LETNO POROČILO O VARNOSTI September 2011 Letno poročilo o varnosti na javni železniški infrastrukturi Republike Slovenije Izdajatelj: Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije Kopitarjeva 5 SI 2000 Maribor Foto: Robert Špur Janez Šturm Tisk: www.grafis.si KAZALO KAZALO 3 UVOD 5 Uporabljene kratice 5 Uporabljene definicije 5 Organizacijska struktura AŽP 5 Organigram 1: Organizacijska shema Javne agencije za železniški promet RS 6 Organi za urejanje in nadzor varnosti v železniškem prometu v RS 7 Organigram 2: Povezave med institucijami, ki urejajo varnost v RS 8 KRATKA ANALIZA VARNOSTI V LETU 2010 8 Splošen pregled varnosti 10 Pregled nesreč glede na vrsto nesreče 14 Pregled smrtno ponesrečenih oseb glede na kategorijo udeleženca 16 Pregled poškodovanih oseb glede na kategorijo udeleženca 18 Pregled incidentov in motenj glede na vrsto 20 Stroški, ki so nastali z odpravo nesreč, incidentov in motenj glede na vrsto 23 Pregled tehnične varnosti infrastrukture 26 IZDANE LICENCE/SPRIČEVALA/POOBLASTILA DO 31.12.2010 27 Licence, izdane prevoznikom 27 Varnostna spričevala, izdana prevoznikom 27 Izdana varnostna pooblastila 28 Izdana pooblastila o usposobljenosti delavnic za vzdrževanje tirnih vozil 28 DRUGE KORISTNE INFORMACIJE 28 Kontaktni podatki 28 Uradne ure 28 Seznam varnostnih organov 29 3 samomor / suicide dejanje, s katerim se oseba namerno smrtno poškoduje in ki ga registrira pristojni nacionalni organ; UVOD Brošura, ki je pred vami, zajema predstavitev realiziranih nalog Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije v vlogi Nacionalnega varnostnega organa s področja železniškega prometa. Namen brošure je predstavitev osnovnih podatkov o varnosti na javni železniški infrastrukturi v letu 2010. V brošuri so predstavljani pravni in organizacijski podatki o Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije, vključno z osnovnimi podatki o varnosti na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji. Podatki o varnosti na industrijskih tirih niso vključeni. huda nesreča / significant accident vsaka nesreča, pri kateri je udeleženo najmanj eno vozeče železniško vozilo in katere posledica je najmanj ena smrtno ponesrečena ali hudo ranjena oseba, ali resna škoda na vozilu, tiru, drugih napravah oz. v okolju ali pa obsežni zastoji prometa; pri tem so izključene nesreče v delavnicah, skladiščih in terminalih; vlak / train eno ali več železniških vozil, ki jih vlečejo lokomotive ali motorniki (motorni vagoni) ali en motornik, ki vozi sam; vlak je označen s številko ali posebno označbo od začetne do končne fiksne točke; Prikazane so osnovne povezave med pristojnimi organizacijami za urejanje in nadzor varnosti v železniškem prometu Republike Slovenije. Podrobna letna poročila o varnosti na javni železniški infrastrukturi so na voljo na spletni strani Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije (www.azp.si). lahka lokomotiva lokomotiva, ki vozi sama in se ne šteje za vlak; UPORABLJENE KRATICE AŽP CSI ERA LC MLN BLN NSA RS RU/IM NIB Vl/Km vlak/km / train/Km merska enota, ki označuje vožnjo vlaka na razdalji enega kilometra. Uporabljena razdalja je dejansko prevožena razdalja, če je ta podatek na voljo, sicer se uporabi standardna razdalja med začetkom in koncem vožnje na omrežju. Upošteva se samo razdalja, prevožena na območju države poročevalke. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (AŽP) skupni varnostni kazalnik - Common Safety Indicator (CSI) Evropska železniška agencija - European Railway Agency (ERA) nivojski prehod - Level Crossing (LC) 6 10 9 10 nacionalni varnostni organi - National Safety Authorities (NSA) vozni park - Rolling Stock (RS) prevoznik - Railway Undertaking (RU) / upravljavec železniške infrastrukture – Infrastructure Manager (IM) Nacionalni preiskovalni organ (NPO) - National Investigation Body (NIB) vlakovni kilometri - train kilometers ORGANIZACIJSKA STRUKTURA AŽP Veljavna podoba Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije (AŽP) je institucionalna oblika organov za izvajanje nalog varnostnega in dodeljevalnega organa v Republiki Sloveniji. AŽP izvaja svoje naloge na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS št. 44/07-uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 106/10) in Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni. list. RS št. 36/2010 ZVZelP UPB1). V agenciji je bilo v letu 2010 zaposlenih 29 ljudi, od tega na strokovnih nalogah Sektorja za izvajanje nalog varnostnega organa 10 ljudi (glej organigram 1). UPORABLJENE DEFINICIJE smrtno ponesrečeni / deaths (killed persons) vsaka oseba, ki pri nesreči umre takoj ali v 30 dneh zaradi posledic poškodb pri nesreči; izvzeti so primeri samomora; AŽP je med ostalim:  pristojna za zagotavljanje nediskriminatornega pristopa do javne železniške infrastrukture Republike Slovenije prosilcem oz. prevoznikom, v vlogi dodeljevalnega organa in  odgovorna za pripravo zakonodajnega varnostnega okvirja in vodenja postopkov, povezanih z varnostjo v železniškem prometu, v vlogi nacionalnega varnostnega organa. poškodbe (hudo poškodovani) / injuries (seriously injured person) vsaka poškodovana oseba, ki je zaradi posledic nesreče hospitalizirana za več kot 24 ur; izvzeti so primeri poskusa samomora; potniški kilometer / passenger-km merska enota, ki predstavlja prevoz enega potnika z vlakom na razdalji enega kilometra; upoštevana je samo razdalja na nacionalnem omrežju države poročevalke; V vlogi dodeljevalnega organa AŽP v skladu z omenjenim zakonom:  dodeljuje vlakovne poti, potnik v železniškem prometu / rail passenger vsaka oseba, ki potuje z vlakom, razen članov osebja na vlaku; v statistiko nesreč se vključujejo tudi potniki, ki poskušajo vstopiti na vozeči vlak ali izstopiti z vozečega vlaka; 5  določa metodologijo zaračunavanja uporabnine,  zaračunava in pobira uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture,  sklepa okvirne pogodbe s prosilci o določitvi značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti,  obdeluje podatke za potrebe zaračunavanja uporabnine,  izvaja nadzor nad zbiranjem podatkov za zaračunavanje uporabnine ter izvajanjem voznega reda omrežja,  izvaja nadzor nad realizacijo plačila uporabnine,  izvajanj nadzor nad realizacijo odobrenih vlakovnih poti,  izdeluje, sprejema in objavlja vozni red omrežja, pri čemer sodeluje z dodeljevalnimi organi in upravljavci železniških omrežij drugih držav v cilju usklajenega dodeljevanja vlakovnih poti,  sodeluje v mednarodnih in drugih organizacijah zaradi učinkovitega in racionalnega dodeljevanja vlakovnih poti in zaračunavanja uporabnine,   V vlogi varnostnega organa je AŽP tudi članica European Railway Agency (ERA), v okviru katere sodeluje pri pripravi posameznih pravnih podlag, predvsem pa tehnične specifikacije interoperabilnosti (TSI) in se v okviru možnosti udeležuje njenih aktivnosti. AŽP opravlja tudi tržne in ostale dejavnosti. V okviru teh dejavnosti AŽP:  koordinira in izvaja posamezne projekte v okviru sofinanciranja iz skladov Evropske Unije (EU), ki imajo naravo strokovnih podlag ali študij, sodeluje pri pripravi in spremembah Programa omrežja Republike Slovenije. V vlogi dodeljevalnega organa je AŽP tudi članica mednarodnega združenja upravljavcev infrastrukture in dodeljevalnih organov - RailNetEurope (RNE) s svojim predstavnikom v upravnem odboru RNE. Članstvo v RNE je priložnost in zaveza za atraktivnejšo ponudbo infrastrukture in pripadajočih storitev zainteresiranim prevoznikom. spremlja, pospešuje, uveljavlja in razvija varnostno regulativni okvir in sistema nacionalnih varnostnih predpisov kar obsega tudi pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa,  izvaja ukrepe v zvezi z uporabo TSI (tehnične specifikacije interoperabilnosti),  izdaja, posodablja, zagotavlja dvojnike, začasno preklicuje in odvzema dovoljenja izvršilnim železniškim delavcem,  vodi, objavlja in posodablja register izdanih dovoljenj izvršilnim železniškim delavcem in register subjektov usposabljanja,  kontrolira izdana dovoljenja in spričevala na celotnem področju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji,  nadzira redno preverjanje telesnih in duševnih sposobnosti in stalnih strokovnih usposabljanj izvršilnih železniških delavcev,  izdaja, začasno preklicuje ali odvzema pooblastila subjektom usposabljanja izvršilnih železniških delavcev,  zagotavlja stalni nadzor v zvezi z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, ki so že zajeta v sistemu varnega upravljanja,  izvaja ukrepe v zvezi z realizacijo sklepov iz varnostnih priporočil,  razpisuje strokovno razvojne naloge, ki služijo za podlago pri sprejemanju odločitev iz svoje osnovne pristojnosti,  razpisuje pripravo strokovnih podlag ali osnutkov pravilnikov iz svojega področja,  najema zunanje strokovnjake za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti,  kot javna agencija služi, v dogovoru s pristojnim ministrstvom, za platformo pri izvajanju posameznih nalog sofinanciranih iz Evropskih skladov. Za izvajanje omenjenih nalog ima AŽP svojo pravno podlago v Zakonu in pripadajočih podzakonskih aktih oz. v EU pravnem okviru ter v svojem ustanovitvenem aktu. Svojo organizacijsko obliko ima AŽP oblikovano v Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. V vlogi varnostnega organa AŽP v skladu z omenjenim zakonom:  dodeljuje, preklicuje ali začasno odvzema licence,  izvaja nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil,  vodi nacionalni register tirnih vozil. Organigram 1: Organizacijska shema Javne agencije za železniški promet RS 6 Sektor za izvajanje nalog varnostnega organa je sestavljen iz treh oddelkov: Oddelek za nacionalne predpise in tehnične specifikacije  priprava podzakonskih predpisov s področja varnosti v železniškem prometu ter njihova vsakokratna uskladitev s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, Oddelek za varnost  nadzor nad ohranitvijo stopnje varnosti v železniškem prometu in nad njenim stalnim izboljševanjem,    izdajanje, podaljševanje, dopolnitve in preklic ustreznih delov varnostnega spričevala prevoznikom v železniškem prometu, spremljanje, krepitev, uveljavitev in razvoj varnostnega regulativnega okvira, vključno s sistemom nacionalnih predpisov,  izdajanje, podaljševanje, dopolnitve in preklic ustreznih delov varnostnega pooblastila upravljavcem železniške infrastrukture, sodelovanje v delovnih telesih ERA in Komisije EU pri pripravi novih oziroma pri spremembah in dopolnitvah obstoječih TSI za visoke in konvencionalne hitrosti,  implementacija določil posameznih TSI v nacionalne varnostne predpise in  izdelava, vodenje in posodabljanje registra nacionalnih varnostnih predpisov z železniškega področja.  izdajanje, podaljševanje, dopolnjevanje, razveljavitev ali začasni odvzem licenc prevoznikom v železniškem prometu,  vodenje in posodabljanje registra izdanih licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil v bazi podatkov Evropske železniške agencije,  organizacija, priprava in razvoj postopkov za strokovno tehnično presojo delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali posameznih komponent in naprav,  izdajanje, podaljševanje, dopolnjevanje, razveljavitev ali začasni odvzem pooblastil delavnicam za vzdrževanje železniških vozil in njihovih sestavnih sklopov in delov,  vodenje in posodabljanje registra pooblaščenih delavnic za vzdrževanje železniških vozil in njihovih sestavnih delov in sklopov,  izdelava letnih poročil o stanju varnosti in o varnostnih kazalcih železniškega sistema v Republiki Sloveniji,  javna objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev dovoljenja za izvršilnega železniškega delavca,  izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasen preklic in odvzem dovoljenja izvršilnemu železniškemu delavcu,  vodenje, objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj izvršilnim železniškim delavcem in registra subjektov usposabljanja,  izdaja, začasen preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja izvršilnih železniških delavcev,  izvajanje nadzora rednih preverjanj psihofizičnih sposobnosti in stalnih strokovnih usposabljanj izvršilnih železniških delavcev,  zagotavljanje stalnega nadzora v okviru sistema standardov kakovosti dejavnosti, povezanih z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, razen dejavnosti, ki so že zajete v sistemu varnega upravljanja,  Oddelek za interoperabilnost  spremljanje izvajanja uporabe TSI pri implementaciji podsistemov: železniški vozni park, infrastruktura, energija, nadzor, vodenje in signalizacija med izvajanjem gradnje, nadgradnje in/ali pri obnovah,  vodenje postopkov za izdajo obratovalnih dovoljenj novih ali bistveno spremenjenih železniških vozil,  izdaja obratovalnih dovoljenj za strukturne podsisteme, za katere TSI še ne obstajajo,  izvajanje postopkov v komisiji za tehnični pregled pri izdaji uporabnih dovoljenj za podsisteme ali dele podsistemov, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje,  izdelava in vodenje nacionalnega registra železniških vozil,  izvajanje in nadzor nad ustreznostjo registracije železniškega voznega parka v nacionalnem registru železniških vozil in kontrola vseh varnostnih parametrov v registru,  izdaja obratovalnih dovoljenj za dele strukturnih podsistemov infrastruktura, energija, nadzor, vodenje in signalizacija. ORGANI ZA UREJANJE IN NADZOR VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU V RS Urejanje in nadzor varnosti v železniškem prometu je v RS razdeljeno med tri institucije (glej Organigram 2):  Nacionalni varnostni organ – Javna agencija za železniški promet RS / Sektor za izvajanje nalog varnostnega organa (zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo vseevropskega železniškega sistema v Republiki Sloveniji). kontrola izdanih dovoljenj in spričeval na celotnem področju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. 7  Preiskovalni organ – Ministrstvo za promet RS / Sektor za izvajanje nalog preiskovalnega organa (organ za preiskavo nesreč in incidentov).  Inšpekcijski in prekrškovni organ – Ministrstvo za promet / Prometni inšpektorat Republike Slovenije (organ za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonodaje s področja varnosti železniškega prometa). Organigram 2: Povezave med institucijami, ki urejajo varnost v RS Grafična predstavitev varnosti v RS za leto 2010 Skupni varnostni kazalniki, prikazani v grafikonih, so vsebinsko primerljivi v vseh državah Evropske unije. Razdeljeni so na sedem kategorij in sicer:  Splošen pregled varnosti,  Pregled nesreč glede na vrsto nesreče,  Pregled smrtno ponesrečenih oseb, glede na kategorijo udeleženca,  Pregled poškodovanih oseb, glede na kategorijo udeleženca,  Pregled incidentov in motenj glede na vrsto,  Stroški, ki so nastali z odpravo nesreč, incidentov in motenj glede na vrsto,  Pregled tehnične varnosti infrastrukture. Podatki so prikazani na osnovi povprečja predhodnih let z osnovnim letom 2006. KRATKA ANALIZA VARNOSTI V LETU 2010 V letu 2010 je bilo zabeleženih 18,844 milijonov prevoženih vlakovnih kilometrov, od tega so jih opravili potniški vlaki 10,717, tovorni vlaki pa 8,127 milijonov vlakovnih kilometrov. Zgodilo se je 21 nesreč, in sicer:  16 nesreč na nivojskih prehodih,  4 nesreče, ki so jih povzročila osebam vozeča železniška vozila,  1 druga nesreča. Zabeleženih je bilo 15 samomorov, en poškodovan potnik in štiri poškodovane nepooblaščene osebe. Skupno število smrtnih primerov se je povečalo iz 11 v letu 2009 na 14 v letu 2010. Zabeleženo je povečanje število mrtvih v segmentu nepooblaščenih oseb. Število poškodovanih oseb se je znižalo iz 14 v letu 2009 na 12 oseb v letu 2010. Varnostni kazalniki za leto 2010 so bolj ugodni, saj so nižji kot v letu 2009 in nižji kot v petletnem povprečju. V primerjavi s prejšnjim letom se je število prometnih nesreč povečalo za 2 nesreči, in bilo je za 26 več incidentov kot v predhodnem letu. V letu 2010 zaznamo porast števila smrtnih žrtev predvsem pri nepooblaščenih osebah, kar ima za posledico nedoseganje nacionalnih referenčnih vrednosti (NRV). Pri pregledu vzrokov zaradi katerih je bilo povečanje tega števila smo ugotovili, da se je največ nesreč v katerih so bile žrtve nepooblaščene osebe zgodilo na nivojskih prehodih na neinteroperabilnih progah. Zaradi omenjenega smo v letu 2010 organizirali delavnice namenjene varnemu prečkanju železniške proge ter v mesecu juliju leta 2011 spremenili pogoje zavarovanj nivojskih prehodov na neinteroperabilnih progah in opremljenost čela lokomotiv. 8 SPLOŠEN PREGLED VARNOSTI 10 V okviru preglednic »Splošnega pregleda varnosti« so prikazani podatki o skupnem številu nesreč, številu smrtno ponesrečenih oseb (brez samomorov), poškodovanih oseb, številu drugih dogodkov (incidenti in motnje) na omrežju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Metodologija zbiranja in obdelave podatkov temelji na skupnih varnostnih kazalnikih in priporočilih Evropske agencije za železniški promet in se kot taka uporablja v poročilih nacionalnih varnostnih organov na celotnem območju Evropske skupnosti. V skladu z evropsko zakonodajo mora varnostni organ v varnostnem poročilu prikazati tudi ekonomski vpliv nesreč. Ekonomski vpliv nesreč prikazuje stroške smrtnih žrtev, stroške poškodovanih oseb, stroške z zamenjavo na infrastrukturi in vozilih, stroške zamud in ovir v prometu. Metodologija izračuna stroškov smrtnih žrtev, poškodovanih oseb ter stroškov zamud temelji na študiji HEATCO, ki ima leto 2002 za osnovo za izračun posameznega stroška. Višina stroškov za posamezno leto se spreminja, glede na rast BDP-ja. Strošek zamenjave infrastrukture in vozil znaša dejanski strošek ali ocenjena vrednost, s katerim dosežemo prvotno stanje infrastrukture oziroma vozila. Po metodologiji izračuna ekonomskega vpliva nesreč, ki ga predpisuje Direktiva 2009/149/ES znaša za leto 2010:  Strošek smrtno ponesrečenega: 1.082.172,78 EUR  Strošek poškodovane osebe: 141.152,97 EUR  Strošek ure zamude: Potniškega vlaka pri potovanjih potnikov na delo: 26,80 EUR Potniškega vlaka pri osebnih potovanjih: 8,93 EUR Tovornega vlaka: 1,47 EUR V nadaljevanju so predstavljeni stroški po posameznih kategorijah in izračun povprečja na en (1) milijon vlakovnih kilometrov (v EUR). Strošek smrtno ponesrečenih Strošek poškodovanih oseb Strošek zamenjave infrastrukture in vozil Strošek zamud Skupaj 15.150.419 1.693.836 1.124.029 751.166 18.719.450 Strošek na milijon opravljenih vlakovnih kilometrov 993.000 Ekonomski učinek vpliva nesreč izkazuje, da na vsak vlakovni kilometer nesreče povzročijo ekonomski učinek v vrednosti 0,993 EUR. Na podlagi varnostnih kazalnikov so za posamezno državo članico izdelane nacionalne referenčne vrednosti, ki bodo za to državo članico merilo za doseganje skupnih varnostnih ciljev v državi. Na osnovi podatkov v letu 2010 stopnja varnosti ostaja na stopnji predhodnega leta in se v povprečju (merjeno od leta 2006) izboljšuje. 12 PREGLED NESREČ GLEDE NA VRSTO NESREČE 14 V sklopu »Pregled nesreč, glede na vrsto nesreče« beležimo povečanje nesreč na nivojskih prehodih (5 več kot leta 2009) ter povečanju števila nesreč, ki so jih povzročila osebam vozila v gibanju (2 več kot leta 2009). Skupno število nesreč se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009, povečalo za 2 nesreči.. 15 PREGLED SMRTNO PONESREČENIH OSEB GLEDE NA KATEGORIJO UDELEŽENCA 16 V sklopu »Pregled smrtno ponesrečenih oseb, glede na kategorijo udeleženca«, beležimo povečanje števila smrtno ponesrečenih nepooblaščenih oseb (4 več kot leta 2009). Skupno število smrtno ponesrečenih oseb se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009, povečalo za 3 osebe. 17 PREGLED POŠKODOVANIH OSEB GLEDE NA KATEGORIJO UDELEŽENCA 18 V sklopu »Pregleda poškodovanih oseb, glede na kategorijo udeleženca«, beležimo povečanje števila poškodovanih nepooblaščenih oseb (1 več kot leta 2009). Skupno število poškodovanih oseb se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009, zmanjšalo za 2 osebe. 19 PREGLED INCIDENTOV IN MOTENJ GLEDE NA VRSTO 20 V sklopu »Pregled incidentov in motenj, glede na vrsto« beležimo poslabšanje kazalnikov, predvsem pri pokazatelju »Število zlomov tirnic« (20 več kot leta 2009) ter pri pokazatelju »Število deformacij tira« (8 več kot leta 2009), ki so posledica nezadostnih vlaganj v posodobitev javne železniške infrastrukture. Skupno število incidentov in motenj se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009, povečalo za 26 dogodkov. 21 STROŠKI, KI SO NASTALI ZARADI ODPRAVE NESREČ, INCIDENTOV IN MOTENJ, GLEDE NA VRSTO 23 V sklopu »Stroški, ki so nastali zaradi odprave nesreč, incidentov in motenj glede na vrsto«, ki prikazuje skupne stroške za odpravo posledic nesreč, incidentov in motenj, je vsekakor predmet nadaljnje podrobnejše analize. Iz zgornjih grafikonov je razvidno, da so stroški popravila vozil in infrastrukture višji v primerjavi z leti 2008 in 2009 ter nižji v primerjavi z leti 2006 in 2007. 24 PREGLED TEHNIČNE VARNOSTI INFRASTRUKTURE 26 IZDANE LICENCE/SPRIČEVALA/POOBLASTILA DO 30.12.2010 Licence, izdane prevoznikom Prevoznik Adria Transport, d.o.o., Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper Holding Slovenske železnice d.o.o. (Slovenske železnice d.o.o.), Kolodvorska ul. 11, SI-1506 Ljubljana Luka Koper d.d., pristaniški in logistični sistem, Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper Velja od Velja do 4.09.2008 26.02.2004 2.11.2009 Varnostna spričevala, izdana prevoznikom Skladno z Zakonom o železniškem prometu, v katerem so med ostalim implementirana določila Direktive 2004/49/ES in Uredbe 653/2007, smo v Agenciji kot nacionalnem varnostnem organu pričeli na podlagi vlog prevoznikov v železniškem prometu s postopki izdaje varnostnih spričeval del A in del B za domače prevoznike oziroma del B za tuje prevoznike. Prevoznik Sklop »Pregled tehnične varnosti infrastrukture« kaže relativno stabilnost tehničnega stanja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Bistven napredek pri zagotavljanju tehnične varnosti infrastrukture se kaže v upadanju skupnega števila nivojskih križanj ceste in železnice (9 nivojskih križanj manj kot leta 2009) ter povečanju števila zavarovanih nivojskih prehodov za 1 %. Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, SI-1506 Ljubljana Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, SI-1506 Ljubljana Adria transport, d.o.o., Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper Adria transport, d.o.o., Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper Luka Koper d.d., pristaniški in logistični sistem, Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper Luka Koper d.d., pristaniški in logistični sistem, Vojkovo nabrežje 38, SI-6501 Koper RCA – Rail Cargo Austria AG, Edberger Lände 40-48, A-1030 Wien 27 Varnostno spričevalo Velja od Velja do del A 26.02.2009 25.02.2014 del B 26.02.2009 25.02.2014 del A 01.12.2009 30.11.2014 del B 01.12.2009 30.11.2014 del A 15.12.2009 14.12.2014 del B 15.12.2009 14.12.2014 del B 23.12.2010 23.12.2014 Izdana varnostna pooblastila Upravljavec Slovenske železnice d.o.o.,Kolodvorska ul. 11,SI-1506 Ljubljana DRUGE KORISTNE INFORMACIJE Velja od 24.05.2007 Izdana pooblastila o usposobljenosti delavnic za vzdrževanje tirnih vozila Začetek Zap. Naziv vzdrževalne delavnice veljavnosti št. pooblastila SŽ – Centralne delavnice Ljubljana d.o.o, Zaloška 217, SI-1000 Ljubljana; Proizvodnja DIVAČA, Ulica Ludvika Požrlja 22, 6215 Divača; Proizvodnja DIVAČA, Delovišče KOPER, Kolodvorska cesta 11, 6000 Koper; Proizvodnja DIVAČA, Delovišče NOVA GORICA, Prvomajska 55, 5000 Nova Gorica; Proizvodnja DIVAČA, Obrat ZALOG, Zaloška cesta 261, 1000 Ljubljana; Proizvodnja DOBOVA, Ulica 15. aprila 23, 8257 Dobova; 1. Proizvodnja LJUBLJANA, Zaloška cesta 217, 1000 22.12.2010 Ljubljana Proizvodnja LJUBLJANA, Delavnica za paro Šiška, Parmova cesta 33, 1000 Ljubljana; Proizvodnja LJUBLJANA, Delovišče NOVO MESTO, Kolodvorska ulica 1, 8000 Novo Mesto; Proizvodnja MARIBOR, Kurilniška ulica 8, 2000 Maribor; Proizvodnja MARIBOR, Delovišče TEZNO, Vodovodna 34, 2000 Maribor; Proizvodnja MARIBOR, Delovišče CELJE, Cinkarniška pot 4a, 3000 Celje; Proizvodnja PTUJ, Osojnikova cesta 6, 2250 Ptuj SCHVAB d.o.o., Liptovska ulica 34, 2310 Slovenske 2. Konjice; Oddelek Kovačnica SCHVAB Maribor, 16.01.2009 Preradovičeva 22, 2000 Maribor; GIZ tirna vozila, Jezdarska ulica 22, 2000 Maribor; 3. Mehanikarska delavnica, Kidričeva ulica 22, Dobrovce, 12.05.2009 2204 Miklavž na Dravskem polju; RŽV - Radionica željezničkih vozila Čakovec, d.o.o., 4. 12.05.2009 Kolodvorska 6, HR-40000 Čakovec; Velja do Kontaktni podatki Javna agencija za železniški promet RS Kopitarjeva ulica 5 2000 Maribor Tel.: +386 2 234 14 27 Fax.: +386 2 234 14 56 E-mail: [email protected] Spletna stran: www.azp.si Konec veljavnosti pooblastila DIREKTOR Boris ŽIVEC, univ. dipl. ekon. Tel.: +386 2 234 14 27 SEKTOR ZA IZVAJANJE NALOG VARNOSTNEGA ORGANA Zdenko SEME, univ. dipl. inž. el. Tel: +386 (0)2 234 14 83 SEKTOR ZA IZVAJANJE NALOG DODELJEVALNEGA ORGANA Zdenko ZEMLJIČ, univ. dipl. inž. prom. Tel.: +386 (0)2 234 14 81 21.12.2013 SEKTOR ZA PRAVNE, FINANČNE, KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE Viktorija STRAŠEK, univ. dipl. prav. Tel.: +386 (0)2 234 14 26 Uradne ure: ponedeljek in petek: 9 – 12 sreda: 9 - 12, 14 - 16 16.01.2012 11.05.2012 06.05.2013 28 SEZNAM VARNOSTNIH ORGANOV Država Organizacija Spletna stran Avstrija Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie http://www.bmvit.gv.at/ Belgija Department for Railway http://www.mobilit.fgov.be/nl/rail/rail.htm Bolgarija Railway Administration" Executive Agency http://www.iaja.government.bg Češka Drážní úřad http://du-praha.cz/ Danska National Rail Authority http://www.trafikstyrelsen.dk Estonija Estonian Technical Surveillance Authority http://www.rinsp.ee Finska Finnish Rail Agency http://www.rautatievirasto.fi/ Francija French rail safety authority http://www.securite-ferroviaire.fr Grčija Department of Railway Safety http://www.yme.gov.gr/ Madžarska National transport Authority http://www.nkh.hu Nemčija Eisenbahn-Bundesamt http://www.eba.bund.de Irska Railway Safety Commission http://www.rsc.ie/ Italija Agenzia Nazionale per la Sicurezza delle Ferrovie http://www.cesifer.it/ Latvija State Railway Technical Inspectorate http://www.vdzti.gov.lv/ Litva State Railway Inspectorate http://www.vgi.lt Poljska Railway Transport Authority http://www.utk.gov.pl/ Portugalska Institute for Mobility and Ground Transports http://www.imtt.pt Romunija Romanian Railway Safety Authority http://www.afer.ro Slovaška Railway Regulatory Authority http://www.urzd.sk/ Španija Direccion General de Ferrocarriles (Agencia Estatal de Seguridad del Transporte Terrestre) http://www.fomento.es/ Švedska Swedish Rail Agency http://www.ivw.nl/onderwerpen Nizozemska Railway Inspectorate http://www.ivw.nl/ Norveška Norwegian Railway Inspectorate http://www.sjt.no/ Velika Britanija Office of Rail Regulation http://www.rail-reg.gov.uk/ 29