2 Namen sistema varnega upravljanja - ERA
EVROPSKA ŽELEZNIŠKA AGENCIJA SISTEMSKI PRISTOP Smernice za načrtovanje in izvajanje železniškega sistema varnega upravljanja Različica 1.0 13. 12. 2010 Zgodovina različic Dokument pripravila: Evropska železniška agencija Objavil: Anders LUNDSTRÖM, vodja varnostne enote Pregledal: Bart Accou Avtorica: Anna Patacchini Vrsta dokumenta: Smernice za načrtovanje in izvajanje sistema varnega upravljanja, namenjene prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture za izvajanje sistema varnega upravljanja v skladu s členom 9 in Prilogo III k Direktivi 2004/49/ES Status dokumenta: Javni Različica: 1 Datum: 13. 12. 2010 120 rue Marc Lefrancq - F-59300 Valenciennes - Francija Nadzor sprememb 2 Vsebina Nadzor sprememb .......................................................................................................................... 2 Del I – Uvodne določbe................................................................................................................... 5 1 Uvod ............................................................................................................................. 5 2 Namen sistema varnega upravljanja ........................................................................... 8 3 Področje uporabe in vsebina sistema varnega upravljanja ....................................... 10 Del II – Splošne smernice .............................................................................................................. 11 4 Pravna podlaga .......................................................................................................... 11 5 Sistemski pristop ........................................................................................................ 12 5.1 Vsebina sistema varnega upravljanja (kot podlage za sistemski pristop) ................. 12 5.2 Sprejetje sistemskega pristopa .................................................................................. 14 6 Elementi ..................................................................................................................... 18 7 Procesi načrtovanja in izboljšav ................................................................................. 19 7.1 Vodenje ...................................................................................................................... 20 7.1.1 Zavezanost vodstva .................................................................................................... 20 7.1.2 Varnostna politika ...................................................................................................... 21 7.1.3 Varnostni cilji organizacije .......................................................................................... 22 7.1.4 Odločanje ................................................................................................................... 23 7.1.5 Nadzor upravljanja ..................................................................................................... 23 7.2 Ocena tveganja .......................................................................................................... 25 7.2.1 – Nadzor tveganj, povezanih z dejavnostjo prevoznika v železniškem prometu/upravljavca infrastrukture.......................................................................... 25 7.2.2 Tveganja, ki nastanejo zaradi dejavnosti drugih strani .............................................. 26 7.2.3 Postopki in metode za oceno tveganja in izvedbo ukrepov za nadzor tveganj (upravljanje sprememb) ............................................................................................ 28 7.2.4 – Skladnost z zakonodajo, predpisi in standardi ........................................................ 29 7.2.5 Uskladitev nalog za upravljavca infrastrukture .......................................................... 30 7.3 Spremljanje ................................................................................................................ 32 7.3.1 Zbiranje in analiziranje varnostnih podatkov ............................................................. 32 7.3.2 Prijava nesreč in incidentov/preiskava/analiza/preventivni in korektivni ukrepi ..... 33 7.3.3 Notranja revizija sistema varnega upravljanja ........................................................... 34 7.4 Organizacijsko učenje ................................................................................................ 35 7.4.1 Nenehno izboljševanje ............................................................................................... 35 7.4.2 Varnostna priporočila ................................................................................................. 35 7.4.3 Upravljanje sprememb ............................................................................................... 36 8 Postopki izvajanja ...................................................................................................... 38 8.1 Struktura in odgovornost ........................................................................................... 38 8.1.1 Delitev odgovornosti .................................................................................................. 38 8.1.2 Odgovornost vodstva ................................................................................................. 39 8.1.3 Organizacijska struktura ............................................................................................. 39 8.1.4 Načrtovanje delovne obremenitve ............................................................................ 39 8.2 Upravljanje usposobljenosti ...................................................................................... 41 8.2.1 Programi za usposabljanje zaposlenih – sistem za upravljanje usposobljenosti ....... 41 8.3 Obveščanje................................................................................................................. 43 8.3.1 Nadzor konfiguracije varnostnih informacij ............................................................... 43 8.3.2 Vključitev zaposlenih in predstavnikov zaposlenih .................................................... 44 3 8.3.3 8.4 8.4.1 8.4.2 8.4.3 9 9.1 9.1.1 9.1.2 9.1.3 9.2 9.2.1 9.2.2 Priloga I Notranja/zunanja komunikacija ................................................................................. 45 Dokumentacija ........................................................................................................... 46 Dokumentacija sistema varnega upravljanja ............................................................. 46 Upravljanje dokumentov ............................................................................................ 47 Letno varnostno poročilo ........................................................................................... 47 Operativne dejavnosti ............................................................................................... 49 Operativni dogovori/postopki ................................................................................... 51 9.1.1 – Postopki za izpolnitev veljavnih predpisov – Postopki za zagotovitev skladnosti za celotno življenjsko dobo opreme in dejavnosti (faza izvajanja) .......... 51 Uporaba pogodbenikov in nadzor dobaviteljev ......................................................... 52 Upravljanje premoženja ............................................................................................. 52 Načrti za izredne razmere .......................................................................................... 54 Obvladovanje izrednih razmer ................................................................................... 54 Naloge sodelovanja za upravljavce infrastrukture ..................................................... 54 Kratice, uporabljene v besedilu ................................................................................. 55 4 Del I – Uvodne določbe 1 Uvod Direktiva 2004/49/ES1 (Direktiva o varnosti na železnici) v členu 4 jasno določa, da se odgovornost za varno delovanje železniškega sistema zaupa prevoznikom v železniškem prometu (RU) in upravljavcem infrastrukture (IM), za izpolnitev navedene odgovornosti pa od njih zahteva, da vzpostavijo sistem varnega upravljanja (SMS). Sistem varnega upravljanja, ki ga izvajajo prevozniki v železniškem prometu ter vsebuje značilnosti in elemente iz člena 9 in Priloge III k Direktivi o varnosti na železnici, morajo oceniti nacionalni varnostni organi s skupno varnostno metodo za ocenjevanje skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih spričeval iz člena 6(3)(b) Direktive 2004/49/ES. Taka skupna varnostna metoda je opredeljena v Uredbi (EU) št. 1158/2010/EU2. Sistem varnega upravljanja, ki ga izvajajo upravljavci infrastrukture ter vsebuje značilnosti in elemente iz člena 9 in Priloge III k Direktivi o varnosti na železnici, morajo oceniti nacionalni varnostni organi s skupno varnostno metodo ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih pooblastil iz člena 6(3)(b) Direktive 2004/49/ES. Taka skupna varnostna metoda je opredeljena v Uredbi (EU) št. 1169/2010/EU3. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture bi zato morali dokumentirati svoje postopke in dogovore na način, ki omogoča: oceno pred dodelitvijo varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila; nadzor po odobritvi varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila; obnovo varnostnih spričeval ali varnostnih pooblastil. Skupna varnostna metoda (CSM) ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih spričeval in pooblastil zagotavlja jasne smernice za ustrezno izvajanje sistema varnega upravljanja ob upoštevanju člena 9 in Priloge III k Direktivi o varnosti na železnici, vendar pa ne vključuje določb, posebej namenjenih prevoznikom v 1 DIREKTIVA 2004/49/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) 2 Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval, UL L 326, str. 11. 3 Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila, UL L 327, str. 13. 5 železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture, ki bi jih ti uporabili kot referenčni dokument za podporo pri načrtovanju in izvajanju svojih sistemov varnega upravljanja. Agencija namerava navedeno podporo zagotoviti s sklopom smernic v zvezi s sistemom varnega upravljanja in ta dokument je prvi med njimi. Te smernice se nanašajo predvsem na navedene dele Direktive o varnosti na železnici, vključujejo pa tudi druge elemente, ki zagotavljajo širše področje uporabe sistema varnega upravljanja. Navedeni elementi so postavljeni v kontekst in povezani z obveznimi zahtevami iz navedene direktive. Ta dokument dopolnjujejo: „RSD (Direktiva o varnosti na železnici ) in drugi sistemi upravljanja“, ki zagotavljajo pojasnila o možnosti vključitve različnih sistemov upravljanja, kot so upravljanje „kakovosti“, „okolja“, „varnosti pri delu“; „notranja revizija“, ki zagotavlja pojasnila o tehnikah in postopkih za navedeno dejavnost; „terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“, ki zagotavlja primere iz literature za razlago pojmov iz Direktive o varnosti na železnici in smernic o sistemu varnega upravljanja. Taki izrazi so v krepkem tisku in podčrtani, referenčni elementi pa so navedeni v opombah; „besedila za pridobivanje znanja“, kjer so navedena besedila, ki se uporabijo za boljše razumevanje sistema varnega upravljanja kot celote in njegovih posameznih elementov. Terminologija in besedila se sklicujejo na dobro prakso in druge dokumente, ki so na voljo v železniškem sektorju, drugih visokozanesljivih industrijah4 (civilno letalstvo, pomorstvo, kemična in jedrska industrija itd.) ter široko razširjenih sistemih upravljanja kakovosti. Zgradba smernice je naslednja: uvodne določbe; splošne smernice, ki so organizirane v skladu s strukturo iz poglavja 5 „Sistemski pristop“ in se nanašajo na glavne značilnosti procesov načrtovanja in izboljšav ter izvajalskih in operativnih dejavnosti; opis posameznih elementov dopolnjuje preglednica informacij o besedilih, v katerih so navedene povezane obvezne zahteve in smernice agencije ERA (besedilo v okvirčku); priloge. 4 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki [11+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 6 POMEMBNO: Te smernice niso zavezujoče kot pravni akti, ki jih sprejme Evropska unija. Njihov namen je zagotoviti sklop referenčnih priročnikov za vse subjekte, vključene v izvajanje sistema varnega upravljanja, ki bodo olajšali razumevanje sistemskega pristopa in zahtev iz Direktive o varnosti na železnici. Zagotavljajo jim podporo tudi v obliki dodatnih pojasnil in elementov, ki jih morajo ti upoštevati pri načrtovanju in/ali izvajanju sistema varnega upravljanja. Smernice niso zavezujoči, temveč svetovalni dokumenti. Vsebujejo podrobnosti, ki lahko pomagajo nekaterim subjektom; izkušeni subjekti lahko nadaljujejo delo na podlagi svojih izkušenj. Zato je treba smernice brati in uporabljati samo kot informativni dokument in pomoč pri načrtovanju in/ali izvajanju sistema varnega upravljanja, in ne kot nadomestilo za ustrezne veljavne predpise. 7 2 Namen sistema varnega upravljanja Splošni namen sistema varnega upravljanja je zagotoviti, da organizacija varno izpolni svoje poslovne cilje. Te cilje je treba izpolniti v današnjem stalno spreminjajočem se in zapletenem železniškem okolju, pri tem pa je treba dokazati, da organizacija izpolnjuje vse varnostne obveznosti, ki se zanjo uporabljajo. Priznava se, da strukturirano upravljanje poslovanja prinaša velike koristi. Zagotavlja dodano vrednost, ker prispeva k izboljšanju splošne uspešnosti, uvaja operativno učinkovitost, izboljšuje odnose s kupci in regulativnimi organi ter gradi pozitivno varnostno kulturo5. Sprejetje strukturiranega pristopa poleg varnosti omogoča tudi določitev nevarnosti in nenehno obvladovanje tveganj, povezanih z dejavnostmi organizacije, s ciljem preprečiti nesreče. Če je ustrezno, bi moral upoštevati povezave z drugimi prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture v železniškem sistemu. Z ustreznim izvajanjem vseh pomembnih elementov sistema varnega upravljanja lahko organizacija pridobi potrebno zagotovilo, da nadzoruje in bo še naprej v vseh okoliščinah nadzorovala vsa ugotovljena tveganja, povezana z njenimi dejavnostmi. Sistem varnega upravljanja, ki ga ustrezno izvajajo vsi prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture, je ključen element uspeha za celoten varnostni regulativni okvir iz Direktive o varnosti na železnici, saj pomeni podlago, na kateri nacionalni varnostni organi (NSA) izdajo varnostna spričevala in varnostna pooblastila. Zrele organizacije s tem potrdijo, da se učinkovit nadzor tveganj lahko doseže samo s procesom, ki povezuje tri ključne vidike: tehnično komponento s potrebnimi orodji in opremo, človeško komponento ključnega osebja z njegovimi spretnostmi in znanji ter usposabljanjem in motiviranjem ter organizacijsko komponento, ki jo sestavljajo postopki in metode, ki opredeljujejo povezanost nalog. Zato ustrezen sistem varnega upravljanja zagotavlja spremljanje in izboljšanje ukrepov za nadzor tveganj6 z vseh treh vidikov. Izvajanje sistema varnega upravljanja je zakonsko zavezujoča obveznost v skladu s členoma 4(3) in 9(1) Direktive 2004/49/ES. Te smernice temeljijo na ustrezni vsebini; vendar bi morali prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pri izvajanju svojega sistema varnega upravljanja upoštevati nacionalne zakone za prenos. Za izvajanje učinkovitega sistema varnega upravljanja pa so tudi drugi dobri razlogi : številne značilnosti železniškega sistema varnega upravljanja so zelo podobne upravljanju, za katerega se zavzemajo zagovorniki kakovosti, varnosti in zdravja pri 5 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *40+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 6 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *35+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 8 delu7, varstva okolja in poslovne odličnosti. Zato se načela dobrega upravljanja lahko zlahka vključijo in ne zahtevajo popolnega preoblikovanja organizacij, ki so že vzpostavile navedene sisteme. 7 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *37+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 9 3 Področje uporabe in vsebina sistema varnega upravljanja Načrtovanje in izvajanje ustreznega sistema varnega upravljanja je zahtevno vprašanje, za katero ni mogoče najti preprostih odgovorov. Cilj teh splošnih smernic na visoki ravni, ki jih je pripravila Agencija skupaj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, je s praktičnimi nasveti in predlogi pomagati pri načrtovanju, izvajanju in uresničitvi strukturiranega sistema varnega upravljanja za celotno organizacijo. Splošni cilj je železniškim podjetjem zagotoviti orodje za preprosto uporabo in hkrati olajšati izpolnjevanje pravnih zahtev iz Direktive o varnosti na železnici, ki so navedene v poglavju 4 v nadaljevanju (Pravna podlaga). Te smernice je treba brati skupaj z Direktivo o varnosti na železnici in vso veljavno zakonodajo o varnosti na železnici. Dokument je rezultat prizadevanj, da se najnovejše stališče o tej dinamični in pomembni temi izrazi s temi smernicami na preprost in uporabniku prijazen način (glej „Velika slika“ v poglavju 6 in opis posameznih elementov v poglavjih 7, 8 in 9). Sklicuje se tudi na obvezujoče dokumente in dokumente, povezane s smernicami, o izvajanju sistemov varnega upravljanja. Začetni sklop dokumentov se bo postopno dopolnjeval kot „živ sistem“, ki se bo razvijal s poglabljanjem znanja in zavezo delovati v skladu z ugotovljenimi dodatnimi potrebami. Agencija bo odziv sektorja na zamisli, predstavljene v dokumentu, uporabila kot podlago za nenehni razvoj smernic. Agencija namerava te smernice dopolniti z besedili o številnih temah, ki bodo vsebovala dodatna pojasnila posebnih elementov in vključevala vprašanja iz različnih področij, povezanih s sistemom varnega upravljanja, kot so: človeški dejavniki, varnostna kultura, zdravje in varnost pri delu, obvladovanje tveganj v celotni organizaciji, dolžnost sodelovanja, organizacijska zrelost itd. OPOMBA: Dokument sam po sebi ni zavezujoč; nekatere zahteve pa so določene v Direktivi o varnosti na železnici, zato jih je treba upoštevati. V smernicah imajo naslednji izrazi opisani pomen: „shall“ pomeni, da je navedba zavezujoča. Uporablja se samo za dobesedno navedbo pravnega besedila; „should“ pomeni priporočilo; „may“ pomeni možnost izbire. 10 Del II – Splošne smernice 4 Pravna podlaga Pravna podlaga za izvajanje sistema varnega upravljanja prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture je Direktiva 2004/49/ES. Vsi ustrezni deli Direktive o varnosti na železnici so na voljo v uradnem prevodu dokumenta: Člen 3 – Definicije (člen 3(1) vsebuje opredelitev pojma sistema varnega upravljanja) člen 4(3) – Razvoj in izboljšanje varnosti na železnici člen 9 – Sistemi varnega upravljanja PRILOGA III – Sistemi varnega upravljanja Značilni in ključni elementi sistema varnega upravljanja so navedeni v členih 2 in 9 ter Prilogi III k navedeni direktivi. 11 5 Sistemski pristop 5.1 Vsebina sistema varnega upravljanja (kot podlage za sistemski pristop) Prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture bi morali načrtovati svoj sistem varnega upravljanja tako, da izpolnjuje zahteve iz člena 9 in Priloge III k Direktivi 2004/49/ES. Na novo ustanovljeni prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture lahko oblikuje svoje varnostne procese na podlagi elementov iz teh smernic. Obstoječi prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture lahko te elemente uporabi za preveritev skladnosti s svojo organizacijo, da sprejme odločitev o potrebnih ukrepih za zagotovitev skladnosti z navedenimi zahtevami. Sistemi prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture, ki jim je skupen koncept sistemov upravljanja, bi morali vsebovati opis varnostnih procesov in postopkov, ki morajo vsi omogočiti oceno (na podlagi skupne varnostne metode za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil) in neodvisne revizije. V naslednji preglednici so navedeni: elementi, ki sestavljajo sistem varnega upravljanja (stolpec 1) ustrezno sklicevanje na Direktivo o varnosti na železnici, iz katere izhajajo, je navedeno v stolpcu 2. njihovo ustrezno navedbo v skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti varnostnega spričevala (stolpec 3). Elemente od A do S vključujejo sistemi varnega upravljanja prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture. V skladu s členom 9(3) Direktive o varnosti na železnici vsebuje sistem varnega upravljanja, ki ga izvajajo upravljavci infrastrukture, nekatere dodatne informacije, ki se zahtevajo za povezavo z naslednjimi elementi: učinki dejavnosti različnih prevoznikov v železniškem prometu na omrežju; določbami, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz svojega varnostnega spričevala; uskladitvijo postopkov v izrednih razmerah z vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo dejavnosti na nadzorovanem omrežju. 12 1 Ukrepi za nadzor vseh tveganj, povezanih z dejavnostjo prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture Nadzor tveganja, povezanega z vzdrževanjem8 in dobavo materiala 2 3 Člen 9(2) A Člen 9(2) B Člen 9(2) Tveganja, ki nastanejo zaradi dejavnosti drugih strank zunaj železniškega sistema Člen 9(2) Dokumentiranje sistema varnega upravljanja Priloga III(1) Delitev odgovornosti Priloga III(1) Zagotavljanje nadzora, ki ga izvaja vodstvo na različnih ravneh Priloga III(1) Vključevanje osebja in njegovih predstavnikov na vseh ravneh Priloga III(1) Zagotavljanje nenehnih izboljšav Priloga III(1) Priloga Varnostna politika, ki jo je odobril izvršilni direktor organizacije in jo sporočil vsemu osebju III(2)(a) Priloga Kakovostni in količinski cilji organizacije za ohranjanje in povečanje varnosti ter načrti in postopki za doseganje teh ciljev III(2)(b) Priloga Postopki za izpolnjevanje obstoječih, novih in spremenjenih tehničnih ter operativnih standardov ali drugih predpisanih pogojev III(2)(c) Nadzor tveganja, povezanega z uporabo pogodbenikov in nadzor dobaviteljev Postopki in metode za oceno tveganja in izvedbo ukrepov za nadzor tveganj, kadar koli sprememba delovnih razmer ali novi material predstavljata novo tveganje za infrastrukturo ali delovanje Zagotavljanje programov za usposabljanje osebja in sistemov za ohranjanje njegove usposobljenosti ter opravljanje nalog skladno s tem Ukrepi za zagotavljanje zadostnega pretoka informacij v organizaciji in, kadar je to primerno, med organizacijami, ki opravljajo dejavnosti na isti infrastrukturi Postopki in oblike za dokumentiranje varnostnih informacij ter določitev postopka za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij Postopki za zagotovitev, da se nesreče, incidenti, skorajšnje nesreče in drugi nevarni dogodki prijavijo, raziščejo in analizirajo ter da se sprejmejo potrebni preventivni ukrepi Priprava načrtov za ukrepanje in pripravljenost ter informiranje v izrednih razmerah, ki jih potrdijo ustrezni organi oblasti Določbe o periodičnih notranjih revizijah sistema varnega upravljanja Priloga III(2)(d) Priloga III(2)(e) Priloga III(2)(f) Priloga III(2)(g) Priloga III(2)(h) Priloga III(2)(i) Priloga III(2)(j) C D E F G H I J K L M N O P Q R S 8 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *10+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 13 5.2 Sprejetje sistemskega pristopa Glavni cilj sistema varnega upravljanja je v skladu s členom 3(i) „zagotoviti varno upravljanje dejavnosti prevoznika v železniškem prometu/upravljavca infrastrukture“, da se izpolnijo splošne zahteve člena 4 Direktive o varnosti na železnici, ki uvaja splošen pojem nenehnega izboljševanja, pristop, ki temelji na sistemu9, in dodelitev odgovornosti. Pristop, ki temelji na sistemu, na področju načrtovanja sistemov upravljanja znan tudi kot „pristop, ki temelji na procesih“, sestavljajo: procesi kot medsebojno povezane dejavnosti, ki preoblikujejo vložke v rezultate; skica procesov, vključno z interakcijami; in podroben opis procesov in podprocesov. Zato se železniški sistem varnega upravljanja lahko opredeli kot vsota procesov, ki prispevajo k oblikovanju, načrtovanju, izvajanju in nadzoru delovanja v okviru poslovanja podjetja. To pomeni, da sistem varnega upravljanja vključuje samo ključne železniške dejavnosti iz Direktive o varnosti na železnici (tako naj na primer ne bi vključeval dejavnosti, kot so varnost na parkirnem prostoru za osebna vozila, v trgovinah itd.). V tem poglavju so procesi predstavljeni po svoji funkciji: načrtovanje in izboljšanje, izvajanje, delovanje. Njegov cilj je samo usmerjati, ne pa ustvariti domnevo o skladnosti z zahtevami sistema varnega upravljanja. Predlagani model opisuje samo eno od številnih možnosti združevanja procesov. Na vsak proces sam po sebi se lahko gleda kot na operativni proces, ker prinaša rezultat. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture jih lahko uporabijo kot referenco pri oblikovanju svojih skic procesov in sistema varnega upravljanja z interakcijami in določenimi odgovornostmi. Naslednje preglednice prikazujejo način organizacije različnih elementov sistema varnega upravljanja. V njih je vnaprej nakazano, kako bodo ti elementi obravnavani v naslednjih poglavjih, in vključujejo naslednje navedbe: njihov položaj pri glavnih značilnostih načrtovanja/izboljšanja, izvajanja in delovanja, njihovo oštevilčenje, ustrezno skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil, stran v smernicah. 9 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *50+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 14 Vodenje 7.1 Preglednica 1 – Procesi načrtovanja in izboljšav *poglavje 7] CSM Stra n 7.1.1 – Zavezanost vodstva = 20 7.1.2 – Varnostna politika J 21 7.1.3 – Varnostni cilji organizacije K 22 7.1.4 – Odločanje = 23 7.1.5 – Nadzor upravljanja G 23 A 25 7.2.2 – Tveganja, ki nastanejo zaradi dejavnosti drugih oseb (zunaj železniškega sistema) D 26 7.2.3 – Postopki/metode za oceno tveganj in izvedbo ukrepov za nadzor tveganj (upravljanje sprememb) M 28 7.2.4 – Skladnost z zakonodajo, predpisi in standardi L 29 Čl. 9(3) 30 7.3.1 – Zbiranje podatkov in analiza Q 32 7.3.2 – Prijava nesreč/incidentov in njihova preiskava Q 33 7.3.3 – Notranja revizija S 34 7.4.1 – Nenehno izboljševanje I 35 Q 35 M 36 Ocena tveganja 7.2 7.2.1 – Nadzor tveganj10povezanih z dejavnostjo RU/IM Spremljanje Organizacijsko učenje 7.4 7.3 7.2.5 – Uskladitev nalog za IM 7.4.2 – Varnostna priporočila11 7.4.3 – Upravljanje sprememb 10 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *7+ dokumenta „Terminologija, povezna s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 11 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *43+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 15 Dokumentacija Obveščanje Upravljanje usposobljenos ti 8.4 8.3 8.2 8.1 Struktura in odgovornost Preglednica 2 – Izvajalski procesi [poglavje 8] CSM Stran 8.1.1 – Delitev odgovornosti F 38 8.1.2 – Odgovornost vodstva G 39 8.1.3 – Organizacijska struktura E 39 8.1.4 – Načrtovanje delovnih obremenitev = 39 N 41 8.3.1 – Nadzor konfiguracije varnostnih informacij P 43 8.3.2 – Vključitev zaposlenih in njihovih predstavnikov H 44 8.3.3 – Notranja/zunanja komunikacija O 45 8.4.1 – Dokumentacija sistema varnega upravljanja E 46 8.4.2 – Upravljanje dokumentov = 47 Člen 9(4) 47 8.2.1 – Sistem upravljanja usposobljenosti (programi usposabljanja za osebje) 8.4.3 – Letno varnostno poročilo12 12 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *44+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 16 in postopki Delovni dogovori Načrti za izredne razmere 9.2 9.1 Preglednica 3 – Operativne dejavnosti [Poglavje 9] CSM Stra n L 51 B/C 52 9.1.3 Upravljanje premoženja = 52 9.2.1 – Obvladovanje izrednih razmer R 54 Čle n 9(3) 54 9.1.1 – Postopki za izpolnitev veljavnih predpisov za vrsto opravljene storitve – Postopki, ki zagotavljajo skladnost skozi celotno življenjsko dobo opreme in dejavnosti (faza izvajanja) 9.1.2 – Uporaba pogodbenikov in nadzor dobaviteljev 9.2.2 – Uskladitev nalog za IM 17 6 Elementi Navedli smo že, da sistem varnega upravljanja, ki ga izvajajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture, vsebuje značilnosti in elemente iz člena 9 in Priloge III k Direktivi 2004/49/ES. Značilnosti in elementi, ki sestavljajo sistem varnega upravljanja, so nato v celotnih smernicah označeni na podlagi oštevilčenja meril iz Priloge II k uredbama o ocenjevanju skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil. Sistemski pristop je tukaj predstavljen kot „velika slika“, ki obsega vse elemente sistema varnega upravljanja v medsebojni povezavi procesov, združenih po njihovi funkciji: procesi načrtovanja in izboljšav [poglavje 7] izvajalski procesi [poglavje 8] operativne dejavnosti [poglavje 9] Ta pristop se skozi celotne smernice razvija na naslednji način: naveden je opis vseh treh skupin, vključno z napotki za usmeritev bralcev k vsebovanim elementom; pod glavnimi značilnostmi procesov (načrtovanje/izboljševanje, izvajanje, delovanje) bodo navedeni in opisani elementi sistema varnega upravljanja; Za enostavnejšo uporabo dokumenta se je uporabilo več oblikovnih slogov za ločitev referenčnih dokumentov, ki lahko vsebujejo obvezne zahteve, od dokumentov, namenjenih usmerjevanju. Besedilo v okvirčku na koncu posebnih elementov, prikazano na sivem ozadju, označuje povezana besedila, ki vsebujejo obvezne zahteve. Besedilo v okvirčku na svetlordečem ozadju označuje besedila smernic agencije ERA o navedenih zahtevah. 18 7 Procesi načrtovanja in izboljšav Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo zagotoviti nadzor tistega dela železniškega sistema, za katerega so odgovorni, predvsem z vzpostavitvijo dogovorov v svojih organizacijah za: upoštevanje varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za železniški sistem kot celoto (tehnične specifikacije za interoperabilnost, nacionalne zahteve itd.), določitev posebnih tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, določitev in upravljanje nekaterih prihodnjih in lokalnih tveganj. Vodenje takih organizacij bi morali sestavljati usklajeni dogovori, sprejetje priložnostnih politik, strukturirano izvajanje in operativni procesi ter razdelitev odgovornosti po področjih dejavnosti. Poleg tega so organizacije dinamične in se nenehno razvijajo. Vse procese, povezane s sistemom varnega upravljanja, je treba nenehno prilagajati in izboljševati. Da se to omogoči, morajo organizacije zagotoviti načrtovanje in nadzor izvajanja in operativnih procesov z učinkovitim vodenjem [7.1] in vključitvijo osebja. Ocena tveganja [7.2] lahko pripomore predvideti prihodnji potek dogodkov in grožnje, kot so mogoče prekinitve in pritiski ter njihove posledice. Lahko se zgodijo nepredvideni dogodki, ki pri načrtovanju ukrepov za nadzor tveganj niso bili predvideni. Ukrepi za nadzor tveganj lahko zaradi spreminjajočega se okolja (zunanjega, kot so nove tehnologije, predpisi, standardi itd., ter notranjega, kot so nove ali spreminjajoče se metode, operativni postopki, organizacijska struktura itd.) več ne izpolnjujejo predvidenega namena. Na sistem varnega upravljanja lahko vplivajo tudi spremembe načinov splošnega upravljanja in strukture. Spremljanje [7.3] izvajanja operativnih procesov in okolja je potrebno za prepoznavanje prikritih napak sistema, ki so tisti elementi sistema, ki so ali v bližnji prihodnosti lahko postanejo grožnja. Spremljanje podpira pridobivanje izkušenj, ki pomembno dopolnjuje nenehno razmišljanje o tveganjih. Poleg tega bi bilo treba uporabiti izkušnje *7.4+ iz delovnih nezgod. To ter ugotovitve revizij in pregledov ter vsi drugi ustrezni viri informacij se lahko uporabijo za izboljšanje sistema. Vsi ti procesi skupaj so navsezadnje potrebni, da vodstvo podjetja dobi potrebne vhodne informacije za sprejetje ozaveščenih odločitev o strukturnih in funkcionalnih spremembah sistema, tako da je bolje pripravljeno na morebitne prihodnje dogodke. Očitno mora tudi za uspešno izvajanje teh procesov načrtovanja in izboljšav odgovorno osebje/vodstvo vedeti, kaj mora storiti, kako mora to storiti in se za to pravočasno seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami. To pomeni, da se nekateri procesi za izvajanje uporabijo tudi za vse procese izboljšav, tako kot načela spremljanja. Procesi načrtovanja in izboljšav: 19 njihov namen je zagotoviti izpolnitev predvidenih ciljev, preprečiti pojav ali ponavljanje težav ter prilagoditev in izboljšanje v skladu s spreminjajočimi se zunanjimi in notranjimi zahtevami; določajo, kako opraviti naloge ter kako jih oceniti in prilagoditi spreminjajočemu se okolju, z dodelitvijo ustreznih virov13. 7.1 Vodenje Odločno in učinkovito vodenje zagotavlja določitev varnostnih ciljev in njihovo prednostno razvrstitev (načrt), izvedbo postopkov za izpolnitev varnostnih ciljev (izvedba), nenehno preverjanje učinkovitosti sistema (preverjanje) ter sprejetje korektivnih in/ali proaktivnih ukrepov (ukrepanje). 7.1.1 Zavezanost vodstva Za vodenje in oblikovanje okolja nenehnega izboljševanja je odgovorno vodstvo na vseh ravneh, zlasti pa na najvišji. Vodstvo bi se moralo zavedati, da je uspešnost organizacije v zvezi z varnim delovanjem železniškega sistema v nenehno spreminjajočem se notranjem in zunanjem okolju odvisna predvsem od sposobnosti spremljanja in nenehnega izboljševanja učinkovitosti ukrepov za nadzor tveganj. Če vodstvo ozaveščene in trajne zavezanosti k varnosti ne določi za enega od glavnih poslovnih ciljev, se zavezanost k varnosti na določenem področju zlahka usmeri v druge, včasih nasprotujoče si poslovne cilje, zlasti v manj zrelih organizacijah. Zavezanost vodstva pomeni neposredno udeležbo vodstva na najvišji ravni pri vseh posebnih in pomembnih varnostnih vidikih ali programih organizacije. V nadaljevanju so navedeni primeri, kako se zavezanost vodstva uresničuje v praksi prek različnih varnostnih vidikov in ob ustrezni povezavi z drugimi elementi sistema varnega upravljanja, obravnavanimi v teh smernicah: s strastno predanostjo in skrbjo za varnost; oblikovanjem in določitvijo varnostne politike in ciljev *glej 7.1.1 – varnostna politika]; določitvijo ciljev za izboljšanje ali vzdrževanje varnosti in analizo uspešnosti v primerjavi z drugimi v železniškem sektorju ali drugih panogah [glej 7.1.3 – varnostni cilji organizacije]; zagotovitvijo virov in usposabljanja [glej 7.2.1 – nadzor tveganj in 8.2.1 – sistem upravljanja usposobljenosti]; zagotovitvijo, da so vsi zaposleni, vključno z upravnim odborom, ustrezno usposobljeni in sposobni izvajati svoje varnostne naloge [glej 8.2.1 – sistem upravljanja usposobljenosti]; zagotovitvijo nadzora na vseh ravneh organizacije [glej 7.1.5 – nadzor upravljanja], 13 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *33+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 20 rednim prejemanjem informacij o varnosti, npr. podatkov o uspešnosti (nesreče, incidenti, nevarni dogodki) ter ovrednotenjem in pregledom sistema varnega upravljanja ob upoštevanju doseženih rezultatov [glej 7.3 – spremljanje]; obveščenostjo, kaj se dogaja na terenu ter kateri pregledi ali ocene potekajo, prejemanjem rezultatov v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v organizaciji ali ki jih izvajajo pogodbeniki [glej 7.3.3 – notranja revizija]; zagotovitvijo ustreznega pregleda sistema varnega upravljanja na ravni upravnega odbora; zagotovitvijo, da vse ravni organizacije, vključno z upravnim odborom, prejemajo ustrezne varnostne informacije [glej 8.3.3 – notranja/zunanja komunikacija]; zagotovitvijo ustreznega posvetovanja z zaposlenimi o varnostnih vprašanjih in da se o njihovih pomislekih obvestijo vodilni delavci na ustrezni ravni, po potrebi vključno z upravnim odborom, zagotovitvijo ocene tveganj v organizaciji ter vzpostavitvijo in ohranjanjem ustreznih ukrepov za nadzor [glej 8.3.2 – vključitev osebja+, oblikovanjem okolja nenehnega izboljševanja *glej 7.4.1 – nenehno izboljševanje+; opozarjanjem upravnega odbora na spremembe delovnih ureditev, ki imajo lahko znatne posledice za varnost [glej 7.4.3 – upravljanje sprememb]; spodbujanjem varnostne kulture. Odločno in dejavno vodenje se okrepi z očitno in dejavno zavezanostjo na najvišji ravni: vzpostavitvijo učinkovitih sistemov komuniciranja „navzdol“ in „navzgor“; vzpostavitvijo učinkovitih upravljavskih struktur; vključitvijo upravljanja varnosti v poslovne odločitve. 7.1.2 Varnostna politika Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: J Varnostna politika izraža in odraža zavezanost organizacije ter njeno obveznost (poslanstvo) in strateško usmeritev (vizijo) v zvezi z varnostjo na železnici. Izjavo o varnostni politiki bi bilo treba sporočiti in dati na voljo vsem zaposlenim prek ustreznega medija (formalno obvestilo, glasilo, intranet itd.). Med drugim bi morala vključevati izjavo o nameri in tudi dati smernice o splošni usmeritvi, ki naj ji organizacija sledi, splošnih ciljih sistema varnega upravljanja ter virih in dejavnostih, potrebnih za izpolnitev teh ciljev. Varnostna politika bi morala izražati tudi naslednje značilnosti, ki bi dokazovale zavezanost vodstva organizacije in zaposlenim zagotavljale jasna navodila za sprejetje ukrepov za uveljavitev varnostne kulture in okrepitev varnostne ozaveščenosti v organizaciji: razvijejo jo vodstvo in zaposleni, podpiše se na najvišji ravni organizacije; ustreza vrsti in obsegu tveganj organizacije ter prispeva k vsem vidikom poslovne uspešnosti v okviru očitne zavezanosti nenehnemu izboljševanju; 21 poudarja načela in temeljne vrednote, v skladu s katerimi delujejo organizacija in zaposleni; prizadeva si za razvoj in izboljšanje delovne etike; spodbuja zavezanost in vključitev vseh zaposlenih; je v skladu z drugimi poslovnimi politikami; navaja pristojnosti in odgovornosti direktorjev, vodij in zaposlenih. Cilj varnostne politike bi moral biti tudi, da je izražena v delovanju in odločitvah vseh zaposlenih ter da je redno pregledana. 7.1.3 Varnostni cilji organizacije Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: K Od vsakega prevoznika v železniškem prometu/upravljavca infrastrukture se pričakuje, da bo v okviru svojega sistema varnega upravljanja dokazal, da je v skladu z drugimi poslovnimi cilji sposoben izpolniti varnostne cilje svoje organizacije, ki lahko zahtevajo ohranitev ali izboljšanje njene varnostne ravni. Varnostni cilji organizacije se morajo obravnavati kot sestavni del sklenjene zanke: določijo se na podlagi ocene uspešnosti v preteklosti (to je lahko doseganje varnostnih ciljev predhodne organizacije); morajo biti verjetni in dosegljivi; merjenje varnostne uspešnosti (zbiranje ustreznih varnostnih podatkov z dogovori o rednih preverjanjih, notranjimi revizijami in poročanjem o varnosti14) je sestavni del spremljanja [glej 7.3]; načrtujejo in izvajajo se posebni ukrepi, ki se razčlenijo, da se upravljajo na vseh ustreznih ravneh organizacije (načrtovanje varnosti15); ukrepi se spremljajo in meri se njihova učinkovitost (zopet z rednimi preverjanji, notranjimi revizijami in poročanjem o varnosti), pri čemer je pozornost usmerjena v varnostne rezultate in uspešno izvajanje dejavnosti varnega upravljanja; cilji organizacije se spreminjajo v skladu z rezultati spremljanja. 14 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *44+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 15 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *41+ dokumenta „Terminologija, povezna s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 22 7.1.4 Odločanje Procesi sistema varnega upravljanja se v celoti vključijo v poslovno okolje železniškega podjetja16. Pomembno je, da se ta podjetja pri utemeljitvi in spremljanju odločitev, povezanih z varnim delovanjem, lahko oprejo na trdne postopke odločanja. Odločitve o upravljanju bi morale upoštevati neposreden ali posreden vpliv na varnost. Postopki bi morali biti pregledni, da se ve, kako je bila sprejeta končna odločitev, ki vpliva na varnost. Njihova učinkovitost je večja, če vključujejo razumevanje: prepoznavanja varnostnih vprašanj v poslovnem okolju (na primer „zmanjšanje proračuna“); določitve prednostnih nalog; odgovornosti na različnih ravneh; metod, ki so na voljo za reševanje težav (analitična orodja); pomena vključitve strokovnjakov, potrebnega znanja, spretnosti in izkušenj; obsega posvetovanja; rezultatov; povezanih dejavnosti (načrtov, časovnih okvirov, odgovornosti za izvedbo). Zato ima lahko neprepoznavanje vpliva drugih dejavnosti upravljanja17 na varnost ter nevključitev varnosti kot ključnega poslovnega tveganja v vse odločitve upravnega odbora katastrofalne posledice. 7.1.5 Nadzor upravljanja Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: G Na splošno je nadzor upravljanja sredstvo, s katerim organizacija dodeli, spremlja in meri vire. Njegov cilj je pomagati organizaciji izpolniti njene določene cilje na določenem področju varnosti. Nadzor na vseh ravneh organizacije, sorazmerno porazdeljen po ustrezno dodeljenih nalogah/osebju, omogoča prepoznavanje pomanjkljivosti/napak postopkov sistema varnega upravljanja in s tem izvajanje preventivnih18 ali korektivnih ukrepov19. Zato je treba varnost dejansko upoštevati na vseh ravneh organizacije podjetja, vsak primer nepravilnega delovanja pa je treba pravočasno odkriti in ukrepati. 16 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *28+ dokumenta „Terminologija, povezna s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 17 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *22+ dokumenta „Terminologija, povezna s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 18 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *26+ dokumenta „Terminologija, povezna s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 19 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki [8+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 23 Zato je zelo pomembno, da najvišje vodstvo poleg zagotavljanja varnosti izpolnjuje tudi svojo zavezanost in pravne obveznosti za izboljšanje varnosti na železnici, pozna rezultate spremljanja in revizij ter prevzame odgovornost za izvedbo sprememb ukrepov za nadzor tveganj in ustreznih procesov varnega upravljanja. Naslednje dejavnosti so lahko primeri izvajanja nadzora upravljanja v praksi: načrtovanje, izvajanje in spremljanje izvajanja dejavnosti varnega upravljanja, vključno s potrebno oceno tveganj in upravljanjem sprememb; oblikovanje organizacijske strukture za uskladitev z regulativnim okvirom in vsemi veljavnimi predpisi ter dodelitev virov; prenos odgovornosti, funkcij in nalog na ustrezno raven organizacije; prenos nalog nadzora na ustrezno raven organizacije in razvoj zanke povratnih informacij; razvoj in spremljanje varnostne politike; razvoj in spremljanje varnostnih ukrepov in projektov, ki omogoča nenehne izboljšave (ob upoštevanju stroškov); spodbujanje trajnega izobraževanja in usposabljanja za vse ravni organizacije, da se vzgoji odnos zaposlenih, prepričanje vodstva in sistem vrednot; uporaba upravljavskih orodij za reševanje varnostnih vprašanj (npr.: orodja in tehnike za odpravljanje težav); primerjanje rezultatov izvajanja in procesov; usklajenost varnostnih zahtev in razpoložljivih virov; izboljšanje upravljavskih in tehničnih postopkov; vključitev pričakovanj kupcev in dobaviteljev; nenehno izvajanje notranjih revizij in pregledov. Navedene dejavnosti kažejo tesno medsebojno povezanost procesov načrtovanja in izboljšav: zavezanost vodstva ter spremljanje in nadzor zagotavljajo neprekinjeno zanko za vložke in varno delovanje. 24 7.2 Ocena tveganja Tveganje lahko dejansko vpliva na tri področja, in sicer finančno področje, čas ali kakovost. Lahko se pojavijo varnostna tveganja v obliki nevarnih dogodkov, ki so lahko povezana s tehničnimi sistemi, človeškimi viri ali organizacijskimi dejavniki. Za varno delovanje železniškega sistema in nadzor povezanih tveganj so odgovorni upravljavec infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, ki morajo izvajati potrebne nadzorne ukrepe ter upoštevati nacionalne varnostne predpise in standarde. Za dosego tega je ključni element vsakega uspešnega sistema varnega upravljanja ocena tveganja (ki vsebuje celotni postopek analize in ocene tveganja). 7.2.1 – Nadzor tveganj, povezanih z dejavnostjo prevoznika v železniškem prometu/upravljavca infrastrukture Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: A 1. Tveganja, povezana z dejavnostmi, ki jih izvajajo izključno prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture Da se v vseh okoliščinah omogoči nadzor tveganj, povezanih z njihovimi železniškimi dejavnostmi, morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture vzpostaviti okvir za sistematično analizo vseh tveganj, ki izhajajo neposredno iz delovnih aktivnosti, sestave dela ali delovne obremenitve, ter izvajati ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito varnosti navedenih podjetij in/ali podjetij, na katera vplivajo te naloge. To zahteva metodično ugotovitev tveganj, da se zagotovi, da so bile določene vse pomembne dejavnosti v organizaciji in ugotovljena vsa tveganja, ki izhajajo iz teh določenih dejavnosti. Z oceno posledic in verjetnosti posameznih ugotovljenih tveganj bi bilo treba omogočiti prednostno razvrstitev ključnih tveganj, ki jih je treba podrobneje analizirati. Pri analiziranju takih tveganj bi bilo treba upoštevati naslednje elemente: (a) dobro je treba poznati zadevno dejavnost; (b) treba je ugotoviti, analizirati in oceniti tveganja, povezana s predvideno dejavnostjo; (c) treba je določiti načine za odpravo, omilitev ali nadzor teh tveganj; (d) treba je določiti ali potrditi specifikacije, v katerih so podrobno opisani pogoji, ki jih je treba izpolnjevati, vključno z usposobljenostjo zaposlenih, izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo (konfiguracija, dostopnost za pregled kadar koli med hrambo), evidentiranje podatkov itd. (e) treba je izvajati sistem spremljanja, da se zagotovi uresničitev predvidenih rezultatov. 2. Skupna tveganja (povezana z dejavnostmi na vmesniku) Prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture bi morali tudi uvideti potrebo in pokazati pripravljenost za sodelovanje, če je ustrezno, z drugimi subjekti (prevoznikom v železniškem prometu, upravljavcem infrastrukture, proizvajalcem, vzdrževalcem, subjektom, odgovornim za vzdrževanje, imetniki vozil, izvajalcem storitev, naročnikom, stranskimi tiri itd.) pri vprašanjih, v katerih uporabljajo iste vmesnike, ki lahko vplivajo na uvajanje ustreznih ukrepov za nadzor tveganj. 25 Pri analiziranju teh vmesnikov bi bilo treba upoštevati naslednje elemente: (a) dobro je treba poznati procese in vmesnike med obema stranema; (b) dobro je treba poznati dejavnost, ki jo bo izvajala vsaka stran; (c) treba je ugotoviti, analizirati in oceniti tveganja, povezana s predvideno dejavnostjo; (d) treba je določiti načine za odpravo, omilitev ali nadzor teh tveganj (samo prenos na druge ne bi smela biti rešitev); (e) treba je določiti ali potrditi specifikacije, v katerih so podrobno opisani pogoji, ki jih mora zagotoviti vsaka stran, vključno z usposobljenostjo zaposlenih, izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo (konfiguracija, dostopnost za pregled kadar koli med hrambo), evidentiranje podatkov itd. (f) treba je izvajati sistem spremljanja, da se zagotovi izpolnitev dogovorjenih rezultatov. Tako spremljanje je lahko sestavni del že obstoječega sistema varnega upravljanja ali je vanj vključeno in bi moralo zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja ter določitev in izvajanje korektivnih ali preventivnih ukrepov. Med analizo tveganja je treba ocenjena tveganja primerjati z merili tveganja, ki jih je vzpostavila organizacija. Na podlagi ocene tveganja se torej določi, kako pomembna so tveganja za organizacijo in ali bi bilo treba posamezna tveganja sprejeti ali obravnavati z določitvijo in izvajanjem ukrepov (bodisi tehničnih, človeških, organizacijskih ali katero koli mogočo kombinacijo teh) za nadzor tveganja. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo: Skupna varnostna metoda za oceno tveganj: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije L 108/4 z dne 29. 4. 2009) Za več podatkov glej: ERA /GUI/01-2008/SAF Navodila za uporabo uredbe o skupni varnostni metodi Merila za oceno tveganj (na voljo predvidoma leta 2011) 7.2.2 Tveganja, ki nastanejo zaradi dejavnosti drugih strani20 Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: D Tudi druge strani zunaj železniškega sistema lahko povzročajo tveganja za železniško podjetje (npr.: nivojski prehod, prehod za pešce in kolesarje, cestno omrežje, neželezniške konstrukcije itd.) 20 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *23+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 26 Na splošno lahko rečemo, da za obratovanje vlakov na nivojskih prehodih obstajajo predpisi, ki jih je treba upoštevati na nacionalni in lokalni ravni ter da to zadostuje za delovanje prevoznikov v železniškem prometu v običajnih in poslabšanih razmerah. Vendar se lahko zgodijo nepredvideni dogodki, ki jih je treba analizirati, da se zagotovi ohranitev ali izboljšanje varnosti. To je bolj naloga upravljavcev infrastrukture, da med načrtovanjem ali nadgradnjo infrastrukture upoštevajo varnostni vpliv dejavnosti, ki se izvajajo na vmesniku do drugih vrst prevoza (ceste, vodne poti). Na delovanje lahko vplivajo tudi gradbišča (začasna ali stalna) v bližini nadzorovane infrastrukture, kar zahteva izvajanje posebnih ukrepov, da se prepreči zmanjšanje varnosti (glej poglavje 7.2.5 o usklajevanju nalog za upravljavca infrastrukture). V teh primerih bi bilo treba pri analiziranju vmesnikov s takimi zunanjimi stranmi upoštevati naslednje elemente: (a) dobro je treba poznati dejavnost, ki jo opravlja taka stranka, in kako lahko vpliva na delovanje železnice; (b) treba je ugotoviti, analizirati in oceniti tveganja, povezana s temi dejavnostmi; (c) treba je določiti načine sodelovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da se odpravijo, omilijo ali nadzorujejo navedena tveganja (na primer, vzpostavitev posebnih ločitev ali vzpostavitev varnih delovnih postopkov za delavce in zaščito strank); (e) treba je določiti ali potrditi specifikacije, v katerih so podrobno opisani pogoji, ki jih mora zagotoviti druga stran, vključno z usposobljenostjo zaposlenih, izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo (konfiguracija, dostopnost za pregled kadar koli med hrambo), evidentiranje podatkov, ... (e) treba je izvajati sistem spremljanja, da se zagotovi uresničitev dogovorjenih rezultatov. Tako spremljanje je lahko sestavni del že obstoječega sistema upravljanja ali je vanj vključeno in bi moralo zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja. Po potrebi se določijo in izvajajo korektivni ali preventivni ukrepi. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Skupna varnostna metoda za oceno tveganj: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije L 108/4 z dne 29. 4. 2009) Za več podatkov glej: ERA /GUI/01-2008/SAF Navodila za uporabo uredbe o skupni varnostni metodi 27 7.2.3 Postopki in metode za oceno tveganja in izvedbo ukrepov za nadzor tveganj (upravljanje sprememb) Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: M Stopnja varnosti v Evropi je na splošno ocenjena kot dobra, sklop predpisov, ki trenutno veljajo v različnih državah, pa je rezultat „zgodovinskega spomina“ sektorja pri obravnavanju tveganj. Zato izpolnjevanje veljavnih varnostnih zahtev železniškim podjetjem omogoča delovanje, ne da bi jim bilo treba ponovno opraviti oceno tveganja za celotno dejavnost, ki jo opravljajo. Vendar skladnost z zahtevami ne zagotavlja varnega delovanja za vedno: železniške organizacije morajo vzpostaviti sistem za nadzor sprememb/novih projektov ter upravljanje povezanih tveganj21, pri čemer morajo upoštevati tudi tveganja, povezana z varnostjo pri delu22. Spremembe se lahko nanašajo na: tehniko/tehnologije; operativne postopke/predpise/standarde (notranje ali tiste, ki vključujejo vmesnike); organizacijsko strukturo. Sistem varnega upravljanja mora zagotoviti, da se skupne varnostne metode za oceno tveganja, razvite v skladu s členom 6(3)(a) Direktive o varnosti na železnici, uporabljajo, kadar je to ustrezno. Postopki in metode so orodja za izvedbo ocene tveganja, zato so lahko konfigurirani kot ključ v celotnem procesu upravljanja tveganj. Vključitev različnih ravni organizacije in različnega strokovnega znanja (ekonomskega, tehničnega in organizacijskega) mora v železniškem podjetju zagotoviti pomemben vir organizacijskega učenja [glej tudi 7.4.3]. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Skupna varnostna metoda za oceno tveganj: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije L 108/4 z dne 29. 4. 2009) Za več podatkov glej: ERA /GUI/01-2008/SAF Navodila za uporabo uredbe o skupni varnostni metodi Merila za oceno tveganj (na voljo predvidoma leta 2011) 21 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *x+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 22 ref.: Direktiva 2004/49/ES, uvodna izjava (14) 28 7.2.4 – Skladnost z zakonodajo, predpisi in standardi Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: L Ravnanje v skladu z zakonodajo in predpisi je obvezno. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo poiskati in razumeti veljavno zakonodajo ter vse druge pomembne standarde in predpisane pogoje ter izvajati sistem nadzorov za zagotovitev skladnosti. Regulativni okvir lahko vključuje različne dokumente, kot so tehnične specifikacije za interoperabilnost in povezani tehnični standardi, nacionalni varnostni predpisi iz člena 8 in Priloge II k Direktivi o varnosti na železnici, ter druge ustrezne predpise, ki se uporabljajo na nacionalni ravni. Zato je bistveno, da so vsi postopki in procesi sistema varnega upravljanja, povezani z varnostjo: načrtovani v skladu z regulativnim okvirom in posodobljeni ob upoštevanju vseh sprememb ali dodatkov; v skladu z vrsto in obsegom storitev23, ki jih izvaja organizacija; v skladu z ustreznimi spremembami organizacije. Za zagotovitev tega bi moral sistem varnega upravljanja vključevati proces/postopek za hitro evidentiranje, pridobitev in uvrstitev na seznam ustreznih zahtev iz tehničnih specifikacij za interoperabilnost, nacionalnih varnostnih in tehničnih predpisov ter notranjih predpisov/postopkov za: vsako posamezno kategorijo zaposlenih, vsako vrsto voznega parka, varnostno opremo (osebna zaščitna oprema in skupna zaščitna oprema drugo opremo (na vlakih, na terenu, pripomočke, ki se uporabljajo za vzdrževanje voznega parka in omrežja). Spremembe/dodatke v tem regulativnem okviru bi bilo treba takoj zaznati in priznati. Za procese vzdrževanja morajo organizacije izpolnjevati vse pravne zahteve in ustrezne specifikacije, standarde in zahteve v celotni življenjski dobi opreme in dejavnosti. 23 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *51+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 29 7.2.5 Uskladitev nalog za upravljavca infrastrukture Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: (Člen 9(3) Direktive o varnosti na železnici) Sistem SME upravljavca infrastrukture je v primerjavi s sistemom varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu občutljivejši za število, vrsto in obseg upravljavcev, ki opravljajo storitve na njegovem omrežju. Ker se interakcije med partnerji na železnici povečujejo, bi moral sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture izražati ustrezno in posodobljeno raven zapletenosti storitev, ki jih izvaja. Nekateri primeri dejavnosti, povezanih z infrastrukturo in delovanjem, ki bi jih bilo treba obravnavati kot vmesnike, ki jih upravlja upravljavec infrastrukture, so: a) povezane z infrastrukturo - vzdrževanje infrastrukture (tirov, signalizacije, telekomunikacij, voznih vodov), zagotovitev, da se vožnja in vzdrževanje vlakov lahko izvajata brez ogrožanja potnikov, delavcev, tretjih oseb in premoženja (če ga izvajajo zaposleni ali zunanji izvajalci); zavarovanje pred vmesniki drugih oblik prevoza (križišča, mostovi, stranski tiri); - varnost predorov; - varnost oseb, ki delajo (zaradi vzdrževanja prog, signalizacije ali voznih vodov) na zemljiščih železnice ali v njihovi bližini (zaradi gradbišč ali drugih razlogov); - sporočanje informacij o infrastrukturi, ki lahko vplivajo na promet: zahteve, stalne/začasne omejitve, sprejetje postopkov za okrnjeni način, opozorila itd.); b) povezane z delovanjem - nadzor in izdaja dovoljenj za vožnjo vlakov v običajnih in poslabšanih razmerah za vse prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo na nadzorovani infrastrukturi; - vmesnik s sosednjimi upravljavci infrastrukture (da se zagotovi stalnost storitev na nacionalni in mednarodni ravni); - dostop do ranžirnih postaj, tovornih terminalov, zasebnih stranskih tirov; - ranžiranje (ki se izvaja neposredno ali kot nadzor podjetij, ki delujejo na nadzorovani infrastrukturi); - izmenjava operativnih informacij s prevozniki v železniškem prometu v primeru okvar voznega parka, ki bi lahko vplivale na predvideno delovanje; - nadzor dejavnosti na potniških postajah, vključno z nadzorom potnikov in dostopa javnosti, posebna oskrba oseb z omejeno mobilnostjo ter dostopnost, razsvetljava in razmere na peronih. Ta vprašanja so omejena na območja, ki se uporabljajo za ključne dejavnosti, povezane z železnico, na primer dostop do območja proge, peronov za vstopanje in izstopanje z vlakov; c) povezane z izrednimi razmerami - zaščita potnikov v primeru nesreče; - 30 - izmenjava informacij z vsemi zainteresiranimi stranmi24 v izrednih razmerah in pri motnjah v prevozu; čiščenje poškodovanih prog po nesrečah ali motnjah. 24 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *12+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 31 7.3 Spremljanje Sistematično spremljanje bi moralo upravljavcem in zainteresiranim stranem zagotoviti, da se vsa ugotovljena tveganja učinkovito nadzorujejo, in dokaz, da so zahteve sistema varnega upravljanja izpolnjene. Zagotavlja podlago za določitev vseh potrebnih ukrepov za izboljšanje ali ohranitev ciljne stopnje varnosti. 7.3.1 Zbiranje in analiziranje varnostnih podatkov Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: Q Da se zagotovita dejanska uporaba in izvajanje nadzora tveganj, mora organizacija meriti stopnjo uporabe teh nadzorov in njihove rezultate Zbiranje varnostnih podatkov in njihova naknadna analiza organizaciji omogočata merjenje njene splošne uspešnosti in odkrivanje pomanjkljivosti v okviru celotnega sistema varnega upravljanja. Zbiranje varnostnih podatkov temelji na spremljanju in bi moralo upoštevati naslednje elemente: strukturirano prijavljanje nesreč/incidentov/skorajšnjih nesreč/nevarnih dogodkov; ugotovitve pregledov (lahko se nanašajo na neizpolnjevanje operativnih dogovorov in/ali na stanje infrastrukture ali opreme); rezultate revizij (predvsem na ravni načrtovanja in izvajanja). Da se omogoči zbiranje teh podatkov, mora organizacija zagotoviti, da so na voljo ali se lahko določijo informacije ali merska enota za določeni kazalnik. Zahteva se tudi redna ocena obsega in izvedljivosti kazalnikov ter ravni odstopanja. Analiza podatkov bi morala vključevati ugotavljanje: vseh odstopanj od predvidenih rezultatov (s kazalniki z zakasnitvijo); nepravilnosti postopkov (z vodilnimi kazalniki). Kazalniki z zakasnitvijo merijo končne rezultate dejavnosti. Kazalniki z zakasnitvijo, kot je število nesreč in incidentov, pokažejo, ali je bil „varen“ rezultat dosežen. V okviru sistema merjenja uspešnosti omogočajo primerjavo s preteklimi podatki in hkrati prikažejo kakovost rezultatov (npr.: izboljšanje ali poslabšanje) ter možnost njihove uporabe v smislu napovedovanj (npr.: večje število signalov, oddanih v nevarnosti, lahko naznanja trčenje). Za pridobitev popolne slike o učinkovitosti ukrepov za nadzor tveganj je treba izbrane vodilne kazalnike primerjati tudi z določenimi stopnjami odstopanj. Ti vodilni kazalniki temeljijo predvsem na proaktivnem spremljanju ključnih elementov ukrepov za nadzor tveganj (tj. tistih ukrepov in procesov, ki morajo delovati pravilno, da se dosežejo želeni rezultati), te ključne elemente pa lahko sestavljajo tudi elementi okolja in/ali predpostavke, sprejete med načrtovanjem ukrepov za nadzor tveganj (predvsem med ocenjevanjem tveganj). Vodilni kazalniki se uporabljajo za spremljanje učinkovitosti sistemov nadzora in vnaprej opozarjajo na morebitne pomanjkljivosti, ki se krepijo, še preden se pojavijo težave. Primeri vodilnih kazalnikov so: odstotek opravljenih pregledov glede na načrt; 32 odstotek vzdrževalnih del, za katera se med pregledi ugotovi, da so bila izvedena v skladu s časovnim načrtom; odstotek zaposlenih, ki izvajajo naloge brez zahtevane usposobljenosti; odstotek pregledanih ključnih varnostnih postopkov v skladu s časovnim okvirom. Skupna varnostna metoda za spremljanje se razvija med pisanjem. Taka skupna varnostna metoda prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture zagotovi osredotočen okvir, ki vključuje podrobna navodila za uporabo kazalnikov. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Direktiva Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč Skupna varnostna metoda za spremljanje (na voljo leta 2011) Za več podatkov glej: ERA – Oddelek za varnostno poročanje; NAVODILA ZA IZVAJANJE SKUPNEGA VARNOSTNEGA KAZALNIKA; PRILOGA 1 IN DODATEK K DIREKTIVI 2004/49/ES 7.3.2 Prijava nesreč in incidentov/preiskava/analiza/preventivni in korektivni ukrepi Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: Q Notranja preiskava nesreč in incidentov zagotovi organizaciji odziven pregled rezultatov ukrepov za nadzor tveganj in povezanih postopkov sistema varnega upravljanja (kazalniki z zakasnitvijo). Zato je treba poleg neposrednih vzrokov sistematično preiskati tudi temeljne vzroke. Standardizirani dogovori o času in načinu izvajanja preiskav vključujejo: postopke za notranje in zunanje obveščanje in poročanje o nesrečah in incidentih; postopke, oblike in pristope (npr. protokol na mestu samem) za preiskave, ki se razlikujejo glede na vrsto nesreče (npr. okoljska nesreča, poškodbe zaposlenih, prevoz nevarnih snovi); postopke poročanja in dokumentiranja ugotovitev, sklepov in priporočil; postopke za pregled ukrepov za nadzor tveganj po nesreči ali incidentu ter za zagotovitev izvedbe priporočil ter preventivnih ali korektivnih ukrepov, da se prepreči ponovitev nesreče ali incidenta. Organizacije bi morale spodbujati poročanje o nesrečah in nevarnih dogodkih ter med svojo preiskavo ugotoviti odgovornost. Če je ustrezno, preiskava nesreč vključuje nepravilnosti postopkov (vodilni kazalniki) in odstopanje od predvidenih rezultatov (kazalniki o zaostankih). Železniška podjetja bi morala zagotoviti, da je osebje, ki je imenovano za notranjo preiskavo, sposobno in ustrezno usposobljeno za obseg predvidene preiskave. 33 Če je v preiskavo vključenih več organizacij, lahko železniška podjetja medsebojno sodelujejo. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Direktiva Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč Za več podatkov glej: ERA – Oddelek za varnostno poročanje; NAVODILA ZA IZVAJANJE SKUPNEGA VARNOSTNEGA KAZALNIKA; PRILOGA 1 IN DODATEK K DIREKTIVI 2004/49/ES ERA – Razvrstitev vzročnih dejavnikov SAP/REP/CL_CAUS_FACT – Metoda V2 24/04/2009 7.3.3 Notranja revizija sistema varnega upravljanja Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: S Na splošno je notranja revizija25 namenjena rednim pregledom sistemov upravljanja26. Notranja revizija varnosti27 pa naj bi ocenila predvsem, ali postopki sistema varnega upravljanja zagotavljajo, da storitve prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture izpolnjujejo ustrezne zahteve, in ali so vsi postopki varnega upravljanja še vedno učinkoviti. Prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture bi morali vzpostaviti sistem notranje revizije28, ki vključuje načrtovanje notranjih revizij, ki jih je treba opraviti za izpolnitev obveznosti iz člena 9(4) o poročanju nacionalnim varnostnim organom. Osebje, odgovorno za izvajanje notranjih revizij (revizorji), mora biti usposobljeno in imeti izkušnje s področja/v zvezi z zadevo, ki jo ocenjuje, ter biti ustrezno pripravljeno in usposobljeno za izvajanje revizij. Revizije bi bilo treba opraviti nepristransko, neodvisno in pregledno: revizorji bi morali biti neodvisni od organizacijske enote, v kateri poteka revizija, treba pa bi se bilo izogibati navzkrižju interesov med stranko, ki ocenjuje, in stranko, ki se jo ocenjuje. Za več podatkov glej: ERA – SMERNICE SISTEMA VARNEGA UPRAVLJANJA – NOTRANJA REVIZIJA 25 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *14+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 26 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *24+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 27 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *15+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 28 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *13+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 34 7.4 Organizacijsko učenje Učinkovit sistem upravljanja varnosti bi moral temeljiti na nenehnem, strukturiranem in dokumentiranem razmišljanju o praksi s spremljanjem izvajanja, analiziranjem podatkov in rezultatov ter vzpostavitvijo sistema povratnih informacij za nenehno izboljševanje njegovega varnega izvajanja ter varnostne kulture in ravnanja. 7.4.1 Nenehno izboljševanje Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: I Nenehno izboljševanje je povezano predvsem z dejavnostmi, pri katerih so bile predlagane in izvedene zamisli za izboljšave, npr. z: rezultati revizij, ugotovitvami pregledov, raziskav, ugotovitvami iz poročil o nesrečah, priložnostnimi zamislimi zaposlenih, novo zakonodajo, itd. Da se zagotovi učinkovitost postopka nenehnega izboljševanja in podpora odločanju mora ta zajeti in se razširiti na vse ustrezne faze sistema varnega upravljanja organizacije, npr.: načrtovanje preventivnih/korektivnih ukrepov; njihovo izvajanje v ustreznem obsegu; oceno/spremljanje/preverjanje njihove učinkovitosti; izvajanje, pregled in spremembo načrtov in dogovorov o nadzoru tveganj. To mora skupaj z ustreznim statističnim orodjem za analiziranje podatkov zagotoviti redne in sistematične revizije vseh procesov. To ciklično dejavnost najpogosteje predstavlja krog upravljanja „načrtuj – izvedi – preveri – ukrepaj“ ali Demingov krog. Izboljšave bi bilo treba oceniti, da se zagotovi, da je njihova izvedba utemeljena. Pri oceni bi bilo treba upoštevati širše operativne in poslovne koristi. 7.4.2 Varnostna priporočila Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: Q Razvoj učenja organizacije je tesno povezan z analizo nesreč/incidentov/nevarnih dogodkov, ki temelji na zunanjem in notranjem poročanju ter rezultatih notranjih revizij. Taka analiza je zelo pomembna za pregled nevarnih razmer in motenj postopkov ter je sestavni del osnovnih elementov za načrtovanje reaktivnih ali proaktivnih ukrepov. 35 Varnostno priporočilo v smislu Direktive 2004/49/ES je predlog nacionalnega preiskovalnega organa za izboljšanje železniške varnosti, ki temelji na rezultatih preiskave ene ali več nesreč ali incidentov. Ustrezna priporočila nacionalnega varnostnega organa ali nacionalnega preiskovalnega organa (NIB) (priporočila zadnjega se naslovijo na nacionalni varnostni organ, na celoten sektor in ne na posameznike) po preiskavah nesreč bi bilo treba oceniti v okviru sistema spremljanja in, če je ustrezno, izvesti. Proučiti in upoštevati bi bilo treba tudi ustrezna poročila/informacije, ki jih zagotovijo prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture in vzdrževalci ali drugi ustrezni viri. Za več podatkov glej: ERA – Oddelek za varnostno poročanje. NAVODILA ZA VARNOSTNA PRIPOROČILA V SMISLU ČLENA 25 DIREKTIVE 2004/49/ES, na voljo na: http://www.era.europa.eu/Document-Register/Documents/2010-07-19-guidance-on-safetyrecommendation-safety-directive-art-25.pdf ERA – Razvrstitev vzročnih dejavnikov SAF/REP/CL_CAUS_FACT – Metoda V2 24/04/2009 7.4.3 Upravljanje sprememb Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: M Upravljanje sprememb je postopek za nadzor sprememb obstoječih in novih projektov s prepoznavanjem potencialnih nevarnosti in opredelitvijo ustreznih nadzornih ukrepov pred izvedbo spremembe. Ta postopek bi bilo treba izvesti v zaporednih korakih projekta: ugotovitev potrebe za spremembo (npr.: po analizi varnostnih podatkov, optimizacija virov, zastaranje opreme itd.) določitev izvedljivosti; oblikovanje; načrtovanje. Cilj navedenih elementov postopka je podpreti izvedbo sprememb: ugotovitev potrebe za spremembo, določitev izvedljivosti in oblikovanje spremembe so dejavnosti, ki potekajo predvsem na ravni vodenja, medtem ko je načrtovanje bolj izvedbeni proces. Končni cilj je zagotoviti dokaz, da take spremembe ne zmanjšujejo stopnje varnosti v sistemu in omogočajo sledljivost izvedenih sprememb. 36 Organizacija kot celota bi morala na podlagi postopka upravljanja sprememb ugotoviti spremembe v organizaciji, ki bi lahko vplivale na vzpostavljene procese in storitve, povezane z varnostjo: opisati dogovore za zagotovitev varnega izvajanja pred izvedbo sprememb; ukiniti ali spremeniti nadzore varnostnih tveganj, ki niso več potrebni ali učinkoviti zaradi sprememb operativnega okolja. Če je treba izvesti dodatne ukrepe za nadzor tveganj, je treba določiti ustrezne vmesne korake in izmeriti potrebe za izvedbo. Vsekakor je treba upravljanje sprememb izvajati ob upoštevanju skupnih varnostnih metod za oceno tveganj. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Skupna varnostna metoda za oceno tveganj: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije L 108/4 z dne 29. 4. 2009) 37 8 Postopki izvajanja Za zagotovitev učinkovitosti včasih zelo zapletenih procesov načrtovanja in delovanja zahteva niz izvedbenih procesov. Uporabiti bi jih bilo treba za izvajanje dejavnosti zagotovitev, da se te dejavnosti izvedejo in dosežejo rezultati. V zvezi s tem morajo posamezniki vedeti, kakšna je njihova vloga v sistemu in za kaj odgovorni. Zato je treba v poglavje struktura [8.1] vključiti ugotovitev odgovornosti dodelitev, če je ustrezno, funkcij in dejavnosti posameznikom. se in so in Imeti morajo tudi znanja in spretnosti [8.2], da vedo, kaj morajo storiti v različnih okoliščinah, vedno pa morajo v ustrezni obliki imeti na voljo vse ustrezne informacije [8.3]. Upravljanje virov29, zlasti ustreznost strokovne usposobljenosti in zdravstvene zahteve za izvajanje ključnih varnostnih nalog ali nalog, povezanih z varnostjo30 (izraza se uporabljata povsem zamenljivo), je ključni dejavnik varnega delovanja. Izvedbeni procesi podpirajo in zagotavljajo dokumentiranje [8.4] vseh operativnih procesov in procesov načrtovanja in izboljšav, saj so potrebni za njihovo učinkovito izvajanje in za poslovanje. 8.1 Struktura in odgovornost Sistem varnega upravljanja bi moral temeljiti na jasni razdelitvi odgovornosti ter ustreznih človeških in tehničnih virih za zagotovitev varnega delovanja. 8.1.1 Delitev odgovornosti Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: F Vsak prevoznik v železniškem prometu/upravljavec infrastrukture bi moral jasno ugotoviti in opredeliti področja odgovornosti, povezana z varnostjo na železnici, zaradi njihove dodelitve na ustrezni ravni31 svoje organizacijske strukture zadevnemu osebju in/ali posebnim funkcijam. Dodelitev odgovornosti in varnostnih nalog bi morala biti formalna, odobriti pa bi jo morali višji/najvišji vodilni delavci in član osebja, odgovoren za določeno funkcijo in varnostno nalogo. Organizacija mora zagotoviti, da ima osebje, kateremu se dodelijo odgovornosti, ustrezna pooblastila, da je ustrezno usposobljeno in da ima na voljo ustrezne vire za izvajanje svoje naloge. Zato bi morali biti odgovornost in usposobljenost skladni in združljivi z dodeljeno vlogo/nalogo. 29 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki [33+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 30 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *39+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 31 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *3+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 38 Jasna pooblastila, vloge, naloge in cilji za varnost na vseh ravneh železniškega podjetja so pomemben del načrtovanja in izvajanja sistema varnega upravljanja, ker zagotovijo, da zaposleni na vseh ravneh prevzamejo odgovornost. 8.1.2 Odgovornost vodstva Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: F Organizacija mora zagotoviti, da so zaposleni, katerim so bile dodeljene vloge, naloge in cilji v okviru varnega upravljanja, odgovorni32 za izpolnitev ciljev varnega poslovanja, za katere so pristojni. Ustrezen nadzor, ki je v skladu z mehanizmi spremljanja, dopolnjuje zagotavljanje informacij, navodil in usposabljanj, da se zagotovita učinkovito izvajanje in razvoj varnostne politike organizacije. Ustrezne nadzorne ureditve so lahko pomemben del ustreznega sistema varnega upravljanja. 8.1.3 Organizacijska struktura Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: F Organizacijska struktura prevoznikov v železniškem prometu/upravljavcev infrastrukture bi morala ustrezati izvajanju varnostne politike in varnostnemu pristopu organizacije, tako da: nadzor tveganj dosledno ustreza strukturi vodenja (oblika strukture bi morala pokrivati vse notranje in zunanje vmesnike); sta odgovornost in varna izpolnitev (morebitnih nasprotujočih si) poslovnih ciljev pregledni in učinkovito obravnavata vmesnike; so viri učinkovito dodeljeni; informacije, povezane z varnostjo, dosežejo najvišjo raven organizacije, tako da se lahko upoštevajo pri odločanju. 8.1.4 Načrtovanje delovne obremenitve Ustrezno načrtovanje dejavnosti bo znatno izboljšalo način varnega upravljanja v organizacijah z zagotovitvijo zadostnih in ustreznih (človeških in tehničnih) virov za izpolnitev nalog. Sistem varnega upravljanja lahko uporabi postopke za oceno potrebnih virov, ki jih bo podjetje potrebovalo za: 32 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki [1] in [2+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 39 izvajanje in vzdrževanje svojih železniških dejavnosti; izvajanje, vodenje in vzdrževanje svojega sistema varnega upravljanja kot celote; pripravo načrtov za zagotovitev ustrezne razdelitve nalog in delovne obremenitve. Taki procesi naj bi bili sestavni del običajnega cikla poslovnega načrtovanja skozi čas, ki bi se nato pregledali, da se zagotovi ustrezno upravljanje navedenih virov. Rezultat tega bo učinkovit nadzor tveganj in učinkovito delovanje. Če delovne naloge, ki jih je treba dodeliti posameznim kategorijam osebja, vključujejo izvajanje ključnih varnostnih nalog, je treba pri načrtovanju dela33 upoštevati: da med izvajanjem ključne varnostne naloge obseg predvidenih nalog ni prekomeren; če so ključne varnostne naloge združene, mora biti prevoznik v železniškem prometu sposoben dokazati, da se varnost ni zmanjšala (npr. ne zahteva se samostojnost, to kombinacijo dovoljujejo nacionalni varnostni predpisi, ne vključuje „funkcionalnih protislovij“); da ni nasprotij med izvajanjem ključnih varnostnih nalog in drugih ciljev, dodeljenih zaposlenim (na primer: sistematično nasprotje med varnostjo in proizvodnjo, pomanjkanje virov itd. 33 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *16+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 40 8.2 Upravljanje usposobljenosti Organizacija mora zagotoviti, da so vsi zaposleni z odgovornostmi v okviru sistema varnega upravljanja sposobni zagotoviti varno, učinkovito in uspešno izpolnitev njenih ciljev v vseh okoliščinah ter da se znanja in spretnosti zaposlenih vzdržujejo. 8.2.1 Programi za usposabljanje zaposlenih – sistem za upravljanje usposobljenosti Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: N Če sistem za upravljanje usposobljenosti ni vključen v posebno zakonodajo, bi moral vključevati: določitev delovnih mest, ki vključujejo odgovornosti za izvajanje operativnih procesov, procesov za izvajanje in procesov načrtovanja in izboljšav sistema varnega upravljanja, vključno z nalogami za izvajanje varnostnih nalog; opredelitev znanj, spretnosti in izkušenj, potrebnih za izvajanje navedenih postopkov ali nalog; načela za izbor (zahtevana temeljna stopnja izobrazbe, odnos, psihične in fizične sposobnosti); začetno usposabljanje; potrjevanje pridobljenih sposobnosti in znanj; potrebne ukrepe za nenehen nadzor usposobljenosti zaposlenih; nenehno usposabljanje in redno posodabljanje obstoječega znanja in sposobnosti, da se zagotovi nenehna usposobljenost zaposlenih za izvajanje dodeljenih nalog; potrebna preverjanja usposobljenosti; potrebne posebne ukrepe v primeru daljše odsotnosti z dela. Pomembno je tudi, da je cilj sistema upravljanja usposobljenosti zagotoviti, da se vsi zaposleni zavedajo pomembnosti svojih dejavnosti in kako prispevajo k izpolnitvi varnostnih ciljev. Vodilne delavce na višji/najvišji ravni ter na splošno nosilce nadzornih funkcij bi bilo treba usposobiti, da bi razumeli svoje odgovornosti glede varnosti. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo DIREKTIVA 2007/59/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti Odločba Komisije 2008/231/ES – Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 41 Uredba Komisije (EU) št. 36/2010 z dne 3. decembra 2009 o vzorcih dovoljenj Skupnosti za strojevodje, dopolnilnih spričeval, overjenih kopij dopolnilnih spričeval in obrazcev vlog za dovoljenja za strojevodje v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta Odločba Komisije z dne 29. oktobra 2009 o sprejetju osnovnih parametrov registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih spričeval, predvidenih v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2010/17/ES) Odločba Komisije 2006/920/ES z dne 11. avgusta 2006 o tehnični specifikaciji interoperabilnosti, ki se nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje prometa vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti Načela za priznanje centrov za usposabljanje (na voljo leta 2011) Načela za priznanje izpraševalcev/izpitov (na voljo leta 2011) 42 8.3 Obveščanje Organizacije morajo na podlagi obstoječih sistemov upravljanja določiti postopke za nadzor informacij. Varnostne informacije morajo biti zlahka na voljo za posvetovanje in/ali preveritev. Treba je določiti in vzpostaviti potreben pretok oziroma pretoke notranjih in zunanjih informacij. 8.3.1 Nadzor konfiguracije34 varnostnih informacij Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: P Ukrepi za nadzor ključnih varnostnih informacij so pomembni za vzdrževanje in izboljšanje varnega izvajanja v organizaciji. Razpoložljivost točnih informacij omogoča ozaveščanje ter takojšnje sprejetje učinkovitih korektivnih ukrepov. Upravljati je treba več vrst informacij, ki so različno pomembne za delovanje, kot kaže smer puščice: - informacije, ki so nujne za delovanje in se nanašajo na vožnjo vlakov, kot so obvestila o zamudi, začasna omejitev hitrosti, nevarne snovi, vlečeni tovor itd. - informacije/dokumentacija o operativni varnosti, kot so zavorne ploščice, vozni red vlakov, ... - dokumentacija o stalnih operativnih informacijah, kot so pravilniki ali navodila za progo, stalna varnostna navodila; - splošnejše informacije sistema varnega upravljanja (povratne informacije o izkušnjah, vključitev osebja35, zapisniki sestankov itd.). Navedene vrste informacij imajo lahko različne zahteve in postopke za obdelavo, pošiljanje in shranjevanje. Načeloma bi morale organizacije zagotoviti, da so ključne operativne informacije: ustrezne in veljavne; točne; popolne; ustrezno posodobljene; preverjene; usklajene in lahko razumljive (vključno z uporabljenim jezikom); da osebje ve zanje, preden jih je treba uporabiti; zlahka dostopne zaposlenim, po potrebi se zaposlenim formalno izročijo njihove kopije. 34 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *6+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 35 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *45+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 43 Metoda za oblikovanje in izdelavo nadzorovanega dokumenta naj bi zagotovila vsaj naslednja ustrezna polja za: enotno identifikacijsko številko; datum; osebo, odgovorno za pripravo; osebo, pristojno za izdajo dovoljenja za objavo (prvotnega dokumenta in naknadnih različic); seznam revizij. 8.3.2 Vključitev zaposlenih in predstavnikov zaposlenih36 Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: H V vsaki organizaciji je vključitev zaposlenih ključni element razvoja varnostne kulture, pridobitve zaupanja zaposlenih in spodbujanja sodelovanja, podpore in sprejetja. Vključitev zaposlenih v izvajanje sistema varnega upravljanja je bistvena za razvoj, ohranitev in izboljšanje močne varnostne kulture v organizaciji. Med oblikovanjem varnostne kulture podjetja se priporoča posvetovanje z zaposlenimi in njihovimi predstavniki. Sodelovanje bo pomagalo zagotoviti, da bo politika obravnavala pomembne pomisleke zaposlenih, ter bo pomenilo dodatno sredstvo za sporočilo o zavezanosti železnice varnosti zaposlenim. Z zaposlenimi in njihovimi predstavniki bi se bilo treba posvetovati tudi pri določitvi letnih varnostnih ciljev ter opredelitvi s tem povezanih varnostnih pobud. Posvetovanje z zaposlenimi in povezava procesa določanja ciljev s procesom obvladovanja tveganj bosta pomagala zagotoviti obravnavanje najpomembnejših nerešenih varnostnih vprašanj in pomislekov. Zaposleni in njihovi predstavniki lahko pomembno prispevajo k vsaki fazi procesa ocenjevanja tveganj, ki bi moral vključevati mehanizme, da bi zaposleni rutinsko in nenehno prepoznavali varnostna vprašanja in pomisleke. Ti mehanizmi bi morali imeti visoko stopnjo prepoznavnosti in sodelovanja, da se zajamejo vsa tveganja. Zaposleni in njihovi predstavniki bi morali biti vključeni tudi v razvoj strategij nadzorovanja tveganj, zlasti tveganj, ki so jih prepoznali. Zaposlene bi bilo treba obvestiti o ukrepih, ki so bili sprejeti ali se nameravajo sprejeti za obravnavanje varnostnih vprašanj in pomislekov, ki so jih prepoznali. Za zagotovitev nadaljnjega sodelovanja so povratne informacije zelo pomembne. 36 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *47+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 44 8.3.3 Notranja/zunanja komunikacija Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: O Organizacije ne morejo delovati brez komunikacije. Komunikacija lahko poteka v različnih oblikah, vse pa vključujejo prenos informacij od enega do drugega. Komunikacijski procesi, ki jih vzpostavi organizacija, omogočajo učinkovito delovanje sistema varnega upravljanja. Zelo pomembno je, da se ustrezne varnostne informacije izmenjujejo v okviru organizacije in med organizacijami. Zato je pomembno, da se v okviru strukturiranega postopka vzpostavijo določeni kanali poročanja in vmesniki, ki zagotavljajo poznavanje in razumevanje sistema varnega upravljanja ter da se vse pomembne varnostne informacije [ glej 8.3.1 „nadzor konfiguracije varnostnih informacij“+ takoj in jasno sporočijo ali dajo na voljo ustrezni osebi/vlogi/funkciji. Notranja komunikacija se nanaša na vse ravni organizacije, na primer: na osebje, vključeno v načrtovanje, izvajanje in uresničitev sistema varnega upravljanja; osebje, vključeno v operativne in organizacijske dogovore in spremembe; operativno osebje. Za komunikacijo v organizaciji obstajajo tri med seboj povezane metode: (i) vidno vedenje, (ii) pisna komunikacija, (iii) osebni pogovor. Vodilni delavci morda želijo priznati in po možnosti odstraniti ovire pri komuniciranju. Primeri preprek ali ovir so nepismenost, jezikovne razlike, povračilni ukrepi (nadrejenih in/ali sodelavcev) ali druge oblike diskriminacije. Programi spodbud in preverjanja uživanja drog ter disciplinski mehanizmi bi se morali skrbno določiti in izvajati, da se zagotovi, da se zaposlenih ne odvrača od prijavljanja poškodb, bolezni, nevarnosti in tveganj na delovnem mestu. Zunanja komunikacija se nanaša na varnostne vidike , ki so lahko med drugim pomembni: za druga podjetja, ki delujejo na isti infrastrukturi (prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, vzdrževalce, izvajalce storitev, ...); dobavitelje / pogodbenike; kupce; regulativne organe (npr.: nacionalne varnostne organe) druge zainteresirane strani (uporabnike, sosede, različne organe). Informacije se lahko nanašajo zlasti na poznavanje nevarnosti, ki jih morajo nadzorovati drugi. Zelo pomembna je tudi dobra dvosmerna komunikacija, ker podpira razvoj pozitivne varnostne kulture. 45 8.4 Dokumentacija Procesi in postopki, ki opisujejo dejavnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na železniško varnost, so pomembni deli sistema varnega upravljanja na organizacijski in operativni ravni in bi jih bilo treba ustrezno dokumentirati, da se zagotovi sledljivost. 8.4.1 Dokumentacija sistema varnega upravljanja Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: E Dokumente sistema varnega upravljanja je treba v primeru pomembnih tehničnih, operativnih ali organizacijskih sprememb takoj in ustrezno posodobiti, tudi če ne vplivajo neposredno na operativno varnost. Dokumentacija mora zagotavljati sledljivost procesov sistema varnega upravljanja. Obstajati bi morala posodobljena in strnjena dokumentacija, ki opisuje značilnosti in elemente sistema varnega upravljanja. Prevozniki v železniškem prometu morajo predložiti uradni dokument o sistemu varnega upravljanja pri oddaji vloge za varnostno spričevalo iz dela A (za novo vlogo ali za njeno podaljšanje ali posodobitev/spremembo): povzetek priročnika za sistem upravljanja varnosti (priročnik o sistemu varnega upravljanja). Dokument izpostavlja glavne elemente sistema varnega upravljanja prevoznikov v železniškem prometu. Podrobno mora opisati in zagotoviti podporne informacije in dokazila o različnih procesih ali standardih/predpisih podjetja, ki so bili izvedeni (ali so v fazi izvajanja), ki se sklicujejo ali so povezani s postavkami iz člena 9 in Priloge III. Podobno bi moral upravljavec infrastrukture pri oddaji vloge za varnostno pooblastilo predložiti svoj priročnik o sistemu varnega upravljanja [glej uredbo o skupni varnostni metodi za oceno skladnosti za varnostno pooblastilo, Priloga I, 3(e)]. Poleg priročnika se zahteva tudi niz postopkov. Postopek je način, ki se določi za izvajanje naloge. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES 46 8.4.2 Upravljanje dokumentov Procesi in postopki za opis dejavnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na železniško varnost, bi se morali obravnavati kot pomembni deli sistema varnega upravljanja na organizacijski in operativni ravni. Upoštevati bi bilo treba naslednje dokumente, ki se nanašajo na sistem varnega upravljanja: varnostni priročnik iz Uredbe 653/2007/ES; postopke iz Priloge III k Direktivi 2004/49/ES in druge postopke, ki se uporabljajo na ravni podjetja; varnostne načrte37/poročila; rezultate revizij in spremljanja; dokumente, ki se nanašajo na izvajanje korektivnih/preventivnih ukrepov; vse druge operativne dokumente, ki se zahtevajo za zagotovitev skladnosti z veljavnimi predpisi (pravilnike, navodila o progi, varnostna navodila itd.), vključno z vsemi operativnimi informacijami, opisanimi na strani ....pod točko 8.3.1 „nadzor konfiguracije varnostnih informacij“; standarde, ki se uporabljajo; vse druge tehnične dokumente, povezane z življenjsko dobo opreme in delovanjem ter analizo tveganj. Pri dokumentiranju sistema varnega upravljanja bi bilo treba uporabiti naslednja načela: obliko, pripravo, razširjanje in nadzor sprememb bi bilo treba določiti vnaprej; dokumente bi bilo treba redno spremljati in posodabljati; vso ustrezno dokumentacijo bi bilo treba zbirati in hraniti/arhivirati. 8.4.3 Letno varnostno poročilo Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: Člen 9(4) Letno varnostno poročilo je povzetek informacij, ki jih mora prevoznik v železniškem prometu/upravljavec infrastrukture predložiti nacionalnemu varnostnemu organu v skladu s členom 9(4) Direktive 2004/49/ES. Letno varnostno poročilo vključuje: (a) informacije o tem, kako organizacija izpolnjuje svoje varnostne cilje in dosega rezultate iz varnostnih načrtov; (b) razvoj nacionalnih in skupnih varnostnih kazalnikov, če je to ustrezno za organizacijo, ki poroča; (c) rezultate notranjih varnostnih revizij; 37 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *42+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 47 (d) ugotovitve pomanjkljivosti in napak pri železniških operacijah in upravljanju infrastrukture, ki bi bile lahko pomembne za varnostni organ. Treba je poudariti, da: „varnostni cilji organizacije“ niso neposredno povezani s „skupnimi varnostnimi cilji“, ki se določijo na ravni držav članic. Cilji organizacije lahko izboljšajo ali ohranijo varno izvajanje na podlagi analize preteklih rezultatov; so „varnostni načrti“ dokumenti, ki vsebujejo seznam ukrepov s predvidenim rezultatom, ustrezen časovni okvir in dodelitev odgovornosti, ter se določijo za izboljšanje delovanja ali vzdrževanje ustrezne varnostne ravni; pomeni „nacionalni varnostni kazalniki in skupni varnostni kazalniki (CSI)“ niz podatkov, ki se zbirajo za oceno izvajanja varnosti železniškega podjetja. Skupni varnostni kazalniki se določijo na ravni EU, zbirajo jih nacionalni varnostni organi, ki jih vsako leto pošljejo agenciji ERA v skladu s členom 18 Direktive 2004/49/ES. Nacionalni kazalniki se zbirajo na ravni držav članic in lahko dopolnjujejo skupne varnostne kazalnike. Železniška podjetja zbirajo podatke v skladu s svojim področjem dejavnosti (tovor/potniki, samo tovor, samo potniki) in njihovo pomembnostjo za to področje. Predložene informacije so pomembne za nacionalne varnostne organe in tudi za prevoznike v železniškem prometu/upravljavce infrastrukture za oceno učinkovitosti sistema varnega upravljanja v organizaciji, ki poroča. 48 1.7 9 Operativne dejavnosti Operativne dejavnosti sestavljajo jedro podjetja z oblikovanjem, proizvodnjo in dostavo proizvodov in storitev, ki jih želijo kupci – ob upoštevanju temeljnih poslovnih ciljev, kot so varnost, od začetnega načrtovanja za uskladitev z veljavnimi zahtevami do vzdrževanja in delovanja. Varnost je seveda eden od temeljnih ciljev, zato bi bilo treba varnost in varnostne ukrepe vgraditi v operativne postopke. Ukrepi za nadzor tveganj – tehnični, človeški, organizacijski ali katera koli njihova sestava – so sestavni del operativnih dejavnosti. Vgrajeni so v sistem, da omogočajo običajno delovanje in ustrezno odzivanje na redne in izredne prekinitve in motnje, npr. s prilagoditvijo svojega delovanja, da bolje ustrezajo novim razmeram, omilitvijo posledic neželenega dogodka, preprečitvijo nadaljnjega slabšanja ali širitve dogodkov, vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred dogodkom itd. Operativne dejavnosti bi morale zagotoviti, da se storitev opravi v skladu z veljavnimi predpisi. Običajni operativni procesi (seznam ni izčrpen) se nanašajo na: načrtovanje prometa, upravljanje prometa v običajnih in poslabšanih razmerah (vključuje sistem vodenja– upravljanja in opremo); pripravo vlakov; vožnjo vlakov v običajnih in poslabšanih razmerah; vzdrževanje infrastrukture (tirov in signalizacije); ustreznost voznega parka za delovanje. Taki operativni dogovori in postopki [9.1] bi morali upoštevati običajne in poslabšane ter izredne razmere [9.2]. Čeprav se tehnične specifikacije za interoperabilnost uporabljajo samo za omejen del evropskega železniškega omrežja, zagotavljajo podrobne reference za opis operativnih procesov: ODLOČBA KOMISIJE z dne 1. februarja o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (2008/231/ES); ODLOČBA KOMISIJE z dne 11. avgusta 2006 o tehnični specifikaciji interoperabilnosti, ki se nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje prometa vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (2006/920/ES) [pozor: za ta dokument se trenutno sprejemajo spremembe]. Pomembno: Take tehnične specifikacije ne vključujejo vseh operativnih dogovorov. Samo skladnost z njimi še ne zagotavlja varnega delovanja. V naslednji preglednici je prikazano, da operativni procesi potrebujejo izvedbene procese za izvajanje njihovih ključnih dejavnosti, ki se nanašajo na: tehnično opremo; zaposlene; operativne postopke. 49 1.7 Nenehna uporaba izvedbenih procesov zagotavlja, da se vsaka operativna dejavnost izvede, kot je bilo predvideno. Začetna uskladitev z zakonskimi varnostnimi zahtevami Ohranjanje skladnosti Operativno upravljanje virov Tehnična oprema Vozni park je bil dan v uporabo (= izpolnil je zahteve za tehnični prevzem in registracijo) Infrastruktura (tiri – oprema CCS) je bila dana v uporabo Vozni park in infrastruktura se ustrezno vzdržujeta Ustrezne zahteve (npr.: navodila o progi) se izpolnjujejo vsakodnevno. Vozni park ustreza dejavnosti in vlaki so pripravljeni za vožnjo Osebje Osebje je ustrezno usposobljeno in po potrebi se mu izda potrdilo (začetno usposabljanje) Zdravstvene in psihološke zahteve so bile preverjene Vzpostavi se nenehno spremljanje, vključno z oceno znanja, spretnosti in usposobljenosti, ter osvežitveno usposabljanje za vse naloge, povezane z varnostjo Izpolnjene so zahteve za sposobnosti za izvajanje nalog in skladnost z delovno zakonodajo Operativni postopki Predhodno se določijo zahteve, ki se uporabljajo za področje dejavnosti IM/RU. Dokumenti so izčrpni in podpirajo skladnost. Dokumenti (pravilniki, navodila, varnostna navodila, protokoli itd.) se nenehno posodabljajo Razpošiljanje dokumentov, da se zagotovi, da imajo vsi zaposleni pravo dokumentacijo ob pravem času 50 1.7 9.1 Operativni dogovori/postopki 9.1.1 9.1.1 – Postopki za izpolnitev veljavnih predpisov – Postopki za zagotovitev skladnosti za celotno življenjsko dobo opreme in dejavnosti (faza izvajanja) Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: L Prevozniki v železniškem prometu/upravljavci infrastrukture bi morali temeljito proučiti elemente, ki bi jih bilo treba upoštevati pri varnem izvajanju, ob upoštevanju skladnosti z veljavnimi predpisi, ustreznosti voznega parka in strokovne usposobljenosti zaposlenih. Na naslednjem seznamu, (ki se ne more šteti za izčrpnega), so navedeni nekateri operativni procesi v železniškem sektorju: procesi, povezani z vožnjo vlakov; procesi, povezani z uporabo varnostnih naprav in opreme; procesi, povezani z delovanjem napajalnih instalacij; vzdrževanje tirov in opreme; vzdrževanje sistema vodenja–upravljanja in telekomunikacij; vzdrževanje napajalnih instalacij; vzdrževanje nizkih gradenj; upravljanje infrastrukture in opreme; dodelitev in uporaba voznega parka in opreme; vzdrževanje voznega parka in opreme; izmenjava informacij z vzdrževalcem ali subjektom, odgovornim za vzdrževanje; pregledi (pred odhodom in med vožnjo); Zaposleni, ki izvajajo z varnostjo povezane naloge, bi morali prejeti navodila, ki bi morala biti: izčrpna. Vsi predpisi in zahteve za varnostne naloge, pomembne za delovanje prevoznikov v železniškem prometu, so določene in zapisane v dokumentu; točna. Vsi predpisi in zahteve se zapišejo pravilno brez napake (na primer, ravnanje pred signalom, besedilo varnostnih sporočil itd.); dosledna. Zahteve, ki se uporabljajo za posamezne osebe ali skupine iz različnih virov, so skladne in dosledne. Niso v navzkrižju. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Izdaja potrdil subjektom, odgovornim za vzdrževanje (na voljo leta 2011). 51 1.7 9.1.2 Uporaba pogodbenikov in nadzor dobaviteljev Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: B/C Če dejavnosti, povezane z operativno varnostjo, izvajajo dobavitelji, partnerji in podizvajalci, mora železniško podjetje nadzorovati varno dobavo in storitve teh dobaviteljev, partnerjev in podizvajalcev. To zlasti pomeni, da: morajo merila za izbor in potrditev dobavitelji, partnerji in podizvajalci izpolnjevati enake zahteve kot železniško podjetje: ustrezne pogodbe vključujejo vse ustrezne zahteve, med drugim vsaj: odgovornosti in naloge, povezane z vprašanji železniške varnosti, obveznosti, povezane z izmenjavo ustreznih informacij med obema partnerjema, ter sledljivost dokumentov, povezanih z varnostjo; mora prevoznik v železniškem prometu/upravljavec infrastrukture z ustreznim spremljanjem zagotoviti, da ponujene dobave in storitve dosledno izpolnjujejo varnostne zahteve; mora prevoznik v železniškem prometu/upravljavec infrastrukture zagotoviti, da se njegovi dobavitelji, partnerji in podizvajalci zavežejo, da bodo sprejeli preverjanja, preglede in revizije v skladu s predpisi; mora prevoznik v železniškem prometu/upravljavec infrastrukture zagotoviti, da se po preverjanjih, pregledih in revizijah izvedejo preventivni in korektivni ukrepi. Enako pomembno je, da dobavitelji in/ali pogodbeniki jasno razumejo železniška tveganja, katerim so izpostavljeni, in tveganja, ki jih vnesejo v železniške operacije. Sklicevanje na veljavno pravno besedilo Izdaja potrdil subjektom, odgovornim za vzdrževanje (na voljo leta 2011). 9.1.3 Upravljanje premoženja Upravljanje premoženja vključuje sistematične, usklajene dejavnosti in prakse, ki jih za upravljanje premoženja izvaja podjetje in so ključni dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja storitev in povezanih tveganj na najboljši možni način pri uresničevanju njegovih strateških in regulativnih ciljev. Uspešno upravljanje premoženja vključuje določitev premoženja, ki ga ima podjetje v lasti ali ga upravlja. Na splošno ločimo naslednje vrste premoženja: stvarno premoženje, npr. zgradbe, omrežje, infrastruktura, oprema; človeški viri, npr. znanja in spretnosti zaposlenih, poklicne poti, usposabljanje, poročanje, mentorstvo, sposobnosti; finančno premoženje, npr. gotovina, naložbe, obveznosti, denarni tok, denarne terjatve itd.; 52 1.7 neopredmetena sredstva: premoženje v obliki intelektualne lastnine in odnosov, kot je ugled pri kupcih, dobaviteljih, poslovnih enotah, zakonodajalci, konkurenčnih podjetjih, posrednih partnerjih in znamkah; - informacijsko premoženje; digitalni podatki, informacije in poznavanje kupcev, postopkov, financ, informacijskih sistemov itd. Železniški sektor je usmerjen predvsem na prvo skupino, stvarno premoženje, ki bi se moralo upoštevati, pa so tiri in povezana oprema (zlasti za upravljavce infrastrukture) in vlaki (zlasti za prevoznike v železniškem prometu). Upravljanje premoženja se nanaša na politike, strategije, informacije, načrte in vire, ki se združijo za zagotavljanje učinkovitega delovanja, ter izvajanje navedenih dejavnosti in postopkov, da se zagotovi, da premoženje ostane v stanju, ki omogoča varno, učinkovito in uspešno izvajanje poslovnih ciljev v celotni življenjski dobi dejavnosti. Rezultat sposobnega upravljanja premoženja je celovitost premoženja, tj. premoženje, ki ustreza svojemu namenu, njegovo tveganje za zmanjšanje pa se obvladuje, da izpolnjuje ustrezen standard uspešnosti; z upravljanjem premoženja se lahko tudi predvidijo nevarnosti, ki se prinesejo v organizacijo med obnovo ali odtujitvijo premoženja. Upravljanje premoženja torej lahko podpira postopke za zagotovitev skladnosti za celotno življenjsko dobo opreme iz točke 9.1.1. - 53 1.7 9.2 Načrti za izredne razmere 9.2.1 Obvladovanje izrednih razmer Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: R Vsaka železniška organizacija mora sprejeti načrt ukrepanja v izrednih razmerah, v katerem opredeli in podrobno opiše različne vrste in stopnje (kritične, nekritične itd.) izrednih razmer, ki se lahko pojavijo. Vsak načrt je treba redno pregledovati, vsebovati pa mora podroben opis ukrepov, opozoril in informacij, ki se zagotovijo v primeru izrednih razmer. Vse predvidljive izredne razmere je treba opredeliti, za vsako vrsto izrednih razmer pa bi bilo treba v načrtu jasno opredeliti in določiti: različne zainteresirane/zadevne strani/osebje (vključno z rednim sodelovanjem vodstva); vmesnike med prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture in ustreznimi javnimi organi; reference za dejavnosti in ukrepe, povezane z izrednimi razmerami; procese in postopke, ki se vzpostavijo v skladu z vrsto izrednih razmer. Redno preskušanje načrtov ukrepanja v izrednih razmerah, vključno s skupnimi vajami z drugimi vpletenimi stranmi, je dober način za spremljanje in posodobitev načrtov ukrepanja v izrednih razmerah. 9.2.2 Naloge sodelovanja za upravljavce infrastrukture Glej skupno varnostno metodo za oceno skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval/pooblastil: Člen 9(3) Ustrezni subjekti bi se morali dogovoriti za nujne postopke v izrednih razmerah, ki bi morali ustrezati in predvideti različne operativne scenarije, ki se lahko pojavijo ob prekinitvi, vključno tudi s posredovanjem javnih organov ter služb za nujno pomoč in reševalnih služb. Upravljavec infrastrukture bi moral usmerjati usklajevanje postopkov ukrepanja v izrednih razmerah38, da se vključijo vse zadevne strani (ustrezne službe upravljavca infrastrukture, navedenih subjektov in predstavnikov železniških podjetij, vzdrževalcev itd.). Scenariji upravljavcev infrastrukture bi morali upoštevati posebne okoliščine, kot so na primer: jezikovne težave, ki se lahko pojavijo ob dogodkih, v katere so vpleteni strojevodje in osebje na vlaku, ki govorijo tuj jezik; prevoz nevarnih snovi (posebno znanje o označevanju snovi in obveščanje ustreznih subjektov v skladu z določbami RID in veljavnimi nacionalnimi predpisi); vsi notranji in zunanji subjekti, ki se obvestijo v zvezi z obvladovanjem izrednih razmer in odpravo posledic; vključitev vseh zadevnih strani v fazi preskušanja. 38 Dodatna razlaga pojma je na voljo v točki *x+ dokumenta „Terminologija, povezana s sistemom varnega upravljanja“ (samo v angleščini). 54 Priloga I Kratice, uporabljene v besedilu CCS CSI CSM ECM EN ERA IM NIB NSA RSD RU SMS TSI WG sistem vodenja–upravljanja skupni varnostni kazalnik skupna varnostna metoda (metode) subjekt, odgovoren za vzdrževanje evropski standard(i) Evropska železniška agencija upravljavec (upravljavci) infrastrukture nacionalni preiskovalni organ(i) nacionalni varnostni organ(i) Direktiva o varnosti na železnici (Direktiva 2004/49/ES in ustrezne spremembe) prevoznik v železniškem prometu sistem varnega upravljanja tehnična specifikacija (specifikacije) za interoperabilnost delovna skupina 55
© Copyright 2024