poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice GLASILO December 2013 * št 12 Naši člani: BARBARA PODGRAJŠEK - frizerstvo Iz vsebine: Prispevki za zdravstvo – sprejet ZZVZZ-M Kako bomo plačevali pokojninske prispevke v letu 2014? Kako v registru nepremičnin opredeliti opravljanje dejavnosti, če je na naslovu stanovanja registriran sedež podjetja? Nadurno delo Mobing - ukrepi za preprečevanje in obvladovanje Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55 spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si e-pošta: [email protected], e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice, Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 500 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%. Spoštovani! Dolga stoletja smo se kalili, obrtniški cehi so bili spoštovani, mi, obrtniki, pa smo vedno hodili z dvignjeno glavo, cenjeni in spoštovani. Tako smo prišli do danes, a mi želimo naprej, prihodnost nas čaka. Znamo delati, znamo ljubiti, a znamo se tudi boriti. Boriti za svoj ceh, za svoje družine, za pravico, ki nam jo nekateri ne priznavajo ali nam jo hočejo vzeti. Naše roke so delovne, naše misli iskrive. V srcu nosimo ogenj, v očeh zvezde. Naš največji zaklad so naše družine. Obrtniki smo sol zemlje in v svojih nedrih nosimo ljubezen do domovine. A časi so temni, našo Slovenijo in svet okoli nje počasi zajema ledena zima. Pred nami pa je najsvetlejša noč v letu. Podajmo si roke, ostanimo skupaj, postanimo bratje, sklenimo verigo obrtnikov in podjetnikov, ki ne bo imela slabega člena in skupaj stopimo v nov dan v novo leto 2014. Želim vam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, Vas in vaše družine pa naj v NOVEM LETU 2014 čaka novo, svetlo, dela, sreče in veselja polno življenje. Marjan Borovnik Predsednik OOZ Slov.Konjice 2 glasilo december 2013 BARBARA PODGRAJŠEK - frizerstvo Bliža se december, najbolj pravljični mesec v letu. In seveda najdaljša in najbolj čarobna noč, silvestrovo. Takrat želimo, posebno ženske, izgledati še posebno glamurozno. Izbrati moramo ustrezno oblačilo, si urediti pričesko ter se naličiti, da bomo sijale kot zvezde na nebu. Zato smo v teh prazničnih dneh obiskali frizerski salon Barbare Podgrajšek v Ločah. Sama pravi, da spremlja vse modne trende in uporablja le najboljše materiale, zato bo v mesecu decembru v njenem salonu prav gotovo potrebna rezervacija če boste hotele, da vam uredijo pričesko in vas naličijo, da boste zadnji dan v letu zasijale v vsej svoji lepoti. MOJA MLADA LETA Barbara, zelo mladi ste še, a imate že lepo utečen posel. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se odločili za frizersko-kozmetični poklic? Izvedela sem, da lahko v Ločah najamem prostore, si uredim salon in začnem z delom. Tako sem pred štirimi leti stopila na samostojno pot in nikoli mi ni bilo žal. Rodila sem se leta 1982 v Celju, mami Emi in očetu Bojanu. Osnovno šolo sem obiskovala v Zrečah in ker smo se preselili, sem jo zaključila v Slov. Konjicah. Sedaj imam eno dekle zaposleno in pet deklet na praksi. Mislim, da so moja dekleta zadovoljna z delom v salonu, saj jih vzpodbujam k samostojnosti in kreativnosti. Veliko časa posvečamo tudi izobraževanju. Srednjo frizersko šolo sem končala v Mariboru ter opravila obvezno prakso v Zrečah pri gospe Dragici Kvas. Nato sem odšla v Ljubljano v kozmetično šolo. Prakso sem opravila v Celju v kozmetičnem salonu, ki ga danes ni več. Nekaj časa sem potem delala v kozmetiki, a službo je bilo zelo težko dobiti. Zato sem se znova odločila za šolanje. Tokrat sem izbrala smer turizem in se vpisala na fakulteto v Portorožu. V tem času sem čisto slučajno zašla v frizerskem salonu Fru-Fru v Slov. Bistrici. Njihov način dela me je takoj prevzel, saj so mi povedali, da iščejo kreativno dekle, ki zna razmišljati s svojo glavo. To je bilo drugje celo nezaželjeno. Vedno sem morala delati tako, kot so mi govorili drugi. V moji glavi pa se je rojevalo tisoče novih idej, ki sem jih želela preizkusiti v praksi. Vedno sem tudi rada povedala svoje mnenje in takšna sem še danes. Nekaterim to ni všeč, a jaz ne morem drugače. Vesela sem, ker je moj poklic tudi moj hobi in o njem sanjam celo ponoči. Podnevi pa se mu predam in nikoli mi ni dolgčas, čas mi hitro mine in šele zvečer ugotovim, da bi bilo prav, da zapustim salon in se vrnem domov. LOČE, MOJ DRUGI DOM Kako vas je pot pripeljala v Loče? Po štirih letih sem se odločila, da je čas, da začnem na svoje, da bom lahko dala vse svoje znanje in svoje sanje v poklic, ki sem si ga izbrala in me navdušuje in osrečuje. Največ časa in znanja posvečamo v mojem salonu negi las z najboljšimi sodobnimi izdelki. Mislim, da je danes najbolj modno in trendovsko imeti zdrave lase. Sledimo tudi vsem sodobnim smerem pri striženju in barvanju las. Med ljudmi vlada napačna predstava, da frizerji prodajamo in zaračunavamo izdelke, ki jih uporabimo pri postopku urejanja las in pričeske. Me prodajamo samo svoje znanje. Danes imajo mlada dekleta, teh prihaja največ v naš salon, rada dolge in zdrave ter sijoče lase. Večina ima naravno barvo, tiste, ki žele barvane lase, pa pričakujejo od nas, da bodo pobarvane z najboljšo barvo in na najsodobnejši način. Trgovine, ki prodajajo barve za lase, so naša največja nelojalna konkurenca. Tam so barve res poceni in ljudje se barvajo sami doma. S tem pa delajo veliko škodo svojim lasem, saj te barve nimajo tiste kvalitete, ki jo dobijo, če obiščejo ustrezen frizerski salon in si tam pod nadzorom izučene frizerke in kvalitetnih barv, uredijo svoje lase. Čeprav je čas krize, si ljudje še vedno radi uredijo lase pri frizerju. V našem salonu smo se nekako najbolj specializirali pri modernem urejanju pričesk za maturante in poroke. Silvestrovo pa je poseben čas, ko lahko pokažemo vse naše znanje in vedenje o najbolj glamuroznih pričeskah in ličenju. To je naša pika na i, ko lahko pokažemo, kaj znamo in zmoremo. glasilo december 2013 3 Vse zaposlene, pa tudi praktikantke, se vedno udeležujemo seminarjev, tudi tistih, ki jih organizira naša OOZ, rade pa tudi obiščemo spletne strani na internetu, da izvemo za nove trende pri ustvarjanju sodobnih pričesk, ličenju in negi las. Tudi naročanje pri nas poteka preko facebooka. S svojimi sodelavkami pa sem zadovoljna tudi sama in jih rada nagradim, kadar in kjer se posebno izkažejo. S svojim delom sem zelo povezana tudi s krajem in krajani. Zdi se mi, da so Loče moj drugi dom, saj so me tukaj lepo sprejeli in me vzeli za svojo. Zelo rada sodelujem pri vseh prireditvah v kraju, recimo pri izboru žiške vinske kraljice, pri raznih prireditvah v šoli in vrtcu, otroci na Konjičkovem popoldnevu zelo radi obiščejo našo delavnico, kjer si lahko pobarvajo lase in se bleščeče naličijo. Rada sodelujem tudi na modnih revijah in prav sedaj načrtujemo v mojem salonu nekaj posebnega na tem področju. Če želiš biti danes dober frizer moraš biti podkovan predvsem v striženju in barvanju. Danes praktično ni več »trajn« in »vodnih«. Žal šole pri tem ne sledijo trendom. Še vedno preveč časa posvečajo nekaterim starim in zastarelim postopkom. Nekateri učitelji na šolah poskušajo vnesti več sodobnih prijemov, a žal se program še vedno ni spremenil. Tudi sama poskušam s svojimi predlogi vplivati, da bi se tudi na tem področju kaj spremenilo in bi stopili za korak naprej v sodobni čas. Moram povedati, da je način friziranja danes čisto drugačen kot je bil še pred desetimi leti. Danes veliko več obiskujejo frizerja tudi mladi fantje in moški. Zahtevajo nego las, sodobno striženje in barvanje. NAČRTI Vi ste še zelo mladi, a prav gotovo zato tudi polni načrtov in želja. Vem, da se skoraj vsi načrti vrtijo okoli vašega poklica, a kakšna osebna želja prav gotovo tudi potrka na vaše srce? Prav zdaj razmišljam podnevi in ponoči o tem, kako bi dobila nov lokal in ga sodobno opremila. Nekaj imam že v mislih in upam, da se mi bodo želje uresničile. Sedaj je december, ko nam trije pravljični možje uresničujejo želje in mogoče bo kdo od njih uslišal tudi moje. Čeprav sanjam in živim svoj poklic, pa imam tudi osebno življenje. Trenutno najbolj uživam v partnerskem življenju z mojim izbrancem. Skupaj 4 glasilo december 2013 uživava v vožnji z motorjem, ki sva si ga kupila. Ko pa pride zima in sneg in bo motor počival, pa se bova podala na bele poljane in se prepustila užitkom ob smučanju. Moje želja za prihodnje leto so skromne, da bi bilo leto 2014 vsaj tako dobro, kot je bilo to leto. In moje življenje bo srečno in srečo bom lahko delila naprej. Ker smo v času, ko si vsi nekaj želimo in ko želimo vse dobro tudi drugim, naj izrečem nekaj srčnih želja za vse obrtnike in podjetnike, ki se trudijo v teh težkih časih, da bi uspeli. Želim si, da bi bili vsi obrtniki in podjetniki, predvsem pa vsi obrtniki moje stroke, bolj povezani med sabo. Prevečkrat vidim neko nelojalno konkurenco, ki nikomur ne prinese nič dobrega. Morali bi stopiti skupaj in sodelovati. Le v tem vidim moč in napredek. Združeni bi morali ostati tudi v okviru Obrtne zbornice, saj bomo le s skupnimi močmi premagali te črne krizne čase. Vsakomur posebej pa želim veliko poslovnih uspehov in osebne sreče. Naj bo leto 2014 leto, ki nas bo združilo v dobrem. PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVO – SPREJET ZZVZZ-M 25. 10. 2013 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ-M). Zakon je bil 5. 11. 2013 objavljen v Ur. l. RS, št. 91/2013. Katere so bistvene spremembe zdravstvenega zavarovanja z vidika prispevkov za socialno varnost za: • družbenike • zaposlene - delovno razmerje • samozaposlene • osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.) • osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Spremembe, ki jih prinaša ZZVZZ-M, veljajo od 6. 11. 2013 naprej le za lastnike zasebnih podjetij družbenike. Ostale spremembe ZZVZZ-M veljajo za obračunska obdobja po 1. februarju 2014. 1. Družbeniki Lastništvo v zasebnem podjetju ni več edini pogoj za vstop v obvezno zdravstveno zavarovanje, saj ZZVZZ-M kot pogoj uvaja opravljanje poslovodnega dela. Pri tej kategoriji zavarovancev se je ZZVZZ-M približal ZPIZ-2 do te mere, da se bodo kot družbeniki po predpisih o zdravstvu zavarovali le tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da bodo morali kot družbeniki v obvezno zdravstveno zavarovanje vstopiti vsi tisti, ki so poslovodne osebe in niso v delovnem razmerju ali so v delovnem razmerju s krajšim časom od polnega. Bruto zavarovalna osnova za plačilo prispevkov bo za te zavarovance tako kot doslej enaka bruto osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osebe, ki so morale po obstoječi zdravstveni zakonodaji plačevati le prispevke za zdravstveno zavarovanje (zavarovalna podlaga 103), se lahko z dnem 6. 11. 2013 iz zavarovanja odjavijo. 2. Zaposleni – delovno razmerje ZZVZZ-M spreminja tudi osnove za plačilo prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja – dohodkov zaposlenih. Ta ne bo več enaka izplačani plači oz. nadomestilu plače, ampak enaka osnovi, ki velja za prispevke za PIZ. Novost bo obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje, če bo plača ali nadomestilo plače nižje od najnižje osnove, določene v ZPIZ-2. Povedano drugače – od razlike do minimalne osnove bo potrebno obračunati tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki bodo bremenili delodajalce. 3. Samozaposleni Pri osebah, ki na območju RS opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (samozaposleni) pa ZZVZZ-M glede najnižje osnove za plačilo prispevkov za 4 leta prehiteva pokojninsko zakonodajo. Tako bo že od 1. februarja 2014 najnižja osnova za plačilo prispevkov enaka 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Zadnja znana povprečna bruto plača, za leto 2012, znaša 18.305,64 EUR. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje bi bila enaka 915,28 EUR, medtem, ko za ostale prispevke v letu 2014 ostaja najnižja osnova za plačilo prispevkov minimalna plača. Enako najnižjo osnovo za obračun in plačilo vseh prispevkov za socialno varnost pričakujemo šele leta 2018. Tedaj bo končano prehodno obdobje iz 410. člena ZPIZ-2 in bo tudi za ostale prispevke najnižja osnova enaka 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS. 4. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.) Od 1. februarja 2014 bodo višje prispevke za zdravstveno zavarovanje plačevali tudi tisti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.). Te osebe ostajajo zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 10. točki 17. člena ZZVZZ, vendar 55. člen ZZVZZ-M spreminja višino prispevka. Ta bo po novem znašal 0,53 % osnove, ki ostaja nespremenjena. Nespremenjen ostaja tudi način plačila. Osnova bo še vedno enaka povprečni bruto plači v RS za mesec oktober predhodnega koledarskega leta, plačilo prispevka pa mesečno. Ta prispevek, izračunan na podlagi lanske oktobrske plače, bi znašal 8,03 EUR. Poleg tega prispevka za zdravstveno zavarovanje se za te zavezance uvaja dodaten prispevek za ZZ po stopnji 6,36 %. Osnova za plačilo tega prispevka bo 25 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta. Če je ta plača 1.515,95 EUR, je osnova 378,99 EUR, prispevek pa 24,10 EUR. Pravica iz naslova plačevanja tega prispevka ni predvidena. 5. Osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Tudi pri izplačilih dohodkov na podlagi drugega glasilo december 2013 5 pogodbenega razmerja se zdravstvena zakonodaja približuje pokojninski zakonodaji. Prispevek za zdravstveno zavarovanje pa bo potrebno plačati od vseh dohodkov, prejetih na podlagi drugega pogodbenega razmerja (podjemne pogodbe, avtorski honorarji, sejnine, izplačila cenilcem, sodnim izvedencem…). Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje bo znašala 6,89 % (0,53 % + 6,36 %) od dohodka po ZDoh-2. Za natančno kategorizacijo oseb in dohodkov, ki bodo dolžne plačevati te prispevke bomo morali počakati še na dodatna pojasnila pristojnih organov. Ne glede na plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje se ti dohodki ne bodo vštevali v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela. 28. člen obstoječega ZZVZZ, ki našteva zavarovance s pravico do nadomestila ostaja nespremenjen. ZZVZZ-M v prehodnih določbah predvideva tudi začasen način obračuna in plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. V kolikor bodo ti dohodki izplačani s strani osebe, ki ni plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku, bo prispevek po stopnji 6,36 % odmeril davčni organ. KAKO BOMO PLAČEVALI POKOJNINSKE PRISPEVKE V LETU 2014? Januarja 2014 bodo začele veljati spremembe pri plačilu prispevkov po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (Ur. l .RS, št. 89/13 z dne 28.10.2013) podrobno opredeli način določanja zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), to so samozaposlene osebe, družbeniki in kmeti. 1. Osnova za zavarovanje samozaposlenih in družbenikov Samozaposleni tako od leta 2014 ne bodo več razvrščeni v ustrezen zavarovalni razred, na podlagi katerega se določi zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Temveč se njihova zavarovalna osnova določi na podlagi njihovega dobička iz dejavnosti za preteklo leto, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za samozaposlene osebe se dobiček zniža za 25 %. Zavarovalna osnova za samozaposlene osebe ne sme biti nižja od 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Zavarovalna osnova za družbeniki ne sme biti nižja od 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Zavarovalna osnova ne sme biti višja od 3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček samozaposlene osebe ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki 6 glasilo december 2013 Sloveniji, je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Če dobiček družbenika ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. 2. Določanje zavarovalne osnove Zavarovalna osnova za samozaposlene osebe se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto ali na podlagi podatkov iz obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto, če je zavarovanec ugotavljal osnovo z upoštevanjem odhodkov, ter podatka o znesku obračunanih obveznih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Dobiček družbenika se določi na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto in obračunov davčnega odtegljaja. Za dobiček se štejejo vsi dohodki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in opravljanje dela pri gospodarski družbi. V prehodnih in končnih določbah pravilnika pa je določena, da je v letu 2014 še vedno najnižja zavarovalna osnova za plačilo prispevkov minimalna plača. Prav tako je določeno, da se ugotovljen dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2014 zniža za 30 %. Pravilnik bo začel veljati s 1.1.2014. KAKO V REGISTRU NEPREMIČNIN OPREDELITI OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI, ČE JE NA NASLOVU STANOVANJA REGISTRIRAN SEDEŽ PODJETJA? V primeru, da želite na Geodetsko upravo RS sporočiti podatke o spremembi podatkov o stavbi in delu stavbe, glede dejanska rabe dela stavbe po Zakonu o evidentiranju nepremičnin to opravite na Obrazcu K-6. (Uradni list RS, št. 95/2011 in "opravljanje dejavnosti". Prav tako odgovor da, podati tudi število sob dejavnosti in površino, namenjeno dejavnosti. V nadaljevanju navajamo odgovor, ki so ga pripravili na Geodetski upravi RS na vprašanje, kako se pravilno na obrazcu Obrazec K-6 izpolni točka "35 - Ali je v stanovanju prijavljena dejavnost?" Obrazec registra nepremičnin bomo ustrezno popravili. 1. Gospodarska družba ali samostojni podjetnik ima na naslovu stanovanja registriran sedež podjetja (vpisan v Poslovnem registru Slovenije). Na tem naslovu ne opravlja nobene dejavnosti, ker ima poslovni prostor najet drugje. Ima pa v Poslovnem registru Slovenije registriran ta naslov kot sedež podjetja. V registru nepremičnin se evidentira dejansko stanje nepremičnin, tj. delov stavb. V stanovanju se opravlja dejavnost, če je del stavbe poleg stanovanja namenjen tudi opravljanju dejavnosti. Naslov podatka v obrazcu "Ali je v stanovanju prijavljena dejavnost" je glede na opisane primere res malce zavajajoč. Podatek po Uredbi o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin 109/2011) je je treba, če je za opravljanje za opravljanje V primeru, ko se v stanovanju ne opravlja dejavnost, temveč je tam le naslov (nabiralnik) za podjetje, lastnik za to stanovanje pod rubriko 35 izpolni NE. 2. Gospodarska družba ali samostojni podjetnik ima na naslovu stanovanja registriran sedež podjetja (vpisan v Poslovnem registru Slovenije). Dejavnost opravlja na tem naslovu (npr. lektoriranje, razvoj programske opreme, računovodske storitve ipd.), a nima nekega konkretnega prostora (pisarne), namenjenega dejavnosti. Č e v stanovanju ni posebnega prostora za opravljanje dejavnosti, se poda število sob, ki so delno namenjene za opravljanje dejavnosti, in m2 teh površin, ki so delno namenjene opravljanju dejavnosti, čeprav to ni cela soba. (vir: GURS) NADURNO DELO Nadurno delo je delo, ki ga je delavec dolžan opravljati preko polnega delovnega časa, in sicer na zahtevo delodajalca. Ta zahteva mora biti pisna ter predhodna. Izjema: Kadar zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja dela ni možna predhodna pisna odreditev nadurnega dela, je dovoljena ustna odreditev, vendar mora le-tej v zakonsko določenem roku (do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu) slediti naknadna pisna odreditev. V kolikor delodajalec pravilno izvede postopek odreditve nadurnega dela, ki je opisan zgoraj, mora delavec nadurno delo opravljati. Pri tem pa velja še dodatna zakonska omejitev, ki določa, kdaj se sploh sme odrediti nadurno delo : • izjemoma povečan obseg dela; • nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa je potrebno, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi; • nujnost zaradi odvrnitve okvare na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela; • zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter varnosti prometa; • drugi izjemni, nujni in nepredvidljivi primeri, ki so določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Za nadurno delo veljajo časovne omejitve, in sicer 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto ter 10 urni delovni dan. Možne pa so tudi specialne panožne ureditve, ki so določene v kolektivnih pogodbah in zakonih. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega stavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev. glasilo december 2013 7 V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. Pisno soglasje delavca je potrebno za vsakokratno odrejanje nadur (npr. vsak mesec, ko delodajalec odredi nadurno delo, mora pridobiti tudi pisno soglasje delavca). Delavec, ki odkloni pisno soglasje, ne sme zaradi tega trpeti neugodnih posledic v delovnem razmerju. Nadurno delo po 144. členu ZDR-1 se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Nadure ne sme opravljati delavec, kateremu bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje. Vzorec sklepa o odreditvi nadurnega dela Direktor/ica družbe/s.p. , , sprejemam naslednji Sklep Delavcu/ki , rojenemu/ni dne , stanujočemu/či na naslovu , zaposleni na delovnem mestu: , se v skladu z določbo 144. člena ZDR-1 odre¬di opravljanje dela preko polnega delovnega časa. Delavcu/ki se odredi opravljanje dela preko polnega delovnega časa v trajanju 1 uro dnevno v času celega delovnega tedna, ki traja od ponedeljka do petka. Delavcu/ki se odredi opravljanje dela preko polnega delovnega časa v obdobju od do . Delavec/ka bo vsak dan opravil nadurno delo v trajanju ene ure zaradi: Delo delavca/ke preko polnega delovnega časa bo plačano po določilih . Obrazložitev: Zaradi nujnih potreb delovnega procesa se je direktor delodajalca odločil, da bo delavcu/ki , zaposlenem/ni na delovnem mestu " ", odredil opravljanje dela preko polnega delovnega časa v skladu z določbo 1. in 2. alineje 1. odstavka 144. člena ZDR-1. Trajanje dela preko polnega delovnega časa je nujno potrebno v trajanju ene ure dnevno oziroma ur tedensko. Delavec/ka je dolžan/a odrejeno mu/ji delo opraviti za potrebe . Nadurno delo bo obračunano in plačano v skladu s . Delodajalec MOBING - UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE Mobing je kakršnokoli fizično ali psihično nadlegovanje (ki lahko preraste v trpinčenje) določene osebe, ki ga izvajajo druge osebe oziroma skupine oseb. Pri tem ni pomembno, v kakšnem hierarhičnem razmerju sta žrtev in povzročitelj mobinga. 7. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 (ZDR1) določa prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem 8 glasilo december 2013 mestu: • Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. • Spolno in drugo nadlegovanje iz prejšnjega odstavka se šteje za diskriminacijo po določbah tega zakona. • Odklonitev ravnanj iz prvega odstavka tega člena s strani prizadetega kandidata oziroma delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu. • Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. 5 odstavek 7. člena ZDR-1 Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu. 47. člen ZDR-1 pa določa varovanje dostojanstva delavca pri delu: 1. Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. 2. O sprejetih ukrepih iz prejšnjega odstavka mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). 3. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje morebitnih primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih (mobing). Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih (mobing) so naslednji: 1. delodajalec mora določiti pooblaščenca, ki je zaupanja vredna oseba, na katero se lahko žrtve obrnejo po nasvet ali podporo, in ki sprejema ustne in pisne prijave o trpinčenju na delovnem mestu in vodi postopek reševanja prejetih prijav; 2. pooblaščencu mora delodajalec zagotoviti vso potrebno podporo, pomoč in izobraževanje za njegovo delo; 3. delodajalec mora zaposlene ustrezno izobraziti s področja trpinčenja na delovnem mestu; 4. delodajalec mora sprejeti ustrezni interni akt oz. pravilnik o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov trpinčenja na delovnem mestu; 5. delodajalec mora voditi ustrezen arhiv s tega področja. SAZAS, IPF IN DDV – informacije V zvezi s plačili SAZAS, IPF opozarjamo, da so se zneski s 1.7.2013 povečali zaradi dviga DDV iz 8,5% na 9,5%. Torej članom, ki ne plačujete po položnicah, in sami nakazujete, je treba povedati, da je treba znesek preračunati na novo stopnjo DDV (mimogrede: ZAMPu se DDV ne plačuje). Primer: Če ima tako na primer nekdo bar (torej brez prehrane) z do 50 možnimi obiskovalci in plačuje po tarifi 1998, je sedaj plačeval 22,82 EUR/mesečno, od 1.7.2013 ta znesek znaša 23,03 EUR. glasilo december 2013 9 Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in 24. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je direktor družbe/s.p. s poslovnim naslovom . in sedežem v dne sprejel naslednji PRAVILNIK O TRPINČENJU NA DELOVNEM MESTU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina in namen) (1) Ta pravilnik določa ukrepe, s pomočjo katerih se v družbi/s.p. (v nadaljevanju družba/s.p.) zagotavlja delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih. (2) Delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih, je takšno delovno okolje, v katerem ni spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja. 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Spolno nadlegovanje je kakršnakoli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. (2) Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. (3) Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. (4) Delodajalec po tem pravilniku je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je npr. podružnica tujega podjetja, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. . . . . Za vzorec celotnega pravilnika pokličite na OOZ Slov. Konjice. Po ugodnih cenah vam nudimo vse vrste zaščitnih čelad, glušnikov, očal in ščitov za »laks« kosilnice…. TIPLA ROBI ISKRAČ S.P. Gabrovnik 8J 3210 Slovenske Konjice Za več informacij smo vam na voljo na GSM 041 580 164. Se priporočamo! Objava oglasa je brezplačna. 10 glasilo december 2013 VABIMO VAS NA SEMINAR »DDV za obrtnike in podjetnike na praktičen način«, ki bo v sredo, 11. decembra 2013 ob 16.00 uri v sejni sobi OOZ Slov. Konjice Program seminarja bo naslednji: Kako pravilno razdeliti promet znotraj DDV (kaj gre in kaj ne gre v DDV knjige) 1. 2. Davčni zavezanci z vidika DDV (ali res poznamo vse?) 3. Kako izračunati prag 50.000 EUR obdavčljivega prometa? 4. Kdaj in kakšen račun izdati (ali je račun po mailu dovolj?) 5. Kateri tuji računi gredo v slovenske DDV knjige? (nabava storitev in blaga v tujini) 6. Kdaj obračunati in kdaj odbiti DDV (sta dogodka vedno v istem obdobju?) 7. Stopnje DDV (najbolj tipični primeri obrtniških storitev) 8. Obdavčitev nepremičnin (najemi, nabave in prodaje ter posledice) 9. Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1 10. Opravljanje storitev v tujini in posledice Seminar bosta vodili: davčni svetovalki Aleksandra Heinzer in Nina Klobučarič. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. V A B I M O VAS na brezplačno predstavitev in usposabljanje izdelave nohtov kozmetične znamke NEXTGENAIL, katera je zaščitna znamka za novo metodo izdelave nohtov, ki prihaja iz Amerike in je z letošnjim letom prišla v Evropo. Usposabljanje bo v sredo, 18. decembra 2013 ob 16. 00 uri v prostorih OOZ Slov. Konjice, Celjska cesta 2, Slov. Konjice. • • • • • • • • • • Pri tej metodi je pomembno predvsem naslednje: krajši čas obdelave, varneje zahvaljujoč kalciju in vitaminu c, nestrupeno in brez vonja, dolgotrajno z visokim leskom, uv obdelava ni potrebna, odporen na prelome in rise, neboleča in enostavna odstranitev, enostaven in hiter nanos, naravni noht ostane zdrav. Predstavitev oz. usposabljanje, ki vključuje tudi praktični del – učno uro z vključenim materialom (udeleženke prosimo, da s seboj prinesejo samo svojo pilico), kjer udeleženke tudi same izdelajo nohte, bo vodila gospa Maksimiljana Hofbauer, katera je predstavnica tako za slovenski kot hrvaški trg. Zaradi potrebne organizacije svojo prisotnost potrdite najkasneje do ponedeljka, 16.12.2013 na tel. št.: 03 757 27 50. Vabljeni! glasilo december 2013 11 NOVEMBER 2013 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec NOVEMBER 2013 upoštevajte 20 delovnih dni, 1 praznik oz. 168 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2013 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 791,50 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2013 je naslednja: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih nad do 668,44 668,44 1.580,02 1.580.02 5.908,93 5.908,93 Znaša dohodnina v eurih 106,95 353,08 2.127,93 +16% +27% +41% +50% nad 668,44 nad 1.580,02 nad 5.908,93 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013: Če znaša skupni dohodek v eurih nad do 10.866,37 10.866,37 12.570,89 12.570,89 Znaša splošna olajšava v eurih 6.519,82 4.418,64 3.302,70 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih nad do 905,53 905,53 1.047,57 1.047,57 Znaša splošna olajšava v eurih 543,32 368,22 275,22 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura. 12 glasilo december 2013 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2013: Olajšava Mesečni znesek v € Letni znesek v € Za prvega vzdrževanega otroka 203,08 2.436,92 Za drugega vzdrževanega otroka 220,77 2.649,24 Za tretjega vzdrževanega otroka 368,21 4.418,54 Za četrtega vzdrževanega otroka 515,65 6.187,85 Za petega vzdrževanega otroka 663,09 7.957,14 Za vsakega drugega vzdrževanega člana 203,08 2.436,92 Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 735,83 8.830,00 Olajšava za študente - 2.477,03 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - 2.819,09 Posebna osebna olajšava za rezidenta-čezmejnega delovnega 7.576,62 migranta prispevki za socialno varnost samozaposlenih - NOVEMBER 2013 dosežena osnova za leto 2011 v € do vključno 8.977,20 nad 8.977,20 do vključno 18.295,80 nad 18.295,80 do vključno 27.443,70 nad 27.443,70 do vključno 36.591,60 nad 36.591,60 do vključno 45.739,50 nad nad 45.739,50 54.887,40 nad do do 64.035,30 vključno vključno 54.887,40 64.035,30 dosežena osnova za leto 2012 v € do vključno 9.156,72 nad 9.156,72 do vključno 18.305,64 nad 18.305,64 do vključno 27.458,46 nad 27.458,46 do vključno 36.611,28 nad 36.611,28 do vključno 45.764,10 nad nad 45.764,10 54.916,92 nad do do 64.069,84 vključno vključno 54.916,92 64.069,74 bruto zavarovalna osnova v EUR min. plača 60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP 783,66 897,17 1.345,75 1.794,34 2.242,92 2.691,50 3.140,09 3.588,67 prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 121,47 139,06 208,59 278,12 347,65 417,18 486,71 556,24 prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,35 79,40 119,10 158,80 198,50 238,20 277,90 317,60 skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 190,82 218,46 327,69 436,92 546,15 655,38 764,61 873,84 prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 49,84 57,06 85,59 114,12 142,65 171,18 199,71 228,24 prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 51,41 58,85 88,28 117,71 147,14 176,56 205,99 235,42 prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,15 4,76 7,13 9,51 11,89 14,26 16,64 19,02 skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 105,40 120,67 181,00 241,34 301,68 362,00 422,34 482,68 prisp. zavarov. za starš. var. 0,10% 0,78 0,90 1,35 1,79 2,24 2,69 3,14 3,59 prisp. delodaj. za starš. var. 0,10% 0,78 0,90 1,35 1,79 2,24 2,69 3,14 3,59 skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ43001 1,56 1,80 2,70 3,58 4,48 5,38 6,28 7,18 prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 1,26 1,88 2,51 3,14 3,77 4,40 5,02 prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 0,54 0,81 1,08 1,35 1,61 1,88 2,15 skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 1,57 1,80 2,69 3,59 4,49 5,38 6,28 7,17 skupaj drugi prisp. 3,13 3,60 5,39 7,17 8,97 10,76 12,56 14,35 PRISPEVKI SKUPAJ 299,35 342,73 514,08 685,43 856,80 1.028,14 1.199,51 1.370,87 Povprečna bruto plača za september 2013 znaša 1.495,28 EUR Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR (končni podatki) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR Zavezanec plača prispevke do 16.12.2013; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. glasilo december 2013 13 Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2013 dalje 32,17 evrov, kateri se plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008 • prispevek za zdravstveno zavarovanje od 1.1.2013 do 31.12.2013 znaša 4,55 evrov, kateri se plačuje na PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004 * skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 36,72 evrov. PRIJAVA KRATKOTRAJNEGA DELA NA VIŠINI SAMO ŠE DO KONCA TEGA LETA IOZS je zadovoljna, da je po številnih opozorilih končno dosegla odpravo prijave nevarnih del na višini, ki je predstavljala veliko birokratsko oviro za obrtnike in male podjetnike. Obveznost prijavljanja nevarnih del na višini bo tako prenehala veljati konec tega leta. Inšpektorat RS za delo je 1. marca letos pričel s poostreno kontrolo ustreznega izvajanja del na višini in obveznost prijave teh del. Kot nevarna dela je Inšpektorat opredelil izvajanje del na višini več kot dva metra, pri čemer je izpostavil predvsem krovce, tesarje, kleparje, fasaderje in monterje oken. Globa v primeru neprijave del za delodajalca znaša 2.000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 500 do 4.000 evrov. OZS je proti tej administrativni oviri ostro protestirala, za člane pa pripravila brezplačna izobraževanja s tega področja, da bi se globi izognili. Po številnih opozorilih in pogovorih pa je OZS naposled dosegla, da bo obveznost prijavljanja nevarnih del na višini prenehala veljati konec letošnjega leta. Odprava kratkotrajnih del na višini je bila sicer tudi ena od zahtev OZS v letošnjih Zahtevah obrti in podjetništva. Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane OOZ Slov. Konjice Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov. Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke • priglasitev samostojnega podjetnika posameznika • sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika • izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred nameravanim prenehanjem!) • ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju • posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o. • prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti • prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS • prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1) • redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije 14 glasilo december 2013 Razvedrilo SLOV. IME ZA OKTOBER STROJ ZA KAKO OPRAVILO POPRAVILO, POPRAVA DRŽAVA V AZIJI POLOPICA Z MADA GASKARJA BELGIJSKO MESTO SREČNO NOVO LETO KUHINJSKA NAPRAVA MESTO V ALŽIRU NASELJE PRI POREČU TETOVIRANA PODOBA 24-11/12 SESTAVIL: M.K. IRAŠKI POLITIK, AZIZ VRSTA APERITIVA PREBIVALEC MOZIRJA PECIVO, PEČENO V MODELU BANKOVEC ZA STO ENOT 100 M2 KAZALNI ZAIMEK SLOV. PES SNIK, JOSIP AMERIŠKI MACESEN SPREMLJE VALEC BOGA AMORJA TKANINA ZA OBVEZE POPEČEN KRUH KOŠARKAR CIBONE NEMO RALA SKALNAT GREBEN V STENI INDONEZIJ SKI DEL NOVE GVINEJE KDOR ORJE LJUDJE ISTE BARVE KOŽE VELIK MORSKI PTIČ NEKD. SLOV. SMUČAR, BORIS AVSTR. POLITIK ZVRST DRA MATIKE PRETLA ČEN KROMPIR ČUT ZA LASTNOSTI JEDI PREDME STJE SPLITA TROPSKA RASTLINA REKA V ITALIJI PLANOTA NA VIPAVSKEM ČLOVEK V STAROSTI (KNJIŽ.) OTOČJE PRI NOVI GVINEJI PRIIMEK IN …. MESTO NA SLOVAŠ KEM ŠPANSKO Ž. IME AFRODITIN LJUBLJENEC LJUDSKI ODBOR RADIJ AMERIŠKI VESTERN MOČVIRSKA PTICA EDVARD GRIEG ANT. MESTO V MEZOPOT. GR. OSVOB. VOJSKA GOZDNO BOGASTVO KIPARSKO ORODJE POJAV NA VODI SLOV. ALPINIST, JOŽA PIJAČA ST. SLOVAN. MESTO NA FINSKEM VEČJE GODALO MESTO NA MADŽAR SKEM RADIOAKTI VEN IZOTOP TORIJA NEMŠKI FILOZOF, ERNST VEZ, OKOV Policist med postopkom vpraša občana: »Vidim, da imate zelo nežno kožo na obrazu. Le kako vam to uspe?« »Po vsakem britju se namažem s toaletno vodo.« Naslednji dan pride policist v službo z buško na glavi, zato ga sodelavec vpraša, kaj se mu je zgodilo. »Ko sem včeraj zvečer hotel vzeti toaletno vodo, mi je padel pokrov školjke na glavo.« REŠITEV - KRIŽANKE VODORAVNO: VARI, IPER, NAPA, ORAN, TAR, STOTAK, TAMARAK, TA, AMORET, MUL, RAZ, ČUTURA, IRIAN, ORAČ, KORMORAN, JONAS, PO, STAROSTNIK, TRNAVA, ARU, RA, LO, INES, EG, ALAMO, LES, EDESSA, DLETO, OL, VIOLONČELO, AJKA, IONIJ, LAAS, SPONA Pridejo vsi tolarski kovanci in bankovci pred Nebeška vrata. Sveti Peter jih povpraša: "Kaj pa vi tu gori?" "Naš čas se je iztekel, v Sloveniji so uvedli evre." "No prav, potem pa kar naprej." Odpre jim vrata in vsi kovanci ter bankovci za 10, 20, 50, 100, 200 in 500 SIT odskakljajo naprej, bankovcem za 1000, 5000 in 10000 SIT pa zaloputne vrata in pribije: "Vi pa žal ne morete v nebesa." "Zakaj pa ne, če smo pa največ vredni?" se začudijo "jurčki". "Ker vas nisem nikoli videl v cerkvi." Družina je bila na kosilu v restavraciji, toda porcije so bile odločno prevelike, zato je oče na koncu zaprosil natakarja, naj mu dva zrezka in tri klobase, ki so ostale, zavije, da jih bo odnesel domov za psa. "Hura!" je zavpil Mihec, ko je slišal očeta, "psa bom dobil!" bomo zaradi vas klali pol piščanca!" glasilo december 2013 15 Vabimo vas na seminar »ADMINISTRIRANJE« IN NOVE OBREMENITVE OB IZPLAČILU DOHODKOV FIZIČNIM OSEBAM PO 1.1.2014, ki bo v sredo, 8. januarja 2014 ob 16.00 uri v sejni sobi OOZ Slov. Konjice Spremembam na področju »obračuna in izplačila« dohodkov fizičnih, kar ni in ni, ne konca, ne kraja… Tako s 1.1.2014 stopijo v veljavo: • določeni pomembni členi ZPIZ-2 (primeroma 18. člen DRUGO PRAVNO RAZMERJE,…), • nov PRAVILNIK O DOLOČANJU ZAVAROVALNE OSNOVE , • spremembe ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANU (nove, bistveno višje obremenitve dohodkov fizičnih oseb, predvsem dohodkov iz zaposlitve in iz naslova s.p.) • in OBSEŽNE spremembe pri predlaganju obračunov davčnega odtegljaja- REK Obrazcev (tako REK-1 kot REK-2 ob vsem navedenem, pa se bomo še vedno ubadali z »DELOM UPOKOJENCEV« V kolikor z aktualnimi spremembami še niste seznanjeni, se vam ob navedenem pojavljajo vprašanja oziroma želite svoje znanje utrditi, vas vabimo na kratek-jedrnat seminar, v okviru katerega bomo »obdelali« teme kot so: • Kdaj oziroma koga je potrebno zavarovati na osnovi 18. člena ZPIZ-2 (avtorski honorarji, podjemne pogodbe, vpliv navedene spremembe na višino stroška le teh, kako je z obdavčitvijo navedenih dohodkov (obračun prispevkov iz dohodka, nove vrste dohodkov po REK-2), • zavarovalna podlaga na osnovi 16. člena ZPIZ-2 – DRUŽBENIKI- sprememba NAJNIŽJE in NAJVIŠJE ZAVAROVALNE OSNOVE, • kaj določa nov PRAVILNIK O DOLOČANJU ZAVAROVALNE OSNOVE- nič več zavarovalnih razredov ampak individualno zavarovane osnove, • Kakšne prispevke bomo po novem plačevali za ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE iz naslova podjemne pogodbe, avtorskega honorarja, …, »popoldanskega S.P.-ja, kaj bo osnova za obračun prispevka za ZZ pri samostojnih podjetnikih- POZOR in kaj najnižja osnova pri dohodkih iz delovnega razmerja? • SPREMEMBE PRI REK-1 in REK-2 obrazcih (ugotovitev zavarovalnega statusa prejemnika dohodka (18. člen ZPIZ-2), nove vrste dohodkov, POROČANJE O IZPLAČANIH POVRAČILIH STROŠKOV in drugih dohodkov iz delavnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, poročanje o upoštevanih DAVČNIH OLAJŠAVAH, poročanje o vrstah DANIH BONITET, o ŠTEVILU UR in znesku plače, nadomestila plač,… , o nepremičninah,… • DELO UPOKOJENCEV (vrste, omejitve, obdavčitev, …) • praktični primeri izračunov obdavčitve določenih vrst dohodkov ,… SEMINAR BO VODILA: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.