ZGIBANKA_ip_12_13.pdf810.93 KB

OSNOVNA ŠOLA
FRANCA LEŠNIKA - VUKA
Mariborska cesta 4, Slivnica
2312 OREHOVA VAS
IZBIRNI PREDMETI
ŠOLSKO LETO: 2012/2013
IZBIRNI PREDMETI
V OSNOVNI ŠOLI
Novela ZOŠ na novo ureja izbirne predmete. Učenec izbere dve uri
pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem
soglašajo njegovi starši. To pomeni, da ne izbira več dveh ali treh
predmetov, ampak dve oziroma tri ure tedensko.
Primer: Učenec izmed ponujenih predmetov izbere tuji jezik, ki se v
skladu s predmetnikom izvaja dve uri tedensko. S soglasjem staršev
pa lahko v tem primeru izbere še en enourni izbirni predmet.
Ti zajemajo družboslovno in naravoslovno področje. Vsakemu (izjema
je drugi tuji jezik) je namenjena 1 ura tedensko.
Razdeljeni so v dva sklopa:
• Družboslovno-humanistični sklop.
• Naravoslovno-tehnični sklop.
Pri izbirnih predmetih lahko učenci poudarijo močne strani lastnih
interesov in sposobnosti. Ker so ti predmeti sestavni del predmetnika,
so enakopravni vsem ostalim.
Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je
lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih. Učenec je lahko v
celoti oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih ali pa le pri eni uri
tedensko.
Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šolsko
leto osnovni šoli posredujejo pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu
njihovega otroka v glasbeno šolo z javno veljavnim programom. V vlogi
navedejo, ali želijo, da je učenec oproščen pouka izbirnih predmetov v
celoti ali le ene ure tedensko. Ravnatelj v skladu z določbami zakona, ki
ureja splošni upravni postopek, odloči o oprostitvi za posamezno šolsko
2
leto. Za učence, ki se v glasbeno šolo vpisujejo naknadno v avgustu, pa
starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta.
Oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih se za posameznega
učenca zabeleži v dnevniku in redovalnici oddelka. Učenec, ki je
oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, se iz teh predmetov ne
ocenjuje, v spričevalu pa se v rubriko za izbirne predmete zapiše
»oproščen«.
Izbirne predmete učenci izbirajo za dobo enega leta ali več, tuje jezike
praviloma za tri leta. Nekateri enoletni predmeti so vezani na razred in
jih lahko ponudimo samo v določenem razredu.
V skupini je lahko največ 28 učencev, razen pri predmetih s področja
računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter
kemije, kjer je lahko največ 20 učencev.
Podrobnejše informacije o izbirnih predmetih najdete na spletnih
straneh Ministrstva za šolstvo in šport:
http://www.mss.gov.si
http://www.osflv.si
3
VSEBINA - KAZALO
IZBIRNI PREDMETI, KI JIH ŠOLA PONUJA
IZBIRNI PREDMET
triletni predmeti
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
triletni predmeti, lahko tudi krajši
VERSTVA IN ETIKA I
enoletni predmeti, vezani na razred
LIKOVNO SNOVANJE I
LIKOVNO SNOVANJE II
LIKOVNO SNOVANJE III
RETORIKA
enoletni predmeti
ZGODOVINA – ODKRIVAJMO PRETEKLOST
SVOJEGA KRAJA
TURISTIČNA VZGOJA
INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE
ŠOLSKO NOVINARSTVO
LITERARNI KLUB
GLEDALIŠKI KLUB
ASTRONOMIJA
MATEMATIČNA DELAVNICA
ŠAH – ŠAHOVSKE OSNOVE
POSKUSI V KEMIJI
RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI
OKOLICI
ŠPORT ZA ZDRAVJE
ŠPORT ZA SPROSTITEV
IZBRANI ŠPORT
SODOBNA PRIPRAVA HRANE
UREJANJE BESEDIL
MULTIMEDIJA
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
7
D
D
*
D
*
D
*
8
9
MENTOR
*
MARYELLEN VIRTIČ
*
*
D
*
*
*
ROZIKA MOHORIČ
ROZIKA MOHORIČ
ANJA SORKO
D
*
*
D
*
*
*
ANITA KAUBE
D
D
*
*
*
*
N
N
N
N
N
*
*
*
*
JOŽICA KORPAR
SONJA VOTOLEN
SONJA VOTOLEN
PETRA TRSTENJAK
STANE GEREČNIK
FRANC GOSAK
STANE GEREČNIK
FRANC GOSAK
TANJA BLAZNIK
N
*
N
N
*
*
4
*
*
*
*
*
*
ANITA KAUBE
*
*
*
*
*
*
*
*
BOJAN KREMPL
VESNA VUJINIČ
MATEJA VARGAZON
ROLANDO LAŠIČ
Družboslovno-humanistični sklop
DRUŽBOSLOVNO-HUMANISTIČNI PREDMETI
DRUGI TUJI JEZIK – NEMŠČINA
UČITELJICA: KATARINA ŽEBAVEC
ŠTEVILO UR: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 9. razred
V današnjem času dobiva pouk tujih jezikov vedno večji pomen v vzgoji in
izobraževanju. Znanje jezikov omogoča lažji dostop do informacij, intenzivnejše
sodelovanje s tujimi narodi na kulturnem in gospodarskem področju ter globlje
medsebojno razumevanje.
Razlogi za učenje nemškega jezika:
- nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi; kot prvi jezik ga govori 100
milijonov državljanov EU,
- je najbolj razširjen drugi tuji jezik v EU (takoj za angleščino),
- je eden izmed štirih sosedskih jezikov,
- nemščina je pomembna na nekaterih poklicnih področjih.
CILJI PREDMETA:
- doseganje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo,
- razvijanje sporazumevalne kulture in razumevanje večkulturnosti,
- razvijanje lastne večjezičnosti in jezikovne zavesti,
- razvijanje zmožnosti za vseživljenjsko učenje jezikov.
Učenci bodo pri pouku nemščine razvijali zmožnost slušnega razumevanja, bralnega
razumevanja, govornega sporazumevanja, govornega sporočanja ter pisnega
sporočanja. Pri pouku bodo govorno ali pisno posredovali iz nemščine v slovenščino
in nasprotno, delali bodo z besedili in pridobivali si bodo delovne tehnike in metode
za vseživljenjsko učenje.
UČNI SKLOPI V 9. RAZREDU:
- mesto in pogovori v mestu,
- orientacija v mestu, prosti čas in zabava,
- poklici,
- športi,
- kaj se bo zgodilo v prihodnosti,
- počitnice in potovanja,
- zgodbe in spomini,
- stili glasbe in oblačenja.
5
Družboslovno-humanistični sklop
DRUGI TUJI JEZIK – FRANCOŠČINA
Učiteljica: MARY ELLEN VIRTIČ
Število ur: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 7. razred
Izbirni predmet Francoščina je v osnovni šoli triletni predmet, ki se izvaja v obsegu
dveh ur tedensko.
CILJI PREDMETA
7. razred :
usvajanje osnovnega besedišča,
razvijanje občutljivosti za glasovno podobo francoskega jezika s pomočjo
pesmi, igre in govorice telesa,
razumevanje in pogovarjanje v preprostih situacijah, npr. prvo srečanje, v
šoli, v trgovini ...,
usvajanje pisnega sporočila: kratka sporočila (sms), razglednice, elektronska
sporočila.
Francoščina je prednost DANES ...
Francija je že 3. najpomembnejši gospodarski partner Slovenije in poleg
angleščine je delovni jezik Evropske unije. Sedeži mednarodnih institucij v
francosko govorečih mestih so: Bruselj – Evropska komisija, Nato; Strasbourg –
Evropski parlament, Svet Evrope; Ženeva: Organizacija Združenih Narodov;
Luksemburg – Evropsko sodišče, Evropska banka.
... in TUDI JUTRI:
francoščina je uradni jezik v več kot 50 državah sveta. Je jezik, ki pomaga pri
učenju drugih jezikov na splošno.
... Ker je jezik ljubezni in duha.
6
Družboslovno-humanistični sklop
VERSTVA IN ETIKA I
Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred
Izbirni predmet Verstva in etika je triletni predmet in se izvaja v 7., 8. in 9. razredu.
Učencem nudi možnost, da razširijo svoje znanje o verstvih in etiki, ob tem pa
spoznavajo druge kulture, načine življenja, značilnosti in posebnosti. Pri predmetu
bodo obravnavani temeljni pojmi o nastanku religij in velike svetovne religije
(krščanstvo, islam, budizem …), ki nas obdajajo in s katerimi se redno srečujemo
preko vzornikov in ob iskanju svoje identitete.
Učenci na laičen način objektivno pridobivajo znanje in razgledanost na področju, ki
ga predmet obravnava. Znanja jim bodo v pomoč pri oblikovanju samozavestne
osebnosti, ki je pripravljena sprejemati drugačnost in biti strpna do te drugačnosti.
AKTUALNO!
Živimo v času vedno bolj intenzivnih stikov med različnimi kulturami in svetovi
verstev postajajo vedno bolj del naše vsakdanjosti. Njihovo poznavanje je bistveno za
razumevanje sodobnega sveta.
ZANIMIVO!
Tematika s področja verstev in etike vključuje raznovrstne vzorce razmišljanja,
pravila, običaje. Njihovo poznavanje je zanimivo za ljudi različnih starosti in
prepričanj.
KORISTNO!
Znanje s tega področja je koristno in potrebno
za pridobitev splošne izobrazbe, ki je
uporabna na številnih področjih. Nenazadnje
prispeva k boljšemu poznavanju lastne
tradicije in kulture.
7
Družboslovno-humanistični sklop
LIKOVNA VZGOJA
LIKOVNO SNOVANJE I
Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred
LIKOVNO SNOVANJE II
Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred
LIKOVNO SNOVANJE III
Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred
Likovno snovanje je predmet, ki temelji na odkrivanju in razvijanju učenčeve
ustvarjalnosti in je pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega pouka likovne
vzgoje. Poglobljeno raziskovanje znotraj predmeta oblikuje pomembne osebnostne
lastnosti učencev, to so emocionalne, socialne, motorične in spoznavne.
Predmet zajema vsa področja likovne umetnosti in omogoča učencem, da razvijajo in
realizirajo lastne likovne zamisli v najrazličnejših likovnih tehnikah, ki jih pri rednem
pouku ne morejo. Slikanje na platno, steklo, svilo, keramiko so le nekatere od njih.
Podobne možnosti imajo učenci tudi pri drugih področjih likovne vzgoje, pri grafiki,
kiparstvu in risanju. Del vsebin bodo lahko realizirali tudi na uporabnih predmetih,
kot npr. poslikava unikatne rutice, kravate, keramičnega ali lesenega krožnika … Pri
likovnem snovanju imajo učenci tudi možnost uporabe novejših spoznanj muzejske
pedagogike in s tem praktičnega likovnega ustvarjanja v prostorih Umetnostne
galerije v Mariboru.
Spoznavanje in neposreden stik z našo likovno kulturno dediščino pozitivno vpliva na
razvoj osebnosti mladega človeka ter mu daje osnovo za formiranje stališč in vrednot.
Le-te spremljamo v znanju, poznavanju in razumevanju
likovne umetnosti učencev, praktično pa se kažejo skozi
njihovo lastno ustvarjalno delo na najrazličnejših
področjih likovne umetnosti. Osnutek predmeta Likovno
snovanje temelji na psihofizičnem razvoju učencev in
nadgrajuje vsebine predmeta v posameznem razredu.
8
Družboslovno-humanistični sklop
SLOVENŠČINA
RETORIKA
Učiteljica: ANJA SORKO
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred
Izbirni predmet Retorika je enoletni učni predmet, ki se izvaja enkrat tedensko v 9.
razredu osnovne šole.
Cilji predmeta
Učenci spoznavajo, kaj je retorika in zakaj je
koristno, da se je učijo, saj je retorika vsakdanje
uporabna veščina.
Razvijajo osnovne sporazumevalne spretnosti
poslušanja in govorjenja, branja in pisanja v
različnih govornih položajih.
Učenci spoznavajo etiko dialoga, nastanek in
zgodovino retorike, razlikujejo dobre in slabe
argumente, oblikujejo prepričljive govore in se
urijo v javnem nastopanju.
Posebnosti
Najmočnejša je povezava retorike s slovenščino in filozofijo. Učenci imajo že razvito
jezikovno zmožnost, znajo popraviti napake in hkrati imajo sposobnost abstraktnega
razmišljanja in zmožnost analize.
Pouk retorike se opira tudi na uporabo elektronskih medijev.
Uspešno govorno komuniciranje je družbenega pomena, saj zagotavlja neposreden
pretok informacij, učinkovito reševanje problemov in s tem napredek.
Retorika je namreč veščina, s katero skuša uspešen govorec/govornik občinstvo
prepričati o neki stvari ali ga za kako stvar navdušiti – je umetnost prepričevanja in
utemeljevanja.
9
Družboslovno-humanistični sklop
SLOVENŠČINA
ŠOLSKO NOVINARSTVO
Učiteljica: SONJA VOTOLEN
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred
Izbirni predmet šolsko novinarstvo je enoleten in se lahko izvaja v 7., 8. in 9. razredu
osnovne šole. Povezuje se s slovenščino, z računalništvom, s tujimi jeziki, z
zgodovino, geografijo, etnologijo … Združuje raziskovanje neumetnostnih jezikovnih
zvrsti, zlasti publicističnih. Učenci prebirajo in razčlenjujejo časopisni in revijalni tisk,
sledijo radijskemu in televizijskemu programu ter si oblikujejo kritičen odnos do
medijev; tvorijo raznolika informativna in interpretativna publicistična besedila,
ustvarjajo šolski časopis, objavljajo svoje prispevke v mladinskem tisku, proučujejo
slovenska narečja in interesne govorice, spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike
novinarskega sporočanja, si razvijajo sposobnosti izražanja v praktičnosporazumevalnem, strokovnem in publicističnem jeziku, spoznavajo slovstveno
folkloro ter uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje. Prevladujeta delo v skupinah
in terensko delo, učenci potrebujejo delovni zvezek Naš čas-opis.
10
Družboslovno-humanistični sklop
SLOVENŠČINA
LITERARNI KLUB
Učiteljica: SONJA VOTOLEN
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred
Izbirni predmet je enoleten in nadgrajuje predmet slovenščina. Predstavlja
poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj, upošteva interese učencev in
ravnovesje področij umetnostnega in neumetnostnega jezika. Zajema dve področji:
branje in ustvarjanje leposlovnih besedil.
CILJI:
-
učenci razvijajo pozitiven odnos do književnosti,
spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko književnost,
spoznavajo druge kulture in si privzgajajo strpen odnos do njih,
sprejemajo in vrednotijo umetnostna besedila,
ustvarjalno se odzivajo na prebrano, se o prebranem pogovarjajo in
utemeljujejo njihova stališča,
razlikujejo umetniško in trivialno književnost,
razumejo raznolikost besedil in jih med seboj primerjajo,
se seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo (novi tiski, revije, časopisi),
pišejo dnevnik branja,
ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila,
urejajo razredne ali šolske literarne publikacije.
11
Družboslovno-humanistični sklop
SLOVENŠČINA – GLEDALIŠKI KLUB
Učiteljica: PETRA TRSTENJAK
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred
KRATEK OPIS PREDMETA
Spoznali bomo, kje in kdaj se je gledališče pojavilo in na kratko preverili, kakšen je bil
razvoj gledališča do današnjega časa. Predvsem pa se bomo ukvarjali s praktičnimi
zadevami, kot je pantomima, posnemanje glasov in gibov, nastopanje pred
občinstvom, poskušali se bomo znebiti treme pred nastopanjem, urili bomo pravilno
izgovarjavo, na oder postavili tudi krajše odlomke iger ali skeče in spremljali
dogajanje v slovenskem gledališkem prostoru. Pri predmetu bomo vadili tudi
posamezne prizore iz dramskih besedil, lirska besedila za proslave in pripravili
uprizoritev igrice. Da bi začutili vonj in duh gledališča, si bomo v sklopu tega
predmeta ogledali kakšno gledališko in lutkovno predstavo.
TEMATSKI SKLOPI:
• KAJ JE GLEDALIŠČE (zgodovina, vrste),
• KAJ JE DRAMSKO BESEDILO (zunanja, notranja zgradba),
• KOMEDIJA, TRAGEDIJA (branje in interpretiranje),
• UPRIZARJANJE IN NASTOPANJE.
Načini ocenjevanja
Učenci bodo v 1. ocenjevalnem obdobju ocenjeni z dvema ustnima ocenama, in sicer
ocenjuje se dramski nastop in temeljno znanje iz gledališke umetnosti ter ocena. V 2.
ocenjevalnem obdobju bodo ocenjeni z najmanj eno ustno oceno - vrednotenje
profesionalne gledališke predstave, nastopanje na proslavi oz. govorna interpretacija.
Upošteva pa se tudi prizadevnost, sodelovanje, ustvarjalnost in inovativnost.
12
Družboslovno-humanistični sklop
CILJI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI
Učenec/-ka:
• loči glavni in stranski govor,
• določi glavne in stranske motive (dogodke) ter osnovni konflikt v dramskem
besedilu,
• pojasni zgradbo drame: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova,
• loči glavne in stranske osebe ter dialog in monolog,
• prepozna in opiše značilni dramski perspektivi (tragično in komično),
• pozna prvine komičnega: komična zunanjost lika, komični karakter, komična
situacija, besedna komika,
• pretvori odlomek literarnega besedila v predlog za predstavo,
• dramsko besedilo ustvarjalno preoblikuje,
• napiše dramatizacijo in zasnovo za igro, našteje prvine gledališkega dogodka
in pojasni njihovo vlogo,
• oceni predstavo,
• doživeto interpretira nedramske zvrsti, samostojno recitira in deklamira,
• pripravi improvizacijo ali pantomimo, gledališko uprizoritev ali lutkovno
predstavo ali radijsko igro ali pa napiše kratek scenarij za film,
• pozna strokovno izrazje in glavna literarna dela s področja gledališča,
• ob branju domačih in tujih krajših dramskih del in gledanju predstav razvijajo
osebnostno in narodno identiteto,
• razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih
gledaliških in lutkovnih predstav (mladinsko
gledališče in gledališče za odrasle, lutkovno
gledališče, ulično gledališče, variete),
• spoznavajo gledališče kot sintezo različnih
umetnosti,
• sprejemajo besedila in predstave in jih s
pomočjo učitelja vrednotijo,
• s pomočjo učitelja pišejo in se pogovarjajo o
besedilih in o predstavah,
• s pomočjo učitelja ustvarjajo besedila in
manjše predstave, nastopajo na odru ter se
učijo delati v skupini.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE:
SLO, ZGO, GVZ ...
13
Družboslovno-humanistični sklop
ZGODOVINA
ODKRIVAJMO PRETEKLOST SVOJEGA KRAJA
Učiteljica: ANITA KAUBE
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred, enoletni predmet,
vezan na razred
Cilji in vsebine se povezujejo s cilji in z vsebinami zgodovine kot rednega predmeta.
Učni načrt je zasnovan tako, da se cilji in vsebine glede na zanimanje učencev
izbirajo, razširjajo in poglabljajo.
Učni načrt Odkrivajmo preteklost svojega kraja je sestavljen iz štirih tematskih
sklopov:
­ Srednjeveške zgodbe,
­ Kako smo potovali?,
­ Slovenci kot vojaki in
­ Selitve skozi zgodovino.
Učitelj glede na zanimanje učencev, materialne pogoje šole in zastopanost teme v
kraju in okolici izbere dva tematska sklopa izmed štirih, ki jih obravnava v 35 učnih
urah.
Pouk izbranih tematskih sklopov se bo načrtoval tako, da učence navaja na
odkrivanje in raziskovanje zgodovine domačega kraja, mest, pokrajine s pomočjo
najrazličnejših zgodovinskih virov iz različnih medijev.
Odkrivanje oziroma raziskovanje zgodovine domačega kraja, mesta, pokrajine bo
potekalo v obliki sodelovalnega učenja, projektnega dela, terenskega dela z
vključevanjem muzejev in arhivov, krajših in daljših ekskurzij, raziskovalnih taborov
ipd.
14
Družboslovno-humanistični sklop
TURISTIČNA VZGOJA
Učiteljica: ANITA KAUBE
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za učence 7. in 8. razreda in 32 ur za
9. razred, fleksibilni predmetnik 2 uri tedensko pol leta
Vsebine predmeta TURISTIČNA VZGOJA:
• TURIZEM IN NJEGOV RAZVOJ
• DOMAČI KRAJ – TURISTIČNI KRAJ
• OSNOVE ZA RAZVOJ TURIZMA V DOMAČEM KRAJU
• TURIZEM KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST
• ODNOS DO GOSTOV
• TURISTIČNO OGLAŠEVANJE IN INFORMIRANJE
• SKRB ZA RAZVOJ TURIZMA
• VODENJE PO DOMAČEM KRAJU
Dejavnosti pri predmetu:
• učenci seznanijo se z osnovami za razvoj turizma v domačem kraju,
Sloveniji in svetu,
• vključujejo se v turistično življenje domačega kraja,
• spoznavajo ljudi in ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom,
• spoznavajo turistične poklice,
• turistično vodenje po domačem kraju,
• razvijajo sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja,
• ekskurzija – praktični primer vodenja, spoznavanje različnih turističnih
krajev.
15
Družboslovno-humanistični sklop
INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE
Učiteljica: JOŽICA KORPAR
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred
Izbirni predmet informacijsko opismenjevanje se izvaja kot enoletni program v
tretjem triletju OŠ.
Vsebina predmeta je razdeljena v šest tematskih sklopov:
1. Knjižnica kot informacijsko središče
2. Periodika kot vir informacij
3. Zbirke podatkov
4. Lokacije informacij
5. Bibliografije
6. Informacijski viri pri projektnem in raziskovalnem delu
Splošni cilji predmeta so:
- razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno učenje,
- razvijanje sposobnosti za branje, poslušanje, govor,
- razvijanje strategij za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in
ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih,
- poznavanje možnosti tekočega informiranja o publikacijah in lokacijah kot
virih informacij,
- razvijanje navade za uporabo knjižnice za vseživljenjsko učenje in ustvarjalno
preživljanje prostega časa …
16
Naravoslovno-tehnični sklop
NARAVOSLOVNO-TEHNIČNI PREDMETI
POSKUSI V KEMIJI
Učiteljica: FRANC GOSAK
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred in 32 ur letno za 9.
razred
OPREDELITEV PREDMETA
Izbirni predmet Poskusi v kemiji se v programu osnovne šole povezuje s splošno
izobraževalnim predmetom kemija v 8. in 9. razredu in tudi s predmetom
naravoslovje v 7. razredu. Predstavlja nadgradnjo navedenih predmetov.
V tem šolskem letu je namenjen učencem 8. razredov. Ta predmet omogoča, da
učenci utrdijo, dopolnijo in poglobijo znanja, spretnosti in veščine, ki so jih pridobili
pri pouku kemije.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci:
• razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo s snovmi, za
eksperimentiranje in raziskovanje,
• se seznanijo z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju,
• se urijo v tehnikah laboratorijskega in terenskega eksperimentalnega dela,
• usvojijo postopke eksperimentiranja raziskovalnega dela:
- od načrtovanja do izvajanja eksperimentov,
- postavljanja zaključkov in ocenitve smiselnosti rezultatov,
- povezovanja zaključkov in rezultatov s teorijo in z življenjskim
okoljem.
17
Naravoslovno-tehnični sklop
RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI
Učiteljica: TANJA BLAZNIK
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred
OPREDELITEV PREDMETA
Narava podarja sto in sto priložnosti za veselje in uspeh, vsak dan prinaša majhne in
nevidne trenutke sreče. Le približati se ji moramo. Z zaupanjem preskušati svoje meje
– v tem je pogum uspešnih.
Dejavnosti pri predmetu: terensko delo, laboratorijsko delo v učilnici (opazovanje in
prepoznavanje organizmov z lupo, z mikroskopom), iskanje podatkov po literaturi in s
pomočjo računalnika, izdelava plakatov, poročil, priprava razstave.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci:
• poglobijo, razširijo in nadgradijo že usvojeno znanje pri osnovnem
predmetu,
• spoznajo terenske in eksperimentalne metode dela pri biologiji,
• povežejo biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem
znanju,
• poznajo življenjske potrebe živih bitij in medsebojno odvisnost žive in nežive
narave,
• spoznajo, da lahko vsako rušenje ravnotežja v naravi – vnos različnih snovi,
tujih organizmov, pomanjkanja vode, spremembe temperature … – usodno
vpliva na preživetje organizmov.
18
Naravoslovno-tehnični sklop
MATEMATIČNA DELAVNICA 7
Učitelj: Franc Gosak
Število ur: 35 za 7. razred
Matematična delavnica sestoji iz treh enoletnih izbirnih predmetov (Matematična
delavnica 7, Matematična delavnica 8, Matematična delavnica 9), ki se zaporedoma
navezujejo na vsebine pouka matematike 7., 8. oz. 9. razreda. Učenec lahko obiskuje
ta predmet npr. v 7. in 9. razredu, ni nujno vsa tri leta.
Predmet je namenjen učenkam in učencem različnih matematičnih sposobnosti.
Snov, ki jo bomo obravnavali, je razdeljena v 4 sklope:
LOGIKA,
ŠTETJE,
NENAVADNA ARITMETIKA in
TLAKOVANJA.
Naše delo bo potekalo ob uporabi aktivnih metod, to je samostojno, v parih ali
skupinah. Vključevalo bo raziskovanje, izkustveno učenje, matematično refleksijo,
aktivno pridobivanje izkušenj (risanje, tlakovanje, igranje, modeliranje z materiali …).
Pri izbirnem predmetu učenci:
• pridobivajo izkušnje in jih povezujejo z matematičnimi znanji, pridobljenimi
pri rednem pouku,
• razvijajo sposobnost izražanja svojega matematičnega znanja,
• oblikujejo pozitiven odnos do matematike in do lastne matematične
dejavnosti,
• razvijajo sposobnost opazovanja in spremljanja lastnega načina razmišljanja,
• razvijajo prostorsko predstavljivost,
• se učijo celovitega načrtovanja in izvajanja matematičnih dejavnosti ter
sodelovanja z drugimi,
• spoznajo matematiko kot delo več generacij in narodov.
Če se želite ukvarjati z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, izmenjevati svoje
ideje in razumevanje matematike s sovrstniki in z učiteljem, potem je MATEMATIČNA
DELAVNICA 7 pravi naslov.
19
Naravoslovno-tehnični sklop
ASTRONOMIJA
Učitelj: STANE GEREČNIK
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred
Je izbirni naravoslovni predmet v 7., 8. in 9. razredu. Izvaja se v treh neodvisnih
sklopih po eno leto.
Prvi sklop: Sonce, Luna, Zemlja
Drugi sklop: Daljnogledi in planeti
Tretji sklop: Zvezde in vesolje
Od nekdaj že se ljudje zaziramo v nebo in se sprašujemo: od kod neki so se vzele
zvezd ? ...
Rimski pesnik Lukrecij je trdil, da je vesolje
večno, teologi govorijo o postopnem nastanku
sveta, krščanski mistični filozof Avguštin v
četrtem stoletju zapiše, da je čas in tudi prostor
Bog ustvaril v prvem trenutku, perzijski sufi elGhazali iz dvanajstega stoletja trdi, da se je
vesolje začelo v neki določeni točki ...
Tudi dandanes astronomi raziskujejo temeljno
vprašanje vesolja. Nevidni svet matematike jim
omogoča, da odgovore izračunajo vnaprej in si
jih celo predstavljajo ...
Sonce, Luna in Zemlja
je prvi od treh sklopov s področja astronomije, ki ga učenci
lahko izberejo v tretji triadi in sodi v okvir naravoslovnotehničnih predmetov.
Ker vsako šolsko leto ponudimo enega od sklopov, je vrstni red
ponovno na prvem sklopu.
KOMU ga lahko priporočimo?
Vsakemu učencu, ki ga področje zanima, ima veselje do OPAZOVANJA, POSKUŠANJA
in željo, da razvija ABSTRAKTNO MIŠLJENJE.
20
Naravoslovno-tehnični sklop
Organizacija pouka
Pred samo vsebino bi želel učence in starše seznaniti še z izvedbo. Zaradi specifike
predmeta predvidevam polovico ur po urniku. Drugo polovico ur pa bomo realizirali z
vajami na terenu oziroma opazovanji in meritvami, ki jih učenci opravijo doma.
Nekatere od vaj namreč zahtevajo daljše časovno obdobje.
Večernih srečanj pa v tem sklopu praviloma ni. Izjema je lahko le opazovanje
površine Lune z daljnogledom – teleskopom.
Vsebina
Omejila se bo na naslednje operativne cilje:
• Sonce je vir energije in svetlobe,
• vsa tri telesa so krogle,
• Zemlja in Luna imata trdno površino s kraterji in z gorami,
• primerjava razdalj Zemlja–Luna in Zemlja–Sonce,
• heliocentrični sistem,
• Zemlja, Luna in Sonce iz Zemlje,
• Zemlja, Luna in Sonce iz vesolja,
• pomen gledišča.
Ocena
Končna ocena bo sestavljena iz treh delov:
• osvojenega teoretičnega znanja
• priprave naloge (referata) na izbrano temo
• sodelovanja in uspešnosti pri praktičnem delu
21
Naravoslovno-tehnični sklop
ŠAHOVSKE OSNOVE
Učitelj: STANE GEREČNIK
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred
Celotna vsebina je zajeta v treh enoletnih predmetih in ni vezana na razred:
• šahovske osnove,
• šahovsko kombiniranje,
• šahovske strategije.
Zaradi majhnega števila učencev in velikega števila izbirnih predmetov se bo vsako
leto ponudil eden od treh sklopov (ciklično se bodo ponavljali).
V šolskem letu 2006/2007 smo pričeli s prvim sklopom.
Cilji predmeta pa niso naravnani le na kakovost igranja. Bistvo predmeta je učencu
predstaviti čar igre in njene kvalitete, s katerimi že stoletja navdušuje mnoge
privržence. Veliko ur se izvaja ob pomoči računalnika, ki je šahistu danes nepogrešljiv
pripomoček.
V ta namen bomo uporabljali programa FRITZ in program ŠAH ZA OMREŽJA.
MAT V TREH POTEZAH
22
Naravoslovno-tehnični sklop
ŠPORT ZA ZDRAVJE
Učitelja: KREMPL BOJAN in VESNA VUJINIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred
SPLOŠNI CILJI:
• skrb za skladen telesni razvoj,
• usvajanje in izpopolnjevanje športnih znanj,
• krepitev občutka samozavesti in zaupanja vase,
• oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev,
• razumevanje pozitivnih učinkov redne športne dejavnosti,
• pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika.
OPERATIVNI CILJI IN TEMELJNI STANDARDI ZNANJ:
• temeljni razvoj – razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,
• usvajanje in izpopolnjevanje različnih športnih znanj,
• seznanjanje s teoretičnimi vsebinami,
• prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov
ravnanja.
VSEBINE:
• splošna kondicijska priprava
• atletika
• aerobika
• nogomet
Ko ga učenec enkrat izbere, ga v naslednjem letu ne more več. Lahko pa izbere drugi
izbirni predmet iz področja športa.
Šport za zdravje je predmet, kjer bodo ponujene raznovrstne vsebine kot nadgradnja
tistih vsebin redne športne vzgoje, s katerimi lahko vplivamo na zdravje in dobro
počutje učencev. Razvijali bodo gibalne in funkcionalne sposobnosti, skrbeli za
pravilno telesno držo in oblikovali skladno postavo, izpopolnjevali športno znanje
tistih športov, ki ponujajo možnost poznejših dejavnosti v prostem času (odbojka,
rokomet, ples, aerobika, splošna kondicijska pripravljenost, atletika, plavanje – v
soglasju s starši zaradi stroškov). Med urami bomo spodbujali medsebojno
sodelovanje, zdravo tekmovalnost in sprejemanje drugačnosti.
Pouk se bo odvijal enkrat tedensko po 1 uro ali po možnosti nekaj ur skupaj (če se
bomo odločili za plavanje).
23
Naravoslovno-tehnični sklop
ŠPORT ZA SPROSTITEV
Učitelja: VESNA VUJINIČ in BOJAN KREMPL
Število ur: 35 ur za 8. razred
CILJI PREDMETA
UČENCI:
• se navajajo na zdrav način življenja, ki zmanjšuje vpliv negativnih učinkov
sodobnega življenja,
• spoznavajo športe, ki so z vidika športnorekreativnih učinkov pomembni za
kakovostno preživljanje prostega časa,
• izboljšujejo splošno kondicijsko pripravo,
• krepijo občutek samozavesti.
Program ponuja široko paleto možnih aktivnosti, ki niso zajete v rednem programu in
omogočajo razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Intenzivnost programa je
prilagojena sposobnostim posameznih učencev. Delo jim bo omogočilo psihično
razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša zahteven in ustaljen šolski
ritem.
24
Naravoslovno-tehnični sklop
IZBRANI ŠPORT
Učitelj: KREMPL BOJAN, VESNA VUJINIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred
SPLOŠNI CILJI:

čustveno in razumsko dojemanje športa,

pridobivanje znanj,

zdrav način življenja,

oblikovanje odnosa do človeka in samega sebe.
OPERATIVNI CILJI:

telesni razvoj,

usvajanje različnih znanj,

seznanjanje s teoretičnimi vsebinami,

prijetno doživljanje športa,

oblikovanje stališč in navad.
PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE:

vaje moči in hitrosti,

vaje koordinacije, gibljivosti in vzdržljivosti,

izpopolnjevanje tehničnih elementov,

taktika in pravila igre,

sojenje in vodenje ekipe.
25
Naravoslovno-tehnični sklop
SODOBNA PRIPRAVA HRANE
Učiteljica: MATEJA VARGAZON
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred
Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane bomo z učenci spoznali:
- prehrano z vidika zagotavljanja in ohranjanja zdravja,
- pomen varne, varovalne in zdrave prehrane,
- načine priprave tovrstne prehrane (2/3 pouka predstavlja praktično delo v kuhinji).
Predmet je namenjen učencem:
- ki želijo pridobiti več znanja in praktičnih izkušenj o prehrani in sodobni
pripravi hrane,
- ki jih veseli praktično delo v kuhinji,
- ki bi se radi naučili, kako pripraviti jedi in pri tem ohraniti čim več hranilnih
snovi, prijeten vonj, okus in barvo,
- ki želijo poglobiti znanje za nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinskoturističnih in zdravstvenih šolah.
Cilji predmeta
Učenci:
• razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za
preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja
zdravja;
• nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu
gospodinjstvo;
• poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na
agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah;
• razvijajo individualno ustvarjalnost.
26
Naravoslovno-tehnični sklop
Učenci spoznajo:
- hrano in hranilne snovi,
- potrebe organizma po hranilnih snoveh,
- ritem prehranjevanja,
- prehrambne navade – dobre navade, posledice slabih navad,
- kakovost živil in jedi,
- kriterije za oceno zdrave hrane,
- pripravo zdrave hrane,
- gastronomsko kulinarična načela pri pripravi obrokov.
Organizacija pouka:
- 1 ura tedensko ali 2 uri skupaj na 14 dni
- predmet se ocenjuje številčno (1–5)
KAR SE BOMO NAUČILI O PREHRANI IN SODOBNI PRIPRAVI HRANE, NAS BO
SPREMLJALO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, SAJ JE HRANA OSNOVNA POTREBA
ORGANIZMA.
ČE JE USTREZNO IZBRANA IN PRIPRAVLJENA,
OHRANJA IN VARUJE NAŠE ZDRAVJE.
ZDRAVJE PA JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO!
27
Naravoslovno-tehnični sklop
RAČUNALNIŠTVO
UREJANJE BESEDIL
Učitelj: ROLANDO LAŠIČ
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred
MULTIMEDIJA
Učitelj: Rolando Lašič
Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
Učitelj: Rolando Lašič
Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred
Predmet je razdeljen na tri sklope, v sedmem in osmem razredu po 35 ur in v
devetem 32 ur.
• Urejanje besedil, ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič,
• Multimedija, ki se ponudi pri drugi izbiri in
• Računalniška omrežja, ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič.
V predmetu se teorija poznavanja osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z
metodami neposrednega dela z računalniki in z njimi povezano informacijsko
tehnologijo. To omogoča, da učenci in učenke pridobijo tisto računalniško pismenost,
ki je potrebna za odličnost.
V okviru sklopa UREJANJE BESEDIL se bodo učenci naučili:
•
•
•
•
•
osnove informatike in računalništva,
izbrati ustrezen računalniški program in ga zagnati v grafičnem operacijskem
sistemu,
v programu izbrati in uporabiti ustrezen ukaz,
izdelati svoje področje, ga preimenovati in izbrisati,
z urejevalnikom besedil napisati besedilo in ga oblikovati,
28
Naravoslovno-tehnični sklop
•
•
•
•
•
z risarskim programom izdelati računalniško točkovno sliko in jo vriniti v
besedilo,
shraniti izdelek na disk in ga natisniti,
poslati sporočilo po elektronski pošti in na prejeto sporočilo odgovoriti,
uporabiti pregledovalnik za internet,
in še kaj …
V okviru sklopa MULTIMEDIJA se bodo učenci naučili:
•
•
•
•
•
razvijati sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij,
razvijati pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti
(zaščita podatkov),
izdelati preprosto računalniško predstavitev informacije,
iskati informacije po različnih medijih,
primerjati kvaliteto različnih predstavitev informacije.
V okviru sklopa RAČUNALNIŠKA OMREŽJA se bodo učenci naučili:
•
•
•
•
izdelati enostavno spletno stran,
poiskati in uporabiti podatke iz omrežja Internet,
primerjati in vrednotiti prednosti in slabosti omrežja Internet,
uporabljati javno dostopne podatke, pri čemer razvijajo kritičen odnos do
uporabljenih podatkov in krepijo pravilen odnos do varovanja avtorskih
pravic in zaščite podatkov.
29
Naravoslovno-tehnični sklop
Zbrala in uredila: Mira Prel in Rolando Lašič
Lektorirala: Petra Trstenjak
30