu. Vojska nam je dala tudi dva vojaška peka. V pekarni so delali Kraner (poslovodja), pozneje Levstik, Maček, Holckneht, Vajngerl, Popovič, Aleksič, Hamler, Žunkovič, Požgan, Kapun, moja sestra Gizela in jaz. V prodajalni so delali Polegeg, Šipek, moja mama in Polanc. Leta 1965 so pekarno pripojili k Intesu, delali smo še vsi, ko pa smo prenehali s proizvodnjo belega kruha, žemelj in peciva, smo padli v velik minus, zato smo leta 1967 šli delat v Melje v Intes. Tam smo delali samo ponoči, zato smo si nekateri raje poiskali drugo zaposlitev (Kapun, Žunkovič in jaz), ostali pa so še Maček, Hamler in Požgan. Pozabil sem omeniti še to, da je del starega Šentilja elektriko dobival iz Avstrije, zato se je kljub mešalnemu stroju testo v večini mešalo ročno. Leta 1953 so pri Mulcu napravili nov transformator; tako se je muka za peke končala. Šentiljčani so o Jurgečevih izdelkih govorili tudi tako: na želežniških vagonih, ki so vozili tod mimo, je bila kratica JDŽ. Rekli so, da so Jurgečeve žemlje tako znane po vsej Evropi (JDŽ: Jurgečeve dobre žemlje). Tako se je končalo pekarstvo v Šentilju. August Fischer Lubič Pekarna danes 30 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Nogomet NK Šentilj tokrat prostor namenja svojim najmlajšim Odločili smo se predstaviti svojo najmlajšo skupino – skupino otrok iz vrtca. Z uvedbo organizirane vadbe smo pričeli leta 2010. Pri vadbi je potrebne veliko trenerjeve potrpežljivosti in odgovornost je velika, saj je delo z otroki iz vrtca drugačno od dela s selekcijami šolskih otrok. Vložiti je potrebno veliko truda in otroke pri vadbi motivirati z žogo ali brez nje. Vsa vadba temelji predvsem na igri, v katero se skušajo vpeljati razne osnovne vaje nogometa. Tudi tokrat smo prepustili mnenje staršem – kako oni gledajo na napredovanje svojih otrok? UO NK Šentilj Iz majhnega raste veliko Pred meseci se je začelo novo šolsko leto in z njim nova sezona nogometa tudi za naše vrtčevske malčke. otroci 31. januarja 2012 pokazali prve uspehe in se nagradili z zmago proti ekipi Vrtca Kungota z 1 : 0. Bravo! Z zavzetim delom vseh odgovornih smo v preteklem obdobju ne samo zadržali, ampak tudi nadgradili nivo delovanja tako v organizacijskem, finančnem, administrativnem in tudi strokovnem pogledu. Naj poudarimo, da tekma ni bila dobljena kar tako. Otroci so morali vložiti ves svoj trud, vso svojo energijo in znanje. Morali so dobro slediti dobrim navodilom trenerja. Skratka, morali so imeti dovolj telesne in miselne kondicije, da so tekmo odigrali tako, kot so želeli sami, seveda odigrati in zmagati. Otroci so naš največji zaklad, zato smo še toliko bolj zadovoljni, če vidimo zadovoljstvo v njihovih očeh. Pod budnim očesom trenerja Toneta Krambergerja in njegovega pomočnika Jureta Sužnika ter z dobrim treningom so naši Starši smo bili več kot navdušeni in seveda zadovoljni z videnim. Dobili smo le še dodatno potrditev, da otroci šport potrebujejo. Še enkrat več so dokazali, da znajo sodelovati med seboj in da so tudi tekmovalni, kar bodo še kako potrebovali. Strokovno utemeljen program dela, usposobljen trenerski kader in aktivno sodelovanje z nogometnimi klubi, starši ter vrtci in osnovnimi šolami pa so zagotovilo za kakovostno delo z našo nogometno prihodnostjo. Treningi za naše nadobudne majhne nogometaše potekajo vsak torek od 16. ure dalje v telovadnici OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj v Slovenskih goricah. Še zadnje predpriprave pred tekmo Mamici Maja Žinke in Brine Hrobat Začetek tekmovalne sezone NK Paloma Sladki Vrh Prva tekma članov NK Paloma Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Članska ekipa NK Palome je po enomesečnem premoru s pripravami na spomladanski del začela že 9. januarja 2012. Začelo se je trdo delo, tudi na snegu, ki ga bo sedaj treba s pridom izkoristiti v tekmovalnem delu s ciljem, da ekipa doseže čim boljšo uvrstitev na lestvici tretje slovenske nogometne lige - vzhod. Prvo tekmo spomladanskega dela je ekipa NK Paloma odigrala na domačem stadionu 17. marca. Domačine so na stadion pospremili naši najmlajši nogometaši, nakar so odigrali neodločeno proti osmouvrščeni ekipi lige NK Tromejnik G-Kalamar. Vabimo vse krajane, da pridejo športno bodrit našo člansko ekipo na stadion v Sladkem Vrhu naslednje sobote: 31. marca ob 15. uri, 14. aprila ob 16. uri ter 28. aprila, 12. maja, 26. maja in 2. junija ob 17. uri. 31 Obvestila 32 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Obvestila Glasilo / letnik 16 / marec 2012 33 Politične stranke Spoštovane občanke in občani občine Šentilj V spomladnem času smo že in za nami je kar nekaj dela in prizadevanj, da bi delo v naši občini šlo naprej. SDS se skupaj s koalicijo strank, ki ima v občinskem svetu večino, trudi izvesti vse tiste naloge, ki bodo našim občanom prinesle boljše pogoje bivanja in življenja v naši lokalni skupnosti. Letos mineva že 17. leto obstoja naše občine, in prepričan sem, da je občina napredovala na vseh področjih. Skrbeli smo za urejanje in obnovo cestnih povezav, skrbeli, da imajo naši občani v odročnejših krajih možnost dostopa do javnih vodovodnih priključkov in s tem nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo, veliko je bilo vlaganj v to, da imajo naši najmlajši normalne pogoje šolanja in bivanja v vrtcih, skrbeli in podpirali smo vse vrste društvenega življenja na področju kulture, športa in rekreacije. Spodbujamo in se trudimo za ohranitev delovnih mest v naših večjih in manjših podjetjih, zlasti nam je vedno bila velika skrb za ohranitev našega največjega kolektiva, to je Paloma Sladki Vrh. Vse to in predvsem nadaljnji razvoj občine in krajev v njej bo tudi v prihodnje naša skrb. S to obljubo vam drage občanke in občane vsem iskreno čestitamo ob bližnjem občinskem prazniku, ki smo ga v začetku delovanja naše občine posvetili borcu Rudolfu Maistru, ki je simbol vztrajnosti in je zaslužen predvsem za to, da so kraji ob meji ostali v slovenskih rokah. Domoljubnost je tudi naša prva skrb. Pred nami je tudi družinski praznik, velika noč. In tudi ob praznovanju tega praznika vam želimo veliko »domoljubja«, družinske topline, in ne pozabite v dneh praznovanj na svoje sosede, prijatelje, ostarele, ki so morda osamljeni in ne morejo več delovati kot vsi drugi. Ponosno pa praznujte tudi materinski praznik in prvomajske praznike, ki so prav tako pred nami. Ob koncu se zahvaljujemo vsem našim članom in simpatizerjem ter tistim, ki našo stranko podpirate, za sodelovanje in podporo. Bojan Belna, predsednik OO SDS V soboto, 24. marca, smo članice ženskega odbora SDS Šentilj organizirale sedaj že tradicionalno srečanje ženskih odborov občin Selnica ob Dravi in Šentilj. Srečanje, ki je že tretje po vrsti, je posvečeno praznovanju materinskega dne. Zbrale smo se v Dolini pod Brlogo, kjer smo izmenjale izkušnje in se prijetno družile. Srečanja se je udeležilo več kot sto članic SDS iz obeh občin, obiskala pa nas je tudi predsednica ŽO SDS Alenka Jeraj, ki je poslanka stranke v državnem zboru. Razšle smo se z dogovorom, da bo odslej to srečanje resnično vsako leto. Hilda Romič Drage občanke in dragi občani občine Šentilj Takoj po volitvah je izšlo prejšnje glasilo, ki sem ga žal zamudil. Zato pa se sedaj zahvaljujem vsem, ki ste me podprli na državnozborskih volitvah. Vsi, ki ste svoj glas korajžno namenili listi SMS, Stranki mladih – zeleni Evrope, ste dokaz, da pokvarjene elite le ne morejo prepričati vseh ljudi preko medijev o tem, da so edina izbira. Res je, da jim uspeva držati vse glavne niti politike v svojih rokah, saj s pomočjo neresničnih in prirejenih anket javnega mnenja zavedejo preveč ljudi. Tiste, ki se ne pustimo kupiti, pač izločijo iz anket in večine medijev in ljudem sporočajo, da nimamo možnosti za preboj. Minule volitve so marsikoga razočarale. Skrbeti nas mora predvsem dejstvo, da so največ glasov dobile stranke, katerih vodilni člani so udeleženi v največ aferah in osumljeni številnih koruptivnih dejanj. Preveč je napenjanja levo – desno in po34 tem večina ljudi voli proti onemu drugemu in ne za vsebinsko najboljšo opcijo. Verjamem, da se ljudje težko odločijo, saj imajo informacije zgolj iz množičnih medijev. Toda, ali ni rezultat teh volitev sporočilo mladim, da se poštenje ne splača? Z glasovanjem za obtožence in obsojence ter tiste, ki jim iz dneva v dan padajo iz omar afere, se res ne bo nič spremenilo. Vsaj na boljše ne. Še huje, s tem se jim samo deli odpustke in daje blagoslov za nadaljnje plenjenje. bodo začeli vzpostavljati red. Slovenija potrebuje zagon. Potrebuje red. Država, ki dopušča toliko krivic in socialnih stisk na eni strani in obilje na račun slednjih na drugi strani, nam res ne more biti v ponos. Pravna država ne deluje enako za vse, a tega »stari mački«, ki so vpeti v sumljive kupčije, pač ne bodo popravili. Upam, da bomo kmalu našli več složnosti in predvsem odločnih posameznikov, ki Lokalno pa vse po starem. Zadnja seja občinskega sveta je bila pred skoraj štirimi meseci. O domači občinski politiki bom spet kaj napisal v naslednjem Glasilu. SMS Zeleni si bomo še naprej prizadevali za zeleni preboj. Potrebujemo namreč politiko, ki bo odgovorna do ljudi in okolja, v katerem živimo in v katerem bodo živeli tudi naši potomci. Prav zaradi slednjih se je vredno boriti in prav zaradi bodočih rodov bi se morali nehati obnašati tako egoistično in pohlepno. Brez normalizacije stanja se nam ne obeta nič dobrega. Mag. Darko Krajnc (Za vaše predloge sem dosegljiv na: [email protected]) Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Politične stranke Zahvala in čestitka ob praznikih Spoštovane občanke in občani občine Šentilj, zahvaljujemo se za vaše zaupanje, ki ste nam ga izkazali s svojim glasom na predčasnih državnozborskih volitvah in obkrožili »DeSUS«. V mesecu marcu prihaja čas, ki nas veže na nekaj prelepih prazničnih dni. nežnejšemu spolu želimo vse najlepše ob prazniku dneva žena, ki je spomin na dobljeno bitko za enakopravnost žena v družbi. Najlepši praznik, ki ga pričakujemo v tem mesecu, pa je materinski dan. Materinstvo je nekaj najplemenitejšega na tem svetu, zato še posebej lepe želje vsem materam ob prazniku. In še nazadnje čestitamo občini za občinski praznik in se zahvaljujemo za sodelovanje. Franc Polanec, predsednik Občinske organizacije DeSUS Šentilj 13. kongres LDS V soboto, 3. marca 2012, je v Delavskem domu v Trbovljah potekal 13. kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki je bil sklican po lanskih parlamentarnih volitvah in odstopih dosedanje predsednice in podpredsednikov. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Iztok Podbregar, za podpredsednici Sonja Kralj Bervar in Sara Karbo, za podpredsednika pa dr. Božidar Flajšman in Zmago Zadnik. Na kongresu je nadzorni odbor podal poročilo o finančnem poslovanju stranke, generalni sekretar pa je delegate seznanil z dejavnostjo vodstva stranke za njeno finančno sanacijo. Delegati so med drugim sprejeli tudi spremembe statuta. LDS ima odslej namesto dveh ponovno štiri podpredsednike. V OO LDS Šentilj si želimo, da bi novo vodstvo poskrbelo za povrnitev ugleda stranke v družbeno-političnem okolju in da bo delovanje stranke v prihodnje uspešnejše ter koristno tako na nacionalni kot lokalni ravni, da bodo podprti projekti, katerih cilj je povečanje gospodarske rasti, večje zaposlenosti in s tem izboljšanja življenjskih pogojev. OO LDS Šentilj Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Šentilj ter članice in člani SLS Ob prazniku velike noči, Kristusovega vstajenja, vam in vašim družinam iz srca voščim blagoslovljene velikonočne praznike in lepo ter mirno praznovanje. Naj bo to praznovanje v družinskem krogu, ob toplem družinskem pogovoru in naj vam prinese notranji mir. Prav je, da se za praznik velike noči – praznik veselja in upanja – zberemo skupaj in ohranjamo ne samo tradicijo, temveč tudi družinske vrednote. Kriza vrednot je iz leta v leto večja, in prazniki, kakršen je velika noč, nas znova spomnijo, kako pomembna osnovna celica je družina in kako se lahko na ta praznik počutimo medsebojno povezani. Naj nas na poti življenja vodijo ljubezen do družine, skrb za sočloveka in spoštovanje ter skrb za domovino. Želim vam tudi, da čudež velike noči v vaša srca prinese mir in toplino ter moči in poguma za prihodnje dni. Blagoslovljene velikonočne praznike! Anton Perko, predsednik OO SLS Šentilj Glasilo / letnik 16 / marec 2012 35 Zahvale Zbiranje plastičnih zamaškov Spoštovani občani in občanke občine Šentilj Društvo Kresniških prijateljev je sprejelo pobudo za zbiranje plastičnih zamaškov. Pri obnovljenem kresniškem križu, ob hiški, smo nastavili vrečko z napisom. Menimo, da je to najlažji in hkrati najenostavnejši način, da se zbiranju priključi čim več ljudi. Zato vabimo in prosimo k sodelovanju vse, ki želijo s tem pomagati invalidnim osebam k boljšemu in srečnejšemu življenju. Jožica Srdavev V imenu občank in občanov bi rada zastavila vprašanje, kako daleč smo v občini Šentilj glede plačevanja okoljske dajatve za odpadne vode. Ta problematika traja že dalj časa, spremeni pa se nič. Občani me sprašujejo, kako dolgo bodo še morali plačevati to storitev, kljub temu da iz tega naslova ne morejo koristiti ničesar. Ne vem in nimam besed, da bi jim na to vprašanje odgovorila. Saj smo ljudje doma v hribih, kjer ne bo nikoli kanalizacije ali čistilne naprave. Plačujemo storitev, od katere nimamo nikakršne koristi niti nismo v obdobju štirih let deležni enkratnega praznjenja greznice. Zakaj se ne naredi takšen program, da bi bili ti prebivalci oproščeni plačila okoljske dajatve. Občani pričakujejo odgovor občine. Sedaj bi še rada izkoristila priložnost in vsem ženam in materam voščila ob njihovem prazniku in hkrati vsem zaželela vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, dosti zdravja in miru v družinah, saj bodo prazniki kmalu potrkali na naša vrata. Ob praznikih se tudi srečujemo, si voščimo s stiskom rok, kar pomeni prijateljstvo. Srečujemo se pri blagoslovih jedi v cerkvi, pri kapelicah in križih. Tako se družimo in veselimo. Rada bi poudarila, da je druženje ljudi z dobrim namenom in vzdušjem zelo pomembno. Zato je v naši občini precej druženj. Družijo se upokojenci, aktivisti Rdečega križa in Karitas, člani turističnih društev in tudi ostali. Tudi mi imamo zelo zanimivo druženje, ki je koristno za naše zdravje. V Koronarnem klubu Maribor imamo enkrat tedensko skupinsko telovadbo. Eno uro telovadimo in se sproščamo, da vsaj nekaj naredimo za svoje zdravje. Srečujemo se ljudje, ki bolehamo za srčnimi boleznimi oziroma imamo težave s krvnim tlakom. Imamo vaditeljico iz UKC Maribor, ki je naša občanka. Priporočam čim več takšnih ali drugačnih druženj. Vadeči si tudi prizadevamo za nabavo defibrilatorja v naši četrti in Sladkem Vrhu. Aparat bo nameščen v prostorih, v katerih bo dosegljiv 24 ur na dan vsakemu, ki bi ga potreboval. V zvezi s tem bodo organizirana predavanja o namenu in uporabi defibrilatorja. Še enkrat vse lepo v pričakovanju vseh prihajajočih praznikov. Zahvala za pomoč Zahvaljujemo se za pomoč pri regulaciji potoka, ki je dolga leta poplavljal in delal veliko škodo, ter za sanacijo plazu, ki je dolgo neposredno ogrožal naše brezskrbno bivanje. Ogrožal je tudi cesto med Šomat dolino in Šomat vrhom. Iskrena hvala za razumevanje ter hitro in uspešno ukrepanje gospodu županu Edvardu Čagranu, gospodu poslancu Marijanu Pojbiču ter posebno predstavniku krajevnega odbora Dušanu Drajzibnerju, ki z vso vnemo in odgovornostjo zastopa naš kraj. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so sodelovali in pripeljali delo do konca. Družina Kacijan Spoštovani! Hilda Romič, svetnica Občine Šentilj Radi bi se zahvalili za izjemen trud Občine Šentilj, ki se je v dneh recesije odločila, da bo dokončno zaprla nezavarovan železniški prehod (Cirknica), ki je mnoga leta predstavljal strah in trepet okoliškim prebivalcem. Nihče, ki takšnega prehoda ne prečka vsak dan vsaj nekajkrat, si sploh ne zna predstavljati, da kljub vsej pozornosti in opozorilnim tablam življenje v neposredni bližini takšnih prehodov ni enostavno. Velikokrat se zgodijo tragedije in nihče ničesar ne stori ... Vi ste storili, in hvaležni smo vam. Naj se vam zahvalimo še enkrat, da ste omogočili nam vsem varnejšo pot, v lepši jutri ... Družina Kropf 36 Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Zahvale Zahvala Zahvala svetnikom Občine Šentilj Zadnjega januarja smo se na pokopališču na Zgornji Velki po nenadni smrti poslovili od Damijana Kajniha iz Sladkega Vrha. Damijan je bil dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Velka in član, zadnja leta pa tudi predsednik Ljudskih godcev Marija Snežna. Odlikovali so ga ljubezen do družine, dobra volja, pripravljenost za pomoč sokrajanom in prijateljem ter petje. Po tej pretresljivi izgubi Danota, kot smo ga vsi radi klicali, se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Velka za pomoč pri organizaciji in izvedbi pogreba, župniku gospodu Francu Časlu za opravljen obred, vsem članom ostalih gasilskih društev, ki ste ga pospremili, cerkvenim pevcem, pevcem KUD-a Gabrijel Kolbič za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino ter vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žena Vida ter hčerki Danijela in Jasna Zahvala Spoštovani! Prijetno sem bila presenečena in pravzaprav vesela novice v zadnjem občinskem glasilu Šentilja, kjer je bilo objavljeno, da je tudi občina Šentilj pričela sodelovati z Veolio in pripravila posebno ponudbo za prevoze dijakov in študentov. Veseli me, da ste moj dopis, ki sem vam ga poslala, obravnavali. Morda je vsaj malo pripomogel k vaši odločitvi. Hvala vam v imenu družin, ki imamo otroke, ki koristijo te prevoze. Prepričana sem, da ste s to gesto, ki v občinskem proračunu ne prestavlja tako majhnega, a tudi ne tako zelo velikega stroška, marsikateri družini polepšali dan in jo razbremenili skrbi, kako tako visoke cene vozovnic sploh poravnati. Situacija je danes povsod zelo zaskrbljujoča in marsikatera družina zelo težko poravnava stroške. V upanju, da bo takšnih prijetnih in pozitivnih novic v prihodnje veliko, vas lepo pozdravljam in vam želim veliko poslovnih uspehov. Anita Serk, Sladki Vrh, 2. marec 2012 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k slavju ob odkritju spominskega obeležja na rojstni hiši mojega očeta Franja Žebota, še posebej g. županu Edvardu Čagranu, g. župniku Janezu Horvatu in g. Brunu Jelenku, predsedniku Domovinskega društva generala Maistra v Šentilju. Lep pozdrav! Dora Žebot Lavrenčič, v Londonu, 1. februarja 2012 Vsem, ki so pomagali pri iskanju pogrešanega, Milana Majcenič dne 26.1.2012, se iz srca zahvaljujemo. Še posebej bi se radi zahvalili g. Bojanu Lavrenčič, ga. Saški Emeršič, Palominim gasilcem ter Boštjanu Ferk. Svojci Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2012/2013 Spoštovani starši! Vpis predšolskih otrok v Vrtec Šentilj in Vrtec Ceršak za šolsko leto 2012/2013 bo potekal od 2. do 13. aprila 2012, in sicer od 7. do 14. ure, vsako sredo tudi od 15. do 17. ure. Vlogo za vpis v vrtec dobite v vrtcih Šentilj in Ceršak ali na spletni strani vrtcev. Kontaktni osebi: Vrtec Šentilj: Sonja Polanc, telefonska številka: 02/650 61 12; Vrtec Ceršak: Danica Ferk, telefonska številka: 02/647 16 91. Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Vpis v Vrtec Sladki Vrh in Vrtec Velka za šolsko leto 2012/2013 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis v vrtec za šolsko leto 2012/2013 potekal od 10. do 13. aprila 2012 vsak dan od 7. do 14. ure v prostorih šole na Sladkem Vrhu pri šolski svetovalni delavki, v vrtcu na Sladkem Vrhu in v Vrtcu na Zgornji Velki. Vlogo za vpis otroka v vrtec dobijo starši v posamezni enoti vrtca ali pri svetovalni delavki ter na spletni strani www.os-sladki-vrh.com. V vrtec se sprejema otroke od dopolnjenega 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. Ravnateljica Andreja Košti 37 Jubileji Karolininih 90 let 8. januarja 2012 je naša dolgoletna članica, gospa Karolina Lesjak, praznovala v krogu svoje družine na svoji domačiji, na Kozjaku pri Ceršaku, svoj devetdeseti rojstni dan. Ob tem lepem jubileju so jo obiskale članice DU Ceršak s predsednico Frančiško Jelenko, ji čestitale in predale simbolično darilo. Obiska je bila zelo vesela, še posebej župana g. Edvarda Čagrana, ki ji je prav tako zaželel še obilo zdravja in ji poklonil darilce. Gospa Karolina se je rodila na Kozjaku, kjer še danes prebiva. Šolo je obiskovala v Šentilju. Kot mlada punca se je še pred vojno zaposlila v Ciglenci v Košakih, kjer je delala še nekaj časa. Potem se je poročila z g. Jožetom Lesjakom in si ustvarila družino. To je bil tudi povod, da je ostala doma in pridno gospodinjila. Prvorojeno hčerko je zaradi bolezni žal izgubila, ko je štela komaj dve leti. Takrat namreč ni bilo toliko zdravil kot danes. To je bil njen prvi udarec. Bolezen pa tudi ni prizanesla sinu Jožetu, ki je prav tako žal že pokojni. Tako ji je ostal še samo najmlajši sin Stanko, ki danes skupaj s svojo ženo Marijo lepo skrbi za svojo mamo. Vnuki pa ji krajšajo in lepšajo jesen življenja. Za DU Ceršak Marija Selinšek Dvojni jubilej – 90 let življenja, 60 let poroke »Živeti pomeni biti hvaležen za zvestobo in ljubezen, toplino in nežnost, ki v ljudeh tako preprosto obstajajo,« pravi Bosmans; te besede so prave za naša slavljenca. 19. februarja smo v družini Kovač na Stari Gori 5 pri Šentilju praznovali dvojni jubilej. Marija, po domače Micka, Kovač se je rodila 19. februarja 1922 na Kresnici pri Šentilju. Bila je edinka. Osnovno šolo je obiskovala v Šentilju, kjer je bil njen učitelj gospod Šeško. Bila je dobra učenka, pridna, zelo lepo je znala pisati, zato je bila učitelju večkrat v pomoč. Rada bi nadaljevala šolanje v Ljubljani, a ker ji je zgodaj umrla mama, je morala skrbeti za očeta. 14 let je pela v cerkvenem pevskem zboru v Šentilju. Leta 1946 je spoznala Edija Kovača in se z njim 18. februarja 1952 poročila. Ostala je doma in skrbela za dom in družino. Celo življenje je trdo delala na zemlji, mož Edi pa je hodil v službo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Hčerko Liziko sta izgubila, ko je bila stara šele štiri leta, sedaj ju razveseljujejo še hčerki Mira in Mara ter sin Edi. Tudi vnukinja Sandra, vnuka David in Marko ter pravnuk Žiga se radi pomudijo ob njiju. Posebno Marko jima krajša večerne urice in ju tudi večkrat kam popelje. Ko smo mamo Micko povprašali po receptu za dolgo življenje, je odgovorila: »Dosti je treba delati, dobro jesti in biti dobre volje.« Marica Krstič Zahvala donatorjem Upravna enota Pesnica Uradne ure krajevnega urada Šentilj: tel. št.: (02) 651 00 91; ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. 38 Zahvaljujemo se vsem donatorjem, mentorjem in nastopajočim na dobrodelnem koncertu, ki je potekal na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju. S podarjenimi sredstvi bomo financirali gibalnico, to je prostor za gibalno motene otroke. Donatorji: Turistična agencija Icar, Bojan Belna s. p., NKBM, Turistična agencija Palma, Ipis Polanc s. p., Doba, Kogal, Mercator, Krajevna organizacija RK Šentilj, TA Sonček, AJM, Porsche, Kogal Karli Udovičič s. p., Krapše, Paloma, Občina Šentilj, Savatech. Ravnateljica Jelka Weldt Glasilo / letnik 16 / marec 2012 Nagradna križanka Rešitev križanke v prejšnji številki (vodoravno): KAMELA, TUKAN, OLIVER, OPRTA, HIŠA, KAP, PEK, ON, ROK, RANA, SREČNO, IVO, EN, NITAVOST, ODEJA, OPORA, ETER, LOS, SOVA, IKA, ELASTIK, ANORAK, RABIN, EMU, MOL, BEL, MEL, PREM, AREKA, IDILIKA, TI, ETIK, ŠORN, APOEN, HLOD, SAT, OŠTIRKA, VO, MATJAŽ, ŠEGA, ASMARA, EČ, TANKO, RTINA, GALONA, JEK, VESELE, MENU, PRAZNIKE, IL, INA, LILIJA, ČAR, LAJNAR. Izžrebani dobitniki knjižnih nagrad za Tri knjižne nagrade razpisujemo tudi za križanko te številke. Rešitve pa pošljite kot pravilno rešeno križanko so: vedno na naslov uredništva do 30. maja 2012 s pripisom: »Rešitev križanke«. SLAVKO BAUMAN, Sladki Vrh 5 c, 2214 Sladki Vrh Uredništvo SONJA ORNIK, Mirna ulica 7, 2212 Šentilj Ime in priimek reševalca križanke: MIRAN ZORC, Pot na Novine 8 f, 2212 Šentilj Nagrajenci nagrade prevzamejo Naslov: na sedežu občine. ! AKCIJA ! Peta storitev = 10 % ceneje Deseto striženje = GRATIS! 070 542 483
© Copyright 2024