RAZVOJNA PSIHOLOGIJA ψ PREDŠOLSKA VZGOJA Tanja Madjar LITERATURA Skripta  Horvat, L., in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. DZS:Ljubljana  Nemec, B., in Krajnc. M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Grafenauer zaloţba.  KAJ JE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA? Razvila iz OTROŠKE psihologije  Sodobna RAZVOJNA psihologija = veda, ki preučuje izvor in razvoj duševnih procesov pri človeku od spočetja do smrti.  Glavni cilji:  ◦ ◦ ◦ ◦ Opis vedenja v različnih razvojnih obdobjih Pojasnjevanje razvoja, Predvidevanje vedenja in razvoja Vplivanje na razvoj ter človekovo vedenje KAJ JE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA?  Temeljna področja razvoja: ◦ Telesni in motorični razvoj (telesne spremembe, razvoj zaznavanja in gibalnih sposobnosti) ◦ Spoznavni ali intelektualni razvoj (zaznavanje, razvoj spomina, sklepanja, reševanja problemom, govora, učenja, presojanja) ◦ Čustveno – osebnostni razvoj (čustva, temperament, osebnostne lastnosti) ◦ Socialni razvoj (razvoj komunikacije, medosebnih odnosov, socialnih spretnosti, socialnega razumevanja, moralno presojanje) METODE, TEHNIKE V RAZVOJNI PSIHOLOGIJI Zbiranje podatkov: natančno, objektivno, so merljivi, jih lahko preverimo, ponovno izmerimo.  Metode zbiranja podatkov:  ◦ Opazovanje ◦ Intervju in raba vprašalnikov (gre za pogovore z otroki, starši.Vprašanja so vnaprej pripravljena ali prilagojena tekom pogovora) ◦ Preizkusi sposobnosti ◦ Projekcijske tehnike (za analizo osebnosti s pomočjo prostih odgovorov: npr. risanje druţine) OPAZOVANJE     Najpogosteje uporabljena metoda! Vedenje razumemo šele, ko ga postavimo v celotni kontekst (interakcijo z okoljem) Mora biti strukturirano in sistematično (priprava!); lotiti se ga je potrebno znanstveno, temeljito, dosledno. Opazovanje: ◦ V naravnem okolju (Neponovljivost opazovanja, vpliv nepredvidenih motečih dejavnikov. Poteka naravno, ne posegamo v okolje, daje pristne rezultate.) ALI V laboratoriju (zavira spontanost otrokovega vedenja, a se vedenje vseh opazuje pod enakimi pogoji, izognemo se motečim dejavnikom) ◦ Z udeležbo (opazovalec se vključi v skupino, s tem pride do številnih informacij, a lahko zaradi udeleţbe zavira pojav določenih vedenj) ALI brez udeležbe opazovalca (opazuje iz razdalje, ne posega v skupino, ostati mora neopazen, kar pa je teţko doseči) TEHNIKE OPAZOVANJA Kako zapisati vedenje, ki ga bomo opazovali? 1. ZAPISI so opisi vedenja, ki se ponavlja v časovnem intervalu • • • Dnevnik (opis dogodka po spominu, določene informacije se izgubijo) Zapisovanje kritičnih dogodkov (ko se zgodi, zapiše vse pomembne informacije) Anekdotski zapisi (zapisovanje celotnega dogajanja – vedenja, govora, okolja; diktafon) ČEK LISTA; Je seznam natančno opredeljenih trditev, katere označimo, ko se pri otroku oblika vedenja pojavi. 2. • • • Nanašati se morajo na vedenje in ne na osebnostne značilnosti Je enostavno, ekonomično Nudi informacije brez konteksta, določene oblike vedenja lahko spregledamo OCENJEVALNE LESTVICE; Pridejo v poštev šele, ko smo vedenje ţe opazili in ga natančneje analiziramo. 3. ◦ Sestavljene so iz kontinuuma od najniţje do najvišje stopnje (npr. od zelo pogosto do skoraj nikoli) RAZMEJITEV RAZVOJNIH OBDOBIJ Posamezniki določene starostne skupine imajo nekatere skupne značilnosti. Zato delimo razvoj na 8 razvojnih obdobij: 1. PRENATALNO (od spočetja do rojstva) 2. ZGODNJE OTROŠTVO (dojenček, malček) (do 2 leta) 3. SREDNJE OTROŠTVO (predšolsko obdobje) (do 6 leta) 4. POZNO OTROŠTVO (šolsko obdobje) (do 12 let) 5. MLADOSTNIŠTVO (adolescenca) (do 22, 24 leta) 6. ZGODNJA ODRASLOST (do 40 leta) 7. SREDNJA ODRASLOST (do 65 leta) 8. POZNA ODRASLOST (do smrti) PREDPORODNO (PRENATALNO) OBDOBJE  SPOČETJE ◦ Oplojeno jajčna celica=ZIGOTA ◦ Oplojeno jajčece potuje po jajcevodu in se ugnezdi v maternici ◦ Prvih 14 dni je odporen na vplive okolja  OBDOBJE EMBRIJA/ZARODKA (2.- 14. tedna) ◦ ◦ ◦ ◦ Ugnezdenje jajčeca v maternici = pričetek nosečnosti Hitra rast, razvijejo se vsi organi in telesne oblike zametka (osnovno ogrodje) Pojavijo se poganjki za ude, nastaja obraz, uhlji, nos in oči Če je okvara huda, zametki odmrejo (splav); 5% otrok se rodi z večjimi anomalijami ◦ Začetki aktivnosti – 7. teden - srčni utrip ◦ Po 3 tednih zunanji vplivi škodijo zametku:antibiotiki, zdravila proti raku, epilepsiji, sredstva proti bruhanju, hormonski preparati, velike količine vitamina A, alkohol, nikotin, visoka temperatura matere, ţivo srebro,… PREDPORODNO (PRENATALNO) OBDOBJE  OBDOBJE PLODA/FETUSA (od 3 meseca do rojstva) ◦ Proces izpopolnjevanja ◦ Glavni razvoj moţganov in ţivčnega sistema poteka zadnje 3. mes. nosečnosti ◦ Tkiva in organi zorijo, hitro rastejo ◦ Gibanje in premikanje zaznajo matere od 18. tedna dalje. ◦ Opazni prvi odzivi na zunanje draţljaje. Dotik v okolici ust povzroči upogib glave stran od izvora draţenja – t.j. začetna točka vedenja. ◦ Razvijejo se osnovna čutila-koţna občutljivost, sluh, vid, okus, vonj ◦ Od 15. tedna so refleksi in gibanje popolneje razviti, plod ima enake vzorce odzivanja kot novorojenček (razen dihalnih in glasu) PREDPORODNO (PRENATALNO) OBDOBJE Embriologija = veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja pred rojstvom. • Metode v embirologiji:    Dejavniki, ki vplivajo na okvaro pri otroku = TERATOGENI. Največji vpliv je med 3 in 8 tednom. Na okvaro vpliva navadno več dejavnikov. Napaka/okvara lahko izzveni ali spremlja otroka vso ţivljenje. Ločimo : ◦ ◦ ◦ ◦  Poročanje bodočih mamic o lastnih občutkih; ultrazvok; preučevanje nedonošenčkov, plodov odstranjenih s pomočjo carskega reza Kemični (zdravila, alkohol, droge, kajenje, neprimerna prehrana) Biološki – infekcijski (bolezni matere, virus noric, herpes) Fizikalni (sevanja) Značilnosti matere (strahovi, čustvena stanja, starost matere). Prenatalno obdobje poteka po TOČNO DOLOČENEM POTEKU, ZNAČILNEM ZA VRSTO! GENETSKO DOLOČEN NAČRT, KI PA GA DOLOČENI ZUNANJI VPLIVI LAHKO ZMOTIJO (npr. bolezni matere, zdravila, kajenje, alkohol, prehrana, starost matere, čustveni pretresi,…) ROJSTVO OTROKA           Najbolj dramatična sprememba v ţivljenju Donošen novorojenček – rojen med 37. in 42. tedni nosečnosti. 95% se plod rodi z glavo naprej Običajna porodna teţa: med 2,5 kg in 3,8 kg, običajna dolţina: od 48 do 53 cm. Vsi organi morajo takoj začeti normalno delovati! (dihanje!) Apgarjeva lestvica (od 0 do 10 točk) za oceno delovanja otroka (tonus, dihanje, barva koţe, srčna frekvenca, refleksi). Ţe prvo uro rojstva je otrok buden in pozoren. Nato globoko zaspi. Pomemben je stik z materino koţo in poskus dojenja Otrok na svet prinese samogibne mehanizme – REFLEKSE, ki mu omogočajo prehranjevanje in obrambo (npr.kašlja, kiha, bruha, meţika) (npr. prijemalni refleks, hodilni refleks, objemalni,…). Kasneje izginejo. Zapleteni vzorci vedenja: mnogo pomembnejši za nadaljnji razvoj kot refleksi. Npr. sesanje in habituacija (selekcionira draţljaje, je pokazatelj učenja pri novorojenčku) NOVOROJENČEK       Dobro razvita čutila za vid, sluh, okus, vonj. Potrebe: Potreba po hranjenju in Potreba po spanju (spi po 16-20 ur) JOK – zaradi lakote, bolečine, neugodnega stanja, kasneje zaradi ţelje po pozornosti (pri 4-6 tednov) oz. protest, ker smo ga pustili samega. Velik pomen ima dotik (dojenje), ne potrebuje posebnih igrač, pomembno je, da mu govorimo, razkazujemo svet. Odzivajo se tudi na bolečino. Razlikujejo se po fizičnem videzu, telesnih merah, obnašanju, odzivanju. Zakaj pride do razlik? NOVOROJENČEK  Otrok je mnogo bolj aktiven partner razvoja kot so mislili poprej! Razlike v temperamentu leţijo v dedni zasnovi in so: ◦ ◦ ◦ ◦ ◦ ◦ ◦  Gibalna aktivnost, ţivahnost Rednost pri osnovnih fizioloških potrebah (npr. po hrani, spanju, odvajanju) Prilagodljivost Osnovno razpoloţenje Jakost odzivanja na situacije (npr. lahkota) Odkrenljivost (nivo pozornosti) Vztrajnost ZAPLETI ◦ POMANJKANJE KISIKA pred, med ali po porodu. Posledice so lahko moţganske poškodbe – otroška cerebralna paraliza. Kaţe se v motoričnih teţavah, teţave pri učenju hoje in govora in je trajna. Krajša obdobja pomanjkanja kisika lahko vplivajo na pojav specifičnih učnih teţav t.j. minimalna cerebralna disfunkcija. ◦ PREZGODNJI POROD / nedonosenčki (rojeni pred 37. tednom nosečnosti). Teţava je njihova teţa, lahko imajo oteţeno dihanje, nerazvito maščobno tkivo. Kasneje se lahko pojavijo motnje spanja, teţaven temperament, slabe gibalne sposobnosti, učne teţave v šoli. Dovzetni so za zaplete med porodom in po njem, obdobje prilagajanja poteka teţje. Običajno potrebujejo posebno nego – inkubator. Ob ugodni negi lahko nadoknadijo začetne primanjkljaje.