1. No category

Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenske Konjice
poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
GLASILO
avgust 2013 * št 8
Naši člani:
SREČKO IN LOVRO KOTNIK,
OKL trgovina in storitve d.o.o.
Iz vsebine:
Prosti termini v apartmaju Moravske toplice
Nova višina predpisane obrestne mere
zamudnih obresti
Izpolnitev pogojev po 114. členu ZDR-1
Sprejet Pravilnik o postopku vključevanja
delavca v ukrepe na trgu dela med
odpovednim rokom
Pravilnik o prijavah na področju varnosti in
zdravja pri delu
Pravilnik o delih in opremi vozil
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55
spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si
e-pošta: [email protected], e-pošta: [email protected]
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice,
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 590 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%.
Zbiranje kontaktnih podatkov - vabimo vas k sodelovanju
Spoštovani!
Vsakodnevno se pojavi mnogo pomembnih novosti in informacij z različnih področij, ki vam lahko koristijo pri poslovanju. Želimo vam
jih posredovati sproti in pravočasno, zato vas vabimo, da nam posredujete vaše aktualne podatke: telefonske številke, številke faksov
in e-poštnih naslovov. V ta namen vas prosimo, da izpolnite spodnji obrazec in nam ga čimprej posredujete po pošti, po faxu
št.: 03 757 27 55 ali pa podatke sporočite na e-mail: [email protected] ali [email protected]
Hkrati vas prosimo, da nam sporočite v kakšni obliki želite prejemati Glasilo (tiskani ali elektronski).
PODJETJE/S.P.:
SEDEŽ:
TELEFON: FAX:
Glasilo bi želel prejemati:
v tiskani obliki
MOBI: e-pošta:
v elektronski obliki
S podpisom na tem obrazcu dovoljujem, da Območna obrtno-podjetniška zbornica Slov. Konjice in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uporabljata
moje zgoraj navedene podatke ter morebitne spremenjene in naknadno posredovane podatke za statistične obdelave podatkov, raziskave trga,
elektronsko in drugo obveščanje o aktualnih informacijah, ponudbah, novostih in ugodnostih ter za pošiljanje drugega komercialnega gradiva.
PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE:
Obveščamo vas, da so v apartmaju Moravske Toplice prosti še naslednji termini:
33. izmena
od
10.08.2013
do
17.08.2013
46. izmena
od
09.11.2013
do
16.11.2013
36. izmena
od
31.08.2013
do
07.09.2013
47. izmena
od
16.11.2013
do
23.11.2013
40. izmena
od
28.09.2013
do
05.10.2013
48. izmena
od
23.11.2013
do
30.11.2013
41. izmena
od
05.10.2013
do
12.10.2013
49. izmena
od
30.11.2013
do
07.12.2013
42. izmena
od
12.10.2013
do
19.10.2013
50. izmena
od
07.12.2013
do
14.12.2013
43. izmena
od
19.10.2013
do
26.10.2013
51. izmena
od
14.12.2013
do
21.12.2013
45. izmena
od
02.11.2013
do
09.11.2013
52. izmena
od
21.12.2013
do
28.12.2013
Hkrati vas obveščamo, da je po sklepu upravnega odbora OOZ Slov. Konjice od 1. aprila 2013 naprej cena najema
apartmaja za en teden 350 evrov.
OBVESTILA
KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE
V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 12,00 € za
odrasle in 8,00 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke
pa 6,00€.
2 glasilo avgust 2013
SREČKO IN LOVRO KOTNIK,
OKL trgovina in storitve d.o.o.
Že stari modreci so znali povedati, da je kamen na kamen palača in zrno na zrno pogača. In to velja še danes.
Tam, kjer so pridne roke doma, tam tudi kruha, in še marsičesa drugega, nikoli ne zmanjka.
Tako so tudi v družini Kotnik tekla leta in desetletja in pridne roke so polagale kamen na kamen in zrno na
zrno. In danes imajo svoje prostore za optiko in novo lepo delavnico.
KAMEN NA KAMEN PALAČA
Začeli ste praktično iz nič.Je bilo težko začeti ali je
težje nadaljevati? Danes sta tukaj oče Srečko in sin
Lovro predstavnika starejše in mlajše generacije
Kotnikov. Povedala mi bosta ali je težje postaviti
prvi kamen ali nadaljevati z delom proti oblakom?
S pripovedjo je seveda začel oče Srečko.
Rodil sem se pred šestdesetimi leti v Bezovju 9 nad
Zrečami. V družini smo bili štirje otroci, trije bratje
in ena sestra. Oče je delal v Uniorju, mati je bila
gospodinja. Prve štiri razrede osnovne šole sem
obiskoval na podružnični šoli Gorenje, nato sem
osnovno šolo končal v Zrečah. V šolo sem hodil
peš. Ko sem bil v Zrečah je začel vozit prvi šolski
avtobus.
Po osnovni šoli sem odšel k stricu v Zagreb, kjer
sem na Ilici obiskoval elektrotehnično šolo. Tedaj
namreč ni bilo štipendij, doma ni bilo denarja, pa
sem se znašel po svoje. Žal se je stric po enem
letu odselil iz Zagreba, jaz pa sem se po končanem
prvem letniku, vrnil domov. Takrat so bili časi, ko
smo se otroci morali znajti po svoje. A vedeli smo,
da če bomo opravili šolo, bomo dobili službo in bomo
lahko začeli živeti na svojem in nam bo boljše.
Tako sem se odpravil v Unior in vprašal, če bi lahko
dobil štipendijo. Takrat je svoje delo nastopil nov
direktor, gospod Osole (1968). Rekel mi je, da takega
kadra ne potrebujejo. Šel sem v Konus in tudi tam
so me z enakim razlogom odslovili. A jaz nisem
obupal, šel sem v Kostroj, kjer me je sprejel direktor,
gospod Ban. Rekel je, da potrebujejo orodjarje, da
mi bodo dali štipendijo, da pa se ne obvežejo, da
me bodo zaposlili. Takšna je bila tudi pogodba, ki
sem jo podpisal. Tako sem končal orodjarsko šolo
v Štorah.
POT DELA
Šolo ste končali, se je sedaj začelo tisto pravo delo?
Po končani šoli sem bil doma samo en dan in že
so me zaposlili v Kostroju. A tudi tu sem ostal le en
dan, saj sem dobil službo v Uniorju, ki je bil bližje
domu. Takrat so bile avtobusne povezave zelo
slabe. V Kostroju so me hoteli seveda obdržati,
rekli so, da sem njihov štipendist. Jaz pa sem jim
pokazal pogodbo, kjer je pisalo, da me oni ne bodo
zaposlili po končani šoli , da sem svoboden, da se
zaposlim, kjer želim.
Tako sem v Uniorju začel svojo delovno pot
orodjarja. Takrat je v Uniorju svetoval in vzpodbujal
mlade dr. Jurca, ki je prišel iz Instituta Josefa
Stefana iz Ljubljane, končal šolanje v Ameriki in je
bil res napreden v vseh pogledih.
Tako je nagovoril tudi mene, da sem ob delu končal
srednjo strojno tehnično šolo. Plačali so mi šolnino
in dobil sem študijski dopust. Še pred koncem
šolanja sem napredoval v delovodjo. Nato sem bil
tri leta obratovodja, vedno bolj pa sem sanjal in si
želel, da bi začel na svoje.
Na Brdu sem začel graditi hišo, kjer danes stanuje
moj sin Lovro. Leta 1984 pa sem začel na svoje.
Moji prvi izdelki so bili kovinski okvirji za očala. V
tistem času je Obrtna zbornica objavljala podatke,
katere izdelke uvažamo in vzpodbujala obrtnike,
da začnejo te izdelke izdelovati oni sami. Tako
sem naletel na podatek, da uvažamo svedre za
zobozdravstvo. V Uniorju so takrat ustanovili
Dental program in jaz sem za njih izdeloval svedre.
Kupili smo nove stroje in proizvodnja je stekla.
Takrat smo prenehali izdelovati kovinske okvirje
za očala, saj je bila konkurenca iz Italije premočna.
Kasneje pa smo se preusmerili na izdelovanje
orodja in optiko. Kupili smo zemljo in začeli graditi
poslovno – stanovanjski objekt v Zrečah. Da smo
lahko odprli optiko, je moja žena morala narediti
šolo za optika v Rogaški. Ves ta čas smo stanovali
v bloku v Zrečah, na Brdu pa smo imeli orodjarsko
delavnico.
KAKO JE RASTLA DRUŽINA
Beseda teče samo o delu, kaj pa družina?
V mojih mladih letih smo se mladi spoznavali ob
delu. Tako sem tudi jaz spoznal izvoljenko mojega
srca pri sorodnikih, ob ličkanju. To so bili drugačni,
a lepi časi.
Moja žena, včasih Bernarda Iršič, izhaja iz družine
z enajstimi otroki. Tako je navajena trdega dela, kot
jaz, od mladih nog, vedno mi je stala ob strani in mi
pomagala. Dela kot učiteljica v OŠ Zreče, 20 ur pa
je zaposlena še v naši Optiki, skrbi pa še vedno za
dom in družino.
glasilo avgust 2013 3
Leta 1981 se nama je rodil sin Lovro, 1984 pa hčerka
Anja. Lovro je univerzitetni diplomirani inženir
strojništva, Anja pa diplomirani sanitarni inženir,
kasneje pa je naredila še šolo za optika v Rogaški
in sedaj dela v naši Optiki. Oba otroka sem vedno
zaposlil s športom, da jima misli niso n uhajale na
neumnosti.
Lovro je kasneje postal odličen kolesar, se
udeleževal raznih tekmovanj s kolesarskim klubom
Rogla in prinesel domov več medalj. Žal se je na eni
izmed tekem poškodoval in po večih operacijah in
rehabilitaciji, prenehal s tekmovalnim športom.
Sedaj kolesari skupaj z družino. Je pa tudi navdušen
alpinist, skupaj sva osvojila Mont Blanc, on pa se je
še z osmimi alpinisti iz Zreč odpravil v Ameriko In
osvojil s še štirimi soplezalci Acconcaguo, skoraj
7000 m visok vrh.
SEDAJ SO NA VRSTI MLADI
Po toliko uspešnih letih dela, ste predali vodstvo v
roke sina Lovra. Je bilo težko?
Ne. Jaz sem oddelal svoje in se leta 2010 upokojil.
Seveda pa še vedno pomagam in delam skupaj
z Lovrom. Lovro je v Sl. Konjicah zgradili novo
halo s proizvodnimi prostori. Ki jo bodo uradni
odprli avgusta. Danes je v podjetju zaposlenih
šest delavcev, podjetje vodi Lovro, pri delu pa mu
pomaga oče.
Tudi Lovro ima že svojo družino, poročil se je
leta 2008, svojo izvoljenko Annemary Ocvirk, je
spoznal v Celju. Po poklicu je zdravnica in opravlja
specializacijo v Celjski bolnišnici in Zdravilišču
Dobrna. Mlada družina je ponosna na svoji dve
hčerki: Dorotejo (4 leta) in Jasmino (2 leti). Ob svojih
vnukinjah pa sta se pomladila tudi dedek in babica.
Lovro pravi, da se je njihova proizvodnja razvila na
tri strani.
Prva je sinter, kjer iz kovinskega praha stiskajo
izdelke, druga je optika in tretja orodjarstvo. Prav
ta raznolikost proizvodnje je verjetno vzrok, da jih
današnja kriza ni prizadela. Veliko delajo za izvoz:
Švica, Avstrija, Nemčija, Hrvaška…
Nove delovne prostore bodo opremili tudi z novimi
stroji. Srečko in Lovro verjameta, da bo njihovo
podjetje še dolgo in uspešno delalo in se razvijalo
s časom ter povpraševanjem. Kljub napornemu
delu pa družina vedno najde čas tudi za počitek in
nabiranje novih moči. Poleti gredo na morje, pozimi
se prepustijo smučanju. Življenje ob delu, ki je
uspešno in sprostitvi, ki ti da novih moči, je lepo in
plodno življenje. (M.G.)
Časi, ko sem bil jaz mlad, so bili drugačni, težji, a vseeno lepi. Otroci smo vedeli, da moramo narediti šolo, pa
bomo dobili službo in se lahko osamosvojili, si ustvarili družino in s trdim delom tudi dosegli uspehe.
Starši nam takrat niso mogli ne znali pomagati. Vse smo naredili sami. Danes bi mi svojim otrokom radi
naredili vse. Mi smo bili takrat visoko motivirani, da čimprej naredimo šolo in začnemo delati. Danes je to
žal drugače. Niti šola niti zagnanost in pridnost pri delu ti danes ne garantirajo, da boš dobil službo in lahko
zaživel na svoje. Otroci so vedno dlje časa odvisni od staršev.
Jaz sem optimist in verjamem, da bo čez kakšnih deset let tudi pri nas boljše.
4 glasilo avgust 2013
NOVA VIŠINA PREDPISANE OBRESTNE MERE ZAMUDNIH OBRESTI
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri
zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo) določena kot vodilna
obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija
2013, in znaša 8,5 odstotkov.
IZPOLNITEV POGOJEV PO 114. ČLENU ZDR-1
Z 12.4.2013 je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v prvem odstavku 114. člena
določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve
pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega
soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za
pridobitev pravice do starostne pokojnine.
V 226. členu ZDR-1 je ne glede na določbo prvega odstavka 114. člena določeno postopno zviševanje
starosti 58 let za delavce pred upokojitvijo:
Leto
2013
2014
2015
2016
2017
Starost moški
55
55
56
57
58
Starost ženske
54 let 4 mesece
55
56
57
58
V tretjem odstavku 114. člena ZDR-1 določa, da delodajalec lahko z namenom ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije.
Delodajalci lahko na posebnem obrazcu pošljejo vloge za posamezne zavarovance, na podlagi katere
bodo od Zavoda zahtevali podatke o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne
pokojnine na podlagi 114. člena ZDR-1. Vir: ZPIZ
DIJAKOM, ŠTUDENTOM IN UDELEŽENCEM IZOBRAŽEVANJA
ODRASLIH, KI SE ŠOLAJO V REPUBLIKI SLOVENIJI, NI VEČ POTREBNO
PREDLOŽITI POTRDILA O ŠOLANJU
Dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki se šolajo v Republiki Sloveniji, za
urejenost zavarovanja kot družinski član po dopolnjenem 18. letu starosti, ni več potrebno predložiti
potrdila o šolanju.
Podatek o tem, da se družinski član otrok šola, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
pridobiva na podlagi neposredne povezave z elektronsko zbirko podatkov o visokem šolstvu v
Republiki Sloveniji (eVŠ) in neposredne povezave s centralno evidenco udeležencev vzgoje in
izobraževanja (CEUVIZ). Preko teh dveh povezav ZZZS pridobiva podatke za družinske člane otroke,
ki se šolajo v Republiki Sloveniji na srednji, višji in visoki šoli ter po programu izobraževanja odraslih.
Za otroke, ki se šolajo v tujini, pa je potrebno za urejenost zavarovanja kot družinski član po
dopolnjenem 18. letu starosti še vedno za vsako šolsko/študijsko leto predložiti potrdilo o šolanju.
Vir: ZZZS
glasilo avgust 2013 5
SPREJET PRAVILNIK O POSTOPKU VKLJUČEVANJA DELAVCA V
UKREPE NA TRGU DELA MED ODPOVEDNIM ROKOM
Pravilnik o postopku vključevanja delavca
v ukrepe na trgu dela med odpovednim
rokom, objavljen Uradnem listu RS, št.
57/2013, podrobno ureja način obveščanja in
vsebino obvestila delodajalca Zavodu RS za
zaposlovanje (Zavod).
Gre za obvestilo glede odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga
nesposobnosti delavcu, ki mu delodajalec ni
ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, in
postopek vključevanja delavca v ukrepe na trgu
dela med odpovednim rokom.
S Pravilnikom je določena obveznost
delodajalca, da glede odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga
nesposobnosti delavcu obvesti Zavod z
uporabo elektronskih storitev za delodajalce
oziroma spletne aplikacije eDOR, na dan
vročitve odpovedi ali na dan, ko prejme
dokazilo o vročitvi. Delodajalec mora po izteku
odpovednega roka obvestilo dopolniti s:
• podatki o skupni višini stroška nadomestila
bruto plače, ki ga je izplačal delavcu za
dneve njegove odsotnosti z dela zaradi
uveljavljanja ukrepov na trgu dela,
• številom dni, za katere je delavcu izplačal
nadomestilo plače zaradi njegovega
vključevanja v ukrepe na trgu dela, ter
• podatkom o tem, ali je delavcu kadarkoli
po odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudil
drugo ustrezno zaposlitev za nedoločen
čas.
Vključevanje delavca v ukrepe na trgu dela se
izvaja na podlagi prijave delavca v evidenco
iskalcev zaposlitve pri Zavodu in na podlagi
zaposlitvenega načrta, izdelanega po prijavi
delavca, v katerem se dogovorijo ukrepi in
časovna opredelitev aktivnosti delavca pri
iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe
aktivne politike zaposlovanja.
Zavod število dni odsotnosti z dela delodajalcu
sporoči preko elektronskih storitev oziroma
spletne aplikacije eDOR, delodajalec pa jih lahko
preveri tudi z vpogledom v zaposlitveni načrt, ki
6 glasilo avgust 2013
mu ga predloži delavec. Do dneva seznanitve
delodajalca z dogovorjenim številom dni
odsotnosti je delodajalec delavcu dolžan
zagotoviti največ en dan odsotnost z dela na
(polni) teden, razen za dneve, ko je delavec
upravičeno odsoten zaradi bolezni ali dopusta.
Če je z zaposlitvenim načrtom dogovorjena
vključitev v aktivnost, ki traja več dni zapored,
delodajalec delavcu odobri odsotnost z dela
glede na dneve, ki so navedeni v vabilu na
udeležbo v aktivnosti in ki ga delavec predloži
delodajalcu najmanj tri dni pred vključitvijo v
aktivnost.
Pravilnik določa, da Zavod delodajalca preko
elektronskih storitev oziroma spletne aplikacije
eDOR obvesti, če se delavec ne prijavi v evidenco
iskalcev zaposlitve. Tako je v spletni aplikaciji
eDOR pri pregledu vpisanih oseb razviden tudi
podatek o vpisu v evidenco iskalcev zaposlitve.
Tudi če se delavec po izteku odpovednega roka
ne prijavi v evidenco brezposelnih, delodajalec
v skladu z Zakonom o urejanju trga dela lahko
uveljavlja povračilo stroška nadomestila plače
z zahtevkom za uveljavljane povračila stroškov,
če ga vloži najkasneje do izteka treh mesecev po
prenehanju delavčevega delovnega razmerja.
Pravilnik določa tudi, da delodajalec ne more
uveljaviti povračila, če v treh delovnih dneh po
pričetku odpovednega roka preko elektronskih
storitev ne obvesti Zavoda o odpovedi pogodbe
o zaposlitvi delavcu.
Ob tem je potrebno poudariti, da sta zaradi
zaščite podatkov tako posredovanje podatkov
kot pregled podatkov omogočena samo tistim
osebam, ki so pri delodajalcu pooblaščene
za posredovanje podatkov in se ustrezno
registrirajo v elektronskih storitvah Zavoda.
(Vir: ZRSZ)
PREDVIDEN
ZAČETEK UPORABE ETN (EVIDENCE
NEPREMIČNIN) - 1. 7. 2013
Poročanje Geodetski upravi RS (GURS) do 15. v
mesecu po mesecu sklenitve kupoprodajnega ali
najemnega pravnega posla z nepremičninami:
• lastniki nepremičnin – fizične in pravne osebe o sklenjenih najemnih pogodbah
• lastniki nepremičnin – pravne osebe, upravljavci
nepremičnin, ki so v lasti RS in občin
Podatke iz pogodb za kupoprodajne posle z
nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, iz
pogodb za finančni najem nepremičnin za katere je
bil obračunan DDV, in iz pogodb za najem stavb ali
delov stavb, ki so sklenjene v mesecu juliju 2013, je
treba poslati v ETN najkasneje do 15. avgusta 2013.
Podatke o kupoprodajnih in najemnih poslih je
treba nato pošiljati v ETN do 15. dne v mesecu po
mesecu v katerem je bil posel sklenjen oziroma je
TRGA
bil sklenjen aneks k pogodbi o finančnem najemu
zaradi spremembe datuma izteka finančnega
najema, ali je bil finančni najem predčasno prekinjen,
ali je bil sklenjen aneks k najemni pogodbi zaradi
spremembe najemnine ali trajanja najema.
Najemodajalci morajo najpozneje do 15. decembra
2013 v prilagojeno ETN poslati podatke o vseh
aktivnih najemnih razmerjih, ki so bila sklenjena
pred 1. julijem 2013 in so na ta dan še trajala.
Lizingodajalci iz pogodb o finančnem najemu lahko
do 15. decembra 2013 v prilagojeno ETN pošljejo
podatke o aktivnih pogodbah o finančnem najemu
nepremičnin, ki so bile sklenjene pred 1. julijem
2013 in so na ta dan še trajale, ne glede na to, ali je
bil ob sklenitvi finančnega najema za nepremičnine
obračunan DDV ali DPN. Vir: GURS
PRAVILNIK O PRIJAVAH NA PODROČJU VARNOSTI IN
ZDRAVJA PRI DELU
Z 9. 7. 2013 se je pričel uporabljati Pravilnik o
prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu.
Pravilnik določa obrazce za prijavo nezgod pri delu,
nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni
ter načine prijav.
Obveznosti delodajalca:
Prijave nezgode pri delu:
Poklicne bolezni:
Delodajalec mora inšpekciji dela prijaviti vsako
ugotovljeno poklicno bolezen. Delodajalec prijavi
poklicno bolezen Inšpektoratu Republike Slovenije
za delo takoj, ko je seznanjen, da je bila poklicna
bolezen ugotovljena. (obrazec: Priloga 3: http://
www.uradni-list.si/files/RS_-2013-054-02054OB%7EP003-0000.PDF#%21/pdf)
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj (takoj pomeni
v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli
odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki
jih ima na razpolago delodajalec) prijaviti vsako
nezgodo pri delu s smrtnim izidom, ali nezgodo pri
delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več
kot tri delovne dni ter vsako kolektivno nezgodo
(obrazec: Priloga 1: http://www.uradni-list.si/
files/RS_-2013-054-02054-OB%7EP001-0000.
PDF#%21/pdf)
Načini vlaganja prijav in obvestila:
Prijave nevarnih pojavov:
Obveznosti samozaposlene osebe:
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak
nevarni pojav (dogodek, ob katerem je ali bi lahko
nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo
ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi
lahko prišlo do nezgode delavca zaradi katere bi
bil delavec nezmožen za delo) (obrazec: Priloga 2:
http://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-05402054-OB%7EP002-0000.PDF#%21/pdf)
Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti
nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za
delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno
bolezen in nevarni pojav (59. člen Zakona o varnosti
in zdravju pri delu).
Prijave po navedenem pravilniku in obvestilo iz
Priloge IV Pravilnika o varovanju delavcev pred
tveganja zaradi izpostavljenosti rakotvornim
ali mutagenim snovem delodajalec (http://
www.uradni-list.si/files/RS_-2005-101-04409OB~P004-0000.PDF#!/pdf) vloži na način, da
jih pošlje po pošti, faksu, po elektronski pošti v
skenirani obliki ali izroči neposredno na IRSD.
glasilo avgust 2013 7
SEKCIJA ZA PROMET
Pravilnik o delih in opremi vozil
V Ur. l. RS št. 44/13 je objavljen Pravilnik o
delih in opremi vozil, ki stopi v veljavo 1. 10.
2013 (objavljen je na spletni strani: http://
www.uradni-list.si/1/content?id=113310#!/
Pravilnik-o-delih-in-opremi-vozil
Nekatere izjeme stopijo v veljavo malce kasneje
in sicer od 1.1.2015, oziroma od 1.1.2016.
V prilogi pravilnika boste med drugim našli tudi
naslednje priloge:
• Priloga I: Komplet za prvo pomoč
• Priloga II: Mere in mase vozil v cestnem
prometu
• Priloga III: Vsebina nacionalne
identifikacijske številke vozila
• Priloga IV: Naknadna vgradnja ogledal na
vozila
• Priloga V: Obveznost vgradnje, nastavitev
in preverjanje naprav za omejevanje hitrosti
• Priloga VI: Znak za označitev vozila, s
katerim se prevaža skupina otrok
• Priloga VII: Cestni turistični vlak
OBVEZNA OPREMA VOZIL
(1) Obvezna oprema vozil v cestnem prometu
po tem pravilniku je:
• rezervno kolo ali ustrezna naprava oziroma
pripomoček (razen za vozila kategorij O1,
L, T, C, R, S in vozila kategorij M2 in M3, ki
so namenjena mestnemu in linijskemu
prevozu, ter vozila kategorije N z obliko
nadgradnje »SG« in dodatnim opisom
»komunalno«), kot je opredeljeno v 17. členu
tega pravilnika, in orodje za zamenjavo;
• varnostni trikotnik za označitev, da je
vozilo ustavljeno na cestišču (razen za
vozila kategorij L1e, L2e in L3e), ki mora biti
homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27;
• gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov,
avtobuse in tovorna vozila (za vozila
kategorij M1 in N1 z gasilno sposobnostjo
najmanj 8A, 55B, za ostala vozila z gasilno
sposobnostjo najmanj 21A, 113B) – velja od
1. 1. 2015
• komplet za prvo pomoč za avtomobiliste za
vozila kategorij M, N, T in C, ki je opredeljen
v Prilogi I tega pravilnika;
• komplet za prvo pomoč za motoriste za
8 glasilo avgust 2013
vozila kategorij L (razen za vozila kategorij
L1e, L2e), ki je opredeljen v Prilogi I tega
pravilnika;
• rezervne žarnice, kot so opredeljene v
10. členu tega pravilnika (razen za vozila
kategorij L1e,L2e, L3e, L4e, L5e, T in C);
• zimska oprema, kot je opredeljena v 20. do
22. členu tega pravilnika.
(2) Obvezna oprema tovorih vozil, priklopnih
vozil in avtobusov je poleg opreme iz prejšnjega
odstavka še:
• podložne zagozde (najmanj 2 kosa), razen
za vozila kategorije N1, O1 in O2;
• dodatni varnostni trikotnik za označitev,
da je vozilo ustavljeno na cestišču, ki mora
biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R
27 – samo za tovorna vozila in avtobuse, če
vlečejo priklopno vozilo, in motorno vozilo,
ki vozi na koncu kolone, če motorna vozila
vozijo v organizirani koloni;
• kladivo za razbijanje stekla – samo za vozila
kategorij M2 in M3 (najmanj 2 kosa).
(3) Obvezna oprema traktorjev, traktorskih
priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov
je poleg opreme iz prvega odstavka tega člena
še:
• podložne zagozde (najmanj 1 kos) - velja od
1.1. 2015
REZERVNE ŽARNICE
Komplet rezervnih žarnic mora vsebovati
žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico
žarničnih mest podvojenih zunanjih svetlobnih
in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico
z žarilno nitko za zunanja nepodvojena žarnična
mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih
žarnic.
DODATNE ZAHTEVE ZA PNEVMATIKE
Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti,
nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati
pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti
vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v
rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem
ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba
drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni
odobritvi vozila.
Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno
3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h
morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku
tega člena, vse pnevmatike enake velikosti
(če izdelovalec vozila ni predvidel različnih
pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne,
zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne,
prepasane diagonalne, radialne), na isti osi
pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter
istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne
površine).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5
tone in, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo
biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena,
pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste,
zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter
istega proizvajalca in dezena.
Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo
v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik
oziroma vozila.
REZERVNO KOLO
Izjema k določilom prvega odstavka prejšnjega
člena so rezervne pnevmatike tipa T za
začasno uporabo, s katerimi so originalno
opremljena rezervna kolesa. Pri tem mora
voznik upoštevati največjo dovoljeno hitrost
uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je
omejena le na čas do zamenjave poškodovane
pnevmatike.
Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna
naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel
izdelovalec vozila, ali pnevmatika, ki omogoča
vožnjo tudi ob predrtju.
ZIMSKA OPREMA VOZIL
Zimsko opremo motornih vozil kategorij M(1),
N(1),L(5)e, L(6)e in L(7)e sestavljajo:
• zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
• poletne pnevmatike in v priboru ustrezno
velike snežne verige za pogonska kolesa
ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila
s štirikolesnim pogonom morajo imeti v
primeru stalnega pogona snežne verige
vsaj za eno os, v primeru priklopljivega
pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Zimsko opremo motornih vozil kategorij N(2),
N(3), M(2) in M(3) sestavljajo:
• zimske pnevmatike najmanj na pogonskih
kolesih ali
• poletne pnevmatike in v priboru ustrezno
velike snežne verige za pogonska kolesa
ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila
s štirikolesnim pogonom morajo imeti v
primeru stalnega pogona snežne verige
vsaj za eno os, v primeru priklopljivega
pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg
tega morajo imeti ta vozila v opremi še
lopato.
Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v
zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3
mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale
dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k
poletnim pnevmatikam.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki
imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali
»M.S« ali »M&S«.
Ne glede na določilo prvega in drugega
odstavka tega člena štejejo za zimsko opremo
vozil, ki so v prometu na priobalnem območju
RS, tudi samo poletne pnevmatike z globino
glavnih kanalov dezena pnevmatik najmanj
3 mm. Priobalno območje je v skladu s tem
pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije,
ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z
Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter
naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
• R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp –
Črni kal;
• R1 208 – odsek 1434 Črni kal – Aver;
• R2 208 – odsek 1059 Aver – Gračišče;
• R3 626 – odsek 3726 Gračišče – mejni
prehod Brezovica pri Gradinu.
V cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati
pnevmatik z žeblji.
POSEBNI POGOJI ZA VOZILA, S KATERIMI SE
PREVAŽAJO SKUPINE OTROK
(ostaja nespremenjen tudi pri oznakah):
Motorno vozilo, s katerim se v cestnem prometu
prevaža skupina otrok, mora imeti:
• napravo, ki med zaviranjem preprečuje
blokiranje koles,
• električno ali hidravlično ojačan krmilni
mehanizem (naprava za upravljanje vozila),
• varnostne pasove na vseh sedežih,
• naslonjala za glavo na vseh sedežih in
• zapisovalno opremo v cestnih prevozih
(tahograf).
glasilo avgust 2013 9
Določbi tretje in četrte alineje prejšnjega
odstavka se ne uporabljata za avtobuse, s
katerimi se prevažajo skupine otrok. Avtobusi
morajo imeti varnostne pasove in naslonjala
za glavo vgrajene v skladu s predpisi o
homologaciji.
Pri prevozu skupine otrok v občasnem in
posebnem linijskem prevozu v naselju in
na relaciji največ 10 kilometrov iz naselja, v
katerem se je prevoz začel, se sme uporabljati
tudi avtobus, razreda 1 oziroma razreda A
(mestni avtobus).
Avtobusi morajo pri prevozu skupine otrok
v občasnem prevozu potnikov v cestnem
prometu na razdaljah, daljših od 50 km, ali
pri vožnji skupine otrok po avtocesti in cesti,
rezervirani za motorna vozila, ne glede na
določbe drugega odstavka tega člena, obvezno
imeti vgrajene varnostne pasove na vseh
sedežih.
Vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok,
morajo biti označena s predpisanim znakom,
kot je opredeljen v Prilogi VI, ki je sestavni del
tega pravilnika.
25. člen - označevanje počasnih vozil -- velja
od 1. 1. 2015.
Vozila (razen enoslednih vozil), katerih
konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40
km/h, kot tudi njihova priklopna vozila, morajo
imeti na zadnji strani tablo za označevanje
počasnih vozil, ki mora biti homologirana v
skladu s Pravilnikom UN/ECE R 69. Pri skupini
vozil velja zahteva iz prejšnjega odstavka samo
za zadnje vozilo v skupini.
Dodatne zahteve za vozila s posebno obliko
nadgradnje oziroma s posebnim namenom (za
postopek posamične odobritve predelanega
vozila in za vozila, ki se prvič registrirajo v
Republiki Sloveniji) – velja od 1.1.2015:
• bivalna vozila
• reševalna vozila
• NMP vozilo urgentnega zdravnika
• NMP reševalno motorno kolo
• NMP vozilo za vodenje, podporo in
komunikacije
• NMP vozilo za prevoz osebja
• pogrebna vozila
• vozilo – premična delavnica
10 glasilo avgust 2013
• vozila, v katerem se izvaja neka dejavnost
• vozilo – premična prodajalna
• tovorna vozila z nakladalno stranico:
Tovorna vozila, ki imajo na zadnji strani
vgrajeno nakladalno stranico, morajo imeti na
tej stranici dve opozorilni zavesici. Mere zavesic
morajo biti najmanj 200 mm x 300 mm (š x v).
Na teh zavesicah se morajo izmenjavati 50 mm
široki odsevni beli in rdeči pasovi, ki potekajo
pod kotom 45°. Zavesici morata biti pritrjeni
s svojim zgornjim robom na zadnjo stranico
tako, da ob spuščeni stranici prosto visita in sta
vidni od zadaj. Mesto pritrditve sme biti največ
500 mm oddaljeno od zgornjega roba stranice
in 100 mm od stranskega roba stranice.
Nameščeni morata biti simetrično glede na
vzdolžno srednjo ravnino vozila.
Varnostni elementi traktorjev (prvi, drugi
in tretji odstavek 27. člena pravilnika) – od
1.1.2016.
Označevanje širših traktorjev in delovnih
strojev in opremljenost traktorskih priklopnikov
in vlečenih traktorskih priključkov z zavorami
(za vozila, ki se prvič registrirajo v Republiki
Sloveniji) – od 1.1.2016.
SEKCIJA ZA PROMET – nekaj informacij
1. Hrvaška – kabotaža – prevoz potnikov
Kabotažni prevozi: so dovoljeni na podlagi
Uredbe 1073/2009 (objavljena na spletni
strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/
LexUriServ.do?uri=CONSLEG:2009R1073:2012
0711:SL:PDF ). Ni prehodnega obdobja, kot to
velja za prevoz blaga (zato se lahko kabotažni
prevozi potnikov izvajajo v skladu z določili
Uredbe 1073/2009 - Poglavje 5 – Kabotaža).
Tako je v člen 15 imenovane uredbe določeno,
da je kabotaža dovoljena za naslednje prevoze:
a) posebne linijske prevoze, pod pogojem, da je
zanje sklenjena pogodba med organizatorjem
in prevoznikom;
b) občasne prevoze;
c) linijske prevoze, ki jih izvaja prevoznik
nerezident države članice gostiteljice v okviru
mednarodnih linijskih prevozov v skladu s to
uredbo, razen prevoznih storitev za potrebe
mestnega središča ali urbane aglomeracije
ali potrebe po prevozu med središčem in
okoliškimi območji. Kabotaže se ne opravlja
neodvisno od takega mednarodnega prevoza.
2. Obračun DDV (velja od 1. 7. 2013 dalje)
Prevozniki, ki opravljajo prevoze potnikov po
hrvaškem ozemlju se morajo registrirati za
potrebe in obračun DDV-ja. Velja povsem enako
pravilo kot v RS in nekaterih drugih državah
članicah. DDV se obračuna po prevoženih
kilometrih. Glede na to, da imate sedež podjetja
v državi članici Skupnosti, ne potrebujete
davčnega posrednika.
t z Euro 3 motorjem potrebno plačati 834 €,
sedaj je davek 918 € (+ 10 %). Enaka kompozicija
z Euro 0 motorjem je bila prej obdavčena z 1084
letnega davka, sedaj je 1168 € (+ 8%). Povečal se
je davek tudi za vozila z motorjem Euro 4 iz 730
€ na 843 € (+ 14%). Gospodarska vozila z motorji
Euro 5 in Euro 6 imajo enak letni davek kot prej.
Enako ostaja tudi možnost znižanje davka za
vzmetena gospodarska vozila (- 15%).
Podrobne informacije boste našli na spletni
strani:
http://www.porezna-uprava.hr/
PdviEu/Documents/Uputa%20autobusnim%20
prijevoznicima%20bez%20sjedi%C5%A1ta%20
u%20RH%20(22.07.2013.).pdf
Informacije o pridobitvi OIB: http://www.
porezna-uprava.hr/HR_OIB/Stranice/default.
aspx
Povečanje davka bo vplivalo na stroške
in posledično na večjo ceno prevozov
gospodarskih vozil od Euro 4 motorji pa
navzdol. Tako bo morala kompozicija vlačilca
s polpriklopnim vozilom s 40 t skupne teže
več zaračunati strankam na leto za vozila z
motorji Euro 0, Euro 1 in Euro 3 za okoli 100 €
in za vozila z motorji Euro 2 okoli 150 € ter za
vozila z motorjem Euro 4 okoli 127 €. Pri vozilih
z motorji Euro 5 in Euro 6 ni povečanja letnega
davka. Pripravil: Bojan Pečnik
3. Makedonija
Makedonija je sprejela poseben režim prevozov
za čas med 1. 7. in 31. 8. Med vikendi in dnevih z
izjemno visokimi temperaturami bo na glavnih
javnih cestah prepovedana vožnja za vozila
težja od 15 ton:
• v dneh z izjemno visokimi temperaturami:
od ponedeljka do četrtka med 11. in 17.
uro (prepoved bo razglasilo Ministrstvo
Republike Makedonije pristojno za zdravje)
• ne glede na temperature pa prepoved velja
v: petek med 17. in 22. uro; soboto med 9. in
19. uro ter v nedeljo med 9. in 22. uro.
Zgornja prepoved ne velja za prevoz: živih živali,
svežega cvetja, humanitarne pomoči, žita in
žitnih pridelkov, hitro pokvarljivega blaga, nafte,
naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi.
4. Uredba o načinu določanja in višini dajatve
za uporabo vozil v cestnem prometu
V Ur. l. RS št. 59/2013 je bila objavljena
spremenjena Uredbe o načinu določanja in višini
dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu,
ki določa višino letne dajatve za uporabo
vozil v cestnem prometu. Po tej spremembi
je potrebno plačevati več za nekatere vrste
gospodarskih vozil (tovorna vozila in avtobuse)
različno, odvisno od ekološke zasnove in
zračnega vzmetenja.
5. Seznam kritičnih dovolilnic
Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo
in
prostor:
http://www.mzip.gov.si/
fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/DPR/
Dovolilnice/13_06_27_seznam_kriticne.pdf
je objavljen nov seznam kritičnih dovolilnic za
leto 2013.
Iz seznama so brisane mesečne dovolilnice
CEMT, ki jih delivec deli kot nerazdeljene.
Trenutno razpolagamo samo z dovolilnicami
za tretje države (ne veljajo v Republiki
Avstriji in ne veljajo v Republiki Italiji). Vloge
za nerazdeljene dovolilnice so objavljene
na
spletni
strani:
http://www.ozs.si/
Za%C4%8Dlane/Javnapooblastila/Dovolilnice/
Obrazciinuporabni%C5%A1kestrani.aspx
Po prejšnji uredbi je bilo tako za motorno
tovorno vozilo s priklopnikom skupne teže 40
glasilo avgust 2013 11
JULIJ 2013
Podatki za obračun prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec JULIJ 2013 upoštevajte 23 delovnih
dni in oz. 184 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za
obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v
višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do
višine 6.12 € na dan.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu
2013 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te
kolektivne pogodbe znaša 791,50 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega
meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2013 je naslednja:
Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih
nad
do
668,44
668,44
1.580,02
1.580.02
5.908,93
5.908,93
Znaša dohodnina v eurih
106,95
353,08
2.127,93
+16%
+27%
+41%
+50%
nad 668,44
nad 1.580,02
nad 5.908,93
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013:
Če znaša skupni dohodek v eurih
nad
do
10.866,37
10.866,37
12.570,89
12.570,89
Znaša splošna olajšava v eurih
6.519,82
4.418,64
3.302,70
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih
nad
do
905,53
905,53
1.047,57
1.047,57
Znaša splošna olajšava v eurih
543,32
368,22
275,22
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se
davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.
12 glasilo avgust 2013
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2013:
Olajšava
Mesečni znesek v €
Letni znesek v €
Za prvega vzdrževanega otroka
203,08
2.436,92
Za drugega vzdrževanega otroka
220,77
2.649,24
Za tretjega vzdrževanega otroka
368,21
4.418,54
Za četrtega vzdrževanega otroka
515,65
6.187,85
Za petega vzdrževanega otroka
663,09
7.957,14
Za vsakega drugega vzdrževanega člana
203,08
2.436,92
Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
735,83
8.830,00
Olajšava za študente
-
2.477,03
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
-
2.819,09
Posebna osebna olajšava za rezidenta-čezmejnega delovnega
7.576,62
migranta
prispevki za socialno varnost samozaposlenih - JULIJ 2013
dosežena osnova za leto 2011 v €
do
vključno
8.977,20
nad
8.977,20
do
vključno
18.295,80
nad
18.295,80
do
vključno
27.443,70
nad
27.443,70
do
vključno
36.591,60
nad
36.591,60
do
vključno
45.739,50
nad
nad
45.739,50 54.887,40
nad
do
do
64.035,30
vključno
vključno
54.887,40 64.035,30
dosežena osnova za leto 2012 v €
do
vključno
9.156,72
nad
9.156,72
do
vključno
18.305,64
nad
18.305,64
do
vključno
27.458,46
nad
27.458,46
do
vključno
36.611,28
nad
36.611,28
do
vključno
45.764,10
nad
nad
45.764,10 54.916,92
nad
do
do
64.069,84
vključno
vključno
54.916,92 64.069,74
bruto zavarovalna osnova v EUR
min.
plača
60 % PP
90 % PP
120 % PP
150 % PP
180 % PP
210 % PP
240 % PP
783,66
914,19
1.371,29
1.828,38
2.285,48
2.742,57
3.199,67
3.656,76
prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%
121,47
141,70
212,55
283,40
354,25
425,10
495,95
566,80
prisp. delodajalca za PIZ 8,85%
69,35
80,91
121,36
161,81
202,26
242,72
283,17
323,62
skupaj prispevki za PIZ SI56
011008882000003 SI19 DŠ-44008
190,82
222,61
333,91
445,21
556,51
667,82
779,12
890,42
prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%
49,84
58,14
87,21
116,28
145,36
174,43
203,50
232,57
prisp. delodajalca za ZZ 6,56%
51,41
59,97
89,96
119,94
149,93
179,91
209,90
239,88
prisp. za poškodbe pri delu 0,53%
4,15
4,85
7,27
9,69
12,11
14,54
16,96
19,38
skupaj prispevki za ZZ SI56
011008883000073 SI19 DŠ-45004
105,40
122,96
184,44
245,91
307,40
368,88
430,36
491,83
prisp. zavarov. za starš. var. 0,10%
0,78
0,91
1,37
1,83
2,29
2,74
3,20
3,66
prisp. delodaj. za starš. var. 0,10%
0,78
0,91
1,37
1,83
2,29
2,74
3,20
3,66
skupaj prispevki za starš. var.
SI56 011008881000030 SI19 DŠ43001
1,56
1,82
2,74
3,66
4,58
5,48
6,40
7,32
prisp. zavarovanca za zaposl.
0,14%
1,10
1,28
1,92
2,56
3,20
3,84
4,48
5,12
prisp. delodajalca za zaposl. 0,06%
0,47
0,55
0,82
1,10
1,37
1,65
1,92
2,19
skupaj prispevki za zaposl. SI56
011008881000030 SI19 DŠ-42005
1,57
1,83
2,74
3,66
4,57
5,49
6,40
7,31
skupaj drugi prisp.
3,13
3,65
5,48
7,32
9,15
10,97
12,80
14,63
PRISPEVKI SKUPAJ
299,35
349,21
523,83
698,44
873,06
1.047,67
1.222,28
1.396,88
Povprečna bruto plača za maj 2013 znaša 1.523,65 EUR
Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR
Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR (končni podatki)
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR
Zavezanec plača prispevke do 16.08.2013; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki
se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
glasilo avgust 2013 13
Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt
• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2013 dalje 32,17 evrov, kateri se
plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP)
01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008
• prispevek za zdravstveno zavarovanje od 1.1.2013 do 31.12.2013 znaša 4,55 evrov, kateri se
plačuje na PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004
* skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 36,72 evrov.
Zaupajte prijavljanje dela na višini in vodenje evidence
OOZ Slov. Konjice
Izvajalci kratkotrajnih nevarnih del na višini (krovci, tesarji, kleparji, fasaderji, monterji oken ...),
morajo torej dela, katera ne bodo zajeta v prijavah gradbišč po Uredbi (novogradnje, rekonstrukcije
– trajajo 500 človek x dni in več) in se bodo izvajala na višini več kot 2 m, pred začetkom delovnega
procesa dosledno prijaviti na predpisanem obrazcu krajevno pristojni (po kraju dela) območni enoti
Inšpektorata RS za delo.
Na OOZ Slov. Konjice lahko to opravimo namesto vas.
Vi morate samo poklicati na zbornico in sporočiti podatke o delovišču, odgovorni osebi ter datum
začetka in konca del. Mi pa bomo poskrbeli, da bo prijava pravočasno oddana in za vas vodili evidenco
oddanih prijav.
Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane
OOZ Slov. Konjice
Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za
člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko
uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov.
Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke
• priglasitev samostojnega podjetnika posameznika
• sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega
podjetnika posameznika
• izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred
nameravanim prenehanjem!)
• ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju
• posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o.
• prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob
pričetku opravljanja dejavnosti
• prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS
• prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1)
• redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije
14 glasilo avgust 2013
Razvedrilo
ČRNSKO
LJUDSTVO
V NIGERIJI
PROSTOR
ZA
UMIVANJE
MESTO V
ROMUNIJI
GOROVJE V
BOLGARIJI
ETILNI
ALKOHOL,
VINSKI
CVET
VRSTA
MENICE
MITO LOŠKI
LETALEC
KOSOVELO VA PESEM
OKL TRGOVINA STORITVE
DRAG
KAMEN
MAKEDON SKO KOLO
MESTO V
VOJVODINI
GRIŽLJAJ
(NAR.)
12/07-13
SESTAVIL:
M.K.
GRŠKI BOG
LJUBEZNI
MESTO V
ITALIJI
IRIDIJ
ŠPORTNI
VADITELJ
LISTNATO
DREVO
RDEČA
KRVNA
TELESCA
MORSKI
RAK
KRAJ PRI
KOBARIDU
REKA V
ANGLIJI
PRITR DILNICA
DEL
LJUBLJANE
SLOV.
SLIKAR
OLEG
VIDOV
SREDIŠČE
VRTENJA
MESTO V
ITALIJI
MESTO V
KASTILIJI,
ŠPANIJA
MOČAN
DEŽ
ANTE
KOVAČIČ
KRILO RIM.
LEGIJE
ŽOGA IZVEN
IGRIŠČA
ŽLAHTNI
PLIN
DELAVEC V
TKALNICI
STAR
SLOVAN
IZVLEČEK,
IZVAREK
SLOV.
FIZIK,
JULIJ
BIZANTINSKI
CESAR
SOLMIZA CIJSKI
ZLOG
PRVA
NEZNANKA
V MATE MATIKI
STRUPENO
IGLASTO
DREVO
VZH.AFRIŠKI
GRM
JUŽNI
SADEŽ
MADRIDSKI
ŠPORTNI
KLUB
SKAND.
DROBIŽ
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
ODPRT
ŽELEZ. VOZ
21. IN 15.
ČRKA
CANKAR
IVAN
EL. MORSKA
RIBA
ZNAMKA
ITAL.
AVTOMO BILOV
VEZNIK
PRITOK
VISLE
JUDOVSKI
KRALJ
KUNTNER
TONE
PRITISK
ORANJE
(ZAST.)
KAZALNI
ZAIMEK
IME
ŠPORTNIKA
FAKA
ŽENA, KI SE
DA SEŽGATI
OB MOŽEVI
SMRTI
VRTNE
CVETLICE
KORALNI
OTOK
Dva pijančka gresta domov
iz gostilne in se izgubita.
Srečata policaja in ga prvi
vpraša: "Ej ti, a nama poveš,
kje smo." Policaj odgovori:
"Kako si dovolita, a vesta
kdo sem jaz?" Pa pravi drugi
pijanček:" Nič ne bo, midva ne
veva kje sva, ma ta tip ne ve
niti, kdo je!"
''Oh, Francka, ali ste bolni?
Dopoldne je k vam prišel
zdravnik, popoldne pa
duhovnik.'' ''Draga soseda, jaz
gledam, kako k vam hodijo
častniki in vojaki, pa vas ne
sprašujem, ali je morda v
vašem stanovanju izbruhnila
vojna!''
Naslednjič pokličite
meteorologe!'' zavpije Lojze
v slušalko in besno odloži
telefon. ''Kaj pa je bilo?'' ga
vpraša žena. ''Neki norec je že
tretjič klical in vprašal, ali je
zrak čist!''
NEČAK
DUŠAN
ZANIMANJE
ZA KAJ
Žena nervozno nekaj išče po
stanovanju. "Miha, si videl
mojo knjigo?" končno vpraša
moža. "Katero?" "Tisto z
naslovom Kako doživeti sto
let." "Vrgel sem jo v smeti,
ker jo je hotela brati tvoja
mama!"
ILJUŠIN
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO:
IKAR, BORI, OPAL, ADA, OKL, TRENER, ERITROCITI, RAROG, CAM, OV, POLJANE, SEGOVIA,
OS, NALIV, ALA, ANT, NEON, KANTAKUZEN, IKS, TISA, KAT, OER, LA, LORA, ND, INTERES,
CI, LANCIA, SAN, IN, TLAK, JAKOV, SATI, ASTRE, ATOL
glasilo avgust 2013 15
PRIHAJA MOZAIK PODJETNIH
Kartica tisočerih ugodnosti za velike prihranke
MOZAIK PODJETNIH je skupnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki s pomočjo obrtno
zborničnega sistema pridobiva številne ugodnosti in popuste pri nakupu materiala in storitev
izbranih dobaviteljev, partnerjev ali članov MOZAIKA PODJETNIH.
MOZAIK PODJETNIH sledi preprosti resnici: skupaj smo največji kupec v Sloveniji. Združeni v veliki
obrtno-podjetniški družini zato lahko na trgu kupujemo ceneje. S kartico MOZAIK PODJETNIH, ki je
identifikacijska kartica člana OZS in kartica tisočerih ugodnosti, lahko odslej uveljavite popuste pri
nakupu izdelkov in storitev, pridobite brezplačne storitve ali izkoristite druge ugodnosti številnih
partnerjev. Z redno uporabo kartice ustvarite prihranke, ki bodo na letni ravni lahko nekajkrat višji
od članarine.
V MOZAIK PODJETNIH vstopajo številni ugledni partnerji, ponudba ugodnosti je vsak dan večja.
Telekomunikacijske storitve, električna energija in plin, zavarovalniške storitve, reprodukcijski
material, številne poslovne storitve, celo sejemski prostor in oddih v termah – vse to je za imetnike
kartice MOZAIK PODJETNIH odslej občutno cenejše.
Veliko najrazličnejših ugodnosti pa prispevajo tudi člani MOZAIKA PODJETNIH, ki drugim članom,
imetnikom kartice, priznavajo posebne popuste. Izkoristite priložnost in se vključite v veliko mrežo
ponudnikov ugodnosti! Vaša ponudba bo dostopna tisočem imetnikov kartice, ki koristijo ugodnosti
doslej največjega obrtno-podjetniškega projekta.
Ne prezrite tudi posebnih ugodnosti območnih obrtno-podjetniških zbornic in se sami prepričajte,
da so tisočere ugodnosti MOZAIKA PODJETNIH poslovna priložnost brez primere.
Kartico MOZAIK PODJETNIH bodo vsi člani OZS dobili do 15. avgusta 2013.
Mozaik.poloznica
24/7/2013
11:51 AM
Page 1
^
Skupaj smo NAJVECJI
KUPEC v Sloveniji
Zato imamo
TISOCERE
UGODNOSTI
^