1. No category

Preizkus znanja s področja trženja enot
investicijskih skladov
GRADIVO ZDU–GIZ
November / december 2014
Kazalo
Sklop 1:
Sklop 2:
Sklop 3:
Sklop 4:
Sklop 5:
Sklop 6:
Sklop 7:
Sklop 7:
OSNOVNE ZNAČILNOSTI FINANČNEGA SISTEMA IN FINANČNIH PRODUKTOV …..str. 2
g. Urh Bahovec
DEJAVNIKI IZBORA INVESTICIJSKEGA SKLADA …………………………………………str. 42
g. Urh Bahovec
PREDPISI, KI UREJAJO PODROČJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB ZA
UPRAVLJANJE…………………………………………………………………………………...str. 92
g. Primož Damjanovič
IZBRANE VSEBINE PREDPISOV S PODROČJA TRGA FINANČNIH
INSTRUMENTOV………………………………………………………………………………...str. 158
mag. Andrej Šercer
PREDPISI O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA
TERORIZMA……………………………….……………………………………………………...str. 176
g. Bogdan Tušar
DAVČNI PREDPISI, KI SE NANAŠAJO NA OBDAVČITEV IMETNIKOV INVESTICIJSKIH
KUPONOV OZIROMA DELNIC INVESTICIJSKIH SKLADOV…………..………..……….str. 210
mag. Gregor Sluga
(1. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEV …………………………….str. 230
g. Urh Bahovec
(2. DEL) POSLOVNA ETIKA IN ODNOS DO VLAGATELJEV
Izvensodno reševanje sporov…………………………………………………………………..str. 253
mag. Andrej Šercer
1
Sklop 1:
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
FINANČNEGA SISTEMA IN
FINANČNIH PRODUKTOV
Urh Bahovec
FINANČNI SISTEM
Finančni sistem je pomemben del
narodnega gospodarstva. Poglavitna naloga
finančnega sistema, ki ga sestavljajo finančne
institucije, finančni trgi in finančni inštrumenti
je vzpostavitev povezave med varčevalci in
investitorji.[1]
[1] Finančni sistem bi tako lahko opredelili kot
sistem, ki ga tvorijo finančne institucije, finančni
trgi in finančni inštrumenti, z namenom
vzpostaviti čim učinkovitejšo prenos prihrankov
od varčevalcev na investitorje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
4
2
Finančni sistem
Finančne institucije
Finančni trgi
Finančni instrumenti
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
5
FINANČNE INSTITUCIJE
Neposreden prenos, agentski prenos, posreden prenos
Prenos finančnih prihrankov je lahko neposreden, kjer
končni varčevalci sami neposredno prenašajo finančne
presežke na končne investitorje. Druga možnost pa je
posreden prenos finančnih prihrankov, kjer končni
varčevalci prenašajo finančne presežke na končne
investitorje posredno s pomočjo finančnih institucij, ki jih
imenujemo finančni posredniki. Posledica tega je
vzpostavitev posrednega finančnega razmerja med končnim
varčevalcem in končnim investitorjem. V primeru, ko
finančnih posrednikov v narodnem gospodarstvu sploh ne bi
bilo, bi to pomenilo manjši obseg varčevanja, manjši obseg
finančnih prihrankov in manj racionalno alokacijo denarne
akumulacije.
Po funkcionalnem načelu delimo finančne institucije
(finančne posrednike) na depozitne in nedepozitne
finančne institucije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
6
3
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
7
4
Depozitne finančne institucije
Skupna značilnost depozitnih finančnih institucij je
zbiranje finančnih prihrankov varčevalcev na osnovi
vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti
(vloge na vpogled, vezane vloge). Depozitne
finančne institucije največkrat prenašajo zbrana
sredstva varčevalcev na deficitne gospodarske
celice z odobravanjem posojil, delno pa tudi z
nakupom njihovih vrednostnih papirjev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
9
Nariši bilanco stanja banke
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
10
5
Prednosti depozitnih finančnih
institucij:
Ponujajo hranilne vloge, ki omogočajo takšne zneske in likvidnostne
preference, kakršne želi večina suficitnih celic;
Prejete vloge preoblikujejo v posojila v takšni velikosti in
zapadlosti, kot jo želijo deficitne celice;
Prevzemajo tveganje za odobrena posojila;
Imajo več izkušenj za ocenitev kreditne sposobnosti deficitnih
celic kot posamezne suficitne celice;
Diverzificirajo (razpršijo) posojila med številne deficitne celice in
absorbirajo slabe kredite bolje kot jih lahko individualne suficitne celice;
Vlagateljem za njihove prihranke zagotavljajo nominalno trdno
vrednost.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
11
K depozitnim finančnim posrednikom sodijo
komercialne banke, hranilno-kreditna
združenja, hipotekarne banke in kreditne
zveze.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
12
6
V primeru, da depozitne institucije ne bi
obstajale, bi vsaka suficitna celica morala sama
najti deficitno enoto, ki si želi izposoditi točno
določen znesek posojila za določeno
časovno obdobje, v katerem so ti prihranki na
voljo.Vsaka suficitna celica bi morala tudi sama
oceniti kreditno sposobnost deficitne celice in se
izpostaviti tveganju nepravilnega ravnanja. Pod
temi pogoji bi večina suficitnih celic raje obdržala
svoje prihranke, kot pa jih razdelila deficitnim
celicam. S tem bi bil tok prihrankov od suficitnih
do deficitnih celic moten.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
13
Druge finančne posrednike uvrščamo med
nedepozitne. Delimo jih v dve podskupini, in
sicer v pogodbene finančne institucije in
investicijske sklade.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
14
7
Pogodbeni finančni posrednikih
na podlagi pogodb, ki jih sklenejo, zagotavlja
različne vrste izplačil denarnih zneskov v
prihodnje. Na pasivi premoženjske bilance imajo
obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih zavarovalnih
ali pokojninskih pogodb, na aktivi pa so različne
finančne naložbe. Njihova primarna naloga je
izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, vzporedna
pa opravljanje finančnega posredništva. V to
skupino spadajo zavarovale družbe in
pokojninski skladi.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
15
Nariši bilanco stanja zavarovalnice!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
16
8
investicijski skladi
Druga podskupina nedepozitnih finančnih posrednikov so
investicijski skladi. Preko njih lahko posamezniki naložijo
svoje finančno premoženje posredno v vrednostne papirje.
Varčevalcem nudijo strokovno upravljanje njihovih prihrankov in
jim z diverzifikacijo portfelja omogočajo zmanjševanje tveganja.
Ti finančni posredniki imajo na pasivi svoje premoženjske
bilance delnice, če gre za zaprte investicijske sklade
(investicijske družbe), v primeru odprtih (vzajemnih
skladov) pa investicijske kupone. Na aktivi imajo različne
portfelje vrednostnih papirjev, skladno s poslovno politiko
posameznega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
17
Nariši bilanco stanja:
Vzajemnega sklada
Investicijske družbe
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
18
9
VLOGA FINANČNIH INSTITUCIJ
PRI PRENOSU PRIHRANKOV
Sprva se je razvil neposredni prenos prihrankov. Omejitve
neposrednega prenosa prihrankov so posledica različni potreb
oziroma zmožnosti realnih investitorjev na eni strani in
varčevalcev na drugi strani.
Za večji in učinkovitejši prenos finančnih prihrankov so na trgu
potrebne finančne institucije. Finančne institucije se ukvarjajo s
proizvodnjo in prodajo finančnih oblik in/ali storitev. Razvoj
finančnih institucij je posledica vrste prednosti, ki jih ima takšen
posreden prenos tako na realne investitorje na eni strani kot tudi
na varčevalce.
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
19
Prednosti z vidika:
realnih investitorjev (velja tudi za varčevalce):
varčevalcev:
sprememba velikosti prihrankov;
sprememba ročnosti prihrankov;
večja kvaliteta naloženih prihrankov
večja likvidnost
narodnega gospodarstva:
21.10.2014
večji in učinkovitejši prenos prihrankov
obseg prihrankov
večji obseg realnih investicij
višji gospodarski rasti.
ekonomije obsega
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
20
10
11
FINANČNI TRGI
Finančni trgi s finančnimi institucijami
predstavljajo mehanizem, ki omogoča prenos
prihrankov od tistih ekonomskih subjektov, ki
varčujejo (običajno je to prebivalstvo), na tiste, ki
investirajo v produktivne namene (običajno je to
gospodarstvo). Gre za prenos tistega dela
prihrankov ekonomskih subjektov, ki ga le-ti ne
porabijo za svoje nefinančne naložbe
(nepremičnine, oprema, znanje). Ta del
prihrankov imenujemo finančni prihranki (Mramor,
1993, str.65).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
24
12
finančni trg
Današnji finančni trg je po obsegu globalen in je eno
najhitreje razvijajočih se gospodarskih področij. Tu se vsak dan
pojavljajo novi instrumenti, s katerimi poskušajo finančne
institucije, podjetja, država in ostali pritegniti investitorje, da
bi svoje prihranke naložili prav v njihove finančne instrumente.
Prenos finančnih prihrankov lahko poteka neposredno ali
posredno od končnih varčevalcev na končne investitorje.
Posreden prenos poteka preko financnih posrednikov, finančnih
institucij, ki posredno prenašajo finančne presežke od končnih
varevalcev (suficitnih celic) na končne investitorje (deficitne
celice).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
25
Ekonomska funkcija
Ekonomska funkcija finančnih trgov je torej omogočanje takšnega
prenosa prihrankov od varčevalcev na investitorje, da bodo prihranki
uporabljeni ekonomsko učinkovito. S tem se večata premoženje in
potrošnja varčevalcev, investitorjev in celotnega gospodarstva (Mramor,
1993, str.67). Ekonomski pomen prenosa prihrankov je v tem, da se
prihranki porabijo za investicije v takšno realno aktivo (npr. stroje,
opremo) , ki zagotavljajo tržno in finančno uspešno blago oz. storitve.
Učinkovit prenos prihrankov zagotavlja, da investirajo samo tisti
ekonomski subjekti, ki imajo najboljše sposobnosti in možnosti, ostali
pa varčujejo. Finančni trgi zagotavljajo alokacijo produkcijskih
faktorjev in je nepogrešljiv v sodobni tržni ekonomiji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
26
13
Finančna funkcija
Zagotavljanju likvidnosti[1] (možnost spremembe prihrankov, ki se nahajajo v
nedenarni obliki (npr. obveznice, delnice) v denar, ki ga nameni za nakup druge
finančne aktive, realne naložbe ali potrošnjo, je velika spodbuda varčevanju), kar ima
pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj.
Možnosti razpršitve naložb (diverzifikacija): Razpršitev prihrankov enega
varčevalca na več investitorjev zmanjšuje tveganje, da varčevalec ob dospetju ne bo
dobil obljubljenega donosa. Verjetnost, da svojih obljub ne bodo izpolnili vsi
investitorji, je namreč manjša kot, da svojih obveznosti ne bo izpolnil en investitor.
Finančni trg to omogoča tako, da so naložbe v vrednostne papirje praviloma deljive
(npr. veliko število delnic majhne nominalne vrednosti). Vsak varčevalec tako lahko
kupi poljuben del finančne naložbe posameznega izdajatelja in s svojimi prihranki
lahko kupi večje število naložbe različnih izdajateljev s čemer zmanjšuje tveganje, da
njegovi prihranki ne bodo zagotovili pričakovanega donosa, kar ima prav tako
pozitiven vpliv na varčevanje in s tem na realne investicije in gospodarski razvoj
[1] Poznamo dva pojma likvidnosti: 1. zmožnost poravne določene obveznosti na
določen dan, 2. zmožnost spremembe nedenarne naložbe v denarno obliko.
Likvidnost posameznih naložb (zmožnost prodaje naložbe brez izgube) je odvisna od
razvitosti in velikosti finančnega trga.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
27
DELITEV FINANČNEGA TRGA
Finančne trge lahko razvrstimo v skupine na različne
načine. Najširša delitev, ki se tudi največkrat pojavlja
v literaturi, je delitev finančnega trga na denarni trg
in trg kapitala.
Trga se med seboj razlikujeta glede na rok prenosa
finančnih sredstev od suficitnih k deficitnim celicam
na finančnem trgu. Pomemben most med
denarnimi trgi in trgi kapitala predstavljajo
nekatere finančne institucije, predvsem poslovne
banke.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
28
14
TRG DENARJA
Trg denarja je del finančnega trga na katerem se
trguje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. To so
kratkoročna posojila in vrednostni papirji, ki
imajo do dospetja manj kot eno leto. Tipični
kratkoročni vrednostni papirji so: blagajniški zapisi
(izdajajo jih centralna banka in poslovne
banke), komercialni zapisi (izdajajo jih
nebančni izdajatelji) in zakladne menice kot državni
vrednostni papir.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
29
Denarni trg
omogoča prenos velikih vsot denarja od
varčevalca k investitorju v razmeroma
kratkem casu in z relativno nizkimi stroški ter
predstavlja vlagatelju glavni vir in pretok
denarnih sredstev, s katerim ohranja
likvidnost (plačilno sposobnost).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
30
15
Instrumenti[1] denarnega trga
so vsa kratkoročna posojila in kratkoročni vrednostni papirji države,
poslovnih bank, prvovrstnih podjetij in drugih finančnih in nefinančnih
institucij. Kratkoročna posojila so običajno pogodbeno dogovorjena in se
praviloma ne prodajajo na sekundarnem trgu. Za njihov obstoj sta bistveni
obljubljena obrestna mera in njihova varnost. S kratkoročnimi vrednostnimi
papirji se trguje na sekundarnem trgu. Njihove cene in donosnosti so
tesno povezane s tistimi, ki jih ponujajo oz. dosegajo novoizdani instrumenti. Ti
vrednostni papirji se običajno pojmujejo kot likvidna sredstva, saj zanje
velja, da jih je mogoče prodati pred dospetjem za ceno, ki je blizu nakupni.
Za denarni trg so značilni nizko tvegani dolžniški vrednostni papirji. Te
instrumente lahko zaradi njihove varnosti in likvidnosti imenujemo »cash
equivalents«.
[1] Najbolj pogosti inštrumenti denarnega trga v ZDA so zakladne menice,
potrdila o vlogi, komercialni zapisi, bančni akcepti, evrodolarji in reodkupni
sporazumi.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
31
TRG KAPITALA
Trg kapitala je del finančnega trga za dolgoročne
finančne naložbe. V tržni ekonomiji opravlja
predvsem naslednje funkcije (Mramor, 1998, str.1):
omogoča in spodbuja oblikovanje čim večjega
obsega prihrankov,
usmerja zbrane prihranke v najboljše možne
investicije in
omogo a oblikovanje optimalne likvidnosti
ekonomskih subjektov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
32
16
Za učinkovito opravljanje teh funkcij je
potrebno na trgu zagotoviti varnost,
zaupanje, transparentnost, likvidnost,
stabilnost in donosnost.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
33
Na trgu kapitala poteka trgovanje z
dolgoročnimi finančnimi inštrumenti, in sicer z
lastniškimi vrednostnimi papirji (delnice
podjetij in finančnih institucij) in dolžniškimi
vrednostnimi papirji (obveznice podjetij,
bank, države, občin, državnih institucij in
skladov).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
34
17
Sredstva, vložena na trgu kapitala imajo
predvsem naložbeno funkcijo, ki naj bi
zagotovila vlagatelju večji donos (Špec, 1996,
str.23). Osnovni namen trga kapitala je
spodbuditi in povečati obseg varčevanja
ter usmeritev v najbolj produktivne
naložbe.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
35
Trg kapitala
V širšem smislu se na trgu kapitala odvijata ponudba in
povpraševanje po dolgoročnih finančnih sredstvih (rok, daljši od
enega leta). Trg kapitala se deli na trg dolgoročnih posojil in
trg vrednostnih papirjev (Prohaska, 1999, str.11). Trg posojil
predstavlja pogodbeno dogovorjeno neposredno razmerje med
posojilodajalcem in posojilojemalcem. Za posojila je značilno, da
nimajo zelo razvitega sekundarnega trga, čeprav je možna
njihova odprodaja pred dospetjem (npr. z diskontom), saj je
zaradi neuniformiranosti pogodbenih določil posameznega
posojila otežena njihova medsebojna primerjava in s tem
vzpostavitev nekega likvidnejšega trga.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
36
18
Za razliko od trga posojil pa je trg VP
neoseben ali tki javni trg, saj so si kupci in
prodajalci med seboj nepoznani, ker
trgovanje večinoma poteka prek agentov ali
borznih posrednikov. Del tega trga pa je le
bolj oseben pri čemer gre za tki zasebnii trg,
pri čemer je krog kupcev dolčene finančne
naložbe vnaprej omejen.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
37
Trge VP lahko nadalje delimo glede na vrsto
VP (npr. trg dolžniških VP/npr. obveznic; trg
lastniških VP/ npr. delnic) te lahko nadalje
delimo npr. na trg državnih obveznic, trg
podjetniških obveznic, ipd.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
38
19
Primarni in sekundarni trg
Trg vrednostnih papirjev delimo na primarni in sekundarni trg in še nadalje na
terciarni[1] in kvartarni[2] trg (Bohorc, 2001).
Primarni trg vrednostnih papirjev je namenjen novoizdanim (emisijskim),
prvič ponujenim vrednostnim papirjem. Cilj posameznika, podjetja, banke
ali državne institucije je z izdajo vrednostnega papirja priti do denarja
za financiranje svojih izdatkov.
Sekundarni finančni trg je namenjen trgovanju z že obstoječimi finančnimi
oblikami. Vrši se takoimenovana preprodaja vrednostnih papirjev in
menjava lastništva.
[1] O terciarnem trgu kapitala govorimo, ko gre za prodajo vrednostnih papirjev
podjetij, ki sicer kotirajo na borzi, preko bannih okenc. To poteka v neposrednih,
telefonskih ali raunalniških povezavah med finančnimi posredniki in agenti.
[2] O kvartarnem trgu govorimo, ko se prodajajo vrednostni papirji
institucionalnim varčevalcem.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
39
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
40
20
VRSTE NALOŽB
S svojo dejavnostjo posamezniki pridobivajo denarna sredstva, ki
jih delno porabijo za tekočo potrošnjo, preostali del,
takoimenovane prihranke, pa lahko naložijo. Prihranke lahko
naložijo realno ali finančno, in to bodisi neposredno ali pa
posredno preko finančnih institucij. Če posameznik prihranke
uporabi za nakup dolgoročnih realnih dobrin, govorimo o
realnih naložbah, če pa prihranke prenese na druge ekonomske
subjekte, je prenos v sodobnih ekonomijah praviloma finančne
narave, zato govorimo o finančnih naložbah (Mramor, 1993,
str.111).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
41
Vsako leto se pojavi cela vrsta novih finančnih naložb.
Finančne institucije, podjetja kot tudi država ponujajo
vlagatelju pestro izbiro finančnih naložb za izdelavo
osebnega premoženjskega načrta. Poiskati si mora finančni
program, ki mu omogoča najbolj optimalno rešitev finančne
varnosti in uresničitev ciljev, ki si jih je zastavil. Ob tem se
mora zavedati, da zastopniki bank, zavarovalnic in drugih
finančnih institucij ne delajo le za interes vlagatelja, temve
tudi za svoj interes in interes delodajalca (konflikt
interesov).
V nadaljevanju je prikazana temeljna delitev naložb na
realne naložbe, finančne naložbe in naložbe v znanje.
Finančne naložbe so nadalje razvršene glede na izdajatelja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
42
21
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
43
Za male vlagatelje zanimive in
dostopne vrste finančnih naložb
Bančne vloge
Investicijski skladi
Dolžniški vrednostni papirji
Delnice
Pokojninski skladi
Fondpolice
Strukturirani produkti (certifikati)
ETF
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
44
22
BANČNE VLOGE
O bančni vlogi ali depozitu govorimo, ko vlagatelj položi denar na račun
pri banki, banka pa se obveže, da mu denar z obrestmi vrne v
dogovorjenem času. Banke varčevalcem nudijo vloge na vpogled in
vezane vloge. Pri vlogah na vpogled vlagatelj kadarkoli svobodno
dvigne denar s svojega računa, medtem ko lahko pri vezanih vlogah
denar dvigne šele po koncu dogovorjenega obdobja ter za svojo vlogo
prejme ustrezno višjo obrestno mero. Višina obrestne mere naraša
s povečevanjem dobe vezave sredstev. Pomembni prednosti bančne
vloge sta neobdavčenost obresti[1] na vloge in jamstvo za izplačilo
vlog, ki ga banka nudi svojim strankam, če le-ta zaide v stečajni
postopek. Višina jamstva je omejena navzgor. Druge prednosti so
enostavnost, nizki stroški, možnost načrtovanja likvidnosti,...
[1] Glej novi zakon o dohodnini in davek od dobička pravnih oseb
(davek od dohodka pravnih oseb)!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
45
Banke so finančne institucije, katerih temeljna
funkcija je zbiranje sredstev gospodinjstev in
podjetij s finančnimi presežki in posoja teh
istih sredstev gospodinjstvom in podjetjem s
finančnimi primanjkljaji. V Sloveniji so banke
institucije, ki imajo zbranih največ vloženih sredstev
prebivalstva. Glavna razloga za to sta tradicionalna
navezanost na banke ter nepoznavanje in
nezaupanje v druge možnosti naložb denarja s
strani prebivalstva.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
46
23
Pri dolgoročnem varčevanju v bankah
lahko izpostavimo dve obliki: prva oblika je t.i.
rentno varčevanje, druga pa je varčevanje
v obliki dolgoročno vezanih depozitov v
domači ali tuji valuti, ki ima najdaljšo tradicijo
vlaganja med slovenskimi vlagatelji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
47
Donosnost na bančne vloge je omejena
zaradi restriktivne naložbene politike bank.
Banke lahko le manjši del zbranih vlog
nalagajo direktno na trg kapitala, kjer se
ustvarjajo višji dobički ob višjem tveganju,
večji del pa nalagajo v manj tvegane
državne vrednostne papirje, kredite
prebivalstvu in gospodarstvu. Posledično so
donosi na vložena sredstva nižji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
48
24
Likvidnost bančne vloge je izredno omejena. V
primeru želje po predčasni prekinitvi pogodbe o
varčevanju so sankcije lahko izredno ostre (npr.
Prekinitev ni možna prej kot po drugem letu
varevanja, pri čemer se obrestne mere
obračunavajo po znižani stopnji, ponavadi kot za
vpogledne vloge ali enomesečni depozit) lahko pa
nam banka premostitveni kredit, ki je obrestovan po
višji obrestni meri kot naša vloga.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
49
Pristop k varčevanju je enostaven, saj
vlagatelj preprosto izpolni varčevalno
pogodbo (s strani vlagatelja je to predvsem
redno plačevanje pogodbenih zneskov, za
banko pa to pomeni izplačevanje
dogovorjenih obresti na račun vlagatelja).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
50
25
Preglednost naložbe je za vlagatelja po eni strani
dobra, saj natačnno ve kolikšni so vložki, kakšna je
doba vlaganja in kakšni bodo donosi, čeprav je
treba opozoriti, da so obrestne mere pri
dolgoročnem varčevanju, tako rentnem kot
depozitnem, spremenljive in torej niso enake za
celotno obdobje.
Enotne, sestavljene o.m.
Fiksne, spremenljive o.m.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
51
Banke pri rentnem varevanju in dolgoronih depozitih
stroškov ne zaračunavajo. Lastni dobiček
ustvarjajo s tem, da zbrana sredstva nalagajo na
kapitalski trg in posojajo fizičnim in pravnim osebam
s finančnimi primanjkljaji, s čimer dosegajo višje
donose, kot jih nudijo svojim vlagateljem. Stroški za
vlagatelja so tako oportunitetni ali stroški
izgubljenih alternativ, kar pomeni, da vlagatelj za
vložen denar dobi manj, kot če bi denar vložil kot
banke.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
52
26
Rentno varčevanje in dolgoročni depozit
sta obliki dolgoročnega varčevanja, ki sta
primerni za bolj konzervativne vlagatelje
z željo po visoki varnosti, donosnost
pa jim je drugotnega pomena.
Slabosti so predvsem v nelikvidnosti
sredstev in sankcijah v primeru
prekinitve ali neizpolnjevanja pogodbenih
obveznosti (Klapš, 2001, str. 34).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
53
OBVEZNICE IN KRATKOROČNI
DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
Poleg delnic so obveznice najbolj pogosta dolgoročna oblika
naložbe. Izdajatelj[1] obveznice je po vsebini posojilojemalec,
kupec pa posojilodajalec. Značilnost obveznice je, da njihov
imetnik dobi za dobo do dospelosti obveznice redno izplačane
kupone z vnaprej določeno obrestno mero. Ob dospetju se vse
obveznice izplačajo v nominalni vrednosti.
[1] Izdajatelj na ta način pridobi sredstva podobno kot pri
bančnem kreditu, le da posojilodajalec ni le banka, ampak vsak,
ki kupi obveznico, to pa je načeloma lahko vsaka fizična in
pravna oseba.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
54
27
Nakupna cena obveznice na sekundarnem trgu je odvisna od
ponudbe in povpraševanja[1]. Imetnik obveznice ima možnost na
organiziranem trgu (borzi) prodati obveznico tudi pred rokom
dospelosti, t. j. kadarkoli. Pri nas se pojavljajo državne obveznice,
obveznice bank in obveznice podjetij. Državne obveznice so od vseh
obveznic najvarnejša naložba z najmanjšim donosom. Obveznice
bank so bolj tvegane in bolj donosne. Obveznice podjetij so sicer najbolj
tvegane od prejšnjih dveh, vendar ponujajo nekoliko višjo donosnost.
[1] Vrednost obveznice se izračuna tako, da se sprva ugotovi časovni
razpored vseh plačil obresti in plačila glavnice, nato pa se ti denarni
tokovi diskontirajo (prevedejo na danes) glede na ustrezno zahtevano
stopnjo donosa, ki je odvisna od tveganosti naložbe.
CENA , VREDNOST
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
55
Glavna značilnost, ki razlikuje obveznice od
delnic, je v tem, da lastnik oziroma imetnik
nima možnosti soodločanja pri poslovanju
podjetja, ima pa obljubo izdajatelja, da mu
bo ob zapadlosti oziroma roku obveznice
izplačal glavnico, v obdobju med izdajo in
dospetjem pa tudi obresti, kot nadomestilo
za posojena sredstva (Kleindienst, 2001).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
56
28
Varnost nalaganja sredstev v obveznice je odvisna od
izdajatelja. Državne obveznice so najbolj varne, saj za
njihovo izplačilo jamči država z vsem svojim premoženjem.
Drugače je z obveznicami bank in podjetij. Donosnost
obveznic lahko podobno kot pri delnicah razdelimo na dva
dela. Prvi del predstavljajo kapitalski dobički, torej razlika
med prodajno in nakupno ceno obveznice, ter tečajnimi
razlikami, kadar je obveznica denominirana v tuji valuti, drugi
del pa izplačane obresti. Razlike med posameznimi izdajatelji
glede donosnosti so lahko velike in so posledica varnosti
naložbe. Obrestne mere pri državnih obveznicah so zaradi
nizke tveganosti nižje kot obrestne mere na bolj tvegane
podjetniške obveznice. Premija za tveganje je sestavljena
iz razlinih dejavnikov: premije za nelikvidnost, premije za
ročnost, premije za tržno tveganje, premije za kreditno
tveganje, premije za odpoklic, premije za valutno tveganje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
57
Trgovanje z obveznicami na sekundarnem
trgu in trgovanje »preko okenc« povečuje
likvidnost naložbe oz. enostavnost in
prilagodljivost za vlagatelja. Stroški za
vlagatelje pri prodaji oz. nakupu na
sekundarnem trgu so podobni kot pri
delnicah.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
58
29
Obveznice so naložba, ki je zaradi stroškov in
razmeroma šibke ponudbe obveznic trenutno
primerna predvsem za večje t.i.
institucionalne investitorje, ki večino posla
opravijo s svežnji. Trg malih investitorjev je
izredno omejen in skoncentriran na
manjše število obveznic.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
59
Večino zgoraj navedenega velja tudi za
kratkoročne dolžniške papirje z rokom
dospetja krajšim od enega leta. Sedaj so
najpomembnejši kratkoročni dolžniški papir
na domačem trgu zakladne menice, ki jih
izdaja zakladnica ministrstva za finance, pred
tem so bili blagajniški zapisi Banke Slovenije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
60
30
Na koncu velja opzoriti še na tveganje, na katerega zlasti radi
pozabijo mali vlagatelji. To je tveganje spremembe
obrestne mere, ki ima izredno močan vpliv na gibanje tržnih
tečajev obveznic. Učinek spremembe splošnega nivoja
obrestnih mer v gospodarstvu in s tem spremenjene
zahtevane donosnosti obveznic odločno vpliva na tečaj
obveznic po katerem se z njimi trguje na borzi. Vpliv
spremenjene zahtevane donosnosti na tečaj je večji pri
obveznicah z daljšo preostalo ročnostjo in nižjo nominalno
obrestno mero, kot pa pri tistih s krajšo preostalo ročnostjo in
višjo nominalno obrestno mero. Nepoznavanje učinka
spremenjenih obrestnih razmer na tečaj obveznic lahko
bridko razočara vlagatelja, ki se je pri izboru naložb v
obveznice zanašal zgolj na dober sloves izdajatelja in visoko
likvidnost posameznih naložb.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
61
DELNICE
Delnica je lastniški vrednostni papir, kar pomeni, da
daje imetniku lastniško pravico. Imetnik delnice ima
pravico odločanja o poslovanju družbe in sicer v
relativni višini svojega lastništva. Druge pravice, ki
jih ima delničar, so pravica do sorazmernega
deleža v dobičku (dividenda), pravica do
ustreznega deleža v likvidacijski masi ob
morebitnem stečaju podjetja in pravica do
prednostnega nakupa delnic ob morebitnem
povečanju kapitala oziroma novi izdaji delnic
(Kleindienst, 2001).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
62
31
Na slovenskem trgu kapitala se trguje z večino delnic
slovenskih podjetij, ki so prestrukturiranje v delniške
družbe doživela v času privatizacije. Z vidika varnosti so
delnice od vseh primerjanih naložb najbolj tvegane so pa
hkrati naložba, ki od vseh primerjanih naložb dolgoročno
prinaša v povprečju najvišje dobičke. Dobiček pri naložbah v
delnice je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je kapitalski
dobiček, to je razlika med prodajno in nakupno ceno delnice,
drugi del pa donos v obliki udeležbe v dobičku podjetja,
katerega lastniki smo, in se kaže v dividendah. Izplačevanje
dividend je odvisno od realiziranega dobička ustvarilo in od
politike dividend podjetja, ki lahko določa, da bo dobiček
namenilo razvoju podjetja v prihodnosti in ne bo izplačevalo
dividend lastnikom delnic.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
63
Varčevanje v delnicah je lahko likvidna naložba. V primeru, da
potrebujemo denar, delnico enostavno prodamo preko borzno
posredniške hiše. Z vidika prilagodljivosti so delnice primerna
naložba. Sami se lahko odločamo o višini vložka in v kakšnem
časovnem razdobju. Možna je tudi preprosta zamenjava ene
delnice z drugo, edino vprašanje je, ali je to zaradi stroškov
posrednikov[1] in davkov smiselno.
Davek povezani z lastništvom delnic so obdavčitve kapitalskih
dobikov in obdavčitve dividend.
[1] Stroški nakupa delnic so pogojeni s samo organizacijo in
izvedbo nakupa/prodaje, kar pomeni, da izdajatelj delnic stroškov
ne zaraučnava, ampak jih zaračunavajo borzno posredniške
hiše kot provizijo za svojo storitev. Višina provizije je odvisna od
višine posla, stalnosti strank, medsebojnega dogovora. Večina
borzno posredniških hiš zaračunava minimalno provizijo v fiksnem
znesku oziroma v določenem % od opravljenega posla. Dodatni
strošek za vlagatelja je odprtje trgovalnega računa pri Klirinško
depotni družbi,njegovo letno vodenje, stroški prenosa
vrednostnega papirja z računa, ter borzne provizije
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
64
32
INVESTICIJSKI SKLADI
Pomen investicijskih skladov
V zadnjem času postajajo investicijski skladi eden
izmed pomembnih udeležencev na finančnih trgih
tako v Sloveniji, še bolj pa drugod po svetu, kjer
vedno bolj pridobivajo na svoji pomembnosti.
Zanimivi postajajo predvsem zaradi svojih prednosti,
ki jih imajo pred drugimi oblikami varčevalnih
naložb. V svetu in počasi tudi pri nas se vse
več investitorjev odloča za tovrstne naložbe.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
65
Investicijski skladi se ustanavljajo zaradi
javnega zbiranja denarnih sredstev in
nalaganja tako zbranih sredstev v
razpršen portfelj vrednostnih papirjev.
Investicijski sklad se oblikuje in upravlja
izključno v korist lastnikov premoženja
investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
66
33
Temeljne značilnosti investicijskih
skladov so naslednje:
vrinejo se med izdajatelje vrednostnih papirjev in vlagatelje
zbrana denarna sredstva nalagajo v vrednostne papirje in
upravljajo s tako oblikovanim finančnim premoženjem po načelu
omejitve in razpršitve tveganja,
posamezni investitor je udeležen v dobičku, ki ga ustvarijo
z upravljanjem finančnega premoženja, v sorazmerju s
svojim vložkom v investicijski sklad. Pravice investitorjev v
razmerju do investicijskega sklada so praviloma izražene v
investicijskih kuponih ali delnicah.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
68
34
Delitev investicijskih skladov
Poznamo več različnih oblik investicijskih
skladov, ki se med seboj ločijo glede na
investicijsko politiko in z različnimi cilji
predvsem zaradi različnih potreb in želja
investitorjev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
69
Osnovna delitev investicijskih skladov je glede na postavke na
pasivni strani sklada. Tu ločimo odprte (vzajemni skladi) in
zaprte (investicijske družbe) investicijske. Najpomembnejša
razlika med njima je v likvidnosti oziroma možnosti vnovčitve
deležev. Medtem, ko lahko vlagatelj unovči delnice investicijske
družbe s prodajo na sekundarnem trgu kapitala, se deleže
vzajemnega sklada, s katerimi se na borzi ne trguje, unovči ob
izstopu iz vzajemnega sklada. Oblika zaprtega sklada je prav
zato manj pogosta. Druga delitev se nanaša na aktivno
stran bilance sklada, to je na naložbe, ki jih sklad ima.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
70
35
Zakon o investicijskih skladih in družbah za
upravljanje je opredelil obe temeljni obliki
investicijskih skladov, ki sta poznani tudi v svetu na:
- vzajemne sklade, ki so odprti in niso pravne
osebe, in
- investicijske družbe, ki so zaprti skladi in so
delniške družbe.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
71
36
Vzajemni skladi so t.i. odprti skladi, v katerem je združeno
premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev.
Imenujemo ga odprti investicijski sklad, ker vanj lahko kadarkoli
vplačujete (vstopate) in iz njega dobite izplačano (izstopate). Z
vloženimi sredstvi kupite njihove investicijske kupone, ki se
glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega
sklada. Kupone lahko kadarkoli vnovčite in tako svoje prihranke
dvignete. Investicijski kupon se glasi na ime in ni prenosljiv.
Vplača se le v denarju in v celoti. Z dnem izplačila vrednosti
investicijskega kupona prenehajo pravice imetnika kupona, ki
iz kupona izvirajo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
73
Z zbranim denarjem se na trgu kapitala
kupujejo različni vrednostni papirji (delnice,
obveznice, zakladne menice ali blagajniški
zapisi). Tako dobimo naložbe
vzajemnega sklada, kar z drugo besedo
imenujemo portfelj. Naložbe, ki se nahajajo v
portfelju, predstavljajo aktivo vzajemnega
sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
74
37
Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so
vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje
vzajemnega sklada je razdeljeno na enote
vzajemnega sklada. Investicijski kuponi oziroma
enote vzajemnega sklada predstavljajo pasivo
vzajemnega sklada. Enote »vsebuje« sorazmerne
deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega
sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih
razpršen v vrednostne papirje kot je razpršena
celotna naložbena struktura vzajemnega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
75
Pravice imetnika investicijskega
kupna so:
pravica do izplačila sorazmernega dela cistega
dobička iz naložb vzajemnega sklada,
pravica do izplačila sorazmernega dela vrednosti
sredstev vzajemnega sklada v primeru likvidacije
tega,
pravica do izplačila vrednosti investicijskega kupona
na zahtevo imetnika kupona.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
76
38
Če pogledamo aktivno stran bilance stanja, se
skladi med seboj razlikujejo glede na pogostost
sprememb njihovega premoženja:
skladi, ki so aktivno upravljani,
skladi, za katere je značilno, da ohranjajo svoje
premoženje dalj časa nespremenjeno,
skladi, katerih premoženje je fiksirano in se v času
poslovanja ne spreminja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
77
Skladi dosegajo prihodke na dva načina, z
izplačili iz naslova posedovanih vrednostnih
papirjev (dividende, obresti) ter s
kapitalskimi dobički zaradi porasta
vrednosti premoženja na trgu oziroma
uspešnega trgovanja z naložbami. Ker imajo
različni investitorji različen odnos do
denarnega toka danes oziroma do
kapitalskih dobičkov, ki zagotavljajo
denarne tokove v prihodnosti, se skladi
temu prilagajajo
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
78
39
V svojem premoženju imajo lahko skladi
različne vrednostne papirje; glede na
prevladujočo obliko premoženja skladov ločimo:
sklade delnic: splošne sklade delnic (skladi
agresivne rasti, skladi malih podjetij, skladi rasti,
skladi rasti in dobička, lastniško-dobičkovni
skladi) in druge delniško orientirane sklade
(mešani skladi, specializirani skladi, sektorski
skladi, borzni indeksni skladi, mednarodni
skladi),
sklade obveznic,
mešane sklade,
sklade kratkoročnih vrednostnih papirjev,
sklade nepremičnin.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
79
Glede na sestavo naložb lahko slovenske
vzajemne sklade razdelimo v pet osnovnih
skupin (Kleindienst, 2000):
Agresivni delniški skladi: več kot 75% naložb v
delnicah
Zmerno agresivni delniški skladi: 60-75% naložb
v delnicah
Konzervativni delniški skladi: 45-60% naložb v
delnicah
Mešani skladi: nobena od naložbenih skupin ne
prevlada
Obvezniški sklad: večino naložb v obveznicah
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
80
40
Večji ko je delež delnic v vzajemnem skladu,
večje je tudi tveganje zmanjšanja vrednosti
premoženja in večji je pričakovan donos. Na
drugi strani je vlaganje v sklade z večjim
odstotkom obveznic manj tvegano, kar v
daljšem časovnem obdobju z veliko
verjetnostjo pomeni nižji donos.
Optimalni mix!
Z vlagateljevega vidika je treba najprej opredeliti
dobo vlaganja v sklad in stopnjo tveganja, ki jo je
pripravljen sprejeti. V osnovi velja, daljše ko je
obdobje vlaganja, bolj je lahko naložba tvegana,
kar pomeni, da je tudi verjetnost, da bo donos
večji, večja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
81
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
82
41
Sklop 2:
DEJAVNIKI IZBORA
INVESTICIJSKEGA
SKLADA
Urh Bahovec
PREDNOSTI IN SLABOSTI
INVESTIRANJA V VZAJEMNE
SKLADE
Prednosti:
Učinkovito zmanjšanje investicijskega tveganja.
Tveganju na trgu vrednostnih papirjev se v celoti
nikoli ne moremo izogniti. Lahko pa ga zmanjšamo z
razpršitvijo premoženja. Ravno to omogočajo
vzajemni skladi, pri čemer lahko že z majhnim
vložkom dosežemo nizko oz. sprejemljivo stopnjo
tveganja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
84
42
Profesionalno upravljanje premoženja.
Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba
za upravljanje, s profesionalno organizirano
analitsko službo, ki ves čas spremlja kaj se na
trgu vrednostnih papirjev dogaja in s pravilno
naložbeno politiko povečuje donosnost sklada.
Investitorju ni potrebno podrobno spremljati trga,
zbirati informacije, delati analize, ampak to zanj
opravijo strokovnjaki, ki imajo za to potrebno znanje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
85
Prihranek časa. Če primerjamo investitorja, ki neposredno
investira v vrednostne papirje in investitorja, ki to opravi preko
vzajemnega sklada, porabi slednji bistveno manj časa, saj
naložbene odločitve prepusti strokovnjakom. To pa ne pomeni,
da je investitor v vzajemni sklad lahko popolnoma pasiven do
svojega premoženja. Že na začetku se mora odločiti za sklad, ki
po sestavi ustreza njegovim pričakovanjem, hkrati pa mora tudi v
času trajanja naložbe upoštevati dogajanja in spremembe, ki
lahko vplivajo na donosnost in varnost
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
86
43
Druge koristi. Vzajemni skladi v tujini
nudijo tudi druge spremljajoče koristi.
Izgradni program varčvanja, kjer se vlagatelj
odloči za redna in enaka vplačila,
avtomatično reinvestiranje dividend in obresti,
ki omogočjo nižje davke in s tem višje
donose, in kombinacija z drugimi storitvami,
ki jih ponuja upravitelj sklada ali njegov
poslovni partner.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
87
Likvidnost: Vlagatelj lahko premoženje oz.
Enote kadarkoli proda po VEP
Pozitivni davčni učinki v primerjavi z
neposrednim imetništvom VP.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
88
44
Slabosti:
Stroški. Pri vzajemnih skladih poznamo tri
glavne vrste stroškov. Vstopni in izstopni
stroški so neposredni, upravljalski pa so
posredni in jih vlagatelj praktično ne vidi.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
89
Omejitev odločanja vlagatelja. Posameznik ima
možnost odločanja, v kateri vzajemni sklad bo
vlagal, ne more pa direktno vplivati na to, kakšen bo
portfelj sklada, v katerega bo denar vložil. Pri
odločitvi mu pomaga naložbena politika sklada, ne
pa količina in kakovost posameznih vrednostnih
papirjev, ki so trenutno v portfelju, saj jih lahko
upravitelj sklada glede na naložbeno politiko in
težnje po doseganju višje donosnosti kadarkoli
zamenja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
90
45
Število vzajemnih skladov. Trenutno v Sloveniji
konkurenca vzajemnih skladov še ni premočna. V
prihodnosti se bo predvsem zaradi možnosti
vlaganja v tuje vzajemne sklade, konkurenca med
skladi poveč'ala. To bo zmanjšalo preglednost in
enostavnost odločanja za vlagatelja.
Negativni davčni učinki v primerjavi z neposrednim
imetništvom VP.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
91
46
47
Pokojninski skladi;
Naložbene police življenjskega
zavarovanja;
Strukturirani produkti (certifikati)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
95
KAKO IZBRATI PRIMEREN
VZAJEMNI SKLAD
Investitor naj pri izbiri primernega sklada
sledi naslednjim osnovnim naelom
(Kleindienst, 2001):
Skladnost s priporočljivo strateško
sestavo premoženja; investitor to
doseže tako, da svoje prihranke naloži v
mešani vzajemni sklad, katerega sestava
je enaka ali vsaj podobna strateški sestavi
in le te razporedi v dva ali več vzajemnih
skladov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
96
48
Pristop k investiranju (investicijska politika) in
investicijski cilji; investitor naj bi se odločil med aktivnim in
pasivnim upravljanjem premoženja, ali pa za ustrezno
kombinacijo obeh tipov skladov.
Pretekla uspešnost vzajemnega sklada; investitor naj ne bi le
izbiral med skladi, ki so se v preteklosti izkazali za najbolj
uspešne, ker je pretekla (ne)uspešnost slab kazalec
(ne)uspešnosti, temveč vsaj še med povprečno uspešnimi,
po načelu previdnosti pa naj bi izločil tiste sklade, ki so se v
preteklosti izkazali za najmanj uspešne.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
97
Stroški sklada; investitor naj bi se izogibal vzajemnim skladom,
ki povzročajo in obračunavajo nadpovprečno visoke provizije
oziroma stroške.
Velikost sklada in njegovega upravitelja; majhni vzajemni
skladi težko dosežejo uspešnost velikih, če že ne zaradi česa
drugega, zato, ker so stroški njihovega upravljanja običajno višji
kot v večjih skladih. Poleg tega upravitelji, ki upravljajo večje
število vzajemnih skladov, investitorju dostikrat omogočajo zelo
poceni prestopanja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni
sklad.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
98
49
Stopnja specializacije sklada; investitor naj
bi svoj portfelj najprej razporedil v dobro
razpršene splošne vzajemne sklade,
investiranje v specializirane sklade pa naj bi
bilo le kot dopolnilo tako zgrajenemu
osnovnemu portfelju, saj le ti skladi prinašajo
preveč tveganja, da bi lahko tvorili
investitorjev osnovni portfelj.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
99
Velja pravilo, da sklad, ki v določenem obdobju
ustvari največjo donosnost, ni nujno najbolj
uspešen. Investitor mora biti pri ocenjevanju
pretekle uspešnosti vzajemnih skladov pozoren tako
na njihovo preteklo donosnost kot na prevzeto
tveganje. Prav tako velja, da je uspešnost
določenega vzajemnega sklada moč oceniti le na
daljši rok (pet let in več). Glej Prilogo 1 in 2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
100
50
Kako tvegan je vaš vzajemni sklad? Sandi Kodrič
[email protected]
Vzajemni sklad je dober, če ima visoko donosnost ob čim manjšem
tveganju. Za ocenjevanje tveganosti skladov se je v svetu uveljavilo nekaj
meril. Tokrat si bomo ogledali eno izmed njih, ki se imenuje "največji nihaj
navzdol."
Največji nihaj navzdol lahko opišemo kot največji odstotni upad vrednosti
točke v nekem preteklem obdobju. Večji je bil tak padec, bolj tvegan je
sklad za vlagatelje.
Izračun poteka takole: sprehodimo se po grafu dnevnih VEP (vrednost
enote premoženja - točka) izbranega preteklega obdobja in iščemo
zaporedne nove vrhove. Med trenutnim in naslednjim doseženim vrhom so
ponavadi obdobja, ko je vrednost VEP nižja. V vseh globelih med
vrhovoma izmerimo največji upad v odstotkih v primerjavi s prej doseženim
vrhom in kot rezultat izračuna vzamemo največjega izmed njih. Rezultati za
slovenske vzajemne sklade, ki imajo vsaj petletno zgodovino, so v tabeli.
Številka ima tudi praktičen pomen: če bi nekdo vložil v najslabšem možnem
trenutku v zadnjih petih letih, na primer v Galileo, in bil potem prisiljen
dvigniti sredstva v najslabšem trenutku, bi bila njegova izguba 11,55
odstotka (brez upoštevanja vstopne provizije).
Kako veliki so lahko nihaji pri tujih skladih, si lahko ogledate na kanadskem
portalu FundLibrary http://www.fundlibrary.com/tools/drawdown_chart.asp
[+] .
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
101
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
102
51
Tveganost vzajemnih skladov - nepredvidljivost prihodnjih donosov Sandi Kodrič
[email protected]
objavljeno 17.8.04 22:00
Pri merjenju tveganosti vzajemcev si lahko pomagamo z merjenjem volatilnosti oziroma
nihajnosti
Pri iskanju naložb se vlagatelji poleg donosov osredotočajo tudi na tveganje. Metodo merjenja
tveganja, imenovano največji nihaj navzdol, smo opisali v enem izmed preteklih člankov (najdete
ga na spletni strani Financ: http://www.finance-on.net/show.php?id=94880 [+] ). Eden izmed
dejavnikov tveganja je tudi nepredvidljivost donosov. Naložbo, katere pretekli donosi so se močno
razlikovali med seboj (na primer donos v različnih obdobjih: 13, -6, 6, -2 odstotka), imamo za bolj
tvegano od tiste, ki je stalno dosegala podobne rezultate (na primer 3, 1, 4, 2 odstotka). Pri
izbiranju med tema dvema - ob enaki skupni donosnosti (približno 10,3 odstotka) v zaporedju teh
štirih obdobij - imamo raje drugo, kjer je bilo nihanje manjše.
Večja nihajnost, manj predvidljivi donosi
Statistično funkcijo za oceno nepredvidljivosti imenujemo volatilnost ali nihajnost sklada in jo
najpogosteje izračunamo kot standardni odklon mesečnih donosov, ki jih je sklad dosegel v zadnjih
36 mesecih. Merimo torej, kako močno doseženi donosi odstopajo od njihovega 36-mesečnega
povprečja. Če je izračunana številka nizka, je zelo verjetno, da se bo mesečni donos gibal okoli
povprečja. Zato sklepamo, da ima sklad bolj predvidljiv donos. In obratno, pri višji nihajnosti sklada
je večja verjetnost, da bodo prihodnji donosi bolj oddaljeni od povprečja. Zato bi lahko točka sklada
v kratkem obdobju močno zrasla ali padla.
Kako predvidimo nepredvidljivo
Če predpostavimo, da imajo mesečni donosi normalno (Gaussovo) porazdelitev, matematika pravi,
da je približno 68 odstotkov točk v razponu največ enega standardnega odklona od povprečja
navzgor in navzdol. Rezultati za slovenske vzajemce in obdobje treh let, ki se konča 30. junija
2004, so v spodnji tabeli.
Za ponazoritev praktične uporabe vzemimo Alfo s povprečnim mesečnim donosom 2,34 odstotka
in nihajnostjo 2,69 odstotka. Glede na to pričakujemo, da se bo Alfin mesečni donos v dveh
tretjinah mesecev gibal med -0,35 odstotka (2,34 minus 2,69 odstotka) in 5,03 odstotka (2,34 plus
2,69 odstotka). Dobra je naložba s čim boljšim razmerjem med (visokim) donosom in (nizko)
nihajnostjo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
103
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
104
52
Poleg tega je treba pri uspešnosti
vzajemnega sklada upoštevati tudi vse
stroške, ki so povezani z investiranjem v
takšen sklad. Sklad teh stroškov pri
navajanju pretekle donosnosti ne upoštevajo,
še posebej radi izpuščajo vhodne provizije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
105
Stroški vzajemcev
Vzajemni skladi obračunavajo vstopne,
izstopne, ali pa obojne provizije,
Stroške oziroma provizije, ki jih mora
plačati vlagatelj v vzajemni sklad, delimo
na vstopne, izstopne in upravljavske.
Obstajajo seveda še stroški nakazila
denarja na sklad (položnice ali trajnik) in
morebitni stroški menjave valut. Stroškov
odprtja in vodenja računa pri slovenskih
vzajemnih skladih ni, nekateri skladi v tujini
pa poznajo tudi te.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
106
53
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
107
Stroški vzajemcev, Upravljavske provizije najbolj nažirajo donos
Upravljavske provizije se obračunavajo ves čas varčevanja v
vzajemnem skladu, zato naj bodo vlagatelji nanje posebno pozorni
Vlagatelji v vzajemne sklade pri izbiti sklada pogosto največ pozornosti
namenjajo vstopnim in izstopnim stroškom, saj jih občutijo neposredno
ob vsakem vplačilu ali izstopu iz sklada. Na višino upravljavskih
stroškov, ki bremenijo donose sklada in se obračunavajo ves čas
varčevanja, pa pogosto pozabijo, saj jih ne morejo prebrati na
obračunih nakupa ali prodaje.
Dolgoročnim varčevalcem so visoki upravljavski stroški največji
trn v peti
Ker je varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročne narave - priporočena
doba vlaganja je bližje desetim kot trem letom, in se upravljavski stroški
obračunavajo ves čas varčevanja, je smiselno, da se tem stroškom
nameni tudi največ pozornosti.
Spremljajte tudi celotne stroške
Za konec naj še enkrat poudarimo, da so stroški le eden od dejavnikov
pri odločitvi za sklad in da ni nujno, da so najcenejši skladi tudi
najboljši. Kljub temu pa praksa v tujini kaže, da denimo indeksni skladi,
ki so stroškovno zelo ugodni, na daljši rok dosegajo nadpovprečne
donose.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
108
54
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
109
Na koncu je pomembno, da investitor ne daje
ocenam uspešnosti prevelikega pomena pri
napovedovanju njihove prihodnje
uspešnosti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
110
55
Vzajemni skladi so za večino malih, kapitalsko
šibkejših vlagateljev najprimernejši za udeležbo na
kapitalskem trgu. Zaradi nihanja tečajev delnic in
obveznic so sicer bolj tvegana naložba od bančnih
depozitov, vendar omogočajo višje donose.
Stopnjo tržnega tveganja lahko z izbiro primernega
sklada (obvezniškega, delniškega, mešanega) ali
kombinacije skladov nekoliko uravnavamo.
Preostala tveganja, povezana s trgom, pa so v
rokah upravljavca skladov in odvisna od naše
sposobnosti (pogosto tudi sreče) vstopiti in izstopiti
iz sklada v primernem trenutku.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
111
Sredstva vlagateljev so ločena od upravljavca
Z nakazilom denarja na vzajemni sklad zneska ne nakažemo
na račun družbe za upravljanje (dzu), ki upravlja sklad,
temveč na poseben račun, kamor se stekajo sredstva vseh
vlagateljev v določenem skladu. Premoženje vzajemnega
sklada je povsem ločeno od dzuja, tako da ob morebitnem
propadu dzuja sredstva sklada ostanejo v lasti vlagateljev in
ne gredo denimo v stečajno maso.
Stroga zakonodaja za vzajemce in dzuje
Za vzajemne sklade in dzuje velja stroga zakonodaja.
Njihovo delovanje urejajo predvsem zakon o investicijskih
skladih in družbah za upravljanje ter podzakonski akti.
Obvezne so redne neodvisne revizije skladov in dzujev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
112
56
Nevšečnosti ob likvidaciji sklada
Ob ugotovljenih nepravilnostih pri upravljanju skladov so sankcije za upravljavce
hude, saj se jim lahko odvzame licenco in s tem dovoljenje za upravljanje skladov. V
takem primeru se sklad likvidira ali pa upravljanje prevzame drug dzu; enako se zgodi
ob stečaju dzuja. Oba postopka sta za vlagatelje neprijetna, saj lahko trajata več
tednov, medtem pa je premoženje vlagateljev v skladu zamrznjeno. Kuponov se v
času postopka likvidacije ali prenosa na drugi dzu ne da prodati, ne glede na to,
kakšne so razmere na borzi.
Pri likvidaciji sklada se javno pozovejo imetniki investicijskih kuponov, da prijavijo
terjatve do sklada, premoženje se proda, vlagatelji pa so poplačani iz likvidacijske
mase sklada sorazmerno v vrednosti svojih terjatev.
Čim manj nelikvidnih in netržnih vrednostnih papirjev
Pri prodaji vrednostnih papirjev "iz nuje" se pogosto iztržijo nižji tečaji, zato je lahko
likvidacijska masa po prodaji papirjev manjša, kot je sprva kazalo. To še posebno
velja pri papirjih, s katerimi se malo trguje, zato je dobro spremljati, koliko nelikvidnih,
pa tudi netržnih (takih, ki niso na borzi) papirjev ima v portfelju posamezni sklad, saj
lahko tu nastanejo največje razlike pri likvidaciji.
Skladi so dokaj varna oblika varčevanja
Iz vsega zapisanega lahko sklenemo, da so vzajemni skladi glede pravne ureditve in
nadzora nad njimi precej varna oblika varčevanja. Obstaja sicer tveganje likvidacije
ali prenosa upravljanja na drugi dzu in posledične zamrznitve sredstev, vendar pa sta
zakonodaja in sprotni nadzor vedno strožja, kar zmanjšuje verjetnost, da bi se to
zgodilo. Če želimo tveganje še zmanjšati, je najbolje svoje prihranke vložiti v več
skladov različnih upravljavcev, tako da ob težavah v enem še vedno lahko nemoteno
pridemo do dela svojih prihrankov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
113
Izbor naložb in upravljanje vzajemnih
skladov
Bistvo upravljanja vzajemnih skladov se skriva v procesu
investiranja. Z njim opisujemo aktivnosti, ki jih izvajajo upravljavci
vzajemnih skladov, ko se odločajo o izbiri posameznih naložb,
njihovem obsegu in časovnem obdobju izvedbe investicije.
Proces investiranja se izvaja v naslednjih petih korakih
(Sharpe, Alexander, Bailey, 1999, str. 11-14):
določitev investicijske politike,
analiziranje vrednostnih papirjev,
oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev,
preverjanje ustreznosti sestave portfelja in
ugotavljanje uspešnosti upravljanja s portfeljem.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
114
57
Določitev investicijske politike: Investicijska politika
predstavlja osnovo v procesu investiranja, ki se v končcni fazi
odrazi v določitvi temeljnih vrst finančnih naložb, ki so primerne
za posamezni vzajemni sklad. Je kombinacija investicijske
filozofije upravljavca in dolgoročnega strateškega planiranja.
Investicijska politika je koncept ravnotežja, ki ni odvisen od
trenutnih relativnih razmerij med cenami pri določenih tipih
naložb, gospodarskih panogah ali posameznih vrednostnih
papirjih. Prehodna nihanja na financnih trgih ne vplivajo na njeno
veljavnost.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
115
Analiziranje vrednostnih papirjev:
Razlog analiziranja vrednostnih papirjev je ugotoviti, katere
izmed njih udeleženci na kapitalskem trgu trenutno nepravilno
ocenjujejo. Pri iskanju podcenjenih ali precenjenih vrednostnih
papirjev upravljavci uporabljajo različne pristope, večino izmed
njih pa lahko razvrstimo v eno izmed dveh osnovnih oblik analize
le-teh. Prva se imenuje tehnična, druga pa temeljna analiza
vrednostnih papirjev. V primeru, da je tržna cena vrednostnega
papirja nižja od njegove prave vrednosti pravimo, da je
vrednostni papir podcenjen in obratno, da je precenjen, kadar
tržna cena presega njegovo pravo vrednost.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
116
58
Tehnicna analiza
Tehnicna analiza vrednostnih papirjev pomeni proučevanje preteklega
gibanja cen in količin vrednostnih papirjev in na tej podlagi
predvidevanje cen le-teh v prihodnosti.
Najprej poskušamo iz zgodovinskih tečajev vrednostnih papirjev
izlušciti trend oziroma ponavljajoč se vzorec gibanja cen, nakar
analiziramo še cene na trgu v bližnji preteklosti in sedanjosti, da bi
poiskali trend oziroma porajajoč se vzorec gibanja tečajev, ki bi bil
enak preteklemu.
Predpostavka, ki jo uporablja tehnična analiza je, da se trendi oziroma
vzorci gibanja cen ponavljajo.
Iskanje momentov, prelomnih točk, dolgo, srednje in kratkoročnih
trendov, nivojev podpore in odpora so le nekatere izmed tehnik, ki
tehnicnim analitikom pomagajo pri iskanju prodajnih in nakupnih
signalov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
117
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
118
59
Temeljna analiza
Temeljna analiza, na drugi strani poskuša določiti pravo
oziroma notranjo vrednost vrednostnega papirja. Slednja je po
definiciji enaka sedanji vrednosti vseh denarnih tokov, ki jih
lastniki določenega vrednostnega papirja lahko pričakujejo v
prihodnosti.
Analitiki, ki prisegajo na temeljno analizo poskušajo predvideti
časovni trenutek in višino teh denarnih tokov, ki jih s pomočjo
ustrezne diskontne stopnje preračunajo na njihovo sedanjo
vrednost.
Tako morajo v primeru lastniških vrednostnih papirjev najprej
oceniti višino prihodnjih dividend, pri čemer poskušajo
napovedati dobiček na delnico in delež dobička, ki ga bo podjetje
namenilo za dividende, potem pa še določiti primerno diskontno
stopnjo. Ko vrednostnemu papirju določijo njegovo pravo
vrednost, jo primerjajo z njegovo tržno ceno, da bi ugotovili ali ga
trg pošteno vrednoti.Gradivo za preizkus s področja trženja
21.10.2014
IS in prodaje IK oz delnic IS
119
Oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev:
V tem koraku upravljavec vzajemnega sklada
izbere tako posamezne vrednostne papirje, v
katere bo investiral zbrana sredstva, kot tudi
njihove deleže v celotnem premoženju
sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
120
60
Preverjanje ustreznosti sestave portfelja: je
cetrti korak v procesu investiranja in pomeni
periodično ponavljanje prejšnjih treh korakov.
Spremembe investicijskih ciljev upravljavca lahko
povzročijo, da oblikovan portfelj ni več optimalen
Drug razlog za potrebno revizijo portfelja je
spreminjanje cen vrednostnih papirjev v času,
kar lahko povzroči, da nekateri vrednostni papirji,
ki v začetku niso bili privlačni naenkrat postanejo
zanimivi in obratno.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
121
Ugotavljanje uspešnosti upravljanja s
portfeljem: Le-to daje upravljavcem vzajemnih
skladov nujno potrebne povratne informacije o
procesu investiranja, da lahko vzpostavijo
kontrolne mehanizme, ki omogočajo neprestano
izboljševanje učinkovitosti investicijskega
upravljanja. Pri tem morajo uporabljati tako
ustrezna merila uspešnosti in tveganja, kot tudi
izvajati primerjave z raznimi tržnimi indeksi
oziroma normaliziranimi portfelji in/ali portfelji
drugih vzajemnih skladov. Merila uspešnosti, ki
upoštevajo tako donosnost kot tveganje portfelja,
merijo t.i. tveganju prilagojeno donosnost
vzajemnih skladov, ki jo nato primerjamo z
donosnostjo primerljivega portfelja (benchmark
portfolio).
Gradivo za preizkus s področja trženja
21.10.2014
IS in prodaje IK oz delnic IS
122
61
ELEMENTI VARČEVANJA IN
OSEBNE FINANCE
Področje osebnih financ je zelo obširno. Zajema premoženje
posameznika, ki je tesno povezano z njegovimi pomembnimi
življenjskimi cilji in potrebami, kot so močna želja po finančni
varnosti in neodvisnosti, želja po višjem življenjskem standardu,
želja po ugodju, dobičku, želja po boljšem ugledu, večji osebni
uspeh itd. Kateri odločitvi bo posameznik dal prednost je odvisno
od njegove trenutne situacije – načina in pogleda na življenje,
močne želje po spremembi, dobičku, dobrinah, ugledu in tudi od
njegove osebnosti. Nekega splošnega recepta na področju
osebnih financ ni. Kar je dobro in priporočljivo za določenega
posameznika ni nujno enako dobro in koristno za drugega.
Strokovnjaki priporočajo za učnkovito in lažje upravljanje
premoženja enkrat letno sestaviti bilanco stanja osebnega
premoženja. V primeru izredno dejavnega investiranja pa je to
smotrno storiti pogosteje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
123
VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/3-Izbirovzajemnih-skladov-prilagodite-svojemu-financnemu-profilu
62
Zapis finančnih obveznosti in premoženja nam da
vpogled v vse tekoče prihodke in odhodke. Med
drugim nas spomni na tiste »skrite« potenciale in
obveznosti, na katere sicer ne bi pomislili vsak
dan. Predstavlja izhodišče za določanje ciljev
upravljanja premoženja. Razlika med vso
vrednostjo premoženja in obveznostmi nam da
približno oceno neto vrednosti premoženja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
125
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
126
63
V osnovi mora vsak delovno sposoben in aktiven posameznik v
prvi vrsti postaviti finančne temelje, ki predstavljajo osnovno
finančno varnost. Cilji, življenjske situacije in življenjski slog
mu narekujejo višino finančne varnosti. Cilj posameznika je
povečevati finančno varnost iz leta v leto in tako odpraviti
eksistenčni strah in si ustvariti določeno mero varnosti. Šele
ko je posameznik poskrbel za osnovne temelje njegovega
premoženja, je priporočljivo in hkrati smiselno, da začne
ustvarjati dodatno premoženje z ustrezno razpršitvijo
naložbenega kapitala.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
127
Z rastjo premoženja postanejo ponavadi
življenjski cilji bolj razkošni. Če ima
posameznik že veliko ustvarjenega
premoženja, ima manjše potrebe po
varčevanju za osebno finančno varnost, zato
pa večjo potrebo po vzdrževanju ravni
premoženja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
128
64
Najtežja je prav gotovo odločitev o tem, katera
oblika varčevanja bo varčevalca privedla do
zaželenega standarda. Možnosti za varčevanje je
namreč veliko, katero bo izbral, je odvisno
predvsem od njegovih pričakovanj. Velika
pričakovanja, ob razmeroma skromnih vložkih,
silijo varčevalca k naložbam, ki ponujajo visoko
pričakovane donose. Glavna težava tovrstnih naložb
pa je prav gotovo visoka stopnja tveganja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
129
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
130
65
Elementi varčevanja med katere uvrščamo varnost (odnos
do tveganja), donosnost, likvidnost, obveščenost,
fleksibilnost, davčne prednosti, dostopnost in zmožnost
pomagajo razjasniti varčevalcu, kateri način plemenitenja
denarja je zanj najbolj primeren in katere postavke so zanj
ključne pri naložbi. Strateško sestavo osebnega premoženja na
ta načn oblikuje v skladu s svojim osebnim finančnim profilom in
finančnimi cilji. Ti elementi posredno nakazujejo tudi
karakter varčevalca (konzervativen, dinamičen, nevtralen tip
vlagatelja). Nekateri elementi se med seboj izključujejo, še
posebej donosnost, likvidnost in varnost.
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
131
Varnost
Don
osno
st
21.10.2014
Likv
idno
st
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
132
66
Tveganje
Tveganje, ki je prisotno v vseh porah ekonomije, je v očeh večine
ljudi »temen oblak« nad najpomembnejšimi odločitvami, pa tudi
nad dnevnimi dogodki. Nikoli namreč ne vemo zanesljivo, če se
bodo naša predvidevanja kaj se bo zgodilo v prihodnosti,
uresničila ali ne (Mramor, 1993, str.99). Kako ljudje sprejemajo
tveganje? Nagnjenja k tveganju so pri posameznikih različna.
Nekateri ne bi nikoli svojih finančnih prihrankov naložili drugam
kot na hranilno knjižico v banki, drugi bi izgubili vse svoje
prihranke pri igrah na srečo. Na splošno pa velja, da so
posamezniki pripravljeni prevzeti tudi večje tveganje pri naložbi v
primeru ustrezno višje pričakovane donosnosti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
133
tveganje
Večina ljudi ima predstavo, da tveganje
pomeni verjetnost neugodnega razvoja
dogodkov. Dejansko pa tveganje pomeni
verjetnost, da se napoved ne bo uresničila
(da pričakovana vrednost ne bo enaka
dejanski vrednosti). Torej, ce je tveganje
naložbe visoko, potem je malo verjetnosti, da
bo napoved točna. Ljudje so si pri odnosu do
tveganja razlicni.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
134
67
Tveganje in donosnost
donos: uspeh kake pridobitvene dejavnosti
v določenem obdobju, izražen v denarju
donosnost (stopnja donosa): donosnost
kapitala – razmerje med donosom in
vloženim kapitalom
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
135
Tveganje in donosnost
Donos naložbe 1000 dolarjev v obdobju 1925-1995
Velika podjetja
1.114.000
Manjša podjetja
3.822.000
Državne obveznice
34.000
Kratkoročni drž. vred. papirji
13.000
Vir: Brigham, Houston, 1998, str. 155.
Zakaj bi kdo sploh investiral v državne obveznice?
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
136
68
Tveganje premoženja
primer NYSE
21.10.2014
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
Vir: Ross, Westerfield,
IS in prodaje IKJaffe,
oz delnic IS1993, str. 380
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
137
138
69
Kovarianca in korelacijski koeficient:
Za koliko se z razpršitvijo zmanjša tveganje
premoženja je odvisno od povezanosti donosnosti
naložb
Razpršitev premoženja zmanjšuje tveganje, če je
korelacijski koeficient
manjši od 1. Razpršitev premoženja bo najbolj
učinkovita, če je korelacijski
koeficient -1
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
139
70
•
•
VIR: http://www.bearseatbulls.com/2011/05/ahealthy-investment-mindset/
VIR: http://www.bearseatbulls.com/2011/05/ahealthy-investment-mindset/
71
•
VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/97-Vas-skrbi-inflacija-Zascitite-se-znalozbo-v-delniske-vzajemne-sklade
72
VIR: http://www.nytimes.com/interactive/2011/01/02/business/20110102-metricsgraphic.html?_r=2&
73
VIR: http://www.nlbskladi.si/vodnik-za-boljse-investiranje/clanek/58-Kaj-naj-v-krizi-storivlagatelj
74
Posameznike lahko glede na odnos, ki ga
imajo do tveganja, razdelimo v tri skupine
(Berk et al., 2002):
ljubitelje tveganja
tveganju nenaklonjene vlagatelje
do tveganja nevtralne vlagatelje
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
149
Nagnjenost k tveganju
starost (mlajši posamezniki so bolj naklonjeni tveganju, saj imajo
še vedno oporo pri starših in največkrat prevzemajo odgovornost
le do sebe),
zdravstveno stanje,
stabilnost zaposlitve in prihodnje možnosti zaposlitve (boljše
zdravstveno stanje in večja stabilnost zaposlitve vplivata na večjo
nagnjenost k tveganju in obratno. Boljše prihodnje možnosti
zaposlitve prav tako spodbujajo posameznika k večjemu
tveganju),
pretekli dogodki-izkušnje; če ima posameznik negativne izkušnje,
potem ima tak tudi odnos do tveganja. Tu se izkaže zaupanje
vlagateljev v finančne ustanove.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
150
75
nagnjenost slovenskega
prebivalstva k tveganju
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
151
Med slovenskimi gospodinjstvi so manjšo nagnjenost k
tveganju pokazala tista gospodinjstva, pri katerih so dohodki
nižji oz. katera na mesec najmanj prihranijo (Kleindienst,
1999a, str.62). Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja,
kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa
do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih
razmer.
Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost.
Pred začetkom upravljanja premoženja je priporočljivo, da se
sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči, kolikšne izgube smo
pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi ključni cilji, ali nas bo
kakšna naložba stala mirnega spanca ali pa si pomagamo z
vprašalnikom, ki nas ovrednoti in uvrsti v razrede.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
152
76
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
153
Če zberete od 40 do 60 točk, je vaša naklonjenost tveganju
majhna. To pomeni, da premoženja ne želite prepuščati
vplivom borznih nihanj in vas zanima predvsem ohranjanje
premoženja, manj pa pretirana rast.
Če zberete od 70 do 90 točk, je vaša naklonjenost tveganju
zmerna. Ne zanima vas samo ohranjanje vrednosti, temve tudi
rast premoženja.
Rezultat nad 100 točkami vas uvršča med vlagatelje, ki se
tveganja ne bojijo preveč. Pri upravljanju premoženja vas
zanimajo kar najvišji donosi in ste zato pripravljeni iskati tudi bolj
tvegane naložbe.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
154
77
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
155
Tveganje izgube vlagatelj lahko zmanjša z diverzifikacijo
premoženja, npr. z naložbo v vzajemne sklade, kjer z majhnimi
vložki doseže ustrezno razpršitev premoženja na več
razlinih naložb.
Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanja
oziroma čas do načrtovane dosege finančnega cilja, več
tveganja si vlagatelj lahko privošči. Torej daljše je obdobje
varčevanja v delnicah, manjša je verjetnost da bodo
vlagatelju prinesle negativno donosnost. Tveganje naložbe ima
možnost zmanjšati na več nacinov, najpomembnejši nacini pa
so vsekakor znanje, analize in razpršitev premoženja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
156
78
Tveganje
Tveganje premoženja opredeljujemo prek kovariance
oziroma korelacijskega[1] koeficienta med
sestavinami premoženja. Tveganje premoženja ni
povprečje tveganj posameznih naložb v premoženju,
ampak je manjše. Možno bi bilo namreč sestaviti
premoženje tveganih naložb, ki bi bilo samo
netvegano. Tako korelacija med naložbami, ki jih
združimo v premoženje, definira tveganje
premoženja.
Korelacijski koeficient lahko zavzame vrednosti med -1 in 1 in pove, kako se bodo gibale
donosnosti dveh naložb. Ce je R1,2 > 0, to pomeni pozitivno korelacijo, torej se bo
donosnost dveh naložb spreminjala v enaki smeri. Ce je R1,2 < 0, to pomeni negativno
korelacijo in se bodo donosnosti dveh naložb spreminjale v nasprotni smeri. Ce sta dve
naložbi popolnoma pozitivno korelirani in je R1,2=1, ne zmanjšamo tveganja
premoženja. Ce sta dve naložbi popolnoma negativno korelirani, pomeni, da je R1,2=-1,
bomo premoženje popolnoma razpršili – torej bo popolnoma netvegano.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
157
NALOŽBE V NEPREMIČNINE KOT
DOPOLNITEV FINANČNIM
NALOŽBAM
Nepremičnine predstavljajo približno 55 odstotkov
svetovnega bogastva (Brown, Matysiak, 2000), kar jim
daje veliko pomembnost glede na druge investicijske
razrede. Poleg neposrednih naložb v nepremičnine je
možno sredstva investirati tudi posredno. Takšne
naložbe omogoča razvoj nepremičninskih investicijskih
skladov.
Naložba v nepremičnino je zelo dobra dopolnitev
finančnim naložbam, saj je z njimi zelo nizko
korelirana. Izpeljanih je bilo veliko raziskav, ki potrjujejo
koristi ob vključitvi nepremičnin v premoženje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
158
79
Investicijske prednosti in donosi:
Lastniški ponos: Lastništvo nad nepreminino je čustvena izkušnja, saj jo lahko investitor
občuti in prime. Še posebno je značilen pri nakupu družinske hiše ali stanovanja. Veliko
investitorjev občuti nepreminino kot merilo pomembnosti in uspeha
Oseben nadzor: Nepremicnina v nasprotju z obveznicami in delnicami omogoča
investitorju direkten nadzor nad sredstvom, kar pomeni, da lahko nadzira odločitve, kot so
nakup, cena, finančni vzvod, oblika lastništva, delovanje, refinanciranje, razpolaganje z
nepremičnino.
Osebna uporaba in posest. Večina investitorjev uporablja nepremičnino za osebne
namene. Lastnik pridobiva koristi od povečanja vrednosti nepremičnine (apreciacije) in od
prihranka, ker mu ni treba plačevati najemnine.
Gradnja premoženja. Investitor lahko zgradi premoženje s pridobivanjem nepremičnin z
uporabo finančnega vzvoda, nato reinvestira prihodke od teh nepremičnin in dolgoročno
zgradi premoženje z amortizacijo dolga in apreciacijo nepremicnine.
Močan finančni vzvod. Finančni vzvod se pojavi, kadar investitor pri financiranju
investicije uporabi poleg lastniškega kapitala tudi dolžniške vire financiranja.
Nepremicnine so sredstvo, ki je zelo visoko rangirano za zavarovanje dolga.
Povečanje vrednosti (apreciacija) in zašita proti inflaciji. Vrednost nepremičnine se
v času lahko poveča (aprecira), tako se investitorju poveča donosnost. Povečanje
vrednosti je lahko posledica dveh okoliščin. Prva je povečanje povpraševanja glede
na ponudbo v neinflacijskem okolju. Druga je, da lahko inflacija povzroči povečanje
cen nepremičnin. Naložba v nepremičnino je namreč dobro zavarovanje pred inflacijo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
159
Investicijske slabosti in tveganja
Slaba likvidnost. Nepremičnino je težko hitro spremeniti v denar, kar
lahko imetnika nepremičnine privede do nesolventnosti in bankrota.
Sprememba nepremičnine v denar je prav tako povezana z visokimi
transakcijskimi stroški.
Breme za upravljalca. Večina nepremičnin zahteva veliko osebne pozornosti
in znanja. Upravljalec, ki upravlja z nepreminino, je odgovoren za doseganje
denarnega toka, ki ga je načrtoval investitor. Vseskozi je treba spremljati pritoke
in vrednost nepremičnine.
Zmanjšanje vrednosti (depreciacija). Čeprav lahko inflacija poveča
denarno vrednost nepremičnine, lahko ocenjevalci vrednosti nepremičnin hitro
ugotovijo, da se je njena realna vrednost zmanjšala zaradi psihične,
funkcionalne ali lokalne depreciacije.
Pravna zapletenost. Pogodbe med lastniki in upniki so zelo zapletene.
Kompleksnost se pojavlja tudi v hitrih in nepredvidljivih davčnih spremembah, ki
lahko neugodno vplivajo na investitorja, ki se zanaša na davčne koristi za
znaten del donosov.
Pomanjkanje informacij in znanja. Za tržne udeležence na
nepremicninskem trgu je pridobivanje informacij o transakcijah med kupci
in prodajalci zelo zahtevno in drago opravilo. Zaradi slabe informiranosti
zato tržni udeleženci pogosto išejo pomoč pri nepremičninskih izvedencih, kar
povišuje transakcijske stroške.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
160
80
Optimizacija premoženja z
vključevanjem drugih oblik naložb
Na donosnost premoženja, sestavljenega iz razlinih finančnih
naložb, vpliva korelacija med donosi različnih naložb. Med druge
finančne naložbe štejemo obveznice, delnice, gotovino, zlato ipd.
Pomembno je torej pogledati, kakšen je prispevek posamezne
naložbe k donosnosti celotnega (mešanega) premoženja.
Ugotovitve večine analiz, ki so bile izvedene pri korelaciji
donosov nepremičnin z drugimi finančnimi naložbami, so
pokazale, da so donosi nepremičnin zelo nizkokorelirani z donosi
obveznic in delnic. Zato naj bi vključitev nepremičnin v
premoženje, ki je že sestavljeno iz obveznic in/ali delnic,
ponujala velike koristi od razpršenosti premoženja. Premoženje,
ki vsebuje nepremičnine, ob enaki zahtevani donosnosti nosi
manjše tveganje. To pomeni, da smo z vključitvijo nepremičnine
zmanjšali del tveganja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
161
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
162
81
•
VIR: http://www.bearseatbulls.com/2011/05/ahealthy-investment-mindset/
PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI IZBORA
NALOŽB
V zadnjih letih je postalo vse bolj očitno, da
psihologija igra izredno pomembno in nenehno
vlogo na finančnem trgu. Razvila se je nova
raziskovalna veja, ki združuje znanje iz
psihologije in ekonomije in ki se imenuje
vedenjske finance.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
164
82
Down side risk
Kot primer navedimo izsledke Daniela Kahnemana
in Amosa Tverskya (Tversky, Kahneman, 1974,
str.1124-1131), ki sta z več stotimi znanstvenimi
poskusi med drugim ugotovila, da večina ljudi občuti
več bolečin in trpljenja z izgubo 100 dolarjev kot
ugodja z dobitkom 100 dolarjev. Poznavanje
psiholoških dejavnikov je izrednega pomena pri
upravljanju osebnega premoženja, saj pri izbiri
naložb vlagatelj tekmuje z drugimi varevalci in
vlagatelji. V primeru, da emocije upravljajo
naložbene odloitve, je dale najvecja možnost, da
posameznik sprejme napačno odločitev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
165
Tradicionalne finance predpostavjajo, da so
odločitve posameznika racionalne in zanj koristne.
Nasprotno mnenje pa zagovarja tezo, da je proces
odločanja predmet številnih iluzij.
Največ možnih napak vlagateljev je predvsem
psihološkega izvora, tisti najhujši dve (napačna
strateška sestava premoženja in slaba razpršitev
premoženja) pa sta posledica premajhnega znanja
(Kleindienst, 2001, str.394).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
166
83
Pretirana samozavest oziroma prevelika
zaverovanost v natancnost informacij, ki
jih ima na voljo: Nagnjenost k precenjevanju
lastnih sposobnosti je v človeški naravi.
Vlagatelj je prepričan v svoj prav, kar
zadeva res dobre naložbe. Veliko
zasebnih in celo profesionalnih investitorjev
precenjuje svoje zmožnosti za
napovedovanje prihodnjih gibanj tečajev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
167
Boljši spomin za dobre kot slabe stvari:
Vlagatelji si bolje zapomnijo dogodke, ki so
potekali v skladu z njihovimi priakovanji, kot
tiste, ki niso. In prepričanost o svojem prav se
tako še okrepi (Groznik, 2001, str.19).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
168
84
Vzorec: Posameznikova odločitev temelji na
stereotipih, vzorcih, ki mogoče sploh ne
obstajajo. Predvideva, da se bo določen
dogodek ponavljal v prihodnosti. Največkrat
se to pojavlja na finančnem trgu ob nakupu
»vročih« delnic ali precenjevanje uspešnosti
upraviteljev investicijskih skladov, ki so bili
nadpovprečno uspešni v preteklosti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
169
Varna zasidranost: Vlagatelj še naprej trguje
na določenem trgu s pričakovanjem, da bodo
dobički podjetja naraščali kot v preteklosti.
Vendar ga lahko hitre spremembe, ki so
značilne za finančni trg, kaj hitro šokirajo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
170
85
Hazardnerska zmota: Vlagatelji pogosto
verjamejo, da se neki dogodek (npr.
skokovita rast ali upad cen premoženja,
dobitek na lotu ali v igralnici) ne bo ponovil
samo zato, ker se je zgodil pred kratkim.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
171
Naložbena kratkovidnost: Vlagatelji sicer
radi govorijo o dolgih rokih, odzivajo pa se
izrazito kratkoročno in pogosto posledično
spremeni investicijsko odlocitev, ceprav
za spremembo ni racionalne podlage.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
172
86
Pripravljenost vec tvegati s hitro
pridobljenim premoženjem: Vlagatelji so
bolj pripravljeni tvegati s premoženjem, do
katerega so prišli pred nedavnim,
nepričakovano in laže, kot pa s
premoženjem, ki so si ga ustvarili počasi,
predvidljivo in z več truda (Groznik, 2001b,
str.19).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
173
Čredni nagon: Naložbene odločitve
vlagateljev so velikokrat posledica splošnega
čustvenega razpoloženja, osebnega
preprianja, posledica govoric in modnih
investicijskih smernic, ali pa zato, ker so
to storili »že vsi«.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
174
87
Pristranskost do razpoložljivega: Kadar
so posamezniki pristranski do razpoložljivih
informacij, velikokrat izpustijo prave
priložnosti za investiranje svojih prihrankov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
175
Čezmerno odzivanje na nove informacije:
Vlagatelji ugodne informacije pogosto precenijo,
slabih pa se ustrašijo bolj, kot bi se jih morali glede
na naravo dogodka. Pretirano odzivanje ponavadi
vodi v evforijo. Najslabše pa jo nedvomno
odnesejo vlagatelji, ki za nove informacije zvedo
med zadnjimi in se odločajo na njihovi osnovi, ko trg
že krene v nasprotno smer (Kleindienst, 2001, str.
393).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
176
88
Miselni (pro)račun: Vlagatelji so nagnjeni k
ločenemu obravnavanju posameznih
elementov posamezne naložbe. To lahko
pripelje do neučinkovitih odločitev. Naprimer,
posameznik si sposodi po visokih obrestih za
nakup potroškov, medtem ko istočasno
varčuje po nižji obrestni meri za študij otroka.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
177
Nezadostna diverzifikacija: Investitorji veliko manj
diverzificirajo svoje premoženje, kot je v skladu s
tradicionalno finančno teorijo. Nezadostna
diverzifikacija je posledica t.i. »pristranskosti
domaemu trgu«, ki pomeni, da investitorji raje
investirajo v domae vrednostne papirje. Investitorji v
ZDA, Evropi ter na Japonskem držijo vec kot 90%
investicij v vrednostne papirje v domačih
vrednostnih papirjih (French, Poterba, 1991), kar je
težko razložiti na osnovi racionalnosti (Lewis, 1999).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
178
89
Prekomerno trgovanje: V skladu s tradicionalno financno teorijo bi moralo biti
na kapitalskih trgih razmeroma malo trgovanja. V nasprotju s tem
predvidevanjem je na svetovnih borzah velik obseg trgovanja. Raziskave so
pokazale, da prekomerno trgujejo tako individualni kot tudi institucionalni
investitorji (Barberis, Thaler, 2002, str. 49). Raziskava, ki je zajela velik vzorec
računov pri borzno posredniškem podjetju, je pokazala, da je povprečna
donosnost investitorjev ob upoštevanju transakcijskih stroškov nižja od
primerljive donosnosti oziroma donosnosti katerega izmed delniških
indeksov[1].
[1] Zelo zanimiva je tudi raziskava, ki se je osredotoila na spol investitorjev.
Ugotovljeno je namreč, da moški trgujejo za 50% več kot ženske in dosegajo za
0,94 odstotne točke nižjo donosnost na leto, kar je v skladu s splošno
priznano trditvijo, da so moški bolj samozavestni od žensk. Razlika je še bolj
opazna pri samskih moških in ženskah, kjer samski moški trgujejo za 67% več
kot samske ženske in dosegajo 1,44 odstotne točke nižjo donosnost letno
(Barber, Odean, 2001, str. 262).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
179
Odločitve za prodajo vrednostnih papirjev: Ena
izmed najpomembnejših ugotovitev vedenjskih
financ je učinek nagnjenosti investitorjev k
realizaciji dobičkov in nerealizaciji izgub. Investitorji
namreč neradi prodajo vrednostne papirje
»poražence« in jih držijo predolgo, po drugi strani pa
se nagibajo k temu, da vrednostne paprije
»zmagovalce« prodajo prehitro (Shefrin, Statman,
1985, str. 777-778).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
180
90
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
181
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
182
91
PREDPISI S PODROČJA
INVESTICIJSKIH SKLADOV IN
DRUŽB ZA UPRAVLJANJE
Primož Damjanovič,
pomočnik direktorja ATVP, vodja sektorja skladov
Predavanje bo obsegalo:
pregled temeljnih predpisov s področja poslovanja investicijskih
skladov (IS) in družb za upravljanje (DZU),
predstavitev izbranih določb Zakona o investicijskih skladih in
družbah za upravljanje (ZISDU-2) in nekaterih splošnih aktov
Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
pregled obveznih vsebin prospekta z vključenimi pravili
upravljanja IS,
pregled obveznosti DZU glede obveščanja vlagateljev o
poslovanju IS,
pregled pravil trženja enot investicijskih skladov v Republiki
Sloveniji (RS).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
184
92
Poglavje I.
TEMELJNI PREDPISI S PODROČJA
POSLOVANJA DZU IN IS
I.TEMELJNI PREDPISI
SISTEMSKI ZAKON
Sistemski zakon, ki ureja področje upravljanja in poslovanja
investicijskih skladov v Republiki Sloveniji je:
Zakon o investicijskih skladih
in družbah za upravljanje
(Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 in 55/12)
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
186
93
I. TEMELJNI PREDPISI
IZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP
Na podlagi ZISDU-2 ATVP izdaja splošne akte, ki podrobneje
urejajo posamezna področja.
Pravila trženja enot investicijskih skladov podrobneje ureja:
Sklep o načinu in pogojih za trženje enot investicijskih
skladov (Uradni list RS, št. 33/12)
Pravila obveščanja vlagateljev podrobneje ureja:
21.10.2014
Sklep o objavah in neposrednem
imetnikov enot (Uradni list RS, št. 33/12)
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
obveščanju
187
I. TEMELJNI PREDPISI
IZBRANI SPLOŠNI AKTI ATVP
Obliko in vsebino dokumentov o investicijskem skladu podrobneje
urejajo:
Sklep o pravilih upravljanja in prospektu odprtega investicijskega
sklada (Uradni list RS, št. 33/12) ;
Sklep o statutu investicijske družbe (Uradni list RS, št. 33/12) ;
Sklep o letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada
(Uradni list RS, št. 43/12).
Ostali relevantni splošni akti ATVP:
Sklep o tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št.
33/12);
Sklep o začasni zaustavitvi odkupa oziroma uvedbi delnega
odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada (Uradni list RS,
št. 33/12);
Sklep o vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi
vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 33/12).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
188
94
Poglavje II.
TEMELJNE DOLOČBE
ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN
DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
VSEBINA ZAKONA
ZISDU-2 ureja:
pogoje za ustanovitev DZU,
obseg storitev, ki jih lahko opravlja DZU in zahteve glede
njenega poslovanja in ravnanja,
pravila glede upravljanja IS (skrbniške storitve, ločitev
premoženja, prepovedani posli, obveščanje vlagateljev),
pojem in oblike IS,
podrobnejše značilnosti posamezne oblike IS (način
oblikovanja, dopustne naložbe, provizije in stroške, združitve,
prenos upravljanja, likvidacija, ipd.),
tipe in vrste IS
pravila trženja enot IS,
nadzor nad poslovanjem IS in DZU.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
190
95
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
POJEM INVESTICIJSKEGA SKLADA
Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega
edini namen je, da javno zbira premoženje in ga v skladu z
vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste
naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega
sklada.
Javno zbiranje premoženja je vsako zbiranje premoženja
fizičnih oseb, pravnih oseb in drugih subjektov zasebnega in
javnega prava. Ne gre za javno zbiranje premoženja, če se zbira
zgolj premoženje dobro poučenih vlagateljev iz 44. člena
Zakona o trgu finančnih instrumentov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
191
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
ODPRTI in ZAPRTI IS
Investicijski sklad je lahko bodisi odprtega bodisi zaprtega tipa.
Odprt investicijski sklad je sklad:
katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika unovčiti in
izplačati iz sredstev sklada, oziroma IS;
katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena,
po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves
čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje
bistveno ne razlikuje.
Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje
pogojev iz prejšnjega odstavka.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
192
96
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
UCITS
UCITS sklad (ang. Undertaking for Collective Investment in
Transfereable Securities) je odprt IS:
katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje
in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve
tveganj, in
ki je bil ustanovljen in je upravljan v skladu z ZISDU-2 v delu, ki
se prenaša Direktivo 2009/65/ES oz. s predpisi držav članic,
sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES .
UCITS skladi imajo t.i. evropski potni list, ki tem skladom
omogoča, da se lahko po opravljeni priglasitvi pri ustreznem
organu države članice, neposredno ali preko podružnice tržijo tudi
na območju druge države članice EU. Priglasitev takšnega sklada
lahko opravi samo družba za upravljanje, ki upravlja UCITS sklad
oziroma z njene strani pooblaščena oseba.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
193
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
OBLIKE UCITS V RS
1. Vzajemni sklad (VS) je:
odprt IS,
UCITS,
oblikovan kot ločeno premoženje,
njegovo poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem ZISDU-2.
2. Krovni sklad (KS) je:
odprt IS,
UCITS,
sestavljen iz dveh ali več podskladov oblikovanih kot ločeno
premoženje,
njegovo poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem ZISDU-2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
194
97
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
ne-UCITS
Ne-UCITS sklad je lahko odprt ali zaprt IS, ki ne izpolnjuje vsaj
enega od pogojev za UCITS sklad.
UCITS sklad ne more spremeniti pravil upravljanja tako, da bi
postal ne-UCITS sklad.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
195
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
OBLIKE ne-UCITS V RS
3. Alternativni sklad (AS) je:
odprt IS,
ne-UCITS,
oblikovan kot ločeno premoženje,
njegovo poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom ZISDU-2.
4. Investicijska družba (ID) je:
zaprt IS, ne-UCITS,
organizirana kot delniška družba s sedežem v RS, katere
osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so
prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem
trgu,
njeno poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom ZISDU-2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
196
98
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB
Delniški sklad:
izpostavljenost do posamezne države ali regije;
izpostavljenost do gospodarskega sektorja ali panoge;
izpostavljenost do družb z majhno kapitalizacijo;
Obvezniški sklad:
sklad obveznic naložbenega razreda:
sklad obveznic izven naložbenega:
21.10.2014
sklad državnih obveznic;
splošni obvezniški sklad;
sklad podjetniških obveznic;
mešani obvezniški sklad visokih donosov;
obvezniški sklad visokih donosov;
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
197
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB
21.10.2014
Mešani sklad:
defenzivni mešani sklad;
uravnoteženi sklad;
dinamični mešani sklad;
fleksibilni mešani sklad;
Denarni sklad:
kratkoročni denarni sklad;
denarni sklad;
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
198
99
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
RAZVRSTITEV IS PO VRSTAH NALOŽB
Skladi zamenljivih finančnih instrumentov;
Skladi s kapitalsko zaščito;
Garantirani skladi;
Skladi instrumentov kritih z drugim premoženjem;
Sklad prilagodljive strukture naložb:
sklad fleksibilne strukture naložb;
sklad ciljnega datuma;
sklad življenjskega cikla;
Podrobnejšo klasifikacijo investicijskih skladov določa Sklep o
tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 33/12)
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
199
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
PRAVILA GLEDE IMENA IS
Ime IS mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad
oziroma za krovni sklad oziroma za alternativni sklad.
Ime vzajemnega sklada oz. podsklad mora vsebovati označbo
iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj
naložbene politike vzajemnega sklada.
Kadar se ime krovnega sklada ali podsklada ali alternativnega
sklada uporablja v prevodu v tuji jezik, so lahko tudi sestavine
firme oziroma imena iz tega člena prevedene v ta jezik.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
200
100
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
Je pravna oseba s sedežem v RS, ki opravlja storitve
upravljanja investicijskih skladov na podlagi dovoljenja ATVP.
Opravljanje storitve upravljanja investicijskih skladov družbi za
upravljanje omogoča, da lahko ustanavlja IS in upravlja z
njihovim premoženjem.
Družba za upravljanje države članice ali tretje države je
pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi,
ki opravlja storitve upravljanja IS na podlagi dovoljenja
pristojnega nadzornega organa države članice ali tretje države.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
201
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
Plačilo za storitve družbe za upravljanje predstavlja
upravljavska provizija, ki se plačuje iz sredstev
investicijskega sklada ter vstopna in izstopna provizija, ki jo
vlagatelj plača pri vstopu in izstopu iz vzajemnega sklada.
Nadzor nad poslovanjem družbe za upravljanje opravlja
Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Poslovanje družbe za upravljanje mora enkrat letno pregledati
tudi revizor (DZU najmanj enkrat v petih zaporednih letih
zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
202
101
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA
DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Pravila varnega in skrbnega poslovanja zahtevajo trden in
zanesljiv sistem upravljanja DZU, ki obsega:
organizacijski ustroj DZU z natančno določenimi pristojnostmi in
odgovornostmi zaposlenih,
smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke
podprte z informacijskim sistemom za avtomatično obdelavo
podatkov,
značilnostim in zapletenosti storitev in poslov prilagojen sistem
notranjih kontrol.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
203
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
PRAVILA RAVNANJA PRI OPRAVLJANJU STORITEV
UPRAVLJANJA IS
Pravila ravnanja pri opravljanju storitev upravljanja IS
zahtevajo:
poslovanje DZU skladno z zakonodajo,
ravnanje DZU v najboljšem interesu IS in imetnikov njegovih
enot,
skrbne preglede vseh naložb sklada,
obvladovanje nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in
zapletenosti storitev in poslov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
204
102
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA IS
Opravljanje storitev upravljanja IS na območju RS:
Opravljanje storitev upravljanja IS v državi članici gostiteljici:
DZU s sedežem v RS in dovoljenjem ATVP;
če ima DZU države članice dovoljenje za upravljanje UCITS skladov v državi
članici svojega sedeža, lahko storitev upravljanja IS opravlja tudi v RS preko
podružnice ali neposredno;
DZU tretje države lahko v RS opravlja samo storitve trženja enot IS samo preko
podružnice (za ustanovitev podružnice v RS mora pridobiti dovoljenje Agencije).
DZU lahko eno ali več storitev upravljanja IS opravlja tudi v državi članici
gostiteljici preko podružnice ali neposredno;
DZU lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja IS v državi članici gostiteljici
oblikuje in ustanavlja tudi UCITS sklade takšnega tipa, ki jih lahko ustanavlja in
upravlja v RS.
Opravljanje storitev upravljanja IS v tretji državi:
21.10.2014
DZU lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja IS v tretji državi opravlja (preko
podružnice ali neposredno) samo storitev trženja enot IS.
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
205
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
PRENOS OPRAVLJANJA STORITEV OZIROMA
POSLOV NA DRUGO OSEBO
DZU, DZU države članice ali DZU tretje države lahko pisno
pooblasti drugo osebo (pooblaščenec), da v njenem imenu in za
njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posle.
Kljub pooblastilu odgovornost za pravilno izvajanje prenesenih
storitev in poslov ostane na DZU.
Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot IS na
podlagi predhodnega pisnega soglasja DZU prenese pooblastilo
na tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
206
103
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
SKRBNIK PREMOŽENJA IS
Premoženje investicijskega sklada mora biti zaupano v hrambo
skrbniku.
Skrbnik premoženja investicijskega sklada je lahko le banka s
sedežem v Republiki Sloveniji oziroma podružnica banke države
članice ali tretje države, ki je za opravljaje skrbniških storitev
pridobila ustrezno dovoljenje Banke Slovenije.
Skrbnik mora imeti sedež v isti državi kot je oblikovan sklad.
IS ima lahko samo enega skrbnika, ta pa lahko ima podskrbnike.
Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do
skrbniške provizije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
207
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
VLOGA SKRBNIKA PREMOŽENJA IS
21.10.2014
vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev IS;
hrani materializirane vrednostne papirje IS;
vodi poseben denarni račun IS in zagotavlja, da se v breme tega računa
opravljajo samo izplačila, ki jih je dovoljeno opraviti v breme premoženja
IS;
zagotavlja, da se obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje
sklenila za račun IS, opravijo v poslovno običajnih rokih;
zagotavlja, da se čista vrednost sredstev IS (ČVS) izračunava skladno s
predpisi;
zagotavlja, da se upravljavska provizija, do katere je upravičena družba
za upravljanje, obračunava skladno s predpisi;
zagotavlja, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna
zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot IS poteka v skladu z
določbami ZISDU-2 in pravili upravljanja oziroma statutom IS;
opravlja druge storitve v skladu z zakonom.
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
208
104
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
RAZMERJE MED DZU IN SKRBNIKOM
Družba za upravljanje in skrbnik morata ravnati neodvisno drug
od drugega, vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje
koristi imetnikom enot investicijskega sklada.
Skrbnik ne sme z družbo za upravljanje sklepati poslov nakupa
in prodaje oziroma drugih poslov, ki jih družba za upravljanje
sklepa za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega
sklada in katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, ki
ga družba za upravljanje upravlja (izjema so posli iz 171. člena
ZISDU-2).
Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkrati
opravljati skrbniških storitev po ZISDU-2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
209
II. TEMELJNE DOLOČBE ZISDU-2
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DZU
IN SKRBNIKA
Skrbnik in družba za upravljanje odgovarjata imetnikom enot
premoženja oziroma delnic investicijskega sklada za škodo, ki
jo povzročita premoženju investicijskega sklada z ravnanjem,
ki je nezakonito ali v nasprotju s pravili stroke opravljanja
skrbniških storitev oziroma s pravili stroke upravljanja naložb.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
210
105
Poglavje III.
DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM
SKLADU
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
TEMELJNI DOKUMENTI
Temeljni dokumenti investicijskega sklada so:
21.10.2014
prospekt z vključenimi pravili upravljanja (pri VS in AS),
statut (pri ID),
prospekt (pri ID),
dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KID) (pri
VS).
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
212
106
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
OPREDELITVE TEMELJNIH DOKUMENTOV
Pravila upravljanja so dokument, ki ureja vsebino pravnih razmerij
med družbo za upravljanje, ki upravlja VS ali AS in imetniki
investicijskih kuponov VS ali AS.
Prospekt IS je temeljni dokument za javno ponudbo enot
investicijskega sklada.
Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KID) vsebuje zgolj tiste
podatke o skladu, ki so minimalno potrebni, da lahko vlagatelj
sprejme naložbeno odločitev.
Statut je ustanovni dokument investicijske družbe, ki mora poleg
vsebin, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, vsebovati
še dodatne vsebine kot na primer investicijsko politiko ID,
opredelitev stroškov in upravljavske provizije, način obveščanja
delničarjev o poslovanju ID in druge vsebine določene z ZISDU-2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
213
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
DOSTOPNOST
Vlagatelju je ob pristopu k pravilom upravljanja IS vedno
potrebno izročiti brezplačen izvod KID.
Prospekt odprtega investicijskega sklada in KID se vlagateljem
izročita kot tiskovini. Če je to običajen način izmenjave
podatkov med družbo za upravljanje in imetnikom enot in če ta
soglaša, da želi prejeti obvestilo na ta način, pa se lahko izročita
tudi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko
spletnih strani.
Tudi kadar se izjave vlagateljev o pristopu k pravilom upravljanja
IS sprejemajo izven sedeža DZU ali njenega vpisnega mesta,
morajo pooblaščene osebe, ki tržijo enote sklada na zahtevo
vlagatelja temu izročiti brezplačni izvod prospekta ter zadnje
objavljeno letno in polletno poročilo investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
214
107
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
DOVOLJENJE K OBJAVI PROSPEKTA IS
Družba za upravljanje mora pred začetkom javne ponudbe
investicijskih kuponov vzajemnega ali alternativnega sklada
oziroma pred začetkom prve javne prodaje delnic
investicijske družbe pridobiti dovoljenje ATVP za objavo
prospekta IS. Dovoljenje za objavo KID ni potrebno.
Na začetku prospekta mora biti naveden datum prejema
dovoljenja ATVP, na zadnji strani pa datum zadnje posodobitve
prospekta.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
215
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
SPREMEMBE PROSPEKTA, PRAVIL UPRAVLJANJA IN KID
Družba za upravljaje mora enkrat letno in sicer najpozneje v 35
delovnih dneh po 31. decembru vsakega leta vsebino prospekta
in KID VS oziroma AS dopolniti z najaktualnejšimi podatki o
poslovanju IS in spremembami drugih vsebin, ki jih določi ATVP in
niso sestavni del pravil upravljanja IS. Za objavo teh posodobitev ni
potrebno predhodno dovoljenje ATVP.
Za spremembo pravil upravljanja je vedno potrebno dovoljenje
ATVP (260. člen ZISDU-2; uveljavitev sprememb v osmih delovnih
dneh oziroma enem mesecu od javne objave obvestila o prejetem
dovoljenju).
KID je potrebno poleg rednega posodabljanja iz prve točke
spremeniti tudi ob vsaki spremembi pravil upravljanja in
prospekta, ki se nanašajo tudi na vsebino KID. Način in roke
posodobitev določa Uredba 583/2010/EU.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
216
108
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
VSEBINA PROSPEKTA IS
Prospekt odprtega investicijskega sklada vsebuje informacije o:
finančnem in pravnem položaju odprtega IS vključno z opisom
obdavčitve IS in imetnikov investicijskih kuponov,
lastnostih investicijskega kupona odprtega IS,
pravicah, ki izhajajo iz investicijskega kupona odprtega IS,
tveganjih povezanih z nalaganjem v odprte IS,
poslovanju IS,
storitvah upravljanja investicijskih skladov, ki jih je družba za
upravljanje prenesla na druge osebe,
druge podatke, ki so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni
primernost naložbe v investicijske kupone odprtega IS.
Prospekt odprtega IS kot sestavni del besedila vsebuje pravila
upravljanja IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
217
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
VSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS
Pravila upravljanja odprtega IS podrobneje urejajo:
naložbene cilje in naložbeno politiko IS, vključno z omejitvami
naložb in zadolževanja IS ter posebnimi naložbenimi tehnikami,
način uporabe (zadržanja oziroma razdelitve) čistega dobička
oziroma prihodkov IS,
vrste stroškov, ki neposredno in posredno bremenijo imetnike
investicijskih kuponov IS,
referenčno valuto ter obdobje obračunavanja čiste vrednosti
sredstev in vrednosti enote premoženja IS,
način obveščanja javnosti in imetnikov investicijskih kuponov o
finančnem in pravnem položaju IS, o njegovem poslovanju in o
zamenjavi skrbnika premoženja IS,
pravice imetnikov investicijskih kuponov,
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
218
109
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
VSEBINA PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS
lastnosti morebitnih razredov investicijskih kuponov,
postopek vplačila in izplačila investicijskih kuponov ter način
izračuna njihovih nakupnih in odkupnih vrednosti, skupaj z
informacijami o morebitnem trgovanju z investicijskimi
kuponi na organiziranem trgu,
trajanje IS,
postopek začasne zaustavitve vplačil in/ali izplačil
investicijskih kuponov IS,
prenos upravljanja IS na drugo DZU,
postopek in pogoje združitve IS,
zamenjavo skrbnika premoženja IS,
razloge za likvidacijo IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
219
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
POSEBNOSTI PRAVIL UPRAVLJANJA KROVNEGA SKLADA
Pravila upravljanja krovnega sklada morajo poleg splošnih
določb, ki jih vsebujejo pravila upravljanja VS, določati, da gre za
krovni sklad, jasno pa morajo biti ločene določbe pravil
upravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega sklada (splošne
določbe), od določb, ki veljajo samo za posamezni podsklad
(dodatek F).
Pravila upravljanja krovnega sklada morajo določati tudi pogoje
prehajanja med podskladi in morebitne stroške, povezane s
prehajanjem med podskladi.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
220
110
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
POSEBNOSTI PRAVIL UPRAVLJANJA ALTERNATIVNEGA
SKLADA
Pravila upravljanja alternativnega sklada morajo upoštevati naslednje:
gre za alternativni sklad, ki ni UCITS;
naložbena pravila lahko vključujejo nekatere dodatne vrste naložb in
drugačne limite izpostavljenosti;
najnižja dovoljena višina prvega vplačila je 100.000 evrov;
obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev ne sme biti
krajše od 7 dni in daljše od 12 mesecev pri čemer družba za
upravljanje imetniku izplača odkupno vrednost investicijskega
kupona najkasneje do vključno zadnjega delovnega dne prvega
naslednjega obračunskega obdobja za izračun vrednosti enote
premoženja oziroma v pravilih upravljanja določenem krajšem roku;
pogoji za vplačilo s prenosljivimi vrednostnimi papirji so drugačni kot
pri vzajemnem skladu;
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
221
III. DOKUMENTI O INVESTICIJSKEM SKLADU
POSEBNOSTI PRAVIL UPRAVLJANJA ALTERNATIVNEGA
SKLADA
pravila upravljanja lahko določijo obvezo imetnikom investicijskih
kuponov po predhodni najavi vložitve zahteve za izplačilo
investicijskih kuponov;
provizija za upravljanje alternativnega sklada je lahko poleg v
odstotkih od povprečne čiste vrednosti sredstev izražena tudi na
drug jasen, pregleden in nedvoumen način;
pravila upravljanja določajo kako in v kakšni višini se obračunajo
vstopni in izstopni stroški;
druge posebnosti, ki jih ZISDU-2 predpisuje za alternativni sklad.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
222
111
Poglavje IV.
BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN
PRAVIL UPRAVLJANJA ODPRTEGA IS
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA
Naložbena pravila vsebujejo opredelitev:
naložbenega cilja;
naložbene politike;
najvišjih dovoljenih izpostavljenosti do posameznega
izdajatelja finančnih instrumentov in drugih omejitev
izpostavljenosti;
dodatnih likvidnih sredstev;
zadolževanja;
tehnik upravljanja sredstev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
224
112
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENI CILJ
Opis naložbenih ciljev odprtega IS vsebuje:
opredelitev za katero vrsto sklada iz sklepa ATVP, ki ureja vrste
in tipe investicijskih skladov gre in opredelitev njegovih
naložbenih ciljev;
kadar
druge osebe nudijo garancijo, ki ščiti vlagatelje,
opredelitev garancije in vseh morebitnih omejitev v zvezi z njo;
kadar bo sklad sledil izbranemu ali izbranim indeksom oziroma
drugemu ustreznemu vodilu, navedba indeksov oziroma vodila
in opredelitev stopnje svobode pri sledenju (pasivno, aktivno ali
zmerno aktivno upravljanje).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
225
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA - NALOŽBENA POLITIKA
Naložbena politika odprtega IS je opredeljena z:
vrstami finančnih instrumentov (delnice, obveznice, instrumenti
denarnega trga itd.), v katere bo sklad nalagal;
omejitvami naložb v posamezne vrste finančnih instrumentov
upoštevaje kategorijo v katero se uvršča sklad;
gospodarskim sektorjem oziroma geografskim območjem
oziroma drugimi kriteriji, ki bodo upoštevani pri nalaganju;
organiziranimi trgi na katerih bo sklad trgoval;
slogom upravljanja premoženja oziroma načinom in metodo, s
katerima bo družba za upravljanje dosegala naložbene cilje
sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
226
113
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA - IZPOSTAVLJENOST
Poglavje o naložbenih pravilih vsebuje tudi navedbo osnovnih in
posebnih omejitev izpostavljenosti sklada do posameznega
in določenih izdajateljev finančnih instrumentov ter druge
omejitve izpostavljenosti sklada, ki jih določa ZISDU-2 in
predpisi, izdani na njegovi podlagi (npr. omejitev izpostavljenosti
iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, omejitev
zadolževanja IS).
Naložbena politika in omejitve izpostavljenosti ključno vplivajo na
celotno tveganje naložbe v sklad.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
227
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA - DODATNA LIKVIDNA SREDSTVA
IN ZADOLŽEVANJE
Dodatna likvidna sredstva predstavljajo denarna sredstva in
niso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanju
tekočih in izrednih izplačil sklada, oblikujejo pa se lahko tudi v
času, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb in v
primerih, ko zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih
instrumentov, družba za upravljanje začasno prekine nalaganje
sredstev sklada na te trge. Prospekt določa njihovo najvišjo
predvideno višino.
Kadar bo upravljanje premoženja odprtega IS vključevalo
zadolževanje,
prospekt
vključuje
navedbo
največjega
predvidenega obsega in ročnosti zadolževanja (kratkoročno
do največ 10 odstotkov sredstev).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
228
114
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NALOŽBENA PRAVILA - POSEBNE TEHNIKE
UPRAVLJANJA SREDSTEV
Posebne tehnike upravljanja sredstev so npr: posojanje
vrednostnih papirjev, finančna zavarovanja, REPO posli, izvedeni
finančni instrumenti za varovanje pred tveganji.
Če bo družba za upravljanje uporabljala posebne tehnike
upravljanja sredstev, mora prospekt vsebovati njihov opis ter
pojasnili o njihovem namenu uporabe in vplivu na naložbene
cilje, izpostavljenosti in tveganja sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
229
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
TVEGANJA
Poglavje o tveganjih je eno ključnih poglavij prospekta IS.
Pomembno je poudariti, da lahko naložba v odprt IS v
prihodnosti niha in da obstaja verjetnost, da vlagatelj ne bo
dobil povrnjenega celotnega vplačanega zneska.
Prospekt vsebuje kratke opise tveganj, ki jim je izpostavljen
odprt IS.
Kadar se predpostavlja, da bo čista vrednost sredstev odprtega
IS, zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnik
upravljanja sredstev, zelo nihala, morata prospekt IS in kjer je
potrebno tudi vsa promocijska literatura, vključevati izrecno
izjavo o takšnih lastnostih sredstev IS in opozorilo
vlagateljem o tem.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
230
115
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
TVEGANJA
Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančne
instrumente (za namene varovanja pred tveganji ali za namene
trgovanja) prospekt vsebuje opis dodatnih tveganj in/ali
dejavnikov tveganja, ki se ob tem pojavljajo.
Kadar bodo sredstva IS naložena v izvedene finančne
instrumente za namene trgovanja, opozorilo, da je naložba v
investicijske kupone takšnega IS priporočljiva samo za
izkušene vlagatelje in vlagatelje, katerih premoženjski
položaj dopušča prevzemanje večjih naložbenih tveganj.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
231
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
TVEGANJA
Kadar pri naložbi v investicijske kupone IS obstajajo tudi drugi
dejavniki tveganja, npr. obstoj garancij drugih oseb,
spremembe predpisov, inflacija, nevarnost znižanja sredstev
in donosov v primeru množičnega unovčevanja investicijskih
kuponov ipd. so ti dejavniki v prospektu posebej izpostavljeni.
Prospekt vsebuje tudi enoznačno oceno tveganosti naložbe v
investicijske kupone IS, ki temelji na mednarodno priznani
metodologiji in omogoča mednarodno primerjavo med UCITS
skladi.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
232
116
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
STROŠKI
Prospekt in pravila upravljanja odprtega IS vsebujeta tudi
podatke o:
neposrednih stroških, ki jih plača vlagatelj ob vplačilu
oziroma izplačilu v/iz investicijskega sklada;
posrednih stroških, ki se plačujejo iz sredstev investicijskega
sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
233
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
NEPOSREDNI STROŠKI
Med neposredne stroške spadajo vstopni in izstopni stroški do
katerih je upravičena družba za upravljanje.
V pravilih upravljanja in prospektu je naveden najvišji odstotek
vstopnih in izstopnih stroškov, ki bremenijo vlagatelja ob vplačilu
in ob izplačilu investicijskih kuponov.
Vstopni in izstopni stroški so izraženi v odstotku od vrednosti
investicijskega kupona.
Vlagatelj ima pravico informacijo o dejanskih vstopnih in
izstopnih stroških pridobiti od osebe pooblaščene za trženje
enot sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
234
117
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
POSREDNI STROŠKI
Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz sredstev
odprtega IS upravičena izvršiti plačila tudi za določene vrste
stroškov v zvezi z upravljanjem IS, ki so določeni v pravilih
upravljanja.
Med posredne stroške spadajo med drugim (254. člen ZISDU-2):
stroški, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja
vzajemnega sklada, kot so provizije in stroški borznih
posrednikov, upravljavcev organiziranih trgov, upravljavcev
poravnalnih sistemov, stroškov vstopanja na organizirane trge;
stroški plačilnega prometa;
stroški revidiranja;
stroški obveščanja imetnikov investicijskih kuponov;
stroški skrbniških storitev skrbnika;
stroški obresti in drugih stroškov zadolževanja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
235
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA
Podatek o celotnih stroških poslovanja (CSP) vključuje vse stroške
poslovanja odprtega IS, vključno s provizijo za upravljanje in
provizijo za skrbniške storitve, razen nekaterih:
stroškov
poslov s finančnimi instrumenti (transakcijskih
stroškov) in njim primerljivih stroškov;
stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih
družba za upravljanje najema za račun sklada.
Stroški vključeni v ta izračun se izplačujejo iz premoženja sklada.
CSP se izrazijo v odstotku od povprečne čiste vrednosti sredstev
sklada v preteklem poslovnem letu.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
236
118
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PODATEK O CELOTNIH STROŠKIH POSLOVANJA
Podatek o CSP se osvežuje enkrat letno ob osvežitvi prospekta
s podatki iz letnega poročila o poslovanju IS.
V pravilih upravljanja mora biti navedeno mesto, kjer je dostopen
kronološki pregled vseh doslej izračunanih in objavljenih
podatkov o CSP.
Metodologija izračuna CSP je poenotena na nivoju UCITS
skladov, zato je stroške poslovanja različnih skladov med sabo
mogoče primerjati. Njihova višina je tako pomemben dejavnik pri
izboru investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
237
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
VREDNOST ENOTE PREMOŽENJA
Premoženje odprtega IS je razdeljeno na enake enote
premoženja.
Vrednost enote premoženja (VEP) je vrednost, ki pove koliko
je posamezna enota premoženja vredna.
Zmnožek števila vseh enot premoženja in vrednosti enote
premoženja predstavlja čisto vrednost sredstev (ČVS).
VEP in ČVS se izračunata po stanju na vsak obračunski dan, ki
predstavlja zadnji delovni dan obračunskega obdobja (dan,
teden, mesec, več mesecev, leto).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
238
119
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
INVESTICIJSKI KUPON
Investicijski kupon (IK) je imenski vrednostni papir, ki se glasi
na eno ali več enot premoženja odprtega IS.
Investicijske kupone izdaja družba za upravljanje.
Z investicijskim kuponom se lahko trguje na organiziranem
trgu (borzi).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
239
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ INVESTICIJSKEGA KUPONA
Imetnik investicijskega kupona ima najmanj pravico:
od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo vrednosti enot
premoženja, na katere se glasi investicijski kupon;
do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije IS;
do izplačila sorazmernega dela čistega dobička oziroma
prihodkov IS (če tako določajo pravila upravljanja);
do prodaje IK na organiziranem trgu (če tako določajo pravila
upravljanja).
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
240
120
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
RAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV
Družba za upravljanje lahko znotraj posameznega odprtega IS
oblikuje različne razrede investicijskih kuponov, ki se med seboj
razlikujejo po eni ali več značilnostih opredeljenih v pravilih
upravljanja.
Značilnosti po katerih se lahko razredi investicijskih kuponov med
sabo ločijo so:
višina upravljavske provizije in/ali;
pravica do sprotnega izplačila dobička in/ali;
varovanje pred določenim tveganjem in/ali;
možnost prodaje investicijskega kupona na organiziranem trgu
ipd.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
241
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
RAZREDI INVESTICIJSKIH KUPONOV
Vsak izmed razredov investicijskih kuponov ima svojo enoznačno
kodo (ISIN), oznako razreda, lahko pa zanj obstaja tudi pristopni
pogoj (npr. minimalni znesek vplačila ali npr. samo vplačila preko
interneta);
Sredstva imetnikov različnih razredov investicijskih kuponov so
vedno naložena v skladu z istim naložbenim ciljem in politiko.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
242
121
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PRISTOP K PRAVILOM UPRAVLJANJA IN
VPLAČILO IK
Vlagatelj lahko pristopi k pravilom upravljanja odprtega IS tako,
da družbi za upravljanje posreduje pravilno izpolnjeno pristopno
izjavo, ki jo lahko sklene na vseh vpisnih mestih družbe za
upravljanje.
Pristopna izjava je izjava, podana na posebnem obrazcu, s katero
vlagatelj pristopa k pravilom upravljanja odprtega IS in mu daje
pravico, ne pa dolžnost, da v sklad vplačuje denarna sredstva.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
243
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
VPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA
Po pristopu k pravilom upravljanja lahko vlagatelj vplača
investicijski kupon z nakazilom na poseben denarni račun
izbranega (pod)sklada, ki je odprt pri skrbniški banki.
Pri krovnih skladih se vplačilo lahko izvede tudi na poseben
denarni račun krovnega sklada, ki je namenjen sprejemanju
denarnih vplačil za dva ali več podskladov hkrati (t.i. varčevalni
načrti). Denar se s tega računa na posebne denarne račune
podskladov razporeja vsakodnevno, zato je stanje na tem
računu ob koncu obračunskega dne praviloma enako nič.
Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti
investicijskega kupona, povečani za vstopne stroške.
Investicijski kupon se lahko vplača v denarju ali s prenosljivimi
vrednostnimi papirji, ki so dovoljena naložba sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
244
122
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
VPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI
VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Pri vzajemnih skladih je plačilo s prenosljivimi vrednostnimi
papirji mogoče samo v primeru sklada, katerega naložbena
politika je posnemanje sestave finančnega indeksa. Sestava
košarice prenosljivih vrednostnih papirjev, s katerimi vlagatelj
vplača v sklad, mora odražati sestavo finančnega indeksa.
Pri alternativnih skladih ni posebnih omejitev, razen splošne
omejitve, ki pravi, da morajo biti vrednostni papirji prenosljivi in
hkrati dovoljena naložba sklada, tako v smislu njihove vrste kot
obsega izpostavljenosti sklada.
Podrobnejše pogoje vplačil z vrednostnimi papirji ureja Sklep o
vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi
vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 33/12)
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
245
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PRERAČUN VPLAČILA V ENOTE PREMOŽENJA
Za vlagateljevo vplačilo, ki bo prispelo na transakcijski račun
odprtega IS do (v pravilih upravljanja določene) presečne ure
znotraj obračunskega dne T se pri izračunu nakupne
vrednosti investicijskega kupona upošteva vrednost enote
premoženja po stanju na obračunski dan T, ki bo javno
objavljena (praviloma na spletu) najkasneje naslednji delovni dan
T+1.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
246
123
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ELEKTRONSKI PRISTOP K PRAVILOM UPRAVLJANJA
Družba za upravljanje lahko s posebno računalniško aplikacijo
omogoča tudi elektronski pristop k pravilom upravljanja
odprtega IS.
Elektronski pristop je mogoč le z uporabo kvalificiranega
digitalnega potrdila, ki ga vlagatelj pridobi pri pooblaščeni
instituciji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
247
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
IZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA
Imetnik investicijskega kupona lahko od družbe za upravljanje
kadarkoli zahteva izplačilo njegove odkupne vrednosti tako, da
ji pošlje izpolnjen obrazec zahteve za izplačilo odkupne
vrednosti investicijskega kupona.
Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka zmnožku
števila enot premoženja in vrednosti enote premoženja
vzajemnega sklada, zmanjšanemu za izstopne stroške, do
katerih je upravičena družba za upravljanje.
Izplačilo mora biti izvedeno najkasneje v petih delovnih dneh
po koncu obračunskega obdobja, če pravila upravljanja ne
določajo krajšega roka.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
248
124
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
IZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA
Družba za upravljanje mora na podlagi zahteve za izplačilo
odkupne vrednosti investicijskega kupona, ki jo bo prejela do
presečne ure določene znotraj obračunskega dne T, pri
izračunu odkupne vrednosti investicijskega kupona upoštevati
vrednost enote premoženja po stanju na obračunski dan T, ki
bo javno objavljena najkasneje naslednji delovni dan T+1.
Pri zahtevi za izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona,
ki jo bo prejela po presečni uri obračunskega dne T, pa bo pri
izračunu odkupne vrednosti investicijskega kupona upoštevala
vrednost enote premoženja po stanju na obračunski dan T+1,
ki bo javno objavljena najkasneje na delovni dan T+2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
249
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
IZPLAČILO INVESTICIJSKEGA KUPONA S PRENOSLJIVIMI
VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kupona
vzajemnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kupona
lahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz
sredstev vzajemnega sklada v deležih, ki odražajo sestavo
naložb vzajemnega sklada.
Podrobnejše pogoje in omejitve izplačil z vrednostnimi papirji
določa splošni akt ATVP.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
250
125
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL
DZU vsakemu imetniku investicijskega kupona odprtega
investicijskega sklada najkasneje naslednji delovni dan po
dnevu izvedbe obračuna njegovega vplačila v odprt investicijski
sklad oziroma naslednji delovni dan po dnevu izvedbe obračuna
njemu namenjenega izplačila iz odprtega investicijskega sklada
pošlje obvestilo o obračunu vplačil oziroma izplačil (op.
posebnost v primeru pooblaščencev).
Če se je imetnik investicijskega kupona ob pristopu k pravilom
upravljanja odprtega investicijskega sklada obvezal vplačevati v
odprt investicijski sklad določeno daljše časovno obdobje, lahko
DZU imetniku investicijskega kupona pošlje obvestilo o
obračunu vplačil oziroma izplačil najmanj enkrat na šest
mesecev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
251
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OBVESTILO O OBRAČUNU VPLAČIL OZIROMA IZPLAČIL
Imetnik investicijskega kupona lahko na podlagi pisnega
dogovora z DZU namesto na predhodno opisan način obračun
vplačil oziroma izplačil prevzame tudi osebno na sedežu
družbe za upravljanje oziroma njeni poslovalnici. Družba za
upravljanje dokazila o tem hrani skupaj z imetnikovo pristopno
izjavo.
DZU mora vlagatelju na njegovo zahtevo podati informacijo o
statusu njegovega vplačila oziroma zahteve za izplačilo
oziroma zahteve za prenos, pri čemer mora opraviti pregled
vlagatelja in pridobiti podatke o njem v skladu s predpisi s
področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
252
126
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ZAUSTAVITEV ODKUPA INVESTICIJSKIH KUPONOV
Družba za upravljanje lahko v izjemnih primerih in če to
zahtevajo posebne okoliščine, zaradi varstva in interesov
vlagateljev v enote odprtega IS, uvede začasno zaustavitev
odkupa investicijskih kuponov IS.
Začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov lahko
zahteva tudi ATVP, kadar oceni, da je to v interesu imetnikov
investicijskih kuponov ali v interesu javnosti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
253
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OKOLIŠČINE, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA
INVESTICIJSKIH KUPONOV
je začasno ali trajno ustavljeno trgovanje z vrednostnimi
papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki kot naložbe
pomenijo več kot 50% ČVS vzajemnega sklada;
je začasno ali trajno zaustavljen odkup enot ciljnih skladov, ki
kot naložbe pomenijo več kot 50% ČVS vzajemnega sklada;
kreditne ustanove, v katerih depozite ima vzajemni sklad
naložena sredstva, ki pomenijo več kot 20% čiste vrednosti
sredstev vzajemnega sklada, ob zapadlosti depozitov skupaj ne
morejo izpolniti svojih obveznosti do vzajemnega sklada in je
mogoče utemeljeno pričakovati, da svojih obveznosti ne bodo
mogle izpolniti v naslednjih 5 dneh;
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
254
127
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OKOLIŠČINE, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA
INVESTICIJSKIH KUPONOV
skrbnik premoženja zaradi tehničnih razlogov ali izgube
dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev začasno ali trajno
ni več sposoben opravljati katere izmed skrbniških storitev,
ki je nujno potrebna za poslovanje vzajemnega sklada oziroma
varnost naložb vlagateljev v investicijske kupone vzajemnega
sklada;
nastopijo začasne ali trajne tehnične težave ali druge
nepremostljive ovire v poravnalnih sistemih in sistemih
plačilnega prometa, ki jih uporablja vzajemni sklad;
nastopijo druge začasne posebne okoliščine neodvisne od
družbe za upravljanje, oziroma vzajemnega sklada, za katere
družba za upravljanje ugotovi, da bi vplivale na nemotena
izplačila investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
255
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OKOLIŠČINE, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA
INVESTICIJSKIH KUPONOV
družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, zaradi
tehničnih razlogov ali drugih nepremostljivih ovir začasno ne
more zagotavljati tistih storitev upravljanja vzajemnega sklada, ki
so nujno potrebne za njegovo poslovanje;
pooblaščenec na katerega je družba za opravljanje prenesla
katero izmed storitev upravljanja investicijskega sklada, ki je
nujno potrebna za nemoteno poslovanje vzajemnega sklada ali
za zagotavljanje varnosti naložb vlagateljev v investicijske
kupone vzajemnega sklada, zaradi tehničnih razlogov oziroma
drugih nepremostljivih ovir v svojem poslovanju začasno ali
trajno ni več sposoben opravljati svojih storitev;
nastopijo druge izjemne okoliščine na strani družbe za
upravljanje, ki upravičujejo zaustavitev odkupa.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
256
128
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
IZJEMNI PRIMERI, KI TERJAJO ZAUSTAVITEV ODKUPA
INVESTICIJSKIH KUPONOV
Družba za upravljanje lahko zaradi varstva interesov
imetnikov investicijskih kuponov odprtega IS začasno
zaustavi odkup investicijskih kuponov tudi v primeru, ko bi sklad,
zaradi nenadne, izjemno visoke vrednosti zahtevkov za
izplačilo investicijskih kuponov prisiljen v zelo kratkem času
unovčiti velik del premoženja po cenah, ki bi bile, zaradi
količine finančnih instrumentov, ponujenih v prodajo, pomembno
nižje od cen, po katerih se posli s temi finančnimi instrumenti
sklepajo v običajnih tržnih pogojih.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
257
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PRIMER IN POGOJI UVEDBE DELNEGA ODKUPA
Družba za upravljanje lahko v izjemnem primeru iz prejšnje
prosojnice in pod pogojem, da to dopuščajo pravila upravljanja,
namesto začasne zaustavitve odkupa investicijskih kuponov
uvede začasni delni odkup investicijskih kuponov.
V času trajanja začasnega delnega odkupa investicijskih
kuponov DZU, na podlagi prejetih zahtev za izplačilo, imetnike
izplačuje le do gornje meje vrednosti izplačil, opredeljene v
pravilih upravljanja vzajemnega sklada, ki mora biti
določena najmanj v višini 30.000 evrov. Preostali delež
investicijskega kupona DZU imetniku izplača takoj, ko ponovno
uvede polni odkup. Odkupna vrednost preostalega deleža se
izračuna po vrednosti enote premoženja po stanju na dan
ponovne uvedbe polnega odkupa investicijskih kuponov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
258
129
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
OBVEŠČANJE O ZAUSTAVITVI ODKUPA INVESTICIJSKIH
KUPONOV
DZU, ki želi začasno ustaviti odkup investicijskih kuponov, mora
na celotnem območju, kjer se izvajajo vplačila in izplačila v/iz
sklada, objaviti obvestilo o tem, ki mora vsebovati :
kratek opis razlogov za začasno zaustavitev odkupa oziroma
uvedbo delnega odkupa investicijskih kuponov;
natančen čas zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega
odkupa;
predviden čas ponovnega začetka odkupa;
pojasnilo o izplačilu investicijskih kuponov, katerih imetniki so že
zahtevali izplačilo, a do zaustavitve odkupa to ni bilo izvedeno;
podatke o času in mestu, kjer lahko imetniki investicijskih
kuponov dobijo dodatne informacije o poteku začasne
zaustavitve odkupa oziroma uvedbe delnega odkupa.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
259
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
TRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU
V primeru, da pravila upravljanja tako določajo se lahko z
investicijskim kuponom trguje tudi na organiziranem trgu
(borzi).
V tem primeru lahko vlagatelj investicijski kupon bodisi kadarkoli
kupi oziroma proda po tržni ceni na organiziranem trgu bodisi
ga vplača oziroma zahteva njegovo izplačilo neposredno od
družbe za upravljanje.
Stroških, ki bremenijo vlagatelja bodisi ob vplačilu in izplačilu
investicijskega kupona neposredno pri družbi za upravljanje
bodisi ob nakupu in prodaji investicijskega kupona na
organiziranem trgu so praviloma različni.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
260
130
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
TRGOVANJE Z IK NA ORGANIZIRANEM TRGU
V primeru kotirajočih investicijskih kuponov mora pristopna izjava
k pravilom upravljanja vsebovati tudi podatek o šifri
vlagateljevega računa nematerializiranih
vrednostnih
papirjev, v dobro katerega naj se prenesejo investicijski kuponi,
ki so predmet pristopne izjave, in podatke o članu klirinško
depotne družbe, ki vodi ta račun.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
261
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV
Dva ali več vzajemnih skladov se lahko združi s pripojitvijo ali
spojitvijo.
Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ter
pravic in obveznosti na drug že obstoječ prevzemni vzajemni
sklad.
Spojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ter pravic
in obveznosti dveh ali več vzajemnih skladov na drug
novoustanovljeni prevzemni vzajemni sklad.
V postopku preoblikovanja lahko nastopa več prenosnih in
samo en prevzemni vzajemni sklad.
Stroške združevanja bremenijo družbe za upravljanje, ki
sodelujejo pri združevanju.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
262
131
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV
Združitev vzajemnih skladov je dopustna le, če se po opravljenem
postopku združitve ne poslabša premoženjski položaj imetnikov
investicijskih kuponov vzajemnih skladov, udeleženih pri združitvi.
V času izvedbe združitve pride za določen čas do zaustavitve
vplačil v vzajemne sklade, udeležene pri preoblikovanju, in
izplačil iz njih.
Družba za upravljanje mora z javnimi objavami v medijih vlagatelje
sproti obveščati o poteku združitve.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
263
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV
Imetniki investicijskih kuponov prenosnega oziroma prenosnih
vzajemnih skladov po izvedenem postopku združitve dobijo
investicijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada po
menjalnem razmerju, ki ga določi družba za upravljanje. V
primeru pripojitve z obstoječim prevzemnim vzajemnim
skladom, se imetnikom investicijskih kuponov slednjega zaradi
izvedbe preoblikovanja število enot premoženja ne bo
spremenilo.
Po opravljeni združitvi prenosni vzajemni skladi prenehajo brez
likvidacijskega postopka.
K združitvi morajo podati mnenje vsi skrbniki premoženj
skladov udeleženih v združitvi, pregledati jo mora revizor,
dovoljenje k združitvi izda ATVP.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
264
132
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
ZDRUŽEVANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN PRAVICA DO
IZPLAČILA
Imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada lahko v primeru, da
se z združitvijo ne strinja, od DZU zahteva, da:
prenosni sklad odkupi njegove investicijske kupone, pri čemer
družba za upravljanje prenosnega sklada imetniku investicijskih
kuponov ne sme zaračunati izstopnih stroškov, ali
DZU prenosnega sklada zamenja investicijske kupone prenosnega
sklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada s
podobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ista DZU.
Imetniki investicijskih kuponov pridobijo pravico do izstopa pod temi
pogoji z dnem prejema obvestila o združitvi, ta pravica pa preneha z
dnem ustavitve izplačil.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
265
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
POGODBENI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA
SKLADA
Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, lahko prenese
njegovo upravljanje na drugo družbo za upravljanje.
Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata imetnike
investicijskih kuponov vzajemnega sklada, katerega
upravljanje je predmet prenosa, obvestiti o tem prenosu.
Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata javno
objaviti obvestilo o prenosu upravljanja vzajemnega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
266
133
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
PRISILNI PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA SKLADA
V primeru, če ATVP družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za
opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma če je
nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek
prisilne likvidacije, se izvede prisilni prenos upravljanja
vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje.
Če nastopi razlog za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada,
mora skrbnik do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja
opravljati tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi ni
mogoče odlašati.
Ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja skrbnik za račun
vzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskih
kuponov vzajemnega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
267
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
LIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA
Likvidacija vzajemnega sklada se opravi, če:
21.10.2014
prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada ni mogoč;
ČVS vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko
je družba za upravljanje prejela odločbo ATVP o dovoljenju za
upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 100.000 evrov;
se ČVS vzajemnega sklada zniža pod 100.000 evrov in v
nadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno 100.000 evrov;
v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, na
podlagi sklepa DZU o začetku likvidacije vzajemnega sklada
(likvidacija po sklepu upravljavca).
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
268
134
IV. BISTVENE VSEBINE PROSPEKTA IN PRAVIL UPRAVLJANJA
LIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA
Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada:
imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevati
izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona;
vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanja
vzajemnega sklada.
Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada
pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila
sorazmernega dela iz likvidacijske mase.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
269
Poglavje V.
OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O
POSLOVANJU INVESTICIJSKIH
SKLADOV
135
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
TRANSPARENTNOST VS, AS IN ID
UCITS skladi spadajo med najbolj transparentne finančne
produkte.
Družba za upravljanje mora:
vlagatelju pred pristopom
21.10.2014
k pravilom upravljanja
vzajemnega sklada obvezno izročiti brezplačen izvod
dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje;
na vlagateljevo zahtevo le temu izročiti tudi brezplačni
izvod prospekta IS ter letnega in polletnega poročila o
poslovanju IS;
Vlagatelje sprotno obveščati o poslovanju IS;
Vlagatelje sprotno obveščati o vseh pomembnih dejstvih
in dogodkih povezanih z investicijskim skladom in
družbo za upravljanje.
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
271
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
REDNE IN IZREDNE OBJAVE DZU
Objave v zvezi z investicijskim skladom delimo na redne in
izredne.
Redne periodične javne objave so:
objave VEP in spremembe VEP pri VS in AS,
objave tržne cene (pri ETF in ID),
mesečna poročila o poslovanju IS,
polletna poročila o poslovanju IS,
letna poročila o poslovanju IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
272
136
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
OBJAVA PODATKA O VREDNOSTI ENOTE PREMOŽENJA
Družba za upravljanje mora podatek o VEP (po stanju na
obračunski dan) in spremembah VEP javno objaviti:
v elektronskih medijih najkasneje naslednji delovni dan po
obračunskem dnevu (odvisno od dolžine obračunskega
obdobja – razlika med VS in AS),
v dnevnem časopisu, ki se prodaja na celotnem območju
Slovenije, pa najkasneje v njegovi naslednji redni izdaji po
dnevu objave v elektronskih medijih.
Družba za upravljanje pri vseh objavah VEP VS, ki skladno s
pravili upravljanja imetnikom enot izplačuje del svojih
prihodkov oziroma dobička, navede opombo, da je navedena
VEP zmanjšana za že izplačan del prihodkov oziroma dobička
investicijskega sklada. Hkrati z objavo navede tudi mesto, kjer je
vlagateljem na voljo podatek o kumulativni donosnosti sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
273
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
OBJAVA PODATKA O TRŽNI IN KNJIGOVODSKI CENI
DELNICE ID
Družba za upravljanje mora zagotoviti, da so vsak naslednji dan
po dnevu, na katerega se trguje z delnicami investicijske družbe
na organiziranem trgu, v dnevnem časopisu, ki se prodaja v
vsej Republiki Sloveniji, objavljeni podatki o tržni ceni delnice in
gibanju tržne cene delnice investicijske družbe. Če je naslednji
dan po trgovalnem dnevu nedelja ali državni praznik, mora
družba za upravljanje zagotoviti, da bodo ti podatki objavljeni
prvi delovni dan po nedelji ali državnem prazniku.
Družba za upravljanje mora zagotoviti, da so v roku iz prejšnje
alineje javno objavljeni tudi podatki o knjigovodski vrednosti
delnice investicijske družbe po stanju na obračunski dan.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
274
137
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
MESEČNO POROČILO O POSLOVANJU IS
Družba za upravljanje mora za vsak vzajemni in alternativni
sklad, ki ga upravlja, do petnajstega dne v mesecu, na svoji
spletni strani objaviti mesečno poročilo o poslovanju
investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
275
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
MESEČNO POROČILO O POSLOVANJU IS
Navodilo glede prikaza obveznih vsebin mesečnega poročila o
poslovanju IS je opredeljeno s splošnim aktom ATVP, lahko pa družba
za upravljanje v poročilo vključi tudi dodatne podatke.
Mesečno poročilo o poslovanju IS vsebuje najmanj:
grafikon s prikazom gibanja VEP;
sintetični kazalnik tveganj in donosa;
kumulativne donosnosti naložbe v investicijske kupone oziroma
simulacijo bodoče donosnosti IS;
deset največjih naložb VS oziroma AS;
sestavo naložb VS oziroma AS;
čisto vrednost sredstev IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
276
138
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
LETNO IN POLLETNO POROČILO IS
Družba za upravljanje mora sestavljati letno poročilo o
poslovanju investicijskega sklada za obdobje, ki je enako
koledarskemu letu, za prvih šest mesecev posameznega leta
pa mora sestavljati tudi polletno poročilo.
Letno poročilo o poslovanju investicijskega sklada mora
pregledati revizor.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
277
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
LETNO IN POLLETNO POROČILO IS
Letno poročilo o poslovanju investicijskega sklada vsebuje
računovodske izkaze (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz
denarnih tokov, izkaz gibanja VEP) in priloge s pojasnili k
računovodskim izkazom (med drugim: razkritje tveganj, ki jim je bil
izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju, in opis njihovega
obvladovanja, pojasnila o uporabljenih tehnikah upravljanja
sredstev investicijskega sklada, pojasnila v zvezi z zadolževanjem
investicijskega sklada, pojasnila in razkritja posameznih vrst
stroškov investicijskega sklada, tabelo s podatki o celotnih stroških
poslovanja, izkaz premoženja (strukturo naložb).
Polletno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega
izida, strukture naložb in prilog k izkazom s pojasnili.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
278
139
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
DOSTOPNOST REVIDIRANEGA LETNEGA IN POLLETNEGA
POROČILA IS
Na vseh vpisnih mestih, kjer se izvaja trženje enot investicijskega
sklada, mora biti vlagateljem zagotovljen vpogled v izvod
prospekta in v izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnega
poročila investicijskega sklada.
Vpogled v izvod dokumentov iz prejšnjega odstavka mora biti
vlagateljem zagotovljen tudi v primeru, kadar zaposleni pri družbi
za upravljanje oziroma druge osebe po pooblastilu družbe za
upravljanje, trženje enot investicijskega sklada izvajajo izven
vpisnih mest.
Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izročitev brezplačnega izvoda
prospekta in izvoda zadnjega revidiranega letnega ter polletnega
poročila investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
279
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
NAČIN IZROČITVE
Zadnje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijskega
sklada morata biti vlagatelju izročena na način, kot ga določa
prospekt investicijskega sklada oziroma v primeru, da prospekt ne
določa načina izročitve, na način kot velja za izročitev prospekta.
Ne glede na prejšnji odstavek mora družba za upravljanje vlagatelju
na njegovo izrecno zahtevo izročiti brezplačen izvod zadnjega
revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila
investicijskega sklada v obliki tiskovine.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
280
140
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
NAČIN IZROČITVE DOKUMENTOV IN POROČIL
Prospekt odprtega investicijskega sklada in dokument s ključnimi
podatki za vlagatelje se vlagateljem izročita kot tiskovini. Če je
to običajen način izmenjave podatkov med družbo za
upravljanje in imetnikom enot in če ta soglaša, da želi prejeti
obvestilo na ta način, pa se lahko izročita tudi na trajnem
nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko spletnih strani.
Pošiljanje obvestila na elektronski poštni naslov imetnika
enot se šteje za običajen način izmenjave podatkov med
družbo za upravljanje in imetnikom enot, če je imetnik družbi za
upravljanje za namen medsebojnega poslovanja posredoval svoj
elektronski poštni naslov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
281
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
IZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE
IMETNIKOV ENOT
Izredne objave družbe za upravljanje vključujejo:
objavo informacije o pravnem oziroma poslovnem dogodku
povezanim z družbo za upravljanje oziroma odprtim investicijskim
skladom,ki bi lahko pomembno vplival na poslovanje investicijskega
sklada;
objavo
informacije in neposredno obveščanje imetnikov
investicijskih kuponov o spremembi pravil upravljanja;
neposredno
obveščanje imetnikov investicijskih kuponov o
obračunu vplačil in izplačil v oziroma iz IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
282
141
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
IZREDNE OBJAVE DZU IN NEPOSREDNO OBVEŠČANJE
IMETNIKOV ENOT
Izredne objave družbe za upravljanje vključujejo tudi:
objavo
informacije in neposredno obveščanje imetnikov
investicijskih kuponov o prenosu upravljanja odprtega sklada;
neposredno obveščanje imetnikov investicijskih kuponov o
združitvah odprtih skladov;
objavo informacije o vključitvi podskladov krovnega sklada v
drugi krovni sklad;
objavo
informacije o oblikovanju krovnega sklada iz
obstoječih vzajemnih skladov;
objavo
informacije in neposredno obveščanje imetnikov
investicijskih kuponov o začetku likvidacije IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
283
V. OBVEŠČANJE VLAGATELJEV O POSLOVANJU IS
ARHIV OBJAV
Mesto in čas objav povezanih z investicijskim skladom in
družbo za upravljanje sta določena v prospektu investicijskega
sklada.
Družba za upravljanje mora na svoji spletni strani voditi javno
dostopen arhiv vseh objav.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
284
142
Poglavje VI.
TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE
INVESTICIJSKIH SKLADOV
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
TRŽENJE
Trženje enot investicijskih skladov obsega vse storitve in posle,
ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot investicijskega
sklada od družbe za upravljanje do vlagatelja.
Trženje vključuje tudi aktivnosti povezane z oglaševanjem,
obveščanjem in prodajo enot investicijskih skladov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
286
143
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
SPLOŠNO PRAVILO TRŽENJA ENOT IS V RS
Za osebe, ki tržijo in oglašujejo investicijske sklade na območju
Republike Slovenije velja, da morajo ravnati vestno, pošteno in
z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter v vsem paziti na
interese vlagateljev na način, kot ga predpisuje ZISDU-2 in
splošni akti ATVP, ki določajo pravila poslovanja družbe za
upravljanje ter zakoni in na njihovi podlagi sprejeti predpisi, ki se
nanašajo na varstvo potrošnikov ter preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma.
Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskega
sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le,
če se v Republiki Sloveniji vrši tudi trženje in prodaja enot tega
investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
287
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN
TRETJIH DRŽAV V RS
Če družba za upravljanje s sedežem v državi članici ali tretji
državi prične v Republiki Sloveniji neposredno ali posredno
preko podružnice tržiti in prodajati enote premoženja oziroma
delnice posameznega investicijskega sklada, mora vlagateljem
omogočiti dostop do vseh tistih dokumentov in informacij,
ki jih mora sicer objaviti v državi svojega sedeža.
Dokumentacija in informacije o UCITS skladu države članice
oziroma investicijskem skladu tretje države morajo biti
imetnikom enot investicijskega sklada, ki so enote pridobili v
Republiki Sloveniji, na razpolago oziroma jim morajo biti
posredovane tudi po prenehanju trženja takega sklada v
Republiki Sloveniji toliko časa, dokler ima takšen sklad imetnike
enot investicijskih skladov, ki so te enote pridobili v Republiki
Sloveniji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
288
144
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN
TRETJIH DRŽAV V RS
Družba za upravljanje države članice oziroma družba za
upravljanje tretje države vso dokumentacijo in informacije
vlagateljem zagotovi na način, ki ga za posredovanje posamezne
dokumentacije oziroma informacije predpisuje ZISDU-2 za
vzajemne sklade (izjema za pogostost objavo VEP).
Dokumentacija in informacije o UCITS skladu države članice
oziroma investicijskemu skladu tretje države mora biti vlagateljem v
Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim mora biti
posredovana najkasneje z dnem, ko je na razpolago oziroma je
bila posredovana vlagateljem v državi članici oziroma tretji državi,
kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
289
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PRAVILA TRŽENJA V RS
Zakonodaja, ki velja za družbo za upravljanje, družbo za
upravljanje države članice in družbo za upravljanje tretje države,
velja tudi za njihove pooblaščence, ki v imenu in za račun
družbe za upravljanje opravljajo trženje enot investicijskih
skladov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
290
145
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSEBNA PRAVILA TRŽENJA ENOT IS DRŽAV ČLANIC IN
TRETJIH DRŽAV V RS
Izplačila enot ter drugih terjatev iz naslova enot
investicijskega sklada, oblikovanega oziroma ustanovljenega v
drugi državi članici, ki se na podlagi ZISDU-2 tržijo na območju
Republike Slovenije, lahko potekajo samo preko ene ali več
bank s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje
Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, oziroma
podružnic bank iz držav članic Evropske unije, ustanovljenih na
območju Republike Slovenije v skladu s predpisi o bančništvu.
Vplačila in izplačila enot ter drugih terjatev iz naslova enot
investicijskega sklada, oblikovanega oziroma ustanovljenega v
tuji državi, ki se na podlagi ZISDU-2 tržijo na območju Republike
Slovenije, lahko potekajo samo preko ene ali več bank oziroma
podružnic iz prejšnjega odstavka.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
291
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
OGLAŠEVANJE
Za oglaševanje investicijskih skladov se štejejo vsa tržna
sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev
naslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje v
investicijske sklade, katerih namen je prispevati k
pridobivanju novih vplačil enot investicijskih skladov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
292
146
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
LASTNOSTI PRODAJNE DOKUMENTACIJE
Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje UCITS
sklada mora biti skladna z Uredbo Evropske Komisije št. 583/10
in vsebino prospekta UCITS sklada.
Vsebina ostalih gradiv namenjenih informiranju vlagateljev
vključno z oglasi ne sme biti v nasprotju s prospektom,
dokumentom s ključnimi podatki za vlagatelje UCITS sklada ter
revidiranimi letnimi in polletnimi poročili investicijskega sklada.
Prospekt investicijskega sklada oblikovanega v drugi državi
članici ali tretji državi, katerega enote se tržijo v Republiki
Sloveniji mora vsebovati dodatek z osnovnimi informacijami
za slovenske vlagatelje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
293
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PRAVILA GLEDE OGLAŠEVANJA IS
Vsak oglas (tržno sporočilo), ki je z uporabo tiskanih in elektronskih
medijev naslovljen na vlagatelje in potencialne vlagatelje v
investicijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanju
novih vplačil v investicijske sklade mora biti jasno prepoznaven kot
tak, kar pomeni, da mora vsebovati firmo in sedež družbe za
upravljanje oziroma navedbo osebe, ki gradivo uporablja za trženje
oziroma je naročila objavo oglasa, če to ni družba za upravljanje.
Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme biti
zavajajoča.
Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku sta
vlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki za
vlagatelje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
294
147
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PODROBNEJŠE LASTNOSTI OGLASOV
Oglas, ki vsebuje podatek o pretekli donosnosti naložbe v enote
investicijskega sklada mora biti jasen, nedvoumen in ne sme
biti zavajujoč, kar pomeni, da mora:
izračun pretekle donosnosti temelji na podatkih o VEP oziroma
knjigovodski oziroma tržni ceni delnice investicijskega sklada;
upoštevaje uporabljeni medij sporočanja ter ciljno publiko,
vsebuje jasno izraženo oziroma na vidnem mestu čitljivo
zapisano opozorilo, da pretekla donosnost naložbe ni
pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti;
vsebuje »sintetični kazalnik tveganj in donosa« investicijskega
sklada;
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
295
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PRAVILA GLEDE OGLAŠEVANJA IS
vsebuje podatke o najvišjih vstopnih in izstopnih stroških
oziroma stroških, ki bremenijo kupca ob vpisu enot
investicijskega sklada ter opozorilo, da navedeni stroški
zmanjšujejo prikazano donosnost;
podatek o pretekli donosnosti investicijskega sklada odraža
rezultat v letnem ali večletnem časovnem obdobju, ki se
začne s prvim dnem koledarskega meseca in konča z zadnjim
dnem koledarskega meseca;
je sestavljen tako, da ne bodo še posebej poudarjene besedne
zveze: donos, donosnost, rast, dvig ali njihove izpeljanke, ali pa,
da se grafično ali kako drugače nesorazmerno poudarja podatek
o pretekli donosnosti glede na druge podatke.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
296
148
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PRAVILA GLEDE OGLAŠEVANJA IS
Če oglas vsebuje tudi obrazec pristopne izjave k
investicijskemu skladu, mu mora biti priložen tudi dokument s
ključnimi podatki za vlagatelje investicijskega sklada.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
297
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
JEZIK DOKUMENTOV
KID mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago v
slovenskem jeziku.
Preostala dokumentacija oziroma informacije o UCITS skladu
države članice oziroma investicijskemu skladu tretje države
morajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago
oziroma jim morajo biti posredovani v slovenskem ali
angleškem jeziku.
Če prospekt investicijskega sklada vlagateljem ni na voljo v
slovenskem jeziku, mora oglas vsebovati navedbo jezika, v
katerem so dokumenti investicijskega sklada vlagateljem na
voljo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
298
149
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
VPISNA MESTA
Vpisno mesto je vsako mesto, kjer lahko vlagatelj pristopi k
pravilom upravljanja ali k drugemu ustreznemu dokumentu
investicijskega sklada oziroma poda zahtevo za izplačilo
odkupne vrednosti enot investicijskega sklada.
Družba za upravljanje je dolžna zagotoviti, da vpisno mesto,
izpolnjuje kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki
zagotavljajo, da trženje enot poteka v skladu z zakoni in na
njihovi podlagi sprejetimi predpisi, ki se nanašajo na trženje enot
investicijskih skladov, varstvo potrošnikov ter preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
299
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
KADROVSKI POGOJI
Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje kadrovske pogoje, če
imajo fizične osebe, ki v okviru vpisnega mesta opravljajo
trženje in prodajo enot investicijskih skladov dovoljenje
ATVP za trženje enot investicijskih skladov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
300
150
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI
Šteje se, da vpisno mesto izpolnjuje tehnične in organizacijske
pogoje, če:
21.10.2014
se nahaja v uradnih poslovnih prostorih, ki so ločeni od
zasebnih prostorov, pri čemer se kot uradni poslovni prostor
šteje poslovni prostor, ki je registriran kot sedež, podružnica
oziroma poslovna enota osebe, ki izvaja trženje investicijskih
skladov, in ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
je kot vpisno mesto naveden ter objavljen na spletni strani
družbe za upravljanje;
je kot vpisno mesto naveden v prilogi k prospektu
investicijskega sklada;
je kot vpisno mesto naveden v obvestilu, ki ga Agenciji
predloži DZU države članice.
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
301
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI
je na vpisnem mestu potencialnemu vlagatelju zagotovljena
ustrezna raven zasebnosti;
so vse fizične kopije pristopnih izjav in zahtev za izplačilo ter drugi
pisno dokumentirani podatki o vlagatelju hranjeni v sefu ali omari,
odporni na fizično silo in silo okolja, pri čemer se ta nahaja
znotraj uradnega poslovnega prostora oziroma so hranjeni pri
certificiranih in za to dejavnost pooblaščenih osebah, ki so
ustrezno opremljene ter poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in
ISO standardi s področja ravnanja z dokumentarnim gradivom;
imajo dostop do dokumentov iz prejšnje točke izključno za to
pooblaščene osebe;
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
302
151
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI
so v primeru, da oseba trženje enot izvaja prek svetovnega spleta,
in v primeru, da oseba podatke o vlagateljih shranjuje in obdeluje
računalniško, upoštevani pogoji glede delovanja elektronskega
informacijskega sistema družbe za upravljanje;
vpisno mesto posluje v skladu z delovnim časom, o katerem je
vlagatelj ustrezno obveščen;
je zagotovljeno naravi dejavnosti prilagojeno tehnično oziroma
fizično varovanje vpisnega mesta, opreme in podatkov o
vlagateljih.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
303
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
TEHNIČNI IN ORGANIZACIJSKI POGOJI
Vsaka fizična oseba, ki izvaja trženje enot investicijskih skladov
v Republiki Sloveniji, mora delovati v okviru določenega
vpisnega mesta, pri čemer pa lahko vlagatelju omogoči pristop k
pravilom upravljanja investicijskega sklada tudi zunaj uradnega
poslovnega prostora vpisnega mesta.
Tudi v primeru pristopa k pravilom upravljanja investicijskega
sklada zunaj uradnega poslovnega prostora vpisnega mesta
mora biti zagotovljeno, da so izpolnjeni enaki pogoji, kot če se
trženje izvaja na vpisnem mestu.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
304
152
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE
Oseba, ki trženje izvaja, mora potencialnemu vlagatelju najprej
predložiti:
izkaz o svoji identiteti in identiteti podjetja, ki ga zastopa;
v primeru, ko trženje izvaja izven vpisnega mesta, tudi
podatek o naslovu vpisnega mesta v okviru katerega
deluje;
na zahtevo vlagatelja tudi dovoljenje ATVP za trženje in
prodajo enot investicijskih skladov;
na zahtevo vlagatelja tudi ustrezno pooblastilo družbe za
upravljanje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
305
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE
Po uvodni osebni predstavitvi sledi predstavitev naložbe, ki mora biti
jasna, točna in nedvoumna in mora obvezno vsebovati opis
tveganj, povezanih z nalaganjem v investicijske sklade. Oseba,
ki trženje izvaja, mora vselej paziti na interese vlagatelja.
Po predstavitvi mora oseba, ki trženje izvaja, vlagatelju, za
investicijski sklad, ki je predmet vlagateljevega zanimanja,
izročiti najmanj brezplačen izvod KID ter pristopno izjavo.
Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki trženje izvaja, na
zahtevo vlagatelja, le temu izročiti tudi brezplačen izvod
prospekta IS ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega
poročila IS.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
306
153
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE
Pred podpisom pristopne izjave mora oseba, ki izvaja trženje,
od vlagatelja, kadar je ta fizična oseba (tudi če je zakoniti
zastopnik fizične osebe), pridobiti podatke, na osnovi katerih
lahko oceni njegov finančni profil, razen, če vlagatelj pisno
odkloni posredovanje teh podatkov.
Vlagatelj podatke iz prejšnjega odstavka posreduje na obrazcu,
ki mora vsebovati najmanj informacije o vlagateljevem namenu
in ročnosti varčevanja, njegovih finančnih zmožnostih,
odnosu do tveganja, poznavanju finančnih naložb ter
izkušnjah pri nalaganju v vrednostne papirje oziroma
investicijske sklade.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
307
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
POSTOPEK IZVEDBE PRODAJE
Če oseba, ki izvaja trženje, na podlagi informacij o vlagatelju
oceni, da investicijski sklad, v katerega želi vlagatelj vplačati,
zanj ni primeren, ga mora na to izrecno opozoriti.
Če vlagatelj informacij, ki so potrebne za oceno profila tveganja
ne želi dati, ga mora oseba, ki izvaja trženje, opozoriti, da
zaradi takšne okoliščine ne more oceniti, ali je investicijski sklad,
v katerega želi vlagatelj vplačati, zanj primeren ali ne.
V zgornjih primerih mora oseba, ki izvaja trženje, vlagatelju v
podpis predložiti izjavo o tveganjih.
V primeru, da vlagatelj izjave o tveganjih ne želi podpisati,
oseba, ki trženja izvaja, to izrecno zapiše na pristopno izjavo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
308
154
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
IZJAVA O TVEGANJIH
Podpisani izjavljam, da se zavedam:
VSEH TVEGANJ, ki so povezana z naložbo v investicijski sklad;
da s tem, ko odklanjam posredovanje podatkov, potrebnih za določitev mojega
finančnega profila, oziroma s tem, ko nameravam vložiti sredstva v investicijski sklad
kljub temu, da me je pooblaščena oseba vpisnega mesta opozorila, da glede na moj
finančni profil naložba zame ni primerna, odločitev o njej sprejemam povsem PO
LASTNI VOLJI;
da z odločitvijo za nakup enot investicijskega sklada, ki bi imel naložbe, usmerjene v
ozko opredeljeno geografsko območje oziroma specifično gospodarsko panogo,
sprejemam VISOKO NALOŽBENO TVEGANJE, ki lahko v primeru neugodnih
razmer na finančnih trgih vodi v IZGUBO PRECEJŠNJEGA DELA MOJIH
VLOŽENIH SREDSTEV;
da v primeru, če mi kdo drug financira nakup enot investicijskega sklada s posojilom
ali kreditom, sprejemam DODATNO TVEGANJE, ki lahko celo v primeru pozitivnega
donosa investicijskega sklada pomeni IZGUBO DELA VLOŽENIH SREDSTEV, v
primeru neugodnih razmer na finančnih trgih pa vodi v IZGUBO, KI PRESEGA
ZNESEK VLOŽENIH SREDSTEV.
Podpis vlagatelja:
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
309
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
PREGLED VLAGATELJA
Pred podpisom pristopne izjave k pravilom upravljanja
investicijskega sklada in ob vsaki spremembi podatkov na
pristopni izjavi mora družba za upravljaje opraviti pregled
vlagatelja in pridobiti podatke o njem v skladu s predpisi s
področja preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma.
Pregled vlagatelja mora biti opravljen tudi ob vložitvi zahtevka
za izplačilo investicijskih kuponov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
310
155
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
ODSTOP OD NALOŽBE
Če pravila upravljanja investicijskega sklada določajo, da lahko
vlagatelj v določenem času odstopi od pristopa k pravilom
upravljanja oziroma k drugemu ustreznemu dokumentu
investicijskega sklada ali prekliče pristopno izjavo, mora
vlagatelja na to pravico ustrezno opozoriti že ob prejemu
njegove pristopne izjave.
Kadar je pristopno izjavo investicijskega sklada mogoče
posredovati v elektronski obliki, mora biti opozorilo iz
prejšnjega odstavka jasno navedeno na istem mestu kot
obrazec s pristopno izjavo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
311
VI. TRŽENJE IN OGLAŠEVANJE IS
VAROVANJE PODATKOV O VLAGATELJIH
Družba za upravljanje in osebe, ki po njenem pooblastilu
opravljajo trženje in prodajo enot oziroma delnic investicijskih
skladov so dolžne skrbno varovati vse podatke o vlagateljih
in druge podatke, za katere so izvedele v zvezi z
opravljanjem storitve trženja in prodaje enot oziroma delnic
investicijskih skladov.
Osebe, ki po pooblastilu družbe za upravljanje izvajajo trženje in
prodajo enot oziroma delnic investicijskih skladov so dolžne te
podatke varovati ves čas trajanja pogodbenega razmerja in
tudi po prenehanju le tega oziroma po zamenjavi
delodajalca.
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
312
156
Hvala za pozornost!
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
313
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
314
157
Izbrane vsebine s področja
TRGA
FINANČNIH INSTRUMENTOV
mag. Andrej Šercer
I. VSEBINA
struktura trga kapitala
splošno o finančnih instrumentih s katerimi se trguje na borzah
splošno o investicijskih storitvah in poslih
splošno o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti
organizirani borzni trgi
izdajatelji vrednostnih papirjev in strukture borznih trgov
dolžnost razkrivanja nadzorovanih informacij izdajateljev
borzni člani in borzno trgovanje
informacije o trgovanju, borzne tečajnice in indeksi
nedovoljena ravnanja in nadzor trga kapitala
splošno o izvensodnem reševanju sporov
reševanje sporov med DZU in vlagatelji
arbitraža Združenja DZU-GIZ
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
316
158
I. PRAVNA PODLAGA
Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)
Ur.l.RS, št. 67/07 (avgust 2007), s spremembami in dopolnitvami,…
ureja npr. pravila, obveznosti in pogoje
za ponudbo VP javnosti in za uvrstitev na borzo
glede razkrivanja informacij o VP, ki so uvrščeni v trgovanje
za poslovanje investicijskih podjetij, upravljavcev trgov, itd.
trgovanja na organiziranih trgih, prepovedana ravnanja zlorabe trga, itd.
delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev
prenesene vse pomembne direktive EU tega področja, npr.
21.10.2014
Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID)
Transparentna direktiva in Prospektna direktiva
Direktiva o zlorabah trga
Kapitalska direktiva
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
317
II. STRUKTURA TRGA KAPITALA
primarni trg (ponudba VP javnosti)
javna ponudba VP (t.i. IPO & FPO)
nejavne ponudbe VP (izjema)
sekundarni trg (menjava lastništva VP)
21.10.2014
organizirani trg VP (borzni trg)
neorganizirani trg VP (izven borzni trg)
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
318
159
II. STRUKTURA TRGA KAPITALA
IZDAJATELJ
VP
ZAPRTA IZDAJA
NE
JAVNA PONUDBA (IPO & FPO)
O
K
KUPEC
R
K
K
KUPEC
R
PRIMARNI TRG
G
A
KUPEC
K/P
KUPEC
N
G
K/P
KUPEC
O
K/P
KUPEC
K/P
A
N
I
I
Z
Z
SEKUNDARNI TRG
I
I
R
R
BORZA
KUPEC
A
KUPEC
KUPEC
N
A
KUPEC
21.10.2014
K
K
K
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
N
319
III. FINANČNI INSTRUMENTI
prenosljivi vrednostni papirji
delnice in njim enakovredni VP, potrdila o deponiranju le-teh
obveznice in druge vrste VP, ki vsebujejo obveznost izdajatelja
vsak drug VP, ki vsebuje
instrumenti denarnega trga
zakladne menice, potrdila o depozitu, komercialni zapisi
enote kolektivnih naložbenih podjemov
enostransko upravičenje imetnika pridobiti ali prodati VP
pravico imetnika zahtevati plačilo glede na vrednost VP, tečajev valut, indeks
vzajemni sklad, investicijska družba
izvedeni finančni instrumenti
opcije, terminske pogodbe
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
320
160
III. FINANČNI INSTRUMENTI
delnica – oblika t.i. lastniškega financiranja družb
lastniški vrednostni papir - delež v kapitalu d.d.
delnice z nominalnim zneskom
kosovne delnice
navadne (redne) ali prednostne (ugodnostne) delnice
izdane v nematerializirani obliki (centralni register)
korporacijske pravice delničarja
premoženjske pravice (dividenda, prednostni nakup novih izdaj, itd.)
članske pravice (glasovanje na skupščini, obveščenost, itd.)
manjšinske pravice (sklic skupščine, primerna denarna odpravnina, itd.)
dobiček ali izguba
dividenda: del dobička družbe, ki se izplača delničarjem (sklep skupščine)
kapitalski dobiček: razlika med prodajno in nakupno ceno
lastne delnice (pridobivanje in odsvajanje – posebna pravila)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
321
IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI
investicijske storitve in posli
pomožne investicijske storitve
sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil za račun strank
poslovanje za svoj račun, gospodarjenje s FI, investicijsko svetovanje
izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI z ali brez obveznosti odkupa
upravljanje „večstranskih sistemov trgovanja MTF“ – konkurenca borzam
hramba in vodenje FI za račun strank; dajanje posojil vlagateljem, menjalniške
storitve; investicijske raziskave in finančne analize
opravljanje investicijskih storitev in poslov (konkurenca)
BPD ali banka - dovoljenje Agencije ali BS
investicijsko podjetje (IP) ali banka države članice (podružnica, neposredno)
podružnica IP ali banke tretje države - dovoljenje Agencije ali BS
nihče drug, razen izjeme
21.10.2014
zavarovalnice in pozavarovalnice
investicijski skladi in pokojninski skladi, druge izjeme
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
322
161
IV. INVESTICIJSKE STORITVE IN POSLI
pravilo najboljše izvedbe za stranko (t.i. best execution)
BPD mora opraviti vse razumne ukrepe za izvršitev naročila stranke
pod pogoji, ki so zanjo najugodnejši, ob upoštevanju
cena in stroški
hitrost ter verjetnost sklenitve in poravnave posla
vrednost in značilnost naročila stranke
BPD mora vzpostaviti in izvajati politiko izvrševanja naročil strank
če je predvidena možnost izvršitve naročila izven organiziranega trga
(ali MTF), mora BPD stranko na to opozoriti
BPD mora spremljati učinkovitost politike izvrševanja naročil
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
323
V. PONUDBA VP JAVNOSTI
prospekt
obveznost objave prospekta
podobno, kot prospekt pri vzajemnih skladih (po ZISDU-2)
ponudbo VP javnosti
za uvrstitev VP v trgovanje na organiziranem trgu
dovoljene so določene izjeme
obveznost potrditve prospekta
21.10.2014
pred javno objavo
potrdi ga Agencija
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
324
162
V. PONUDBA VP JAVNOSTI
sestava prospekta
vse informacije, ki so ob upoštevanju značilnosti izdajatelja in
VP potrebne, da vlagatelji lahko opravijo oceno
informacije morajo biti pravilne in popolne, omogočati morajo
enostavno analizo, prospekt mora biti pregleden in razumljiv
povzetek prospekta
premoženja in obveznosti, finančnega položaja, poslovnih izidov in
razvojnih možnosti izdajatelja
pravic, ki izhajajo iz VP
predstavljene ključne informacije (povprečnemu vlagatelju omogočajo
sprejemanje informiranih naložbenih odločitev)
enotna oblika, ki olajša primerljivost s podobnimi povzetki prospektov
odgovornost zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij v
prospektu (izdajatelj, člani organov vodenja in nadzora, itd.)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
325
V. PONUDBA VP JAVNOSTI
izdajatelj, ponudnik, javna družba, vlagatelj
izdajatelj - oseba, ki namerava izdati VP
ponudnik - oseba, ki ponuja VP javnosti
javna družba - izdajatelj, katerega VP so uvrščeni na borzo
vlagatelj - kupec VP ali naslovnik ponudbe za nakup VP
dobro poučeni vlagatelj - register (drugačna obravnava)
stranka in profesionalna stranka
21.10.2014
stranka – fizična, pravna oseba, za katero IP opravlja storitve
profesionalna stranka - ima strokovna znanja in izkušnje, da
lahko sama sprejme odločitev in oceni tveganje
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
326
163
VI. ORGANIZIRANI vs. NEORGANIZIRANI TRG
TRG
KAPITALA
- slabše (manj) informacij za vlagatelje
+ boljše (več) informacije za vlagatelje
- netržno oblikovanje cen
+ tržno oblikovanje cen
- manjša likvidnost
+ večja likvidnost
+ nižji stroški za izdajatelja
ORGANIZIRANI TRG
KAPITALA
NEORGANIZIRANI
TRG KAPITALA
neposredna povezava med
kupcem in prodajalcem
organizator trga (borza)
poveže kupce in prodajalce
- razpršenost lastništva
- velikost kapitala družbe
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
327
VI. ORGANIZIRANI - BORZNI TRGI
lastnosti organiziranih (borznih) trgov
borzni posli
posli z VP, ki so sklenjeni na borznem trgu
uradna borzna kotacija
določena pravila za povezovanje interesov (trgovanje) glede prodaje
ali nakupa VP številnih oseb tako, da se sklenejo posli s FI, ki so
uvrščeni v trgovanje, po njihovih pravilih in sistemih teh trgov
dovoljenje nadzornega organa
redno delujejo v skladu s svojimi pogoji in pravili
imajo upravljavca (borzo)
segment borznega trga, na katerem se trguje z VP, ki izpolnjujejo
dodatne pogoje (glede razpršenosti, tržne kapitalizacije, vsebine pravic
in drugih lastnosti)
urejeni, nadzirani, transparentni - varstvo investitorjev!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
328
164
VI. BORZNI TRGI
omejitve naložb vzajemnih skladov
v prenosljive VP in instrumente denarnega trga, s katerimi se
trguje na borzah ali na drugih organiziranih ter priznanih in
širši javnosti dostopnih trgih
borzah držav EU (seznam objavljen na spletnih straneh ATVP)
borzah evropskih držav, ki niso članice EU (borze v Švici, Beogradu,..)
svetovnih borzah (seznam objavljen na spletnih straneh WFE)
naložbena politika vzajemnega sklada vpliva na geografsko
razpršitev naložb
po regijah / državah (t.i. pravilo „ne nosi vseh jajc v eni košari“)
neposredno / posredno trgovanje na največjih svetovnih, evropskih in
manjših regionalnih borzah
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
329
VI. BORZNI TRGI
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
330
165
VI. BORZNI TRGI – SVETOVNI / REGIJSKI
največje borze - po tržni kapitalizaciji ter številu in velikosti prvih
javnih prodaj vrednostnih papirjev (IPO)
borza / skupina
kapitalizacija
(US$bn)
število IPO
(US$bn)
vrednost IPO
(US$bn)
13,791
49
NASDAQ OMX
4,068
37
5.56
LONDON SE
3,750
57
14.98
TOKYO SE
3,655
13
0.30
SHANGHAI SE
2,804
24
8.8
HONG KONG SE
2,712
48
24.0
TORONTO SE
2,231
32
1.36
DEUTSCHE BORSE
1,622
10
1.75
NYSE EURONEXT
24.21
(vir: www.pwc.com/capitalmarkets2025) – podatki za leto 2011
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
331
VI. BORZNI TRGI – REGIJSKI / LOKALNI
Skupina CEESEG (borze v Budimpešti, Ljubljani, Pragi, Dunaju)
Borza
BSE
Kapitalizacija
(EUR bn)
15.7
Trgovanje
(EUR bn)
Izdajatelji
(št.)
Člani
(št.)
16.8
52
39
LJSE
4.9
0.6
61
22
PSE
28.3
20.0
29
17
VSE
80.4
36.1
99
96
129.2
73.5
241
174
CEESEG
(vir:www.ceeseg.com) – podatki za leto 2012
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
332
166
VI. BORZNI TRGI – DEJAVNOSTI BORZ
dejavnosti borz, kot upravljavcev organiziranih trgov
sprejema izdajatelje oziroma FI na borzo
sprejema borzne člane in posrednike na borzo
organizira pogoje za pošteno in učinkovito trgovanje
zagotavlja preglednost pred, med in po trgovanju (informacije o trgovanju)
spremlja borzne člane in sklenjene posle z namenom odkrivanja zlorab trga
podpora razkrivanju in hrambi nadzorovanih informacij
urejanje poslovanja borz v internih aktih
sprejemajo svoja pravila in navodila (primer: Pravila LJSE, www.ljse.si)
zlasti pravila o pogojih sprejema vrednostnih papirjev (listing), borznih članih
(members), borznem trgovanju (traiding), itd.
pravila poslovanja borz so si med seboj podobna
21.10.2014
razlike so zlasti v podrobnostih (načini trgovanja, pogoji za izdajatelje)
v nadaljevanju je primeroma prikazana ureditev ključnih področij poslovanja
Ljubljanske borze (www.ljse.si)
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
333
VII. IZDAJATELJI VP IN STRUKTURA TRGA
sprejem VP na borzni trg (splošni pogoji)
struktura borznega trga
ustrezen pravni položaj izdajatelja (npr. delniška družba)
objava prospekta in drugih informacij
prenosljivost VP
izdani VP in zagotovljena poravnava
temelji zlasti na vrsti / tipu VP (trg delnic, trg obveznic, ipd.)
struktura / segmentacija glede na kakovost
21.10.2014
uradni borzni trg / kotacija, drugi borzni trgi (večina borz)
vstopna kotacija, standardna kotacija, prva kotacija (npr. LJSE)
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
334
167
VII. IZDAJATELJI VP IN STRUKTURA TRGA
PRIMER – struktura trga na LJSE
(vir: www.ljse.si)
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
335
VII. IZDAJATELJI VP IN STRUKTURA TRGA
PRIMER – struktura trga delnic na LJSE
delnice – vstopna kotacija (splošni pogoji)
objava prospekta in informacij, prenosljivost, poravnava, ipd.
delnice – standardna kotacija (dodatni pogoji)
dodatni kvantitativni kriteriji
revidirano LP za 3 leta; kapital 2 mio EUR; razpršenost 25 %
kriteriji obveščanja
izjava o medletnem poročanju; izjava o skladnosti s Kodeksom CG, izjava
o izpolnjevanju prakse dobrega obveščanja v skladu s Priporočili;
delnice – prva kotacija (dodatni pogoji)
dodatni kvantitativni kriteriji
standardna kotacija + kapital 10 mio EUR
kriteriji obveščanja
21.10.2014
standardna kotacija + izjava o obveščanju po MSRP, izjava o objavah povzetkov
javnih objav v angleškem jeziku
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
336
168
VIII. NADZOROVANE INFORMACIJE
vrste nadzorovanih informacij (NI)
stalne (periodične) objave
letno poročilo, polletno poročilo, vmesno poročilo poslovodstva
občasne (ad hoc) objave
informacije o pomembnih deležih (o spremembi pomembnih
deležev, lastnih delnic, skupnega števila delnic)
druge informacije (o spremembah pravic iz VP, o novih izdajah VP)
notranje informacije - PROBLEM V PRAKSI !!
dolžnost razkrivanja NI
21.10.2014
zakonska in borzna prisila (prekršek ATVP, vpliv na segmentacijo)
ustrezno razkrivanje lahko vpliva na večjo likvidnost in ceno
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
337
VIII. NADZOROVANE INFORMACIJE
način razkrivanja in dostopnost do NI
mesto javne objave
izdajatelj izbere (statut) in objavi mesto objav, pred trgovanjem
spletne strani družbe, drugi portali (npr. http://seonet.ljse.si), dnevnik, itd.
načelo – hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi
način javne objave
takoj, ko je mogoče, ali v skladu z roki
informacije morajo biti jasne, popolne, ne zavajajoče, itd.
v primeru dileme, je odgovornost za presojo na strani izdajatelja
možna je odložitev javne objave zaradi zaščite upravičenega interesa
hramba NI
sistemi za centralno shranjevanje (npr. Info Hramba, http://www.oam.si)
dolžnost posredovanja NI v sistem za centralno shranjevanje
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
338
169
VIII. NADZOROVANE INFORMACIJE
PRIMER – dostopnost NI na portalu SEOnet LJSE
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
339
IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE
preknjižba v delniški knjigi
ATVP - nadzor
avtomatična povezava
denarna poravnava
KDD T+2
BORZA
nakazilo denarja
vnos naročila v trgovalni sistem
BORZNI ČLAN
vnos naročila v trgovalni sistem
BORZNI ČLAN
nakazilo denarja
prodajno naročilo
nakupno naročilo
PRODAJALEC
21.10.2014
nakazilo denarja
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
KUPEC
340
170
IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE
sprejem na borzo
sprejem borznih članov
borzni posrednik / trgovalec
BPD, banke, investicijska podjetja, posebne finančne institucije
izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev ter pogojev v zvezi s
poravnavo borznih poslov
fizična oseba, ki ga član borze pooblasti, da v imenu člana v borzni
trgovalni sistem vnaša naročila za trgovanje
ima dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika in je
usposobljen za delo na trgovalnem sistemu
vzdrževalci likvidnosti
borzni člani s posebnim statusom, ki zagotavljajo likvidnost določenega
VP z obveznim zagotavljanjem naročil za nakup in prodajo na trgu ter
sklepanjem poslov v svojem imenu in za svoj račun
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
341
IX. BORZNI ČLANI IN TRGOVANJE
trgovalni mehanizmi
elektronski sistemi trgovanja (včasih „borzni parket“)
borzna naročila (različni tipi naročil)
npr. tržno naročilo (ni omejitev cene), omejeno naročilo (določen tečaj)
dodatni trgovalni mehanizmi (za urejeno oblikovanje tečajev)
neprekinjeno trgovanje za likvidne VP, avkcijsko trgovanje za manj
likvidne VP
avtomatični varovalni mehanizmi (npr. meja 3 % cene), prekinitvene
avkcije, ustavitve trgovanja, ipd.
urnik trgovanja
21.10.2014
letni koledar trgovanja borz, urniki dnevnega trgovanja
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
342
171
X. INFORMACIJE O TRGOVANJU
podatki med trgovanjem
podatki po trgovanju
dostopni zlasti borznim članov, omejeno tudi ostalim investitorjem
za borzne člane (ponudba in povpraševanje; sklenjeni posli; stanja
vrednostnih papirjev)
za ostale investitorje (določene informacije o ponudbi in
povpraševanju po delnicah ter sklenjenih poslih)
podatki o zaključnih tečajih
borzne tečajnice
borzni indeksi
poročila o dogajanjih na borzah, statistike in analize
vloga t.i. vendorjev
razpršitev podatkov o trgovanju investicijski javnosti
borzni podatki imajo vrednost (ceno)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
343
X. INFORMACIJE O TRGOVANJU
PRIMER – tečajnica LJSE (kako brati tečajnico - glej opombe)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
344
172
X. INFORMACIJE O TRGOVANJU
PRIMER – dostopnost podatkov preko vendorja
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
345
XI. NADZOR NA TRGU KAPITALA
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)
nadzor nad ravnanji na borznem trgu
nadzorni ukrepi
ukrep, potreben za odpravo kršitve ter začasna ustavitev trgovanja z VP
prepoved razpolaganja osebi z njenimi VP ali premoženjem
začasna prepoved posamezni osebi opravljanja dejavnosti ali poklica
prekrškovni organ
izda predpise o prepovedi in preprečevanju zlorab trga
prizna tržne običaje, ki ne pomenijo kršitev
pristojna za nadzor ter sodelovanje z drugimi nadzornimi organi
odloča o prekrških in izreka globe po ZTFI, ZISDU-2, ZPre-1, ZNVP
dostopnost podatkov o nadzoru udeležencem trga
letna poročila o delu ATVP (www.a-tvp.si)
opozorila ATVP in drugih nadzornikov (www.a-tvp.si)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
346
173
XI. NADZOR NA TRGU KAPITALA
prepovedana ravnanja zlorabe trga
trgovanje na podlagi notranjih informacij
je natančna
ni bila objavljena
se neposredno ali posredno nanaša na izdajatelja FI ali FI
če bi postala javna, bi verjetno pomembno vplivala na ceno FI
standard razumnega vlagatelja
dodatno za borzne člane, posrednike, itd.
informacija stranke v zvezi z neizvršenim naročilom (ki je natančno, itd.)
prepoved trgovanja, posredovanja
obveznosti izdajatelja za preprečevanje zlorab
npr. razkrivanje, vodenje seznama insiderjev, obveščanje ATVP, itd.
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
347
XI. NADZOR NA TRGU KAPITALA
prepovedana ravnanja zlorabe trga
tržna manipulacija
sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje
lahko daje napačno, zavajajočo predstavo o ponudbi, povpraševanju, ceni FI
s katerim osebe ki delujejo povezano, zagotovijo ceno na nenormalni ravni
razen, če dokaže, da je poslovni razlog zakonit, posel v skladu s tržnimi običaji
sklenitev posla ali izdaja naročila z uporabo fiktivnih sredstev ali katere
koli druge oblike prevare ali zavajanja
razširjanje informacije, ki lahko daje napačen, zavajajoč znak glede FI,
če oseba ve ali bi morala vedeti, da je informacija napačna ali zavajajoča
domneve manipulativnih ravnanj in kazalniki tržne manipulacije
21.10.2014
domneva - npr. prevladujoč položaj nad ponudbo ali pov. povezanih oseb
kazalnik - npr. ali je izpolnitev posla povzročila spremembo končnega imetnika
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
348
174
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
349
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
350
175
Odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma
Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.
I. VSEBINA PREDAVANJ
Pranje denarja in financiranje terorizma (pravne podlage,
definicije, metode in tehnike);
Predstavitev poglavitnih zakonskih in podzakonskih
določb/ukrepov na področju odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja (pregled stranke, ugotavljanje dejanskega lastnika,
pridobivanje in sporočanje podatkov, hramba in varstvo evidenc
ipd.);
Predstavitev indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma;
Vloga ATVP in UPPD v sistemu odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma;
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
352
176
II. PRANJE DENARJA IN FINANCIRANJE
TERORIZMA – mednarodna ureditev PD
Konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi (Dunaj, 1988)
Konvencija Sveta Evrope št. 141 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi
premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (Strassbourg, 1990)
40 PRIPOROČIL "FATF" (1990, 1996, 2003, 2012) + 9 specialnih priporočil v zvezi s
financiranjem terorizma
Direktiva Evropske Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje
denarja in financiranje terorizma (Bruselj, 2005, 2013 – predlog nove direktive)
21.10.2014
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o
preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L
št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES);
Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za
direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično
izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri
ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj
občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006,).
Okvirni sklep Evropskega Sveta z dne 26. 6. 2001 o pranju denarja,
identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in odvzemu predmetov in premoženjske koristi iz
kaznivih dejanj
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
353
Mednarodna ureditev FT
Konvencija OZN o zatiranju financiranja terorizma; že
ratificirana (Ur. l. RS, MP, št. 21/2004)
Resolucija VS OZN 1373 (2001)
Konvencija SE o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi
premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ter
financiranju terorizma
9 Specialnih priporočil FATF na področju preprečevanja
financiranja terorizma (2001 – 2005, 2012)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
354
177
Slovenska ureditev
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)
(Ur.l. RS, št. 60/2007, 19/2010, 77/2011in 19/2014)
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja (Ur.l. RS, št. 10/2008)
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe ali notarja
Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Ur.l. RS, št. 90/2011)
Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti
podatkov o gotovinskih transakcijah (Ur.l. RS, št. 10/2008)
Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov
ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih
(Ur.l. RS, št. 10/2008)
Pravilnik o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko nastopa v
vlogi tretje osebe (Ur.l. RS, št. 10/2008)
Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z
uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke (Ur.l. RS, št. 10/2008)
Pravilnik o določitvi seznama enakovrednih tretjih držav (Ur.l. RS, št. 10/2008 in
102/2011)
Pravilnik o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim
tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma (Ur.l. RS, št. 10/2008)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
355
Smernice ATVP
opredeljujejo splošna načela boja proti PD in FT,
opredeljujejo izdelavo politike obvladovanja tveganj
ter pripravo analize in ocene tveganja,
določajo kriterije za določitev kategorij tveganosti,
določajo kategorije tveganosti,
določajo usmeritve pri izvajanju pregleda stranke,
določajo usmeritve pri izvajanju ukrepov v
podružnicah in hčerinskih družbah,
opredeljujejo ukrepe spremljanja poslovnih
aktivnosti stranke,
podajajo usmeritve na področju izobraževanja in
usposabljanj delavcev, notranje kontrole in varstva
podatkov.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
356
178
Kaj je pranje denarja?
pretvorba nezakonito pridobljenega denarja ali
drugega premoženja v drugo obliko (npr. gotovino v
negotovinske oblike premoženja in obratno)
prikrivanje dejanskega izvora lastništva nelegalno
pridobljenega dohodka in
ustvarjanje navidezno legalnega vira lastništva nad
premoženjem
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
357
Glavne značilnosti pranja denarja
PD je organizirana kriminalna dejavnost, v katero so ponavadi
vpletene organizirane kriminalne združbe, redko posamezniki,
proces PD vključuje velike vsote denarja,
denar ali premoženje, ki je premet pranja, izvira iz predhodno
storjenega kaznivega dejanja (najpogosteje npr. trgovina z mamili
in orožjem, tihotapljenje, davčne zatajitve, poslovne goljufije,
podkupovanje ipd.)
PD se opravi preko legalnega plačilnega sistema, ki ga
predstavljajo finančne in kreditne institucije, z uporabo finančnih
instrumentov
PD vključuje mednarodne tokove zlasti v regije kjer je finančni
nadzor nezadosten ali pa ga sploh ni
opran denar deluje kot legitimno pridobljen denar ali premoženje
in se najpogosteje investira nazaj v nelegalne, lahko pa tudi v
legalne dejavnosti
PD ogroža gospodarsko, finančno in socialno stabilnost države
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
358
179
Faze pranja denarja
1. faza: PLASMA - PLASMA SREDSTEV V FINANČNI SISTEM
DRŽAVE, PRENOS ČEZ MEJO V GOTOVINI, ELEKTRONSKA
NAKAZILA V TUJINO, ZAMENJAVA V DRUGO VALUTO (banke,
menjalnice, igralnice, pošte idr.)
2. faza: PRIKRIVANJE - PRIKRIVANJE IZVORA DENARJA
(finančne operacije v tujini preko različnih finančnih instituciji
(uporaba “offshore” podjetij, fiktivna nakazila in pogodbe, drobljenje
zneskov, navidezno zadolževanje, uporaba sefov, nakup plačilnih
instrumentov z gotovino, tihotapljenje gotovine, dvojno
računovodstvo, preprodaja nepremičnin itd…)
3. faza.: INTEGRACIJA - VKLJUČITEV SREDSTEV V
GOSPODARSTVO, INVESTIRANJE SREDSTEV V IZVAJANJE
KRIMINALNE DEJAVNOSTI (nakupi orožja, mamil, podkupovanje,
ipd.) ALI ZA NAKUPE DOBRIN (nepremičnine, zlato, dragi kamni,
umetniška dela, ipd.)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
359
Kaj je financiranje terorizma?
Financiranje
terorizma je:
zagotavljanje ali zbiranje oziroma
- poskus zagotavljanja ali zbiranja
-
denarja ali drugega premoženja zakonitega ali
nezakonitega izvora, posredno ali neposredno,
z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali
delno uporabljeno za izvedbo terorističnega
dejanja, ali da ga bo uporabil terorist ali
teroristična organizacija.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
360
180
Viri financira terorizma?
državna pomoč (zloraba podeljenih finančnih
sredstev države v nezakonite namene)
bogati posamezniki (t.i. tax of wealth)
kriminalne dejavnosti (trgovina z mamili,
ugrabitve, izsiljevanja, pranje denarja,
tihotapljenje, trgovanje z orožjem ipd.)
legalni viri (donacije, sredstva dobrodelnih
organizacij (t.i. charity founds)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
361
Kako se financira terorizem?
Uporaba neformalnih plačilnih sistemov, ki temeljijo na zaupanju strank
- alternative remitance system): npr. fei ch'ien (flying money), hawala,
hundi, chop, chuyen tien, yok song geum, pera padala
Uporaba formalnih plačilnih sistemov zlasti v državah, kjer je regulatorni
sistem neučinkovit, nezadosten oziroma pomanjkljiv ter dovoljuje
uporabo finančnih instrumentov, ki omogočajo prikrivanje ali skrivanje
prave identitete strank
Tihotapljenje gotovine s kurirji
Uporaba mreže in dejavnosti dobrodelnih organizacij za financiranje
terorističnih aktivnosti ali transfer sredstev namenjenih za izvajanje
takšne aktivnosti
Nakazila manjših vrednosti
Tihotapljenje ali preprodaja diamantov in drugih dragih kamnov oz.
kovin, umetniških del in drugega blaga
Zloraba sredstev namenjenih za humanitarne namene
Uporaba bank “školjk” (t.i. shell banks)
Uporaba davčnih oaz in off-shore držav
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
362
181
Kaj vključuje financiranje terorizma?
Finančna podpora terorističnim celicam pri dnevnih operacijah, ki
vključujejo nakupe hrane, najem stanovanj in avtomobilov ter
pokritje ostalih stroškov
Nakup orožja, streliva,eksplozivnih teles in drugega s tem
povezanega materiala
Nakup zdravil in medicinskih pripomočkov
Financiranje usposabljanja posameznikov v terorističnih kampih
Financiranje propagandne dejavnosti
Rekrutiranje novih teroristov
Nakup telekomunikacijske in računalniške opreme
Podkupovanje visokih državnih uradnikov in zagotavljanje
politične podpore ter ustreznih zatočišč
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
363
ZAVEZANCI ZA IZVAJANJE ZPPDFT
banke in njihove podružnice ter hranilnice;
družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom
denarja;
pošta;
družbe za upravljanje investicijskih skladov in njihove podružnice, druge
osebe, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih
skladov, izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih
skladov;
ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov ter pokojninske družbe;
borznoposredniške družbe in njihove podružnice, druge osebe, ki lahko izvajajo
posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini
življenjskih zavarovanj in njihove podružnice
družbe za izdajo elektronskega denarja in njihove podružnice
menjalnice;
revizijske družbe in samostojni revizorji;
koncesionarji, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih
salonih;
prireditelji, ki trajno prirejajo športne stave;
prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih
telekomunikacijskih sredstvih;
zastavljalnice;
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
364
182
III. UKREPI ZA ODKRIVANJE IN
PREPREČEVANJE PD IN FT
ocena tveganosti stranke oz. poslovnega razmerja
pregled stranke, poglobljen pregled stranke, poenostavljen pregled stranke, pregled
stranke preko tretje osebe (CDD ali Customer Due Dilligence)
sporočanje podatkov UPPD;
imenovanje pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za
njihovo delo;
skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter zagotovitev
redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog;
pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
varstvo in hramba podatkov ter upravljanje predpisanih evidenc;
izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja PD in FT v lastnih podružnicah in
hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
365
Ukrepi za vzpostavitev učinkovitega sistema
odkrivanja in preprečevanja PD in FT
Ugotavljanje tveganja (predhodno in naknadno)
Skrben pregled stranke (Due Dilligence)
Poglobljen pregled stranke (Enhanced Due Diligence)
Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke (Account
Activity Monitoring)
Sporočanje sumljivih transakcij (Suspicious Activity
Reporting)
Učinkovita notranja kontrola procesov pregleda stranke
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
366
183
Ugotavljanje tveganja pred sklenitvijo poslovnega
razmerja
ugotavljanje istovetnosti stranke z zbiranjem zahtevanih podatkov o
stranki, poslovnem razmerju ali transakcije in drugih podatkov, ki jih
finančna organizacija potrebuje za pripravo ocene tveganosti;
presoja pridobljenih podatkov z vidika kriterijev tveganosti za pranje
denarja ali financiranje terorizma (ugotavljanje tveganj na podlagi
kriterijev, opredeljenih v smernicah ATVP);
določitev ocene tveganosti, ki mora temeljiti na predhodno izdelani analizi
tveganja, z razvrstitvijo stranke, poslovnega razmerja ali transakcije v eno
od kategorij tveganosti;
izvedba pregleda stranke (običajni, poglobljen ali poenostavljen pregled);
sklenitev poslovnega razmerja oziroma izvršitev transakcije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
367
Ključna tveganja
tveganja, povezana s poslovnim profilom stranke
tveganja, povezana z geografskim položajem stranke
tveganja, povezana z dejavnostjo stranke ali
finančnim instrumentom, ki ga stranka ponuja
tveganja, povezana s preteklimi izkušnjami DZU s
stranko
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
368
184
Nivoji tveganja
Izredno visoko tveganje
Visoko tveganje
Srednje (povprečno) tveganje
Neznatno tveganje
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
369
STRANKA
Ocena tveganja
Ugotovljeno
izredno visoko
tveganje
Poslovanje s
stranko se
zavrne ter
obvesti UPPD
21.10.2014
Ugotovljeno
visoko
tveganje
Izvede se
poglobljen
pregled
stranke
Ugotovljeno
srednje
tveganje
Ugotovljeno
nizko
tveganje
Izvede se
pregled
stranke
Izvede se
poenostavljen
pregled
stranke
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
370
185
Vsebina pregleda stranke
ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke
ugotavljanje dejanskega lastnika stranke
pridobitev podatkov (namen in predvidena narava
poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov)
redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti,
ki jih stranka izvaja pri organizaciji
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
371
Kdaj se opravi pregled stranke ?
pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
pri vsaki transakciji, ki presega vrednost 15.000 EUR ali več,
ne glede na to ali poteka transakcija posamično ali z več
transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
v primeru dvoma v verodostojnost in ustreznost predhodno
pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku
stranke;
vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne
glede na vrednost transakcije.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
372
186
Opustitev pregleda stranke
Izjema, ki velja samo v nekaterih primerih:
a) pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja pod določenimi
zneski
b) pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja
c) pri izdaji elektronskega denarja nad določenimi zneski
d) v primerih drugih produktov ali transakcij, za katere tako določi
minister za finance v podzakonskem aktu
Izjema glede opustitev pregleda ni dopustna nikoli, če obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
če potekajo transakcije na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega
razmerja pri organizaciji, skrben pregled stranke po ZPPDFT ni potreben,
razen, če ni podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma!!!
skrben pregled stranke se opravi samo v primeru t.i. OBČASNIH
TRANSAKCIJ
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
373
Kako finančna organizacija ugotovi in preveri
istovetnosti stranke?
osebno “face-to-face pri organizaciji
na daljavo s pomočjo kvalificiranega digitalnega
potrdila, pod pogoji, ki jih določa pravilnik
na daljavo s pomočjo tretje osebe
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
374
187
Druge posebnosti
Obvezna pisna izjava zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v
primeru dvoma v resničnost podatkov ali verodostojnost listin
Obveznost predhodnega preverjanja narave registra
Obveznost ugotavljanja in preverjanja istovetnosti tuje pravne
osebe in njene podružnice, če je stranka pravna oseba, ki
opravlja dejavnost v RS preko svoje podružnice
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
375
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke
osebno pri finančni organizaciji
Če
z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni
navzočnosti (t.i. face-to-face).
Če
je stranka fizična oseba:
je stranka pravna oseba:
istovetnost zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca z
vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika ali
njegovega pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti (t.i. face-to-face).
istovetnost pravne osebe z vpogledom v originalno ali overjeno
dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti
starejša od treh mesecev ali z neposrednim vpogledom v sodni ali drug
javni register (pri tem mora na izpisu iz registra napraviti zaznamek, ki vsebuje:
datum in čas vpogleda ter osebno ime osebe, ki je vpogled opravila)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
376
188
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb
civilnega prava
Druga oseba civilnega prava je:
Organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala
sredstva ali drugo premoženje za določen namen
Ukrepi ugotavljanja in preverjanja istovetnosti v tem primeru so:
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti osebe, pooblaščene za
zastopanje osebe civilnega prava
Pridobitev overjenega pisnega pooblastila za zastopanje (razen
za stranko kot je skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, prostovoljna
skupnost zaposlenih, ki upravlja blagajno vzajemne pomoči in deluje v okviru
sindikata – samo pisno pooblastilo)
Pridobitev podatkov o osebah, ki so člani osebe civilnega
prava
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
377
Ugotavljanje istovetnosti s pomočjo kvalificiranega
digitalnega potrdila
DZU zahtevane podatke o vlagatelju pridobi iz pristopne
izjave, ki jo stranka DZU posreduje v elektronski obliki na
daljavo z uporabo varnega elektronskega podpisa,
overjenega s kvalificiranim potrdilom, ki ga je izdal
registrirani overitelj s sedežem v RS.
DZU mora takoj po sprejemu elektronske pristopne izjave
preden dokončno potrdi verodostojnost podatkov oziroma
istovetnost vlagatelja in mu dovoli, da opravi prvo vplačilo
nakupne vrednosti investicijskih kuponov, posebej preveriti
naslednje sestavine kvalificiranega digitalnega potrdila:
vsebino, veljavnost in ustreznost izdajatelja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
378
189
če iz vsebine KDP ni mogoče pridobiti vseh podatkov oziroma,
če obstaja dvom v resničnost podatkov, DZU od vlagatelja
dodatno zahteva, da mu v papirnati ali digitalni obliki posreduje
tudi kopijo svojega uradnega osebnega dokumenta.
če tudi iz kopije uradnega osebnega dokumenta, zahtevani
podatek ni razviden DZU vlagatelja pozove, da se osebno zglasi
pri DZU in predloži zahtevani podatek oziroma podpiše posebno
pisno izjavo, s katero jamči za resničnost predloženega podatka
in verodostojnost predloženih listin, s katerimi utemeljuje svojo
identiteto
DZU lahko hkrati od registriranega overitelja, ki je stranki izdal
KDP, zahteva, da mu pisno predloži podatke o tem, na kakšen
način in na podlagi katerih identifikacijskih dokumentov je
ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
379
Pomembno!
Vlagatelj, ki pristopa k pravilom upravljanja
z uporabo KDP svoje prvo vplačilo obvezno
opravi v breme računa, ki ga posebej za to
odpre ali ima že odprtega pri eni od kreditnih
institucij v RS!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
380
190
Pregled stranke preko tretje osebe
Kot tretja oseba lahko nastopa samo:
banka, hranilnica, DZU, BPD ali zavarovalnica
banka, DZU, BPD ali zavarovalnica iz države članice EU
podružnica banke, DZU, BPD ali zavarovalnice iz države članice
EU, ki posluje v RS
podružnica slovenske banke, DZU, BPD ali zavarovalnice v državi
članici EU;
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
381
podružnica ali hčerinska org. banke, DZU, BPD ali zavarovalnice iz države
članice v tretji državi,
banka, BPD, DZU, pokojninska družba ali zavarovalnica, ki ima sedež:
a) v enakovredni tretji državi, ali
b) v tretji državi, v kateri je
– zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih določb o
izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so
določene v ZPPDFT (ta pogoj DZU preveri pri UPPD), IN
– nadzorovana glede izvajanja zahtev iz prejšnje alineje v
skladu z zahtevami iz 36. in 37. člena direktive
podružnica ali hčerinska banka banke države članice, podružnica ali
hčerinska družba DZU države članice, podružnica ali hčerinska družba BPD
države članice ali podružnica ali hčerinska zavarovalnica zavarovalnice
države članice, ki ima sedež oziroma je registrirana za opravljanje
dejavnosti v enakovredni tretji državi.
notar iz države članice ali enakovredne tretje države
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
382
191
BELA LISTA - tretjih enakovrednih tretjih
držav, ki upoštevajo standarde na področju
odkrivanja in preprečevanja PD in FT, je
določena s podzakonskim aktom:
Avstralija, Brazilija, Kanada, Hong
Kong, Japonska, Mehika, Rusija,
Singapur, Švica, JAR, ZDA, Južna
Koreja, Indija.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
383
Kako poteka pregled stranke preko tretje osebe?
DZU najprej ugotovi ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvršitev
pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v ZPPDFT
tretja oseba namesto ZDU opravi pregled stranke in pridobi
podatke o stranki v skladu zakonodajo države, v kateri se
nahaja
tretja oseba DZU predloži pridobljene podatke o stranki, ki jih
ZDU potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja ter kopije
listin in druge dokumentacije, ki je bila podlaga za izvedbo
pregleda
če obstaja utemeljen dvom v verodostojnost opravljanega
pregleda stranke ali resničnost pridobljenih podatkov, ZDU od
tretje osebe zahteva pisno izjavo o verodostojnosti in
resničnosti pridobljenih podatkov
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
384
192
Na kaj moramo biti pozorni pri pregledu stranke, ki
ga zaupamo tretji osebi?
dokumentacijo o opravljenem pregledu stranke DZU posreduje tretja oseba neposredno
in ne stranka sama
kot tretja oseba v nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka (t.i. shell bank)
ali druga podobna kreditna institucija.
ZDU pregleda ne sme zaupati tretji osebi, kadar je stranka tuja , off-shore družba,
oziroma fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oz. prikritimi
lastniki ali upravljavci.
DZU bo v primeru pregleda preko tretje osebe končno odgovornost za izpolnitev zahtev
ZPPDFT še vedno nosila sama (objektivna odgovornost).
tretja oseba je, dokler traja poslovni odnos z DZU, še nadalje odgovorna za
izpolnjevanje obveznosti iz ZPPDFT, vključno z obveznostjo prijave sumljivih transakcij
in hrambe listin in dokazil
zunanji izvajalci in zastopniki organizacij, ki opravljajo posamezne posle na podlagi
posebne pogodbe, ne sodijo med tretje osebe
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
385
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke
Kdo je dejanski lastnik stranke?
a) vsaka fizična oseba, ki je udeležena (posredno ali
neposredno) pri upravljanju pravne osebe na podlagi
lastniškega deleža, ki znaša več kot 25% ;
b) vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno
zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi
možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno
vplivati na odločitve poslovodnega organa pravne osebe
pri odločanju o financiranju in poslovanju.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
386
193
Kako pridobimo podatke o dejanskem lastniku?
iz overjene ali originalne dokumentacije iz
sodnega ali drugega javnega registra ali z
neposrednim vpogledom v sodni ali drug
javni register
manjkajoče podatke se lahko pridobi tudi z
vpogledom v originalne ali overjene listine in
poslovno dokumentacijo
izjemoma iz pisne izjave zakonitega
zastopnika ali njegovega pooblaščenca
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
387
Pomembno!
dejanski lastnik je vedno fizična oseba
dejanski lastnik je lahko tudi oseba, ki nima lastniškega deleža v pravni
osebi, vendar pa pravno osebo nadzira ali kako drugače obvladuje na način,
da bistveno vpliva na odločitve poslovodnih organov
pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke obstaja možnost, da se v vlogi
lastnika stranke lahko pojavi tudi pravna oseba, ki jo obvladuje fizična oseba
ZDU mora v vseh primerih ugotoviti lastniško in kontrolno strukturo stranke.
v primeru, ko ni mogoče ugotoviti dejanskega lastništva, ZDU v skladu z
ZPPDFT ne sme skleniti poslovnega razmerja oziroma izvršiti transakcije.
izmikanje pri posredovanju zakonsko zahtevanih podatkov o dejanskem
lastniku je potrebno nujno presojati z vidika sumljivosti
ugotavljanje dejanskega lastnika pomeni ugotavljanje lastniške strukture
pravne osebe po celotni verigi lastništva, do končnega lastnika
organizacija je dolžna podatke o dejanskem lastniku preveriti v taki meri, da
pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke in je prepričana o tem kdo so
dejanski lastniki
ugotavljanje dejanskega lastništva ni potrebno, ko gre za stranko, ki
predstavlja neznatno tveganje
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
388
194
Spremljanje poslovnih aktivnosti stranke
Preverjanje skladnosti strankinega
poslovanja s predvideno naravo in namenom
poslovnega razmerja
•
Spremljanje in preverjanje skladnosti
strankinega poslovanja z njenim običajnim
obsegom poslovanja
•
Preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin
in podatkov o stranki
•
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
389
Spremljanje obsega:
spremljanje vrednosti vplačil ali izplačil nad določenim
zneskom in njihova analiza z vidika sumljivosti,
analiza posameznega nakupa ali prodaje finančnega
instrumenta oziroma druge transakcije z vidika sumljivosti
za PD ali FT, če znesek prodaje ali nakupa preseže
določeno vrednost,
analizo podatkov o nakupu in/ali prodaji finančnih
instrumentov oziroma drugih transakcij za določeno
obdobje,
pripravo nove ocene tveganosti stranke oziroma ažuriranje
predhodne ocene tveganosti stranke,
preverjanje liste oseb, držav in drugih subjektov, za katere
veljajo omejevalni ukrepi VS OZN ali EU.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
390
195
Poglobljen pregled stranke
Kdaj?
Pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo
podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi
Pri sklepanju poslovnega razmerja ali izvajanju transakcij
(15.000 EUR) s stranko, ki je politično izpostavljena oseba
Pri pregledu stranke, ki ni osebno navzoča pri organizaciji
V vseh primerih, ko oceni (na podlagi analize tveganja), da
obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja
ali financiranje terorizma!!!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
391
Kaj vključuje poglobljen pregled stranke?
izvedejo se ukrepi pregleda stranke (7. člen ZPPDFT): ugotavljanje istovetnosti
in pridobivanje podatkov o stranki ter dejanskem lastniku stranke
dodatno se pridobijo podatki o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo
predmet poslovnega razmerja oz. transakcije (te podatke se bo pridobilo iz
listin in druge dokumentacije oziroma neposredno iz pisne izjave stranke)
za sklenitev poslovnega razmerja je potrebna je pisna odobritev nadrejene
osebe
dodatno se izvede najmanj eden izmed naštetih ukrepov:
1. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo v javnih in drugih dostopnih
evidencah podatkov,
2. pridobi se dodatna referenca s strani kreditne ali finančne institucije, pri kateri ima
vlagatelj že sklenjeno določeno poslovno razmerje (npr. odprt račun),
3. pridobljeni podatki o vlagatelju se dodatno preverijo pri pristojnih državnih organih ali drugih
pristojnih nadzornih inštitucijah v državi, v kateri ima stranka svoje prebivališče ali sedež,
4. vzpostavi se neposreden stik s stranko po telefonu, obisk pooblaščene osebe na domu oziroma
sedežu stranke.
Finančna organizacija nenehno spremljanja transakcij in poslovne aktivnosti
vlagatelja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
392
196
Tuje politično izpostavljene osebe
je fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala
na vidnem javnem položaju v drugi državi članici ali tretji
državi, vključno z:
njenimi ožjimi družinskimi člani
ožjimi sodelavci takšne osebe.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
393
Osebe na vidnem javnem položaju
voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki
oziroma pomočniki,
izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles,
člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na
visoki ravni,
člani računskih sodišč in svetov centralnih bank,
veleposlaniki, odpravniki poslov in visoki častniki oboroženih sil,
člani upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti
države
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
394
197
Ožji družinski člani
Zakonec ali izvenzakonski partner
Starši
Otroci in njihovi zakonci ali izvenzakonski partnerji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
395
Oseba,
za katero je znano, da je ožji sodelavec PEPsa, je vsaka
fizična oseba:
ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega
razmerja,
da ima katere koli druge tesne poslovne stike z osebo, ki
deluje ali je delovala na vidnem javnem položaju.
Zahteva,
da organizacije prepoznajo ožje sodelavce PEPsov, se
nanaša na situacije:
ko je odnos s sodelavcem javno znan, ali
če ima organizacija razloge za domnevo, da takšno razmerje
obstaja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
396
198
Poenostavljen pregled stranke
Dopusten je samo, če je stranka:
organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6., 7. in 8.tč. prvega odstavka 4.
člena ZPPDFT
državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, javna
agencija, javni sklad, javni zavod ali zbornica
družba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na
organiziranem trgu v eni ali v več državah članicah EU ali v
tretji državi(v kateri veljajo zahteve po razkritju podatkov v
skladu z zakonodajo EU)
oseba v zvezi s katero obstaja neznatno tveganje za pranja
denarja ali financiranje terorizma
razen, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma!
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
397
Sporočanje podatkov
kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma (vse transakcije ne glede na vrsto ali višino zneska)
pri vsaki transakciji, ki se izvaja v gotovini in
presega vrednost 30. 000 EUR
pri vsaki transakciji, ki presega vrednost 30.000
EUR, in ki je na zahtevo stranke opravljena na
račune:
21.10.2014
pravnih in fizičnih oseb v države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za
preprečevanje PD in FT ter pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT in
so uvrščene na seznam, ki ga objavi UPPD,
pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v
državah, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje PD in FT in državah pri
katerih obstaja večja verjetnost za pojav PD ali FT in so uvrščene na seznam, ki ga
objavi UPPD.
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
398
199
gotovinske transakcije ter transakcije na račune v tujini:
sporočijo se takoj, najkasneje v 3 delovnih dneh po opravljeni transakciji
sporočajo se na predpisanem obrazcu s priporočeno poštno pošiljko, kurirju
ali po zavarovani elektronski poti
izdelana morajo biti jasna navodila, kako poteka sporočanje transakcij
znotraj organizacije
sumljive transakcije:
21.10.2014
ST mora biti sporočena Uradu po telefonu ali faksu pred izvršitvijo
transakcije – pri tem se mora sporočiti tudi rok, v katerem bo predvidoma
transakcija izvršena
Če ni mogoče prej se ST sporoči takoj po izvršitvi, pisno na obrazcu s
priporočeno poštno pošiljko, kurirju
Obvezno se sporoča tudi nameravane transakcije, tudi če ta ni bila ali ne bo
izvršena
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
399
Odredba UPPD o začasni ustavitvi transakcije
podani UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM na pranje denarja ali
financiranje terorizma
PISNA oblika odredbe (se vroči organizaciji)
v nujnih primerih lahko USTNA (vendar naknadno tudi v pisni
obliki)
začasna ustavitev lahko traja največ 72
UR
Urad lahko daje v zvezi z začasno ustavitvijo OBVEZNA
NAVODILA organizaciji, kako ravnati
Odredba se lahko izda tudi na pobudo tujega organa (finančne
obveščevalne enote)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
400
200
Zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja
stranke
pisna zahteva
tekoče se spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi
za sum PD ali FT, ali druge osebe, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da
je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih takšne osebe,
obveznost sprotnega sporočanja podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri
organizaciji opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi.
v zahtevi UPPD obvezno določi rok, v katerem mu morajo organizacije poslati
zahtevane podatke.
Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se
njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več
kakor šest mesecev.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
401
Zahteva UPPD DZU-ju, da posreduje podatke,
informacije in dokumentacijo
Urad lahko zahteva od DZU podatke, informacije in
dokumentacijo v dveh primerih:
1.
kadar so podani razlogi za sum storitve kaznivega
dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma
2.
kadar gre za izvajanje nadzora nad organizacijo v
zvezi z opravljanjem nalog, določenih v ZPPD
ROK ZA ODGOVOR!!!
Najkasneje 15 dni po prejemu zahteve!!!!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
402
201
Prepoved razkritja
Zaposleni, stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti:
da so bili v zvezi z njo ali transakcijo ugotovljeni razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, in da so bili oziroma bodo ti podatki zato sporočeni Uradu
RS za preprečevanje pranja denarja;
da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja začasno ustavil transakcijo stranke
oziroma v zvezi s tem družbi dal navodila;
da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja od družbe zahteval tekoče
spremljanje poslovanja določene stranke;
da je zoper stranko ali tretjo osebo uvedena ali bi bila lahko uvedena preiskava
zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.
O umiku tajnosti odloča direktor UPPD!
Prepoved razkritja ne velja v primeru, ko predložitev podatkov zahteva sodišče v
kazenskem postopku, ali nadzorni organ torej UPPD ali ATVP.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
403
Naloge pooblaščenca
skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji;
skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu
sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb
notranjih aktov v organizaciji, ki se nanašajo na PPD in FT
sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s PPD in FT;
spremlja in koordinira dejavnosti organizacije na področju PPD in FT;
sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v
zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem PD in FT v organizaciji;
upravi ali drugemu poslovodnemu organu organizacije daje pobude in predloge za
izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja PD in FT v organizaciji,
sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja
zaposlenih v organizaciji na področju PPD in FT terorizma.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
404
202
Vodenje evidenc
ZAVEZANCI so dolžni voditi evidence o transakcijah in
sklenjenih
poslovnih razmerjih (podatki pridobljeni na podlagi
opravljenega
pregleda stranke):
evidenco podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in
transakcijah iz prvega odstavka 83. člena ZPPDFT;
evidenco podatkov o osebah in transakcijah, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, ki jih je družba sporočila Uradu;
evidenco podatkov o osebah in transakcijah, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum PD in FT, ki so bile
sporočene pooblaščencu, pa jih ta ni posredoval Uradu, ker
ni ugotovil sumov pranja denarja ali financiranja terorizma;
evidenco o dostopu nadzornih organov do podatkov,
informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena
zakona
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
405
Hramba podatkov
DZU morajo hraniti podatke in dokumentacijo
pridobljeno na podlagi določb ZPPDFT najmanj
10 LET po opravljeni transakciji, ali prenehanju
poslovnega razmerja
DZU hrani podatke o pooblaščencu, notranji
kontroli, izobraževanju delavcev 4 leta po
imenovanju pooblaščenca in namestnika
pooblaščenca, opravljenem strokovnem
usposabljanju in notranji kontroli
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
406
203
III. SEZNAM INDIKATORJEV ZA
PREPOZNAVANJE SUMLJIVIH
TRANSAKCIJ PD
Namenjen je delavcem, da lahko pri izvajanju nalog iz ZPPDFT lažje prepoznavajo
tipične znake transakcij, v zvezi s katerimi lahko obstajajo razlogi za sum PD
SEZNAM UPOŠTEVA NASLEDNJA DEJSTVA:
zapletenost in obseg izvajanja transakcij,
neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno
razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, oziroma
niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim
poslovanjem stranke, in
druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi
stranke
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
407
Sum v zvezi s transakcijo
transakcija je ekonomsko ali pravno nelogična;
nenavadna narava transakcije ali nenavadne okoliščine, ki
transakcijo spremljajo;
transakcija ima značilnosti gospodarskih ali drugih kaznivih
dejanj;
ponudba nesorazmerno visoke ali nizke cene ali provizije ali
drugih nenavadnih pogojev za izvedbo transakcije;
drobljenje zneskov, pri katerih se zahteva identifikacija stranke,
na manjše dele;
nenadno povečanje obsega ali vrednosti poslovanja stranke
brez utemeljenega razloga in v nesorazmerju z običajnim
poslovanjem stranke
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
408
204
Sum v zvezi s stranko
uporaba ponarejenih identifikacijskih dokumentov;
oseba se ne želi identificirati z vsemi zahtevanimi podatki ali da
napačne podatke;
oseba odpove transakcijo, ko zve za dolžnost identifikacije;
oseba se nenavadno vede (očitna napetost ipd.);
oseba se v organizaciji pojavi v spremstvu sumljivih ljudi;
oseba je že bila kaznovana ali ovadena za kazniva dejanja
(znano iz medijev; obvestil policije, UPPD, ATVPja...)
oseba je iz države, ki je znana po proizvodnji ali razpečevanju
mamil, ali opravlja transakcijo s tako državo;
oseba je iz države, ki je znana kot davčni raj, ali opravlja
transakcijo s tako državo
V seznamu indikatorjev, ki ga mora imeti vsaka organizacija,
so navedene države, znane po proizvodnji ali razpečevanju
mamil, oziroma znane kot davčni raj
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
409
IV. SEZNAM INDIKATORJEV
ZA PREPOZNAVANJE
SUMLJIVIH TRANSAKCIJ FT
21.10.2014
Poslovno razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki je
vključena v aktivnosti organizacije, ki podpira cilje in zahteve
teroristične organizacije.
Razmerje sklepa fizična ali pravna oseba, ki bi glede na
obstoječe okoliščine lahko bila povezana s teroristično
organizacijo.
Stranka želi vstopiti v poslovno razmerje, ki ni skladno z
njenimi cilji.
Ni logične povezave med izvršenimi posli in dejavnostjo
stranke.
Izjave in podatki pri postopku identifikacije so nekonsistentni
(napačno navajanje prebivališča državljanstva, priimka,
datuma rojstva, naziva podjetja, sedeža podjetja, dejavnosti)
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
410
205
Veliko število pooblaščencev za sklepanje poslov v
imenu pravne osebe ali neprofitne organizacije.
Stranka prihaja (ima stalno ali začasno bivališče) iz
države ali regije, ki podpira terorizem ali financiranje
terorizma.
Stranka se nahaja na seznamu VS OZN ali na
seznamu EU, zoper katero velja omejevalni ukrep
prepovedi posedovanja in razpolaganja s finančnimi
sredstvi .
Uporaba finančnega instrumenta, za katerega se
plača visoka provizija.
Pri transakciji stranka uporablja finančne instrumente
z neformalnimi zapisi, inicialkami, znaki.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
411
Finančne aktivnosti neprofitnih organizacij se ne
skladajo s cilji in nameni, za katere je bila
ustanovljena neprofitna organizacija.
Neprofitna organizacija nakazuje sredstva v
države ali regije, ki so znane po tem, da podpirajo
terorizem ali financiranje terorizma.
Neprofitna organizacija večino svojih transakcij
opravi v gotovini.
Finančna sredstva neprofitne organizacije se
nahajajo na računih fizičnih oseb
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
412
206
V. VLOGA ATVP
Sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev
Opravlja nadzor nad izvajanjem ZPPDFT
Izdaja priporočila in smernice v zvezi z
izvajanjem posameznih določb tega zakona
pri zavezancih
Obvešča Urad o dejstvih, ki so ali bi bila
lahko povezana s pranjem denarja ali
financiranjem terorizma,
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
413
Ukrepi ATVP v primeru ugotovitve kršitev ZPPDFT
odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in
pomanjkljivosti v roku, ki ga sama določi;
izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške;
predlaga pristojnemu organu sprejetje ustreznih
ukrepov;
Odredi druge ukrepe in dejanja, za katere je
pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
414
207
VI. VLOGA UPPD
je organ v sestavi Ministrstva za finance
sprejema, zbira in analizira finančne podatke o strankah in
transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja
denarja in financiranja terorizma
posreduje svoje ugotovitve v obliki obvestil in informacij
pristojnim drž. organom (policiji, državnemu tožilstvu, SOVA,
FURS itd.)
sodeluje in izmenjuje finančne podatke s tujimi uradi po svetu
Financial Intelligence Unit (združuje preko 131 uradov)
(administrativni, policijski, mešani tip urada)
nima policijskih pooblastil
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
415
VII. SANKCIJE ZARADI KRŠITEV ZPPDFT
Najtežje vrste prekrškov :
pravne osebe: 12.000 -120.000 EUR
samostojni podjetniki: 4.000 – 40.000 EUR
odgovorna oseba: 800 – 4.000 EUR
Težje vrste prekrškov :
pravne osebe: 6.000 – 60.000 EUR
samostojni podjetniki: 2.000 – 20.000 EUR
odgovorna oseba: 400 – 2.000 EUR
Lažje vrste prekrškov :
pravne osebe: 3.000 – 30.000 EUR
samostojni podjetniki: 1.000 – 10.000 EUR
odgovorne osebe: 200 – 1.000 EUR
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
416
208
HVALA ZA POZORNOST!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
417
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
418
209
OBDAVČITEV DOHODKOV
IZ PREMOŽENJA IN
KAPITALA
mag. Gregor Sluga
UVOD
KONKURENČNI FINANČNI PRODUKTI
(KROVNI) VZAJEMNI SKLAD
BANČNA VLOGA
DELNICA/OBVEZNICA
IZVEDEN FINANČNI INSTRUMENT
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
ZAHTEVAN DONOS »PO DAVKIH«
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
420
210
DAVČNA ZAKONODAJA
ZAKON O DOHODNINI (ZDoh-2)
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH
OSEB (ZDDPO-2)
ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD
ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH
INSTRUMENTOV (ZDDOIFI)
ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
421
DOHODNINA
ZAVEZANEC
VIR DOHODKA
PREDMET OBDAVČITVE
DOHODEK IZ KAPITALA
DAVČNA STOPNJA
PLAČILO DAVKA
DVOJNO OBDAVČENJE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
422
211
ZAVEZANEC
FIZIČNA OSEBA
REZIDENT
NEREZIDENT
NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA
DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI
DEFINICIJA REZIDENTA
21.10.2014
BIVANJE, ZAPOSLITEV
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
423
VIR DOHODKA
(DOHODEK IZ KAPITALA)
VIR V SLOVENIJI
21.10.2014
IZPLAČUJE REZIDENT ALI POSLOVNA ENOTA
NEREZIDENTA
IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST,
GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN
DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO
SLOVENSKIH PREDPISIH
INVESTICIJSKI SKLAD JE OBLIKOVAN OZ.
USTANOVLJEN V SLOVENIJI
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
424
212
OBDAVČLJIV DOHODEK
DOHODKI IN DOBIČKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU
VSAKO IZPLAČILO OZIROMA PREJEM, NE GLEDE NA
OBLIKO
VRSTE DOHODKOV
IZ ZAPOSLITVE
IZ DEJAVNOSTI
IZ KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA IN IZ PREMOŽENJSKIH
PRAVIC
IZ KAPITALA
DRUGO
IZJEME IN OPROSTITVE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
425
DOHODEK IZ KAPITALA
OBRESTI
DIVIDENDE
DOBIČEK IZ KAPITALA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
426
213
OBRESTI - DEFINICIJA
(1)
(2)
(3)
(4)
81. člen
(obresti)
Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev,
obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih
terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega
zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov
investicijskega sklada v obliki obresti.
Kot obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila
glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za
zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni
s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije
in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na
finančno dolžniško razmerje.
Za dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi
dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki
ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Za dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi zamenljivi
dolžniški vrednostni papirji.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
427
OBRESTI - IZJEME
OD PREVEČ PLAČANIH DAVKOV IN PRISPEVKOV
NA STANJE NA TRR (V VIŠINI VPOGLEDNIH OBRESTI)
NA IZPLAČILO ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA OB SMRTI
ZAVAROVANCA
OD DOHODKA IZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA
SKLENJENO ZA VEČ KOT 10 LET
SKLENITELJ IN UPRAVIČENEC STA ISTA OSEBA
NI PODANA ZAHTEVA ZA IZPLAČILO PREJ KOT V 10 LETIH
IZ NSVS, RAZEN PRI ODSTOPU OD POGODBE
50 % OBRESTI IZ SOS2E, ČE JIH JE ZAVEZANEC PREJEL
KOT ODŠKODNINO
OBRESTI OD VPLAČIL V REZERVNI SKLAD
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
428
214
OBRESTI – OSNOVA
DOSEŽENE OBRESTI
DAVČNA OSNOVA REZIDENTA OD OBRESTI IZ DEPOZITOV PRI
BANKAH IN HRANILNICAH IZ SLOVENIJE IN EU SE ZMANJŠA ZA
1.000 EUR
ZA DOLGOROČNE BANČNE VLOGE SE ZAVEZANEC LAHKO
ODLOČI, DA SE OSNOVA OBRAČUNA NA LETNI RAVNI
PRI ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU RAZLIKA MED PREJETIM
IZPLAČILOM IN VPLAČILOM: pri obročnih izplačilih se vsota vplačil
porazdeli na enako število izplačil (na podlagi pričakovane življenjske
dobe)
PRI OBVEZNICAH IZPLAČANE OBRESTI
PRI DISKONTIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH PO METODI
ENAKOMERNEGA DONOSA
ČE NI VNAPREJ DOLOČENO, PO PRIZNANI OBRESTNI MERI ZA
POVEZANE OSEBE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
429
DIVIDENDE - DEFINICIJA
90. člen
(dividende)
(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega
deleža.
(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (v
nadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi
in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje
nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko
organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik).
(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz
premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne
predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic
ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika.
(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v
dobičku plačnika;
3. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov
investicijskega sklada, ki niso zajeti z 81. členom tega zakona.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
430
215
DIVIDENDE - OSNOVA
DOSEŽENA DIVIDENDA
V PRIMERU PRIKRITEGA IZPLAČILA
DOBIČKA NA PODLAGI PRIMERLJIVE
TRŽNE CENE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
431
DOBIČEK IZ KAPITALA –
DEFINICIJA 1
DOSEŽEN Z ODSVOJITVIJO KAPITALA
KAPITAL
21.10.2014
NEPREMIČNINA
VREDNOSTNI PAPIR IN DELEŽ
INVESTICIJSKI KUPON
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
432
216
DOBIČEK IZ KAPITALA –
DEFINICIJA 2
94. člen
(odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev
kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje
kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega
kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža v
primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja
lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila
lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
433
DOBIČEK IZ KAPITALA – IZJEME
NEOBDAVČLJIVA ODSVOJITEV
OPROSTITEV
DEDOVANJE
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
RAZLASTITEV
POSOJA IN ZASTAVA
ZAMENJAVA Z ISTOVRSTNIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI
RAZDELITEV OZIROMA ZDRUŽITEV DELNIC PRI NESPREMENJENEM KAPITALU
ZAMENJAVA PREDNOSTNIH Z NAVADNIMI DELNICAMI
ZMANJŠANJE KAPITALA ZARADI IZGUBE
IZPLAČILO DELEŽA V DOBIČKU PRI OSEBNI DRUŽBI
ZAMENJAVA DELNIC PID/ID ZA INVESTICIJSKE KUPONE PO ZISDU-1
PRISILNA IZTERJAVA
ODSVOJITEV KAPITALA PO 20 LETIH IMETNIŠTVA
PRVA PRODAJA IZ LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA (TUDI ZA DEDIČE)
ODSVOJITEV STALNEGA BIVALIŠČA (PO TREH LETIH)
ODSVOJITEV INVESTICIJSKIH KUPONOV VZAJEMNIH SKLADOV, NASTALIH IZ PID/ID, ČE SO BILE
DELNICE PRIDOBLJENE V LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU
ODSVOJITEV DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODSVOJITEV DELEŽA V DRUŽBI TVEGANEGA KAPITALA
ODLOG
21.10.2014
PODARITEV ZAKONCU ALI OTROKU
ZAMENJAVA KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVE IN DELITVE PO ZDDPO-1
ZAMENJAVA INVESTICIJSKEGA KUPONA PODSKADA ZA INVESTICIJSKI KUPON DRUGEGA
PODSKLADA V OKVIRU ISTEGA KROVNEGA SKLADA
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
434
217
DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 1
RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB ODSVOJITVI IN
PRIDOBITVI
IZGUBA SE PORAČUNA Z DRUGIMI DOBIČKI IZ
KAPITALA ZNOTRAJ LETA
21.10.2014
ČE V 30 DNEH NI BIL PRIDOBLJEN ISTOVRSTNI
KAPITAL
ČE POVEZANA OSEBA NI PRIDOBILA ISTOVRSTNEGA
KAPITALA
ČE JE IZGUBA NASTALA ZARADI IZDAJE DELNIC PRI
POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE, SE
LAHKO PRENAŠA V NASLEDNJA LETA
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
435
DOBIČEK IZ KAPITALA – OSNOVA 2
NABAVNA VREDNOST + NORMIRANI STROŠKI
PRODAJNA VREDNOST – NORMIRANI STROŠKI
1 % NORMIRANIH STROŠKOV
PRI POVEČANJU KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE: NABAVNA
VREDNOST NOVIH DELNIC JE 0
NABAVNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA DAN
PRIDOBITVE
PRI ODLOGU: OSNOVNA NABAVNA VREDNOST
1 % NORMIRANIH STROŠKOV
PRODAJNA VREDNOST SE PRERAČUNA V EUR PO TEČAJU BS NA
DAN ODSVOJITVE
ČAS PRIDOBITVE/ODSVOJITVE
21.10.2014
DATUM SKLENITVE POGODBE, PRAVNOMOČNOSTI
(SODNE)/DOKONČNOSTI (UPRAVNE) ODLOČBE
FIFO METODA
LOČENA ZALOGA ZA GOSPODARJENJE PRI BPD
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
436
218
ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI PRI
KROVNIH VZAJEMNIH SKLADIH
UPRAVIČENI SO IMETNIKI IK KROVNIH
VZAJEMNIH SKLADOV, KI SO UVRŠČENI
NA SEZNAM, OBJAVLJEN NA SPLETNI
STRANI DURS
ODLOG VELJA ZA VSE IMETNIKE IK, NE
GLEDE NA TO, ALI SO BILI IK PRIDOBLJENI
PRED PREOBLIKOVANJEM VS V KROVNI VS
DZU JE ZAVEZANA VODITI EVIDENCE
VSTOPOV/PREHODOV/IZSTOPOV
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
437
DAVČNA STOPNJA
132. člen (stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)
(1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne
osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega zakona, po
stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz
kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih:
1. petih letih imetništva kapitala: 15 %,
2. desetih letih imetništva kapitala: 10 %,
3. 15 letih imetništva kapitala: 5 %.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
438
219
DVOJNO OBDAVČENJE
REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK USTREZNEGA DELA
DOHODNINE, KI JO JE V TUJINI PLAČAL OD DOHODKOV, KI
IMAJO VIR V TUJINI
ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA IZMED
ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI, ALI BI MORAL BITI
PLAČAN V SLOVENIJI
ODBITEK OD DOHODKOV, KI SE ŠTEJEJO ZA OBRESTI IN
SO DOSEŽENI V EU, SE PRIZNA V CELOTI
UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O IZOGIBANJU
DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
439
PLAČILO DAVKA
(OBRESTI, DIVIDENDE, KAPITALSKI DOBIČKI)
DAVČNI OBRAČUN Z DAVČNIM
ODTEGLJAJEM
OBRESTI, RAZEN BANČNIH IN OD OBVEZNIC,
TER DIVIDENDE, KADAR JIH IZPLAČA
PLAČNIK DAVKA
ODMERA NA PODLAGI NAPOVEDI
21.10.2014
BANČNE OBRESTI, OBRESTI OD OBVEZNIC,
KAPITALSKI DOBIČKI
OBRESTI IN DIVIDENDE, KADAR NI PLAČNIKA
DAVKA
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
440
220
PREHODNE DOLOČBE
OBRESTI, OBRAČUNANE DO 1. 1. 2005 IN DOHODEK IZ
ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA, SKLENJENEGA PRED 1. 1.
2005, SE NE OBDAVČIJO (RAZEN OBRESTI, KI SO BILE
OBDAVČENE ŽE PO ZDOH)
VREDNOSTNI PAPIR IN INVESTICIJSKI KUPON VZAJEMNEGA
SKLADA, PRIDOBLJEN PRED 1. 1. 2003, SE OBRAČUNAVA PO
VREDNOSTI NA 1. 1. 2006
ČE JE DEJANSKA NABAVNA VREDNOST VREDNOSTNEGA
PAPIRJA VIŠJA, SE UPOŠTEVA DEJANSKA VREDNOST
ČE JE BILA PRIDOBITEV DELNICE PRI POVEČANJU
OSNOVNEGA KAPITALA IZ SREDSTEV DRUŽBE V 2005 ALI
2006 OBDAVČENA KOT DIVIDENDA, SE ZA NABAVNO
VREDNOST ŠTEJE NOMINALNA VREDNOST
25 % DAVČNA STOPNJA SE UPORABLJA ZA DOHODEK,
PREJET PO 1. 1. 2013
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
441
DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH
OSEB
ZAVEZANEC
VIR DOHODKA
OBDAVČLJIV DOHODEK
DAVČNA STOPNJA
DAVČNI ODTEGLJAJ
DVOJNO OBDAVČENJE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
442
221
ZAVEZANEC
PRAVNA OSEBA
ZDRUŽENJE OSEB PO TUJEM PRAVU BREZ PRAVNE
OSEBNOSTI, KI NI ZAVEZANEC PO ZDOH-2
RS IN LOKALNE SKUPNOSTI NISO ZAVEZANCI
REZIDENT
NAČELO SVETOVNEGA DOHODKA
NEREZIDENT
DOHODEK, KI IMA VIR V SLOVENIJI
DEFINICIJA REZIDENTA/NEREZIDENTA
SEDEŽ, KRAJ DEJANSKEGA DELOVANJA POSLOVODSTVA
POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
443
VIR DOHODKA
(FINANČNI DOHODKI)
VIR V SLOVENIJI
21.10.2014
DIVIDENDE IN KAPITALSKI DOBIČKI:
IZDAJATELJ JE RS, BS, LOKALNA SKUPNOST,
GOSPODARSKA DRUŽBA, ZADRUGA IN
DRUGI, KI SO USTANOVLJENI PO
SLOVENSKIH PREDPISIH
OBRESTI BREMENIJO REZIDENTA ALI
POSLOVNO ENOTO NEREZIDENTA V RS
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
444
222
OBDAVČLJIV DOHODEK 1
DOHODKI, DOSEŽENI V KOLEDARSKEM LETU
NA ZAHTEVO DRUGAČE, 3 LETA NESPREMENJENO
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PO
RAČUNOVODSKIH STANDARDIH
NAČELO ODPRAVE DVOJNE OBDAVČITVE IN MANJ KOT
ENKRATNE OBDAVČITVE
SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN
POPRAVKI SE VKLJUČUJEJO V DAVČNO OSNOVO
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
445
OBDAVČLJIV DOHODEK 2
ODSTOPANJA OD RAČUNOVODSKIH STANDARDOV
21.10.2014
TRANSFERNE CENE (OBRESTI)
OBLIKOVANJE REZERVACIJ
ODHODKI ZARADI PREVREDNOTENJA
PREJETE DIVIDENDE SO IZVZETE IZ PRIHODKOV
50 % KAPITALSKEGA DOBIČKA JE IZVZETEGA, ČE JE
ZAVEZANEC IMETNIK MIN 8 % MIN 6 MESECEV
NEPRIZNANI ODHODKI (POSLOVNO NEPOTREBNI)
POKRIVANJE IZGUBE, ČE SE BISTVENO NE SPREMENI
LASTNIŠTVO IN DEJAVNOST
PRENOS DEJAVNOSTI, ZAMENJAVA KAPITALSKIH
DELEŽEV, ZDRUŽITVE, DELITVE
DAVČNE OLAJŠAVE
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
446
223
DAVČNA STOPNJA
17 % OD OSNOVE:
BS, POKOJNINSKI SKLADI IN POKOJNINSKI
NAČRTI TER DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA
NE PLAČAJO DAVKA
INVESTICIJSKE DRUŽBE PLAČAJO DAVEK PO
STOPNJI 0 %, ČE DO 30. 11. RAZDELIJO
NAJMANJ 90 % POSLOVNEGA DOBIČKA
PRETEKLEGA LETA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
447
DAVČNI ODTEGLJAJ
PO STOPNJI 15 %
OD DIVIDEND IN PODOBNIH DOHODKOV
OD OBRESTI, RAZEN RS, SID, OBVEZNIC IN MEDBANČNIH
KREDITOV
SE NE ODTEGNE
RS, BS IN LOKALNI SKUPNOSTI
REZIDENTU, KI PREDLOŽI DAVČNO ŠTEVILKO
POSLOVNI ENOTI NEREZIDENTA, KI PREDLOŽI DAVČNO
ŠTEVILKO
OD DIVIDEND MED MATIČNIMI IN ODVISNIMI DRUŽBAMI
ZNOTRAJ EU
OD OBRESTI MED POVEZANIMI DRUŽBAMI ZNOTRAJ EU
DAVČNA OSNOVA JE BRUTO PREJEMEK, ZA PLAČAN
ODTEGLJAJ SE ZMANJŠA DAVČNA OBVEZNOST
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
448
224
DVOJNO OBDAVČENJE
REZIDENT LAHKO ODŠTEJE ZNESEK
USTREZNEGA DELA DAVKA, KI GA JE V TUJINI
PLAČAL OD DOHODKOV, KI IMAJO VIR V TUJINI
ZNESEK ODBITKA NE SME PRESEGATI NIŽJEGA
IZMED ZNESKOV, KI JE BIL PLAČAN V TUJINI,
ALI BI MORAL BITI PLAČAN V SLOVENIJI
UPOŠTEVAJO SE MEDNARODNE POGODBE O
IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
449
DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE
IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 1
ZAVEZANEC – FIZIČNA OSEBA, REZIDENT RS
PREDMET OBDAVČITVE – DOBIČKI OD ODSVOJITVE IFI,
REALIZIRANI (PRODAJA/ODSVOJITEV) V KOLEDARSKEM
LETU, NE GLEDE NA VIR (RS IN TUJINA)
DEFINICIJA IFI – OPCIJE, TERMINSKE POGODBE, SWAPI,
CERTIFIKATI,… (4. DO 11. TČ. 7. ČLENA ZTFI), RAZEN ČE
SO PORAVNANI Z BLAGOM
ODSVOJITEV IFI – VSAKA TRANSAKCIJA ALI DOGODEK,
ZARADI KATERE JE DOSEŽEN DOBIČEK ALI IZGUBA,
RAZEN V OKVIRU OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ALI
ODSVOJITEV OPCIJE, PRIDOBLJENE NA PODLAGI
ZAPOSLITVE
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
450
225
DAVEK OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE
IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV 2
DAVČNA OSNOVA – RAZLIKA MED VREDNOSTJO OB
ODSVOJITVI IN PRIDOBITVI, 2X PO 1 % NORMIRANIH
STROŠKOV, IZGUBA SE PRIZNA ZNOTRAJ
KOLEDARSKEGA LETA
DAVČNA STOPNJA – 1. LETO 40 %, 2. DO 5. LETO 25 %,
6. DO 10. LETO 15 %, 11. DO 15. LETO 10 %, 16. DO 20.
LETO 5 %, PO 20 LETIH SE DAVEK NE PLAČA
ZALOGE PO FIFO METODI
TUJI DAVEK, NAPOVED, ODMERA ENAKO KOT PRI
KAPITALSKIH DOBIČKIH PO ZDOH-2
PREHODNA DOLOČBA – DOBIČEK OD IFI,
PRIDOBLJENIH PRED 15. 7. 2008, SE NE OBDAVČI; 25 %
STOPNJA VELJA OD 1. 1. 2013
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
451
DAVČNI POSTOPEK
OBVEZNOSTI BPD, DZU, BANKE
(SKRBNICE IS) IN PLAČNIKA DAVKA
OBVEZNOSTI INVESTITORJA (V ZVEZI Z
DOHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB)
21.10.2014
ZAVEZANEC ZA DOHODNINO
ZAVEZANEC ZA DAVEK OD DOHODKOV
PRAVNIH OSEB
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
452
226
BPD, DZU, BANKA IN PLAČNIK
DAVKA
PREDLOŽI ZAVEZANCU PODATKE, POTREBNE
ZA VLOŽITEV NAPOVEDI
DO 31. JANUARJA OZ. DO 10 DNE V MESECU ZA KVARTAL
PODATKOV O DOHODKIH, OD KATERIH JE BIL PLAČAN
DAVČNI ODTEGLJAJ, SE NE POŠILJA
DZU OPRAVI PRIGLASITEV PREHODOV MED PODSKLADI
KROVNEGA SKLADA ZA VSE ZAVEZANCE IN OBVESTI
ZAVEZANCA OB VSAKEM UNOVČENJU
PREDLOŽI DURS KONTROLNE PODATKE DO 31.
JANUARJA
HRANI EVIDENCE IN DOKUMENTACIJO DO
IZTEKA ABSOLUTNEGA ZASTARALNEGA ROKA
ZA IZTERJAVO (10 LET)
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
453
ZAVEZANEC ZA DOHODNINO
VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD
DOBIČKA IZ KAPITALA DO 28. 2.
VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD
BANČNIH OBRESTI DO 28. 2. (RAZEN, ČE NE
DOSEGA OPROŠČENEGA ZNESKA)
VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD
OBRESTI IN DIVIDEND (ČE NI BILO DAVČNEGA
ODTEGLJAJA) DO 15. ZA PRETEKLO
TRIMESEČJE
VLOŽI NAPOVED ZA ODMERO DAVKA OD
DOBIČKA IZ IFI DO 28. 2.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
454
227
ZAVEZANEC ZA DAVEK OD
DOHODKA PRAVNIH OSEB
PREDLOŽI DAVČNI OBRAČUN V TREH
MESECIH PO IZTEKU POSLOVNEGA
(KOLEDARSKEGA) LETA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
455
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
456
228
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
457
Sklop 7: (1. DEL)
POSLOVNA ETIKA
IN
ODNOS DO VLAGATELJEV
Urh Bahovec
229
Poslovna etika in odnos do
vlagateljev
Zakaj etika pri poslovanju z vrednostnimi
papirji?
Redkokatera dejavnost temelji bolj na zaupanju med
strankami, kot ravno področje poslovanja z
vrednostnimi papirji. Ne glede na to, da je v vseh
razvitih okoljih borzno poslovanje urejeno s
številnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ostaja
dejstvo, da noben predpis ne more preprečiti
konfliktov interesov, če udeleženci trga ne delujejo v
skladu z etičnimi načeli na katerih ti zakonski akti
bazirajo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
459
Kot bomo videli, je odgovor na vprašanje, zakaj
sploh potrebujemo etiko pri poslovanju z
vrednostnimi papirji, enostaven. Etično
poslovanje namreč hkrati pomeni dobro oz.
uspešno poslovanje. Le s spoštovanjem visokih
standardov etičnega poslovanja lahko uspeva
industrija, ki v tako veliki meri sloni na zaupanju,
kot je to prav poslovanje z vrednostnimi papirji.
Temeljna značilnosti finančnih produktov je
namreč, da output finančne industrije ni nek
otipljiv proizvod ali neka enostavno določljiva
storitev, katerih koristi bi stranka (investitor)
neposredno in takoj občutila. Storitve, ki jih nudi
finančna industrija so neotipljive, koristi, ki jih ima
kupec tovrstnih storitev pa so le stežka merljive,
oziroma so odložene v prihodnost.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
460
230
Pri nakupu blaga je kupec v odnosu na prodajalca v bistveno
manj podrejenem položaju. Blago lahko pred nakupom
pogleda, otipa, preveri njegove tehnične značilnosti, naredi
preizkusnu vožnjo in podobno.
Pri nakupu storitev teh možnosti kupec nima. Predvsem se
mora zanesti na pretekle izkušnje drugih kupcev. Še toliko
bolj se stvar zaplete pri nakupu finančnih storitev. Če
vzamemo za primer storitve pleskanja ali pa frizerske storitve
bo kupcu takoj po nakupu storitve jasno ali je za svoj denar
dobil tisto za kar je plačal (npr. lepo popleskano dnevno
sobo, urejeno pričesko). V primeru nezadovoljstva bo tako
lahko takoj zahteval odpravo napak ali pa znižanje kupnine.
Če bo nezadovoljstvo kupca kljub temu veliko pa se bo v
prihodnje takšnemu ponudniku storitve izogibal. Pri nakup
finančnih storitev pa se učinki tovrstne storitve pokažejo
praviloma šele z velikim časovnim odmikom (npr. ob
upokojitvi, ko ugotovimo da je renta bistveno nižja od
obljubljene).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
461
Značilnost prodaje (finančnih) storitev glede
na prodajo blaga
Opredelitev storitev
Storitev pomeni dejanje, ki ga ena stran lahko
ponudi drugi, je po svoji naravi neotipljiva in ne
pomeni posedovanja česarkoli. Proizvodnja
storitve je lahko ali pa tudi ne vezana na fizični
izdelek. Izdelek lahko potrošniki vidijo, se ga
dotaknejo, ga preizkušajo. Storitve pa so
nematerialni izdelki, kjer je poudarjena vloga
človeškega dejavnika in jih ne moremo
skladiščiti. Storitve opravljajo ljudje in
zadovoljujejo osebne potrebe ali potrebe podjetij.
Pri storitvi kupec ne kupuje izdelka, temveč
korist, ki jih izdelek prinaša (Kotler, 1986).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
462
231
Neotipljivost: storitev ne moremo skladišiti,
saj so neoprijemljive in kratkotrajne. Za razliko
od izdelkov jih ne moremo videti, okusiti, obutiti,
slišati ali vonjati. Da kupec spozna koristnost in
uporabnost storitve, je pomembna pravilna in
čim bolj podrobna predstavitev storitve.
Nedeljivost: storitve so neločljive od svoje
proizvodnje, saj se izdelajo in prodajo na istem
kraju in ob istem casu. Pri proizvodnji
storitve so fizično prisotni tako prodajalci kot
potrošniki.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
463
Želje in zahteve potrošnikov mora ponudnik
storitev dobro poznati, saj je kupec pomemben
vir informacij, ki so potrebne za izvedbo storitve.
Storitev je skoraj nemogoče standardizirati, saj je
njena proizvodnja odvisna od medsebojnega
vpliva kupca in prodajalca.
Prav zaradi neposrednega stika med njima
strankina zaznava kakovosti ni odvisna samo
od končnega rezultata, ampak tudi od
samega poteka storitve. Pomembno je, da
stranke poznamo, razumemo njihove potrebe in
pričakovanja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
464
232
Osnove etike
Ljudje pri svojem delovanju posvečajo premalo
pozornosti vprašanjem, kaj je prav in kaj ni, kaj je
dobro in kaj slabo, kaj je družbeno sprejemljivo. Ne
premislijo dovolj, kako njihove odločitve vplivajo na
ostale ljudi, kako jih prizadenejo in kako bodo ljudje
zaradi teh posledic delovali v prihodnosti. Zato je
zelo pomembno spoštovanje etičnih pravil, saj samo
ravnanje po zakonih ni dovolj.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
465
OPREDELITEV ETIKE
V življenju so pomembne tiste norme, kriteriji obnašanja, ki so v določeni družbi
zaželeni, celo obvezni. Ljudje, ki družbeno sprejete norme ignorirajo, v družbi
nimajo prihodnosti, saj jih družba izloči. Za ljudi je pomembno poznavanje teh
norm, ki skupaj oblikujejo etiko[1] oz. moralo[2]. Ljudje teh pojmov praviloma ne
ločujemo, vendar je etika veda o morali, medtem ko je morala tisto, kar vidimo
v praksi.
[1] Etika je veda filozofije, ki se ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in
kritičnim ocenjevanjem morale, to je z raziskovanjem izvora človeške
moralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smotrov,
namenov, ciljev, skratka smisla moralnega značaja, obnašanja, delovanja ter
samozavedanja tako posameznikov kot tudi širših družbenih skupnosti. Je nauk
o sprejemljivem načinu skupnega življenja ljudi v njihovem nravnem bivališču.
Jelovac (1997).
[2] Morala izraža prostovoljno vdanost cloveka običajem, ki jih deduje tradicija
skupnosti, v kateri prebiva in po katere načelih se privaja samoobvladovanju v
javnem in zasebnem življenju. Jelovac (1997).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
466
233
V življenju se srečujemo z vrsto etičnih
vprašanj in dilem, predvsem na
področju, kjer določeno ravnanje
zakonsko ni izrecno prepovedano, vendar
je moralno vprašljivo. To so nekakšna
siva področja, kjer se mora posameznik
odločiti po svoji vesti, saj bo s to
odločitvijo moral živeti. Vest je v bistvu čut
oz. občutek, ki nam pove, kaj je pravilno in
kaj ne v našem delovanju in namenu.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
467
Zlasti v tranzicijskih državah prevladuje miselnost, da uspešen
posel in poštenje oz. etično ravnanje ne gresta skupaj. Vodilne
osebe poudarjajo, da je boj za obstanek na trgu težak, konkurenca
je neizprosna, torej morajo biti tudi sami takšni, saj drugače ne
bodo uspeli. Kljub temu se je začela poudarjati etičnost kot
ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja, zato so v
nadaljevanju tri vprašanja, s katerimi lahko vsak posameznik
naredi etični preizkus, ki mu pomaga iz stiske pri odločanju v
moralno kočljivi situaciji, saj ni načina, da bi nekaj, kar je moralno
narobe, mogli narediti prav (Blanchard, Peale, 1995):
Ali je odločitev, oziroma dejanje zakonito in skladno s pravili?
Ali je dejanje oziroma odločitev uravnotežena?
Kakšno mnenje bom imel o sebi?
Ta tri vprašanja nam pomagajo, da se v dvomljivih trenutkih
odločimo pravilno, vendar je to odločitev potrebno tudi izpeljati. To
v praksi ni preprosto, saj smo lahko deležni različnih kritik in
pritiskov s strani ljudi, ki nas obdajajo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
468
234
Jelovac (1997, str. 38). “Poslovanje je
lahko samo dobro ali pa sploh ni
poslovanje, saj gospodarski sistem lahko
obstaja samo, če je dober.”
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
469
Bistvo moralne odgovornosti se kaže v tem,
da poslovnež ali drug posameznik prevzame
nase vse posledice, ki jih njegove odloitve
povlečejo za seboj. V organizacijah se
posamezniki zelo pogosto skrivajo in izmikajo
odgovornosti, poskušajo jo prevaliti na
sodelavce. Odgovornost je pogum, da
svoje ravnanje izpostavimo najstrožji
moralni presoji lastnega jaz-a in okolja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
470
235
Opredelitev teorije agenta
V neoklasicni teoriji so menedžerji agenti, ki delujejo v korist
lastnikov podjetja, principalov. Lastniki podjetja jih pooblastijo, da
s sredstvi podjetja ravnajo smotrno in jih v zameno za njihovo
lojalnost ustrezno nagradijo (Prašnikar, 1996, str. 279). Teorija
poudarja, da je težava v tem, da je vedenje menedžerjev
usmerjeno v ščitenje lastnih interesov in ne interesov lastnikov
kapitala, katerih premoženje menedžerji upravljajo. Pri svojem
delu sprejemajo odločitve, ki izboljšujejo njihov položaj in s
katerimi maksimirajo višino nagrade, ki jo lahko dobijo. Teorija
agenta poudarja, da bi morali nagrajevanje oblikovati na
način, da bi menedžerji pri odločanju izbrali odločitev, ki
prinaša največ koristi delničarjem.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
471
Zakaj so lastniki vložili svoj denar v podjetje?
Da bi svojo naložbo oplemenitili.
Kaj je cilj poslovanja podjetja?
Cilj poslovanja podjetja je maksimiranje tržne vrednosti delnice
oz. premoženja, ki so ga lastniki vložili v podjetje.
Velja za delniške družbe, kjer sta funkciji
lastništva in upravljanja s podjetjem
praviloma ločeni.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
472
236
Ker interesi niso usklajeni, trpijo
lastniki stroške
NEPOSREDNI:
Nepotrebni in visoki izdatki managementa
(luksuz)
Nadzor nad managementom
POSREDNI:
Zamujene poslovne priložnosti
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
473
Splošna sodila etičnega odločanja
Prva omejitev za etično odločanje so zakoni, vendar pa managerjem
zakoni ne zadoščajo, jim le pomagajo (Tavčar, 2000, str. 46). Manager
je v odločitvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti
interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Lastniki želijo večji
dobiček, delavci pa želijo večje varstvo pri delu, kar prinaša stroške
podjetju. Kako naj se manager odloči, saj mora upoštevati tako lastnike
kot delavce. Pomemben je dobiček, ki predstavlja cilj podjetja, vendar
pa lahko dobiček tudi negativno vpliva na etičnost, saj lastniki pritiskajo
na managerje za dosego večjega dobička. Zaradi zasledovanja le tega,
so managerji lahko tudi omejeni pri etičnem odločanju. Manager zato
potrebuje sodila za etično odločanje. Etično odločanje v managementu
je izbiranje med alternativnimi odločitvami in temelji na sodilih (kriterijih,
standardih, normah, merilih). Izberejo pa odločitev, ki je glede na sodila
dovolj uspešna. Ta etična sodila, ki nastajajo iz vrednot, ki prevladujejo
med udeleženci združbe, v zunanjem in notranjem okolju podjetja, so
jedro etike.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
474
237
Zaradi navzkrižnih interesov udeležencev
združbe, je odločanje managerjev težko.
Pridejo do etičnih dilem (etina dilema
vključuje konflikt med potrebami dela in
celote-posameznik naproti združbi ali pa
združba naproti družbi kot celoti) in rešitev pri
njihovem odločanju se kaže v pravilih zdrave
pameti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
475
Družbena odgovornost podjetja
Podjetje ni povsem neodvisno, ampak vedno deluje v določenem
družbenem okviru, saj nanj vpliva družbena okolica, sredi katere deluje.
Pojem družbene odgovornosti je težko razumeti, ker imajo različni ljudje
različna prepričanja o tem, katera dejanja so tista, ki izboljšujejo
družbeno blaginjo. Poleg tega pa pojem družbene odgovornosti pokriva
različne teme, ki so nejasne glede tega, kaj je prav in kaj narobe.
Razlog za težko razumevanje družbene odgovornosti je tudi v tem, da
se pojavlja vprašanje komu je podjetje odgovorno -zaposlenim,
kupcem, lastnikom, dobaviteljem, investitorjem, vladi ali skupnosti, od
katerih ima vsaka skupina različne prednosti in razline potrebe (Daft,
1994, str. 161; Barnett, Wilsted, 1988, str. 60). Družbeno odgovorna
podjetja pretehtajo vse učinke svojih dejanj za te skupine.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
476
238
Umestitev etike
Etiko se lahko bolje razume, če se jo primerja
z vedenjem, ki je vodeno z zakonom in z
lastno odločitvijo. Vedenje posameznika se
lahko prikaže s tremi kategorijami, ki jih
prikazuje naslednja slika
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
477
Področje zakonskih predpisov se nanaša na vrednote
in standarde, ki so zapisani v zakoniku in so uveljavljeni s
strani sodišč. Zakonodajalci pravijo, da se morajo ljudje
obnašati v skladu s predpisi, posameznik pa ima obveznost
do zakona.
Podroje individualne (proste) odločitve se nanaša na
vedenje, pri katerem zakon nima nobene besede, zato
posameznik in združba uživata popolno svobodo.
Področje etike je med področjem zakonskih predpisov in
področjem lastne odločitve. Nima zakonskih predpisov,
temveč ima standarde vedenja, ki temeljijo na skupnih
predpisih in vrednotah o moralnem vedenju, ki vodijo
posameznika ali podjetje. Posameznik in podjetje imata
obveznost do norm in standardov, ki se jih zavedata. Etično
sprejemljiva odločitev je tako zakonsko kot moralno sprejeta
s strani večje skupnosti.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
478
239
Razmerje med zakonitim in etičnim
Ali je vsaka zakonita odločitev tudi etična? Ali je
vsaka nezakonita odločitev tudi neetična. Razmerje
med (ne)zakonitim in (ne)etičnim je prikazan v obliki
naslednje matrike. V vsakdanjem življenju se bomo
tako lahko srečali z vrsto odločitev, ki jih lahko
opredelimo kot neetične vendar zakonite na eni
strani, po drugi strani pa bomo imeli opravka s
primeri zakonitih vendar neetičnih odločitev
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
479
RAVNANJE
neetično
etično
nezakonito
x
x
zakonito
x
optimalna
odločitev
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
480
240
Veliko posameznikov in podjetij zaide v težave,
ker se ne zavedajo področja etike. Mislijo, da na
njihovo odločitev lahko vpliva le zakon ali pa
individualna odločitev. To zavaja ljudi, da mislijo,
da če ni nezakonito, je verjetno etično. Na
splošno sicer velja, da kar je nezakonito, je tudi
neetično. Obratno pa vedno ne drži. Bolje je
sprejeti še področje etike in sprejeti moralne
vrednote, ki lahko vodijo vedenje znotraj in zunaj
družbe. Ko so načela etike in družbene
odgovornosti priznana s strani večje skupnosti,
podjetja lahko uporabljajo kodekse etike in svojo
kulturo za vodenje vedenja.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
481
O ETIKI PRI POSLOVANJU Z
VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Nažalost se ravno v finančni industriji
vsakodnevno znajdemo v okoliščinah,
ko bi lahko bili neetični.
Morebitna nepoštenost, tako kot pri
kakršnemkoli drugem trgovanju, pomeni
izgubo zaupanja nasprotne stranke, v
tem primeru vlagateljev, ki bodo svoje
prihranke raje naložili kje drugje.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
482
241
Razlogi za neetično obnašanje v
finančni industriji
Avera navaja tri glavne razloge oz. grožnje
neetičnem obnašanju udeležencev delujočih
v finančni industriji :
1.) Dnevno se pretakajo velike denarne
vsote,
2.) V dejavnosti vlada velika kokurenca,
3.) Narava oseb, ki delajo v tem poslu je taka,
da so naravnani k uspehu.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
483
Fraud triangle – Trikotnik
zlorabe
Donald R. Cressey
Motiv (npr. potreba po denarju, plačilo
operacije)
Racionalizacija – (“to itak vsi počnejo”, “sem
del tima”, “zgolj ubogam ukaze”, “če hočeš
uspeti moraš”, “samo tokrat”)
Priložnost – (slabe notranje kontrole)
242
V nobeni drugi panogi se ne pretakajo tako
veliki denarni zneski kot ravno v financah.
Dejstvo, ki logično izhaja iz opredelitve in
narave financ lahko postane
problematično, če ga osvetlimo kako ljudje
vidijo te velike zneske. Večina od ljudi se
sčasoma navadi na številne miljone in
miljarde in pri vsakodnevnem delu so to za
njih zgolj številke s šestimi, devetimi ali
več ničlami na koncu. Tako ni čudno, če si
lepega dne nekdo pri sebi reče »Vsak dan
miljoni sem, miljoni tja – Kaj če bi šel
kakšen z menoj?«
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
485
Druga grožnja etiki v tem poslu je velika
konkurenca, ki vlada med udeleženci.
Vsakdo bi rad bil največji, najuspešnejši,
imel največ prometa, največje sklade,
največje število strank,...
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
486
243
S konkurenco povezana pa je tudi tretja grožnja za
etiko in sicer narava ljudi, ki delajo v finančnih
storitvah. Za njih je značilno, da so zelo naravnani k
uspehu.. Bili so dobri študentje, celo življenje so bili
uspešni, porazov niso poznali (morda ne priznali),
saj so za zmago pripravljeni nase prevzeti še
dodaten napor, delati nadure, za službo so
pripravljeni iti na najbolj nemogoče konce sveta, se
neprestano izobraževati. Vendar če jim vsi ti
legitimni osebni napori ne zadoščajo za dosego
zmage, se nekateri od njih odločijo, da prestopijo
črto med legitimnim in neligitimnim.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
487
CFA – profesionalni standardi
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Lojalnost stranki in skrb zanjo (njene interese)
Poštena obravnava (objektivnost)
Primernost inštrumentov
Prezentacija (pretekle) donosnosti
Zaupnost
Neodvisnost, natančnost
Razkritje
Ločitev med dejstvi in mnenji
Razkritje konflikta interesov
Vrstni red transkacij
Provizije
244
Nekateri tipični primeri neetičnega
obnašanja
Konflikt interesov (Conflict of Interest) je najbolj vseobsegajoča
pojavna oblika etičnih vprašanj poslovanja. V konfliktu interesov
se udeleženec trga znajde zmerom, ko nastopa v večih vlogah
pri nekem dejanju. Broker tako npr. zastopa interese dveh strank,
od katerih si želi ena nekaj čim ceneje kupiti, druga pa čim dražje
prodati, ali pa si npr. obedvi želita isto stvar čim ceneje kupiti in si
pri tem medsebojno nehote dvigujeta ceno ipd. Komu od teh
strank bo dal broker prednost? Morda je ena izmed strank
brokerjev prijatelj ali znanec? Morda je od rezultatov, ki jih ustvari
broker odvisno njegovo napredovanje ali pa stimulacija ob plači
in zato svetuje strankam v nasprotju z interesi stranke?
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
489
Zaupnost je bistven element v financah in
pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
Razkritje pomembne informacije
nepooblaščenim osebam lahko povzroči
veliko škodo tistim, ki so nam zaupno
informacijo sporočili. Žal pa v vsakdanjem
poslovnem življenju ni tako enostavno
obdržati informacije v tajnosti če želimo
določen posel izpeljati in pri tem se
postavlja vprašanje komu in kaj komu
povedati?
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
490
245
Razkritje (Disclosure) podatkov lahko
definiramo kot nasprotje zaupnosti
podatkov. Oboje, torej tako zaupnost kot
razkritje pa ima za namen skrbeti za
poštenost na trgu vrednostnih papirjev. Ko
govorimo o razkritju mislimo na dolžnost
izdajateljev ter udeležencev trga da podajo
o sebi točno, vestno in popolno informacijo
ter da pri tem ne izpustijo nobenega
pomembnega dejstva.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
491
Poslovanje na podlagi notranjih
informacij (Inside Information) je v
Sloveniji zakonsko prepovedano, o takem
poslovanju pa govorimo, ko ima nekdo
dostop do informacij, pomembnih za
gibanje tečaja določenega vrednostnega
papirja in izkorišča takšne informacije za
posle na borzi ali za posredovanje le teh
drugim (glej Špec, str. 37).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
492
246
Zbiranje informacij potrebnih za odločanje je v
tesni povezavi s standardom potrebne skrbnosti
po katerem se morajo ravnati udeleženci trga.
Potrebna skrbnost tako npr. nalaga
udeležencem, da morajo dobiti izčrpne točne in
popolne podatke o izdajatelju, preden se odločijo
priporočiti vrednostne papirje tega izdajatelja
svojim komitentom. Kako daleč naj gre pri tem
zbiranju informacij udeleženec, da bo njegovo
ravnanje etično. Namestitev prisluškovalnih
naprav v poslopju opazovanega podjetja je
očitno napačno. Kaj pa če najamemo detektivsko
službo, ki naj pridobi informacije o podjetju? Ali
se lahko infiltriramo med zaposlene
opazovanega podjetja?
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
493
Komuniciranje z javnostjo je lahko
vprašljivo takrat, ko namenoma pustimo, da
iz podjetja »kapljajo« napačne informacije.
Ne glede, da imamo v takih primerih prednost
pred konkurenco (saj imamo samo mi pravo
informacijo), pa je tako pridobljena zmaga
zgolj kratkoročnega značaja, dolgoročno pa
od takih potez izgublja cel trg.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
494
247
Odnosi s strankami so občutljivi zlasti takrat
ko imamo opravka z neukimi strankami in
strankami v stiski. Ali se spodobi stranki, ki je
neuka ali pa kateri se mudi do svojega
denarja, zaračunati nenavadno visoko
provizijo za opravljen posel ali pa ji priporočiti
naložbo, ki se ne sklada z njenimi izkušnjami.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
495
Trgovanje za lasten račun je v tesnem stiku
kar zadeva konfliktnost interesov pri odnosih
s strankami. Ali bomo zlorabili odločitve, ki jih
bomo izvajali za račun strank na
posredovanju in gospodarjenju (upravljanju
sredstev), tako da jih bomo obrnili sebi v prid.
Ali bomo pred izvršitvijo strankinega naročila
hitro poskrbeli še za svoj račun (frontrunning).
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
496
248
Pridobivanje novih poslov nas zlahka pripelje do
neetičnega ravnanja. Ali bomo v marketinškem
gradivu obljubljali nekaj kar je nedosegljvo ali pa
bomo morda zamolčali pomembne informacije
(disclosure)? Ali se bomo pri pridobivanju strank
posluževali agresivnih postopkov, ki vdirajo v
osebno sfero strank (akviziterstvo, klicanje po
telefonu na dom,...) ali pa morda lažno govorili o
svoji konkurenci.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
497
249
Provizije – kdaj je dovolj res dovolj? Ali morda
obstajajo tihi kartelni dogovori o najnižjih provizijah.
Ali pa za provizije res veljajo zgolj pravila ponudbe
in povpraševanja.
Vrtenje papirjev (Churning) – splošno uveljavljeno
načelo nagrajevanje brokerjevega dela je provizija
od opravljenega posla. Zato v primeru, ko nimamo
posla tudi provizije nimamo in hitro zaidemo v
skušnjavo, da stranki priporočimo posel zgolj z
namenom pridobiti provizijo.
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
499
Kontrolna vprašanja za etično
odločanje
Etike v vsakdanjem finančnem svetu ne
morejo nadomestiti zakoni in drugi predpisi,
saj za pravne norme velja, da so abstraktne
hkrati pa je celoten pravni red koncipiran
tako, da praviloma zapisuje le tisto, kar je
prepovedano. Vendar to še ne pomeni, da bi
bilo določeno dejanje v konkretnem primeru
lepo, pravilno in dobro - skratka etično .
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
500
250
kodeks poklicne etike finančnikov
V kodeksu poklicne etike finančnikov tako lahko najdemo
kontrolna vprašanja za preverjanje etičnosti svoje odločitve:
Ali je predlagana odločitev v skladu z zakonom in pravnimi
normami?
Kako bi se odzvali na to odločitev, če bi jo sprejel kdo drug?
Ali bi tako odločitev sprejeli tudi, če bi prizadeli osebe, ki so nam
najbližje?
Ali bi to odločitev sprejeli, če bi vedeli, da bo naslednjega dne
znana javnosti oz. da bi jo morali javno zagovarjati?
Ali bi etičnost odločitve potrdila tudi katerakoli nevpletena skupina
strokovnjakov?
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
501
Na koncu pa naj ponovno poudarim
pozitivno stran etike. Etika v finančnem
poslu je naša najboljša naložba in ne
obveznost. Etika krepi osebni ugled
posameznika in ugled hiše v kateri je
zaposlen, hkrati pa pozitivno vpliva na
uspešnost poslovanja našega podjetja.
Naj etično poslovanje postane tudi vaša
konkurenčna prednost!
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
502
251
21.10.2014
Gradivo za preizkus znanja s področja
trženja enot investicijskih skladov
503
Sklop 7: (2. DEL)
POSLOVNA ETIKA
IN
ODNOS DO VLAGATELJEV
mag. Andrej Šercer
252
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
med ponudniki storitev in investitorji
pravna podlaga
ZISDU-2 (72. člen), podobno tudi ZTFI (294. in 295. člen)
reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki
med DZU in vlagatelji v IS (oz. neprofesionalnimi strankami)
način - vzpostavi ali se vključi v učinkovito shemo (interni akt)
pojasnilna obveznost - objava akta in seznanjanje vlagateljev
prednosti
hitrost postopka (dolgotrajni sodni postopki)
zaupnost postopka (javnost sodnih postopkov)
specializiranost arbitrov (redni sodnik)
cenovna ugodnost (večstopenjsko sodstvo)
poslovna naravnanost in usmerjenost v prihodnost
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
505
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
oblike
Arbitraža (razsodišče)
Mediacija (posredovanje)
podobno kot mediacija, morda ima mediator aktivnejšo vlogo, saj konciliator le
pospešuje pogajanja med strankama
Ombudsman
obravnavanje sporov s pomočjo nepristranske tretje osebe, ki ne more izdati
zavezujoče odločbe
Konciliacija (pomirjanje)
nedržavno razsodišče, ki mu stranki sporazumno zaupata odločitev v sporu,
arbitražna odločba je izenačena s pravnomočno odločbo rednega sodišča
samostojni organ na posameznem ali enotnem finančnem področju, nadzorni
organ ima vpliv le na delovanje, ne na odločanje
Odbor za potrošniške pritožbe
javni ali zasebni organ, odločitev načeloma ni zavezujoča, ter je le priporočilo
za rešitev nastalega spora
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
506
253
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
praksa
reševanje pritožb vlagateljev (71. člen ZISDU-2)
komisija, odbor, ipd. za pritožbe znotraj DZU
če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo
od DZU izbrana shema zunajsodnega reševanja sporov
večina pri Arbitraži Združenja DZU - GIZ (novost maj 2012)
druge izbrane sheme alternativnega reševanja sporov
do leta 2012 stalna arbitraža Ljubljanske borze
Poravnalni svet pri ZBS (zlasti banke)
Stalna arbitraža pri GZS
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
21.10.2014
507
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
npr. podrobneje o (novi) arbitraži,….
Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih
skladov - GIZ
stalna, neodvisna in specializirana arbitraža
pristojna za reševanje sporov med DZU in:
organizacija
vlagatelji v investicijske sklade
neprofesionalnimi strankami, v zvezi s storitvami gospodarjenja s FI
v okviru Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov
lista arbitrov (senat treh arbitrov, predsednik senata, sekretar arbitraže)
možnost posredovanja (mediacije) v sporu, pogoj je strinjanje strank
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
508
254
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
postopek pred arbitražo Združenja DZU - GIZ
postopkovna pravila
Pravila arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si)
Tarifa arbitraže Združenja DZU - GIZ (www.zdu-giz.si)
tudi določbe Zakona o arbitraži
pogoji
arbitražni dogovor (klavzula) - npr. vnos arbitražne klavzule v splošne
poslovne pogoje DZU
začetek - vložitev tožbe ali predloga za posredovanje
založitev stroškov, izbira arbitrov ali posrednika
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
509
XII. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
postopek
tožba, odgovor na tožbo (15 dni), imenovanje arbitrov
nejavna obravnava in izdaja izvršljive odločbe (30 dni)
pri posredovanju stranki skleneta poravnavo
prostovoljna izvršitev odločbe ali poravnave (sodni izvršilni postopek)
zoper odločbo ni pritožbe, le izpodbojna tožba po določbah Zakona o
pravdnem postopku
kako je v praksi ?
večina pritožb vlagateljev se uspešno reši v postopku reševanja
pritožb znotraj DZU
doslej malo interesa/potrebe za reševanje sporov pred arbitražo, itd.
sistemsko ni urejeno centralno zbiranje podatkov o reševanju pritožb
vlagateljev oziroma številu in vrsti izvensodnih sporov
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
510
255
XIII. DISKUSIJA, VPRAŠANJA, POJASNILA
21.10.2014
Gradivo za preizkus s področja trženja
IS in prodaje IK oz delnic IS
511
256