1. No category

Vito Hazler
KULTURNA DEDIŠČINA
– IZZIV SODOBNEMU
PODJETNIŠTVU
VSEBINSKI PROGRAM PODJETJA »ZLATI GRIČ
d.o.o.« NA PODROČJU KULTURE, TURIZMA,
GOSTINSTVA IN PRIMARNE VINOGRADNIŠKE
IN SADJARSKE DEJAVNOSTI
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Zbirka kulturna dediščina
Zvezek 9
Ljubljana 2013
Elektronske izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
1
Vito Hazler: KULTURNA DEDIŠČINA – IZZIV SODOBNEMU PODJETNIŠTVU
Zbirka: Kulturna dediščina, Zvezek 9
Urednik zbirke: Vito Hazler
Uredniški odbor zbirke: Janez Bogataj, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Rajko
Muršič, Mateja Habinc
Jezikovni pregled: Ingrid Slavec Gradišnik
Prevod povzetka: Ana Hazler
Tehnično urejanje: Mihaela Hudelja
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.
Vse pravice pridržane.
Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete univerze v Ljubljani
Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete
Naslov izdajatelja: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani, Zavetiška 5, p. p. 580, 1000 Ljubljana, e-naslov:
[email protected]
Ljubljana, 2013
Prva izdaja, elektronska izdaja
Publikacija je brezplačna
Spletni dostop: htpp//www.ff.uni-lj.si/oddelki/etnologija/default.htm
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
719:658.5(0.034.2)
HAZLER, Vito
Kulturna dediščina – izziv sodobnemu podjetništvu [Elektronski vir] : vsebinski program podjetja
Zlati grič d.o.o. na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne viogradniške in sadjarske
dejavnosti / Vito Hazler ; [prevod povzetka Ana Hazler]. – 1. Izd. – El. Knjiga. - Ljubljana :
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. - (Zbirka Kulturna dediščina ; zv. 9) (Elektronske
izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)
ISBN 978-961-237-617-8 (pdf)
270727424
2
SLOVENSKA
KULTURNA
DEDIŠČINA
Vito Hazler
KULTURNA DEDIŠČINA
– IZZIV SODOBNEMU PODJETNIŠTVU
VSEBINSKI PROGRAM PODJETJA »ZLATI GRIČ d.o.o.« NA PODROČJU
KULTURE, TURIZMA, GOSTINSTVA IN PRIMARNE VINOGRADNIŠKE IN
SADJARSKE DEJAVNOSTI
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Zbirka kulturna dediščina
Zvezek 9
Ljubljana 2013
Elektronske izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani
3
KAZALO
I.
Uvod.....................................................................................................................5
1. Proizvodno okolje podjetja, kulturna dediščina in programi..............................8
2. Vino, vinogradništvo in vinarstvo.............................................................................9
II. Evidenca objektov in načrtovanih programskih vsebin.....................13
1. Vinska klet Zlati grič......................................................................................14
2. Dvor Dobjihof - stanovanjska vila, Dobrava pri Konjicah 6..................23
3. Dvor Dobjihof – kašča, Dobrava pri Konjicah 6........................................36
4. Graščina Golič, Dobrnež 3..............................................................................50
5. Vila Claudia - pri graščini Golič, Dobrnež 4...............................................66
6. Vila Helena - pri graščini Golič, Dobrnež 5................................................77
7. Balantovo, Škalce 57........................................................................................90
8. Apotekarjevo, Škalce 58................................................................................100
9. Čintovo, Škalce 69..........................................................................................110
10. Vinotoč Klemenovo (Vinotoč Zlati grič), Škalce 83................................128
11. Zidanica, Škalce 86........................................................................................136
12. Križničevo, Škalce 91....................................................................................146
III. Zbirni pregled načrtovane dejavnosti v objektih vinarskega
Podjetja Zlati grič d. o. o.......................................................................160
IV. Povzetek...................................................................................................165
V. Summary...................................................................................................168
VI. Viri in literatura......................................................................................171
VII. Stvarno kazalo.......................................................................................177
4
I. UVOD
Monografija o nekaterih glavnih objektih kulturne dediščine na območju
Slovenskih Konjic je nadaljevanje in dopolnitev projekta Vsebinski program
podjetja »Zlati grič d.o.o.« na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne
vinogradniške in sadjarske dejavnosti. Leta 2009 je steklo sodelovanje med
direktorjem podjetja in avtorjem, da bi preverili možnosti obnove in vsebinske
(p)oživitve dvanajstih stavb v lasti vinarskega podjetja Zlati grič d. o. o..
Avtor je najprej naročnikom predstavil izhodišča raziskave. Po odobritvi
naloge so sledili pregledi virov in literature splošnega in lokalnega značaja ter
sistematično dokumentiranje dvanajstih stavb. Kmalu se je pokazalo, da imajo
vse stavbe razen ene vrednost kulturne dediščine, nekatere med njimi tudi
vrednost kulturnega spomenika. V raziskavi so bili obravnavani nova vinska
klet z nekaterimi prvotnimi poslovnimi prostori, kot sta npr.
Windischgrätzovo gospodarstvo in klet (ajskeler) na obrobju Slovenskih Konjic,
območje dvora Dobjihof na Dobravi pri Konjicah z dvorcem in kaščo, območje
Goliča v Dobrnežu z graščino in vilama Claudia in Helena ter vinogradniške
Škalce z zidanicami pomembnih konjiških tržanov, kot so Balantovo,
Apotekarjevo, Čintovo, Klemenovo in Križničevo, ter Zidanica, nekdanja
vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz (Zdovc 1999 b: 16).
Slika 1: Oglasno sporočilo veleposestva Windischgrätz, ki je
imelo sedež v razkošni vili na zahodnem robu Slovenskih
Konjic, danes Šolska ulica 14 (Spletni vir: Oglasno sporočilo
(2013).
5
Slika 2: Slovenske Konjice, Šolska ulica 14. Do konca 2. svetovne vojne je
bila vila last plemiške družine Windischgrätz, po vojni je prešla v družbeno
(zadružno) last, danes je last podjetnika Franca Riemerja. Velja za eno
najprostornejših enoobočnih kleti s sosvodnicami na Konjiškem (glej
predstavitev Zidanica) (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).
Slika 3: Nekdanja Windischgrätzova zidanica je danes last podjetja Zlati grič
d.o.o. in je poznana pod imenom Zidanica, Škalce 86 (foto: V. Hazler, 5. 8.
2009).
6
V raziskavo vključeni objekti so različne starosti, ohranjenosti in
namembnosti – nekateri med njimi so povsem ali pa deloma brez ustrezne
namembnosti, zato je bilo iskanje mogočih primernih programskih vsebin ena
od osrednjih nalog raziskave. Ker je lastnik pričakoval predvsem zanesljive
zgodovinske podatke o posamičnih objektih, o genezi njihovega gradbenega in
vsebinskega razvoja, je bilo treba poiskati tudi primerne rešitve za njihovo
obnovo in določiti bodočo rabo. Skladno s tem je avtor pri izbiri
najprimernejših rab v prihodnosti v celoti upošteval načeli celovitosti obnove
kulturne dediščine in vrednotenja historičnih vsebin. Namembnost naj bi
načrtovali in izvajali po načelih komplementarnega in interaktivnega
delovanja, kar velja predvsem za sklenjene domačijske enote in ledinska
območja ter njihovo povezanost z vplivnim območjem Slovenskih Konjic.
V celoviti horizontalni in vertikalni analizi obravnavanih objektov se je
pokazal izjemen preplet kulturne in naravne dediščine, ki ga zaokroža
slikovita kulturna krajina Škalc, manj opaznega dela Dobrave z dvorcem
Dobjihof in manjši del nekoč vinogradniškega Viševnika in ravninskega
Dobrneža, kjer stoji nekdaj imenitno posestvo graščine Golič. Posebej
zanimivo je vinogradniško območje nekdaj razložene vasi Škalc, ki so ga
sedanji večinski lastniki (sprva Kmetijska zadruga in pozneje Zlati grič) z
načrtnimi arondacijskimi posegi v dobrih štiridesetih letih preoblikovali v
današnjo nesporno slikovito vinogradniško krajino. To preoblikovanje se je v
bistvu v celoti posrečilo, ustvarjena je bila povsem nova krajnska identiteta, ki
ima s prvotno poselitveno strukturo Škalc bolj malo skupnega. Kakor koli,
nastala je nova prostorska in kulturna vrednost, ki jo poudarjata še igrišče za
golf in območju pripadajoča cestna infrastruktura.
Z arondacijskimi posegi na območju Škalc se je torej razvila prečiščena,
blago valovita in kopasta vinogradniška krajina, ki v širšem obsegu ustvarja
severno prostorsko kuliso nekdanjega trga in današnjega mesta Slovenske
Konjice, ki so zleknjene pod nasproti ležeče višje grebene Konjiške gore in
Tolstega vrha. V Škalcah so se prvotno prepletale večje vinogradniške posesti
konjiških tržanov in plemstva s kmečkimi vinogradi in viničarijami ter nekaj
malimi in srednjimi kmetijami. Takšno podobo so imele Škalce še sredi 20.
stoletja, nato pa so deagrarizacija, arondacija in uveljavljen socialistični model
kmetijskih zadrug to območje skoraj povsem predrugačili.
Manj kakovostnih prostorskih sprememb je bilo deležno območje dvorca
Dobjihof na Dobravi pri Konjicah, kjer je nekdanje veliko zasebno posestvo
prešlo v družbeno last in nazadnje v last podjetja Zlati grič, ki ima tam urejene
nasade nizkoraslih jablan in nekoliko manjše igrišče za golf. Vmes je sicer še
7
nekaj individualnih delavskih hiš in nekaj kmetij, toda procesi podružbljanja
nekdanje plemiške posesti po letu 1960 so območje poselitveno in krajinsko
močno osiromašili. To je še zlasti vidno pri osrednjem dvorcu, ki je po
nerazumnih adaptacijah povsem razvrednoten.
Podobno velja tudi za nekdaj slikovito območje graščine Golič, kamor so
po 2. svetovni vojni naselili brezdomce in ljudi s socialnega dna. Nekoč
zgledno urejen park, graščina in pripadajoči vili Claudia in Helena so ob
skoraj nikakršni skrbi za vzdrževanje v nekaj desetletjih močno propadli;
načrtovana celovita obnova bo zato dejansko finančno zelo zahtevna. Poleg
tega so Golič na severozahodni strani pozidali z obrtno cono, ki ne sodi na
območje graščine.
Današnje podjetje Zlati grič d.o.o. je nastalo iz več kot polstoletnega
razvoja smotrnega gospodarjenja in načrtnih lastniških prevzemov.
Nepremičninski delež podjetja je vrednostno zelo visok in obsežen. Jedro so
omenjena tri visokokakovostna območja na Dobravi, v Škalcah in Dobrnežu,
kjer je tudi obravnavanih dvanajst grajenih objektov. Žal jih je vsaj polovica v
nezavidljivem gradbenem stanju. Toda z načrtnim dolgoročnim poslovanjem
in jasno izdelano strategijo bi bilo mogoče tudi to polovico ustrezno usposobiti
za načrtovane dejavnosti, kar bi podjetju nedvomno prineslo opazno dodatno
vrednost. Programske usmeritve imajo dobro podlago za uresničitev, ker
podjetje Zlati grič d. o. o. danes že vstopa v okolje razvojno najbolj svežih in
najuspešnejših vinarskih in tudi gospodarskih organizacij v Sloveniji in širše v
srednji Evropi. Ob tem pa si želimo, da bi se prizadevanja podjetja bolje
implementirala med strokovnjake s področja turizma (Zorko 2008: 36), saj ima
večina od predstavljenih objektov vrednost kulturne dediščine. Po pravilu se
kulturna in tudi naravna dediščina v takšnih raziskavah komajda omenjata
(Rebernak 2007: 42), kar žal velja tudi za promocijske turistične objave
(Leskovar 2005).
Proizvodno okolje podjetja, kulturna dediščina in programi
V polstoletni zgodovini sprva družbenega podjetja, po osamosvojitvi
Slovenije pa podjetja z omejeno odgovornostjo, so se lokacije glavnih
proizvodnih prostorov večkrat spremenile. Nazadnje je podjetje sredi južnih
pobočij lastnih vinogradov le v nekaj mesecih zgradilo sodobno vinsko klet, ki
se prostorsko dobro ujema z vinogradniško krajino. Sodobna klet bo poleg
gospodarskega postala tudi kulturno in izobraževalno središče načrtovanih
dejavnosti v drugih obravnavanih enotah. Zato v povezavi z zgodovino
8
vinogradništva in kletarstva na konjiškem predstavljamo vse njene glavne
lokacije po drugi svetovni vojni. Z dediščinskega, poselitvenega in
programsko-vsebinskega zornega kota je pomembnih predvsem drugih enajst
enot, ki imajo vse vrednost kulturne dediščine oziroma kulturnega spomenika.
Za pripravo obnovitvenih in razvojnih programov posamičnih objektov
je bilo treba obravnavane stavbe evidentirati, dokumentirati, predvsem pa
raziskati nastanek in razvoj v gradbenem in vsebinskem pogledu. S pregledom
smo precej presegli raven razpoložljivih uradnih spomeniškovarstvenih
evidenc (Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice
2008; Aškerc 1990), v katerih so med tu obravnavanimi za kulturno dediščino
spoznane le štiri stavbe (Dobrava pri Konjicah - Dvorec – EŠD: 10202;1
Dobrnež - Dvorec Golič – EŠD: 10203;2 Škalce - Viničarija Škalce 57 – EŠD:
14256;3 Škalce - Vinogradniški dvorec – EŠD: 101924) in ena kulturna krajina
(Škalce - Vinogradniško območje – EŠD: 105145), stavba, ki je med Konjičani
poznana kot posestvo Čintovo (Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69 – EŠD:
282766) pa ni navedena v seznamu Strokovnih zasnov (Strokovne zasnove
varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice 2008). Poleg pomanjkljivega
seznama je v spomeniškovarstvenih besedilih tudi več topografskih,
terminoloških in toponimskih spodrsljajev in pomanjkljivosti.
Vino, vinogradništvo in vinarstvo
K boljšemu razumevanju vinogradništva in vinarstva na Konjiškem
dodajamo še nekaj razmišljanj o dejavnosti, ki ima tudi na tem območju
večstoletne korenine.
Kultura uživanja vina in ob vinu je civilizacijam Sredozemlja poznana že
več ko 5500 let. Prav na tem območju in bližnjih rodovitnih deželah Egipta,
Mezopotamije in Gruzije je vznikla kultura vinogradništva, saj so tamkajšnje
visoko razvite civilizacije spoznale okus, raznovrstnost in opojno moč vina.
Tako je vino je kmalu postalo glavna pijača v Sredozemlju najmogočnejšega
Rimskega cesarstva. Nekateri celo menijo, da je bilo vino eden od osnovnih
V tem pregledu: »2. Dvor Dobjihof – stanovanjska vila«, Dobrava pri Konjicah 6 (Spletni vir: Dobrava
pri Konjicah – Dvorec (2013)).
2 V tem pregledu: »4. Graščina Golič«, Dobrnež 3 (spletni vir: Dobrnež - Dvorec Golič (2013)).
3 V tem pregledu: »7. Balantovo«, Škalce 57 (spletni vir: Škalce - Viničarija Škalce 57 (2013)).
4 V tem pregledu: »11. Zidanica«, Škalce 86 (spletni vir: Škalce - Vinogradniški dvorec (2013)).
5
V tem pregledu ni obravnavana, ker kulturna krajina ne sodi v kontekst raziskave.
6 V tem pregledu: »9. Čintovo«, Škalce 69 (spletni vir: Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69 (2013)).
1
9
elementov, s katerimi se je oblikovala zahodnoevropska civilizacija (Terčelj
2007: 28). Sčasoma se je razširila po vsem svetu in latinsko ime vinum je prešlo
v vse romanske, slovanske, germanske in številne druge svetovne jezike.
Vino je po mnenju poznavalcev in njegovih zapriseženih ljubiteljev ena
najbolj čaščenih pijač omikanega človeštva. V tej žlahtni in najčistejši pijači se
iskri neposredno iz tal prečrpana bistra voda, obdana z več sto različnimi
mineralnimi snovmi in opojnostmi, te pa v objemu žlahtnega etilnega alkohola
dajejo vinu enkraten vonj in okus. Ob vinu se rojeva in umira, z njim se
nazdravlja ob svečanostih in obletnicah, spletajo se poznanstva in sklepajo
pogumne poslovne odločitve, menda v primernih količinah celo krepi libido.
Vino pa je tudi trdno vpeto v nekatera sveta in posvetna obredja, pa tudi nikoli
na zataji, ko omamlja zveste pivce vseh vrst in vseh nazorov, da se nato v
solzah in (po)smehu do nezavesti vdajajo tej pijači.
Na današnjem slovenskem ozemlju so vino poznali in častili že Kelti, a
šele Rimljani so vinsko kulturo v današnjem pomenu besede iz Sredozemlja
načrtno razširili tudi v naše kraje. Nasadi vinogradov so se širili v Panonijo in
na meje z Germanijo, na našem ozemlju pa so Rimljani vinogradništvo razširili
zlasti na Štajersko, Kras, v Istro, Goriška brda, Vipavsko dolino in na nekatera
območja osrednje Slovenije, na primer v okolico Celja in druge bližnje kraje
(Hazler 2007: 9–10).
S propadom Rimskega cesarstva se je vinogradništvo sicer obdržalo,
vendar v bistveno manjšem obsegu. Prevzeli so ga v srednjo Evropo priseljeni
Slovani, ki so se veščin vzgoje vinske trte priučili od staroselcev in bližnjih
germanskih in romanskih narodov. V visokem in poznem srednjem veku je
izpričano ponovno širjenje vinogradniške kulture skoraj po vsej srednji,
zahodni in južni Evropi. Vinska trta in vino sta postala pomembni sestavini
katoliške ikonografije in liturgije, vino pa predvsem tržno zanimivo blago, s
katerim so trgovali različni samostanski redovi (na naših tleh kartuzijani,
cistercijani) kot tudi plemstvo, meščanstvo in v bistvu vse plasti kmečkega
prebivalstva. Z vinom in prodajo je bilo v zgodnjem novem veku povezano
preživetje številnih srednjih in malih kmetov, ki jim je bila prodaja vina edina
možnost za ohranitev svojega položaja, toda slabe letine, oderuški
posojilodajalci, alkoholizem in druge nevšečnosti so številne kmečke družine
vinogradniških območij spravili na beraško palico. Od 16. stoletja se je prav v
povezavi z vinogradništvom in razslojevanjem pojavilo viničarstvo, ki je za
več stoletij močno označilo socialno podobo predvsem vzhodnega dela
Štajerskega in dela Dolenjskega.
10
Kakor omenjeno, se je v srednjem veku kultura vinogradništva in vina
uveljavljala predvsem z razvojem cerkvene uprave in širjenjem samostanskih
središč. Takrat so v versko življenje vstopali še danes zelo cenjeni vinski
svetniki, ki sta jih Cerkev in posvetna oblast potrebovali za utrjevanje
krščanstva in vseh vrst državnih ureditev ter bolj ali manj očiten nadzor nad
gospodarskim in verskim življenjem večinskega prebivalstva. Zlasti slednje je
Cerkvi dobro uspevalo, čeprav se je morala spopadati s trdoživim poganskim
verovanjem in trdno ukoreninjenimi predkrščanskimi šegami in navadami, ki
jih je lahko krotila le z izbranimi in dovolj ljudskimi svetniškimi prvaki.
Čeprav nekateri med njimi s svojim posvetnim in pogosto tudi mučeniškim
življenjem niso bili neposredno povezani z vinogradništvom in vinarstvom, so
jim učinkovit cerkveni propagandni aparat, ljudska domišljija in prvovrstna
iznajdljivost posameznikov pripisali številne značilnosti in lastnosti
nadnaravnih razsežnosti, da so sčasoma postali popolni svetniški liki in s tem
usmerjevalci verskih, vzgojnih, vremenskih, gospodarskih in moralnih načel in
ravnanj.
Potrebno je omeniti še nekdanjo razširjenost vinogradniških površin v
Evropi in na današnjem slovenskem ozemlju. Pred več stoletji je vinska trta
rasla tudi na območjih, kjer zdaj le še tu in tam vidimo razpeljano trto
samorodnico, okrog starih hiš in gospodarskih poslopij. Trta je bila precej
razširjena v okolici Ljubljane, na Barju, v Horjulski dolini in v Polhograjskem
hribovju, kjer je še danes zasajena ob kozolce in hleve tudi do 670 metrov
nadmorske višine. Podobno je bilo tudi ponekod na Gorenjskem. V srednjem
veku so jo sadili na Šmarjetni gori pri Kranju, okrog Škofje Loke in Bleda, v
bližini Kamnika, Tunjic (Vinski Vrh pri sv. Ani), v Ljubljani na Rožniku in
Brdu, okrog Izlak in Zagorja ob Savi, v zahodnem delu Ribniške doline
(Vinice, Sodražica), ponekod na Notranjskem in celo na Koroškem, v Rožu v
okolici Vetrinja/Viktring, v Podjuni v bližini Žitare vasi/Sittersdorf, v
sosednjem Nogradu/Weinberg pri Globasnici/Globasnitz, v Grebinju/Griffen
in drugod.
Takšna je bila razširjenost vinske trte do začetka 18. stoletja, ko je dolgotrajna
ohladitev močno zmanjšala njeno rast. V drugi polovici 19. stoletja je večino
vinogradniške Evrope prizadela še trtna uš; povsem se jo je posrečilo
izkoreniniti šele v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Nato je sledil razvoj
načrtnega gojenja vin po sortah, legah, območjih in deželah. Pred desetletji se
je na našem ozemlju razvil zemljevid vinogradniških dežel, ki jih poznamo
pod imeni vinogradniška dežela Podravje, vinogradniška dežela Posavje in
vinogradniška dežela Primorska in o katerih podrobno govori Zakon o vinu
(2006).
11
Slika 4: Pogled z Vešenika na vinogradniške Škalce. Sredi vinogradov stoji Zidanica, Škalce 86
(foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
12
Vinska klet Zlati Grič d.o.o.
II.
EVIDENCA OBJEKTOV IN NAČRTOVANIH
PROGRAMSKIH VSEBIN
13
1. Vinska klet Zlati Grič d.o.o.
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 8800,, V
Viinnsskkaa kklleett Z
Zllaattii ggrriičč
SPLOŠNO
NASLOV
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
Slovenske Konjice
Škalce, parceli št. 830/1, 830/3
OBČINA
KAT. OBČINA
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka
2009
Prvotna
namembnost
pašnik, plantažni sadovnjak
Sedanja
namembnost
uprava podjetja, predelava grozdja, vinska klet, vinoteka
Vrednost
nova zgradba
14
PREGLED
Zgodovina
V monografiji Vinske kleti na Slovenskem (Hazler 2007) je bila
med 75 kletmi v vinorodnih deželah Podravje, Posavje in
Primorska predstavljena tudi stara vinska klet podjetja Zlati
grič. Zapis osvetljuje nekatere podrobnosti in zanimivosti
razvoja kleti in podjetja, zato ga prilagamo v celoti, saj
obravnava tudi zadrege podjetja s prostorsko stisko in potrebo
po zgraditvi nove sodobne vinske kleti. Stara klet je stala na
obrobju trga Slovenske Konjice, sodobna pa je položena
dobesedno v jedro vinogradniške dejavnosti – v Škalce, kjer ima
podjetje Zlati grič večino svojih vinogradov.
Slovenske Konjice, Kletna ulica 5, Klet Zlati grič (tudi
»ajskeler«),
Lastnik: Zlati grič, d. o. o., Kmetijsko-gozdarska zadruga,
družina Šorn
Občina: Slovenske Konjice
Vinogradniška sta tudi srednji in spodnji del Dravinjske doline.
Vinogradi se raztezajo po iztekajočih obronkih Pohorja na severu
doline, po prisojnih legah Konjiške gore in Dravinjskih goric ter vse
tja do Haloz, kjer se Dravinja vzhodno od Ptuja izliva v Dravo. Med
najslikovitejšimi vinogradniškimi območji sta zanesljivo svet
Tepanjskega Vrha z množico manjših vinogradov in gorc (kleti) in
blago gričevnat svet prostranih Škalc, ki je zdaj večinoma v lasti in
upravljanju podjetja Zlati grič. Začetki vinogradniške in vinarske
dejavnosti podjetja segajo v leto 1946, ko je takratno Kmetijsko
gospodarstvo pridobilo nacionalizirane vinograde na Škalcah in
nekdanjo Windischgrätzovo ekonomijo s kletjo ob sedanji Šolski ulici.
Leta 1970 so kletarstvo preselili ob vznožje Škalskih vinogradov na
Čintovo (po italijanskih lastnikih in železničarskih inženirjih De
Cento, ki so leta 1860 kupili stavbo), v veliko vrhkletno hišo iz leta
1800, kjer je po izročilu bilo Napoleonovo sodišče. Z razširitvijo
obsega dejavnosti je bila klet na Čintovem premajhna, zato so leta
1976 pridobili sedanje kletne prostore v nekdanji ledenici (ajskelerju,
iz nem. der Eiskeller = ledenica) iz 2. polovice 19. stoletja, nazadnje
konjiškega gostilničarja Senice. Po zasnovi gre za enonadstropno
vrhkletno stavbo, ki obsega poslovne prostore, polnilnico, skladišče
ustekleničenega vina in skoraj povsem vkopano klet oziroma
(nekdanjo) ledenico. Vhod v klet je s severne strani skozi polkrožno
sklenjen opečni portal. Klet je v celoti zgrajena iz opeke in ima
pravilne polkrožne oboke, ki so na več mestih predrti s šilastimi
15
sosvodnicami. Opečne stene so ponekod ometane, a je omet in opeko že
skoraj povsem prekrila sivkastozelena plesen. Po tleh so položene
keramične plošče, ki so nadomestile nekdanji opečni in kamniti tlak. V
kleti so postavljeni leseni okrogli in ovalni sodi ter poliuretanske in
kovinske cisterne. V njih negujejo naslednja vina: beli konjičan, rdeči
konjičan, renski rizling, traminec, sauvignon, laški rizling, viteško
vino in ledeno vino. V proizvodnji kleti so tudi penine, ki zorijo v
kleteh nekdanjega Žičkega samostana (Hazler 2007: 58).
Slika 1: Stara vinska klet (ajskeler) v Kletni ulici 5, Slovenske Konjice
(foto: V. Hazler, 26. 11. 2006).
Slika 2: Notranjost stare kleti (foto: V. Hazler, 26. 11. 2006).
Pripovedi, zgodbe,
Lokacijo kleti je vodstvo podjetja z direktorjem Janezom
16
anekdote
Lešnikom izbiralo več let. Nazadnje se je odločilo za severno
pobočje ob vznožju vinogradniških Škalc, le dobrih 500 m od
strnjenega severnega dela Slovenskih Konjic. Kraj je v bistvu
izbral direktor, ki že od zgodnje mladosti živi v Škalcah in
dejansko pozna vsak del tega slikovitega območja.
Zasnova in podoba
Arhitektura kleti je izjemno prilagojena izoblikovanosti
zemljišča, kar Vinsko klet Zlati grič uvršča med s krajino
najbolje usklajene gospodarske stavbe v Evropi.
Namembnost
Od leta 2009 sedež uprave podjetja, predelava grozdja, vinska
klet, laboratorij, skladišče, vinoteka, ogledi s pokušinami idr.
Stanje
Stavba je v izvrstnem stanju, saj je povsem nova in arhitekturno
in tehnološko popolna.
Slika 3: Leseni sodi v enem od osrednjih prostorov vstopnega dela kleti
(foto: V. Hazler, 29. 5. 2009).
Načrtovana
namembnost in
Uprava podjetja, predelava grozdja, vinska klet, prodaja na
veliko in drobno, vinoteka, ogledi kleti s pokušinami,
17
dejavnost
izobraževalni seminarji, literarni večeri, glasbeni recitali,
likovne razstave idr.
Podrobneje o izobraževalni in kulturni dejavnosti:
a. Izobraževalni seminarji: Seminarji naj bodo namenjeni
izbranemu
ciljnemu
občinstvu,
na
primer
osnovnošolcem, srednješolcem in študentom različnih
smeri. Že od ustanovitve Katedre za etnologijo na
ljubljanski univerzi leta 1940 se študenti z
vinogradništvom seznanjajo kot z eno izmed
pomembnih sestavin gospodarskih oblik na Slovenskem.
Zato bi bila smiselna partnerska povezava med Vinsko
kletjo Zlati grič in današnjim Oddelkom za etnologijo in
kulturno antropologijo v smeri razvijanja oblik
izobraževalnih procesov, spoznavanja kakovosti življenja
in navajanja s spoštljivemu odnosu mladih do vseh oblik
dela.
b. Literarni večeri: Večerna literarna srečanja so pomemben
del popularizacije in promocije vinske kulture še posebej,
če so tematsko opredeljena. Zato srečanja literatov na
temo vino in vinska kultura lahko bistveno obogatijo
slovenski in konjiški kulturni prostor, klet pa v javnosti
utrdijo kot zglednega podpornika kulture.
c. Glasbeni recitali: Slovenci in državljani Slovenije smo
poznani ljubitelji dobrih vin. Celo naša himna je v bistvu
pivska zdravica, kar nekateri razlagajo kot problem
majhnega naroda, ki se utaplja v velikih količinah
opojnih pijač. Toda resnica je povsem drugačna. Na
Slovenskem se kultura pitja vse bolj razvija, vse več je
različnih združenj in bratovščin, povezanih z vinom, kar
med drugim krepi zdrav odnos do vrednot življenja in v
pozitivnem smislu utrjuje nacionalno, regionalno in tudi
lokalno pivsko in kulinarično kulturo ter s tem krepi tudi
vse zahtevnejšo turistično ponudbo in povpraševanje.
d. Likovne razstave: Razsežnosti te oblike kulturnega
življenja so na Konjiškem že desetletja dobro razvite in
poznane širši slovenski in mednarodni javnosti.
Možnosti za sicer že klasične oblike likovnih delavnic in
likovnih kolonij je tudi tukaj dovolj, vsekakor pa bi bila
zanimiva ustanovitev posebne likovne zbirke Vinske
kleti Zlati grič, kar bi podjetju zagotavljajo tudi določeno
finančno trdnost, saj je poznano, da kakovostnim
likovnim umetninam vrednost z leti na pada, temveč
nenehno raste.
18
e. Klub prijateljev Vinske kleti Zlati grič: V klub bi se včlanili
ljubitelji kakovostnih in vrhunskih vin ter prvovrstne
regionalne kulinarike, ki mora postati osnovni program
gostinske ponudbe podjetja. Člani bi bili tudi vsi
najemniki vinskih tabernakljev v Zidanici (Škalce 86),
šole, univerze in vsi ljubitelji kakovosti življenja nasploh.
Potrebno bi bilo izdelati program dejavnosti, protokol
prireditev in določiti ustrezen ritual, ki bi utrdil
posebnosti kluba.
Slika 4: V vinski kleti Zlati grič imajo
zgledno urejeno vinotečno trgovino z
vsemi vini lastne proizvodnje (foto: V.
Hazler, 29. 5. 2009).
Časovni načrt
izvedbe načrtovanih
dejavnosti (obnova
in program)
Časovni načrt razvoja in vsebine vseh dejavnosti se od leta 2009
določa po posvetu z upravo podjetja in bo usklajen z njihovim
temeljnim programom dela in razvoja.
19
ZLATI GRIČ d. o. o., Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Viinska klet Zlati grič
Analiza PSPN
PREDNOSTI



dobro vodeno podjetje z jasno
začrtanim programom in
pripravljenostjo, da vedno znova
išče razvojne izzive, ki podjetje
uvrščajo na raven več
programskih dejavnosti
(vinogradništvo, vinarstvo,
kletarstvo, sadjarstvo, pridelava
žganih pijač, pridelava
brezalkoholnih pijač, gostinstvo,
turizem, kultura, izobraževanje
idr.)
sodobna arhitektura poslovnih
prostorov, prostorov za predelavo
grozdja in vinske kleti; celota se
zelo dobro vključuje v gričevnat
svet vinogradniških Škalc
izjemen položaj vinske kleti, ki je
postavljena v središče glavne
dejavnosti podjetja –
vinogradništva, kar bistveno
prispeva k zmanjševanju stroškov
in omogoča reden nadzor nad
obdelovalnimi površinami
PRILOŽNOSTI


razširitev dejavnosti na področje
izobraževanja in kulture
razširitev gostinske in turistične
dejavnosti
SLABOSTI






neusklajenost nekaterih
promocijskih oblik in dejavnosti
(npr. splet – označbe v prostoru)
neenotnost poimenovanj nekaterih
objektov in krajev, tudi različne
navedbe kapacitet (npr. splet:
Gostilna »Grič«/Vinotoč: 100 oz.
200 sedežev (!?))
pomanjkljivo označena lokacija
nove vinske kleti Zlati grič glede
na vse poti, ki vodijo do objekta
pomanjkljiva označenost nekaterih
pomembnih ukrepov in posegov v
prostoru (npr. vrtnice ob robu
vinogradov – glavni katalizator
ranljivosti trt pred boleznimi)
jezikovno neustrezne promocijske
predstavitve na spletnih straneh
neurejene bankine ceste, ki vodi
mimo nove vinske kleti
NEVARNOSTI


odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, gostinske,
turistične in kulturne dejavnosti

Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, poznana kot analiza SWOT (angl. Strenghts,
Weaknesses,Opportunities, and Threats).
20




zboljšanje kakovosti gostinskih in
turističnih storitev
povezava turistične, gostinske,
kulturne in izobraževalne
dejavnosti s sorodnimi
dejavnostmi v občini, Dravinjski
dolini, pokrajini Štajerski, Sloveniji
in v tujini
zboljšanje kakovosti vinske
proizvodnje (npr. okolju prijazna
pridelava grozdja, kletarjenje s čim
manj nenaravnimi dodatki idr.)in
razširitev ponudbe z novimi
proizvodi
povezava z vrhunskimi umetniki




neusklajenost z razvojnimi
programi občine Slovenske
Konjice in pokrajine Štajerska
vpliv razmeroma zaprte lokalne
skupnosti na programske in
razvojne usmeritve podjetja, zlasti
v turizmu in kulturi
vpliv cenenega lokalnega
ljubiteljstva na načrtovano
kulturno dejavnost podjetja
neupoštevanje strokovnih
usmeritev v turizmu, gostinstvu in
kulturi (npr. obnova objektov z
vrednostjo KD, naravovarstveni
pogoji, ohranjanje kulturne krajine
idr.)
21
ZLATI GRIČ, d. O. O
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Nova vinska klet Zlati grič
22
22.. D
Dvvoorr D
Doob
bjjiih
hooff –– ssttaan
noovvaan
njjssk
kaa vviillaa
ZLATI GRIČ, d. O. O.
Slovenske Konjice – Škalce
SPLOŠNO
NASLOV
D
Doobbrraavvaa pprrii K
Koonnjjiiccaahh 66,, D
Dvvoorr D
Doobbjjiihhooff –– ssttaannoovvaannjjsskkaa vviillaa
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
več družin z najemnimi pogodbami
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT.
OBČINA
Škalce, parcela št. 449
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Dobje ob izteku zreške terase
Leto nastanka
in preureditev
1497 (izpričan dvorec Dobjihof), 1763 (sedanja zasnova stavbe), po 2.
Svetovni vonji (preureditve, nadzidava)
Prvotna
namembnost
bivališče lastnikov (Blagotinšek, pl. Clossmann, grofica Aleksandra
Sermage)
Sedanja
namembnost
družinska najemniška stanovanja, v pritličju prostori Golf kluba
Vrednost
kulturna dediščina (KD)
23
PREGLED
Zgodovina
Vas Dobrava leži med reko Dravinjo in potokom Koprivnica na
zreški terasi severozahodno od Slovenskih Konjic. Dobrava se v
virih prvič omenja leta 1306 kot Harde, leta 1387 tudi kot Hard. Njen
zaselek Dobje leži ob sotočju Koprivnice in Dravinje in je v virih
prvič omenjen leta 1375. V Dobju že od poznega srednjega veka stoji
dvorec Dobje (Dobjihof, Dobiehof), ki se v virih prvič omenja leta
1497 (Boldin 2004: 26). Vas Dobrava in »enonadstropna graščina«
Dobjihof sta omenjena in označena tudi na prvi vojaški specialki za
slovensko ozemlje v letih 1763 – 1787 (Grabner 1996: 31). Za vojaške
namene izdelano poročilo navaja za Dobravo tudi »nekaj pozidanih
gostišč« in značilnosti potoka Koprivnica, ki »je širok 5 do 6 čevljev
in globok ½ do 1 čevlja. Ima do 2 čevlja visoka bregova. Pri gostilni
je čezenj speljan lesen most« (Grabner 1996: 31).
Slika 1: Dvorec Dobje, Dobjihof, Dobihof (Arhiv Republike Slovenije.
Franciscejski kataster iz leta 1825. Občina Škalce/Gemeinde Skalitz/).
Dobovski dvorec, kakor ga imenuje Avgust Stegenšek v svoji
Konjiški dekaniji (Stegenšek 1909: 75), je bil na začetku 20. Stoletja
sestavljen »iz večje zidane hiše z nadstropjem in iz gospodarskih
poslopij, med temi iz starinske kleti s kašto zgoraj«. Nad vhodom v
dvorec je bil še v Stegenškovem času viden kronogram, »ki pove, da
jo je postavil l. 1763 Franc Blagatinšek, in izdaja željo, da bi Jezus
Kristus ohranil hiši mir in veselo blagostanje« (Stegenšek 1909: 75).
Glasi se:
24
EXSTRVXIT . FRANCISCVS . BLAGATINSCHEG.
IESVUS . CHRISTVS . CONSERVET . DIVINA . PACE .
LAETA . ATQVE . ABVNDANTIA .
Blagatinšek, ki so ga vsi poznejši pisci preimenovali v Blagotinšek
(tudi Stopar 1982: 81), je bil doma okolice Laškega, kjer je bili sprva
mlinar pri graščini Marija Gradec, nato pa so se njegovi potomci
uveljavili v trgu Laško. Franc Ksaverij Blagatinšek (1722–1780), ki je
bil prefekt komende v Polzeli, je okoli leta 1750 kupil Dobjihof ter
leta 1763 pozidal dvorec,, ki se je bolj ali manj v enaki stavbni masi
ohranil do srede 50. Let 20. Stoletja, ko so ga neprimerno preuredili
in nadzidali še za eno nadstropje.
Za Blagatinški so bili poznani lastniki Dobjihofa Avgust pl.
Clossmann (1853–1860), Beatrix baronica Lebzelteren (1860–1876),
Marija baronica Baltin (1876–1896) in od leta 1896 (Pirchegger 1962:
142) pa vse do konca 2. Svetovne vojne Aleksandrine Gräfin
Sermage (1870–1945), drobna grofica, ki se je domačinom globoko
vtisnila v spomin (Baraga 1999 d: 20; Zdovc 1999 a: 20). Nekateri so
jo imeli celo za izkušeno zdravilko (Hazler TZ: 24. 7. 2009), drugi so
jo poznali kot preprosto drobno ženico, »ki je vodila krave s paše v
hlev« (Baraga 1999 d: 20).
Grofica Aleksandra Sermage se je v Dobjihof naselila stara komaj 26
let. Pred tem »je v mladosti potovala po evropskih dvorih in njena
mešana kri je poskrbela za mnoge škandalčke« (Baraga 1999 d: 20).
Med drugim je bila »vzgojiteljica na cesarskem dvoru na Dunaju«
(Zdovc 1999 a: 20), kjer si je pridobila plemiški naslov in dovolj
premoženja za nakup dvorca v Dobjem. Nova jugoslovanska oblast
ji ni bila naklonjena. Leta 1945 je petinsedemdesetletno Aleksandro
zaprla v taborišče Šterntal (Kidričevo), kjer je tragično umrla.
Dobjihof je oblast leta 1946 zaplenila in podržavila (Zemljiška knjiga
Okrajnega sodišča Slovenske Konjice).
25
Slika 2: Podoba dvorca Dobje (Dobjihof) leta 1948, ko je še imel
podobo iz časa življenja grofice Aleksandre Sermage. Desno so vidna
skladno oblikovana gospodarska poslopja, ki so danes predelana na
raven oblikovno osiromašenih gospodarskih stavb (posredoval J.
Baraga 2009).
Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah navaja
poučne podatke o Aleksandrinem lastništvu Dobjihofa in njegovem
prenosu pod upravo povojne oblasti:






Vknjiženo 11. 8. 1899 (na podlagi odločitve 24. Avgusta 1897):
Aleksandrine Gräfin Sermage
Vloženo 6. Februarja 1946. Na temelju odloka okrajne
zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14. 11. 1945
se zaznamuje uvedba postopanja v prid države FLRJ.
Vloženo 26. Marca 1946. Na temelju pravnomočne odločbe
okrajne zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14.
11. 1945 se vknjiži lastniška pravica na ime država FLRJ.
Vloženo 28. Junija 1948 (žig Splošno ljudsko premoženje).
Vloženo 11. Septembra 1948. Na temelju odločbe z dne 27. 8.
1948 se zaznamuje, da je upravljanje poverjeno Tovarni usnja
v Slovenskih Konjicah.
Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje z
dne 24. 6. 1954 … se zaznamuje, da s temi nepremičninami
upravlja Okrajni ljudski odbor Celje ter se izbriše zaznamek
pod št. 6.
Vloženo dne 22. 3. 1957. Na podlagi Zakona o pristojnosti
občinskih in Okrajnih ljudskih odborov … se zaznamuje, da
je upravni organ nepremičnine Občinski ljudski odbor
Slovenske Konjice.
26
Do danes so se ohranili vsi tisti objekti Dobjehofa, kakor jih je leta
1909 videl Stegenšek, torej dvorec, gospodarska poslopja (hlevi) in
starinska klet »s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75).
Pripovedi,
zgodbe,
anekdote
Večina zgodb in pripovedi je povezanih z grofico Aleksandro
Sermage. Stanovalka v njenem dvorcu Dobjihof se spominja, da jo je
Aleksandra rešila hudih muk po težkih opeklinah (Hazler TZ, 24. 7.
2009) in jo je povsem ozdravila. Konjičani so ji pravili »dobjehofska
grofica«, zbujala je splošno zanimanje in občudovanje. Na posestvu
je pridelovala zelo kakovostno surovo maslo, jajca, suhe klobase in
gnjat ter izdelke prodajala tudi konjiškim gostilničarjem (Baraga
1999 d: 20; Zdovc 1996: 14). Goste je zelo rada sprejemala in
pogostila, tako kakor Dušana – Franca Medveda, ki je grofico
večkrat obiskal in sta se ob keksih in kakavu pogovarjala v
nemščini. Med drugim mu je grofica povedala, »da ji je sam cesar na
dunajskem dvoru rekel, da ima najlepše noge« (Baraga 1999 d: 20).
Zasnova in
podoba
Po navedbah pisnih virov je današnja vila (v literaturi imenovana
tudi dvor, dvorec) iz leta 1763. Doslej poznani najstarejši slikovni vir
je iz leta 1938: dvorec je upodobljen kot enonadstropna stavba s
pravokotniškimi okni v pritličju in visokimi polkrožno sklenjenimi
okni v nadstropju. Pred glavnim vhodom s cestne strani je bil
postavljen opazen stolpič, postavljen na štiri kamnitne stebre; do
zgornje višine polkrožnih oken je bil kvadratastega tlorisa, nato je
prešel v oktagonalen profil in se končal z osmimi poševno
prisekanimi cinami. Tudi stolpič je imel na vsakem drugem
fasadnem polju okna s polkrožnim zaključkom, ki pa so bila
bistveno manjša od oken na pročelju stavbe. Vsa okna so imela
dokaj ozke in plitke maltne obrobe; v nadstropnem delu so bila
fasadna polja gladka, le pritličje je očitno imelo nekoliko bolj grob in
za odtenek temnejši omet. Z vodoravnimi kanelirami (v
kvadratastem delu) in mrežo (v oktagonalnem delu) je bil členjen le
omet na stolpu, ki so ga povsem pri vrhu prebadale še lunetaste line
in krasil prstenast odkapni zidec.
Stavbo je pokrivala preprosta dvokapna streha naklona okrog 45°,
prekrita z bobrovcem. V slemenu sta streho prebadala enaka
dimnika, poudarjena z okrasnimi zidci.
27
Slika 3: Dvorec Dobje leta 1938 (posredoval J. Baraga 2009).
Notranjost je bila dokaj somerno zasnovana. Tla v vhodni veži so
bila kamnitna (delno še ohranjena), stopnice v nadstropje pa lesene.
Na prvotno podobo danes v pritličju spominjajo le še prostori s
križnogrebenastimi oboki, ki imajo funkcijo kleti.
Slika 4: Današnja podoba dvorca (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
Današnja podoba nekoč arhitekturno zanimivega dvorca je
razgrajena, okleščena vseh bistvenih arhitekturnih členitev in
značilnega stolpa. Mnogo bolj spominja na socialistični sindikalni
dom kakor pa na razkošni dvor oziroma vilo podeželskega
28
plemstva. Kakršni koli adaptacijski posegi bodo morali predvideti
vsaj delno rekonstrukcijo nekdanje podobe.
Pri tem ne bi smeli manjkati ponovna postavitev stolpa, znižanje
stavbe za eno nadstropje in vgraditev visokih oken s polkrožnimi
zaključki.
Namembnost
Danes so v hiši najemniška stanovanja, in sicer v 1. Nadstropju tri in
v nadzidanem 2. Nadstropju tri. V pritličju so prostori Golf kluba.
Stanje
Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Potrebna je temeljite
obnove, saj obstaja nevarnost, da se poškodbe še povečajo. Nekaj v
zadnjih letih že opravljenih osnovnih sanacijskih posegov je bilo
izvedeno zelo nestrokovno, kar je povzročilo še dodatno
siromašenje že sicer skromnih spomeniških vrednosti objekta.
Povsem neustrezna je prezidava veže v pritličju, kar utegne
povzročiti precej škode na prvotnih kamnitnih tlakovcih.
Načrtovana
namembnost
in dejavnost
Recepcija hotela, restavracija, hotelske sobe, prostor za poslovna
srečanja in seminarje, likovne razstave, glasbene večere ob vinu,
sadju in izvirni kulinariki idr.
Podrobneje o namembnosti, družabni in kulturni dejavnosti:
a. Recepcija hotela: Vhod v hotel je treba urediti s cestne strani,
torej pod vhodnim stolpičem.
b. Hotelska restavracija s kuhinjo in shrambami: V pritličju je dovolj
prostora za vse navedene funkcije.
c. Hotelske sobe: V nadstropju in na podstrehi je mogoče urediti
več sob najvišje kakovostne ravni, opremljene s kopalnico in
drugimi sodobnimi pritiklinami (TV, spletna povezava idr.).
d. Odprta lesena veranda na dvoriščnem pročelju: Fotografija iz leta
1948 omogoča vsaj približno rekonstrukcijo lesene verande.
Vsekakor bo lesena veranda prispevala k boljšemu videzu
objekta, ki ga danes kazi skrajno skromen zastekljen zimski
vrt, urejen pred nekaj leti.
29
Slika 5: Dvorec Dobjihof leta 1938. Dvoriščno pročelje je bilo glede na
členitev zelo opazno. Poudarjali sta ga lesena veranda in frčada nad
osrednjim dvoriščnim vhodom (posredoval J. Baraga 2009).
Slika 6: Današnja podoba dvorca Dobjihof z zadnje strani (foto: V.
Hazler, 16. 7. 2009).
e. Poslovna srečanja: Vso stavbo bo mogoče oddajati v zakup
interesnim skupinam za različne seminarje, predavanja, saj
bodo imeli vse na enem mestu – nočitev, prehrano, rekreacijo
in strokovno izobraževanje.
f. Likovne razstave: Prostore bo potrebno opremiti in
razstavljanje likovnih del z različnih likovnih delavnic bo
mogoče kakovostno izvesti prav v tem okolju in jih
30
oplemenititi z občasnimi avkcijami.
g. Glasbeni večeri ob vinu in izbrani kulinariki: Elitnim skupinam
gostov, še posebej sklenjenim družbam, bo mogoče ponuditi
izbrane
in tematsko
zasnovane
glasbene
večere,
pospremljene z vrhunsko ponudbo vin, nastopi someljejev in
izbrano kulinarično ponudbo.
Za vse naštete dejavnosti bo treba pripraviti premišljen scenarij in
protokol posamičnih prireditev.
Slika 7: Razkošno opremljen salon Urbanove gostilne v Slovenskih
Konjicah okrog leta 1910. Skupaj s skladno urejenim letnim vrtom je
lahko izziv za preureditev dvorca Dobjihof v vrhunski hotel
(posredoval J. Baraga 2009).
Časovni načrt
izvedbe
(obnova in
program)
Predvidoma po letu 2015 oziroma ko bodo stanovalcem priskrbljena
nadomestna stanovanja.
31
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
vviillaa
D
Doobbrraavvaa pprrii K
Koonnjjiiccaahh 66,, D
Dvvoorr D
Doobbjjiihhooff -- ssttaannoovvaannjjsskkaa
Analiza PSPN
PREDNOSTI





izjemna lega ob lokalni cesti med
Zrečami in Slovenskimi
Konjicami in ob sodobnem igrišču
za golf
iz zornega kota vrednosti
kulturne dediščine solidno
ohranjena arhitektura stavbe
gradbeno dobro ohranjena
arhitektura hiše z nekaterimi
posebnimi sestavinami (kovane
okenske mreže v pritličju,
stopnišče, sledovi prvotnih oblik
oken idr.)
postopna vključitev objekta v več
gospodarskih dejavnosti podjetja
(turizem, šport in rekreacija,
gostinstvo, sadjarstvo,
vinogradništvo)
pozitivni odnos vodstva podjetja
do ohranjanja kulturne in
naravne dediščine ter kulturne
krajine
PRILOŽNOSTI



celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih detajlov in
slogovnih značilnosti
uveljavitev nove ponudbe
podjetja zlasti v povezavi na
bližnje igrišče za golf
razvoj sodobne gostinsko –
SLABOSTI





razmeroma slabo vzdrževane
stavbe in dotrajane sestavine (npr.
ometi, vhodni portal, zasteklitev
oken, neustrezno stavbno
pohištvo idr.)
neurejena okolica stavbe
(parkirišče, ograja) in pohodne
površine (pločnik) tik ob stavbi
vzidava neustrezne predelne stene
v vhodni veži in zožitev
komunikacijskih možnosti
stanovalcev
pretiran neposredni stik stavbe z
igriščem, kar ima lahko posledično
negativni vpliv na kakovost vode
v jaškastem vodnjaku na zahodni
strani stavbe
neustrezna nova lokacija kipa
Janeza Nepomuka pod kostanji,
vzhodno od stavbe
NEVARNOSTI




odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, gostinske,
turistične in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski
pristop in vračanje k
poenostavitvam pri prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
32


turistične dejavnosti (turistične
sobe visoke kakovosti, recepcija,
manjši gostinski lokal z izbranimi
jedmi, značilnimi za Dravinjsko
dolino in jugozahodno Pohorje)
ponudba izbranih produktov
podjetja (vino, kis, sadjevec,
sadna vina) in posebnih izdelkov,
ki jih bo podjetje pridobivalo od
poslovnih parterjev (npr. suhe
mesnine, značilna anca)
prirejanje tedenskih družabnih
srečanj z vrhunskimi glasbeniki,
literati, likovnimi umetniki idr.


gradiv in sestavin
spregled možnosti, da se vključi
dediščino znanj in veščin, zlasti
med strokovno obnovo in tudi v
programih razvoja in promocije
podjetja
vračanje k stereotipni »domači« in
značilno »slovenski« gostinski in
turistični ponudbi (neustrezni
spominki, oblikovno neustrezni
darilni seti s priloženimi dodatki
brez medsebojne pomenske zveze,
prireditve brez koncepta idr.)
33
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice - Škalce
34
33.. D
Dvvoorr D
Doob
bjjiih
hooff -- k
kaaššččaa
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
SPLOŠNO
NASLOV
D
Doobbrraavvaa pprrii K
Koonnjjiiccaahh 77,, D
Dvvoorr D
Doobbjjiihhooff -- kkaaššččaa
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 431/1
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Dobje
Leto nastanka
okrog leta 1763
Prvotna
namembnost
kašča in klet dvorca Dobje - Dobjihof
Sedanja
namembnost
pisarna upravitelja, priložnostno skladišče, slikarski atelje idr.
35
PREGLED
Zgodovina
Vas Dobrava leži med reko Dravinjo in potokom Koprivnica na
zreški terasi severozahodno od Slovenskih Konjic. Dobrava se v
virih prvič omenja leta 1306 kot Harde, leta 1387 tudi kot Hard.
Njen zaselek Dobje leži ob sotočju Koprivnice in Dravinje in je v
virih prvič omenjen leta 1375. V Dobju že od poznega srednjega
veka stoji dvorec Dobje (Dobjihof, Dobiehof), ki se v virih prvič
omenja leta 1497 (Boldin 2004: 26). Vas Dobrava in
»enonadstropna graščina« Dobjihof sta omenjena in označena
tudi na prvi vojaški specialki za slovensko ozemlje v letih 1763
– 1787 (Grabner 1996: 31). Za vojaške namene izdelano poročilo
navaja za Dobravo tudi »nekaj pozidanih gostišč« in značilnosti
potoka Koprivnica ki »je širok 5 do 6 čevljev in globok ½ do 1
čevlja. Ima do 2 čevlja visoka bregova. Pri gostilni je čezenj
speljan lesen most« (Grabner 1996: 31).
Dobovski dvorec, kakor ga imenuje Avgust Stegenšek v svoji
Konjiški dekaniji je bil na začetku 20. stoletja sestavljen »iz večje
zidane hiše z nadstropjem in iz gospodarskih poslopij, med
temi iz starinske kleti s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75). Nad
vhodom v dvorec je bil še v Stegenškovem času viden
kronogram, »ki pove, da jo je postavil l. 1763 Franc Blagatinšek,
in izdaja željo, da bi Jezus Kristus ohranil hiši mir in veselo
blagostanje« (Stegenšek 1909: 75). Glasil se je:
EXSTRVXIT . FRANCISCVS . BLAGATINSCHEG.
IESVUS . CHRISTVS . CONSERVET . DIVINA . PACE .
LAETA . ATQVE . ABVNDANTIA .
Blagatinšek, ki ga vsi poznejši pisci preimenovali v Blagotinšek
(tudi Stopar 1982: 81), je bil doma okolice Laškega, kjer je bil
sprva mlinar pri graščini Marija Gradec, nato pa so se njegovi
potomci uveljavili v trgu Laško. Franc Ksaverij Blagatinšek
(1722–1780), ki je bil prefekt komende v Polzeli, je okoli leta
1750 kupil Dobjihof ter leta 1763 pozidal dvorec, ki se je bolj ali
manj v enaki stavbni masi ohranil do srede 50. let 20. stoletja, ko
so ga neprimerno preuredili in nadzidali še za eno nadstropje.
Za Blagatinški so bili poznani lastniki Dobjihofa Avgust pl.
Clossmann (1853–1860), Beatrix baronica Lebzelteren (1860–
1876), Marija baronica Baltin (1876–1896) in od leta 1896
(Pirchegger 1962: 142) pa vse do konca 2. svetovne vojne
36
Aleksandrine Gräfin Sermage (1870–1945), drobna grofica, ki se
je domačinom globoko vtisnila v spomin (Baraga (b. n. l.)d;
Zdovc (b. n. l.)). Nekateri so jo imeli celo za izkušeno zdravilko
(Hazler TZ, 24. 7. 2009), drugi so jo poznali kot preprosto
drobno ženico, »ki je vodila krave s paše v hlev« (Baraga 1999 d:
20).
Slika 1: Dvorec Dobje, Dobjihof, Dobihof (Arhiv Republike Slovenije.
Franciscejski kataster iz leta 1825. Občina Škalce/Gemeinde Skalitz/).
Grofica Aleksandra Sermage se je v Dobjihof naselila stara
komaj 26 let. Pred tem »je v mladosti potovala po evropskih
dvorih in njena mešana kri je poskrbela za mnoge škandalčke«
(Baraga: Novice). Med drugim je bila »vzgojiteljica na
cesarskem dvoru na Dunaju« (Zdovc 1999 a: 20), kjer si je
pridobila plemiški naslov in dovolj premoženja za nakup
dvorca v Dobjem. Nova jugoslovanska oblast ji ni bila
naklonjena. Leta 1945 je petinsedemdesetletno Aleksandro
zaprla v taborišče Šterntal (Kidričevo), kjer je tragično umrla.
Dobjihof je oblast leta 1946 zaplenila in podržavila (Zemljiška
knjiga Okrajnega sodišča Slovenske Konjice).
Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah
navaja poučne podatke o Aleksandrinem lastništvu Dobjihofa
in njegovem prenosu pod upravo povojne oblasti:

Vknjiženo 11. 8. 1899 (na podlagi odločitve 24. avgusta
1897): Aleksandrine Gräfin Sermage
37





Vloženo 6. februarja 1946. Z odlokom okrajne zaplembne
komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14. 11. 1945 se
zaznamuje uvedba postopanja v korist države FLRJ.
Vloženo 26. marca 1946. Na temelju pravnomočne
odločbe okrajne zaplembne komisije v Slovenskih
Konjicah z dne 14. 11. 1945 se vknjiži lastniška pravica na
ime država FLRJ.
Vloženo 28. junija 1948 (žig Splošno ljudsko premoženje.
Vloženo 11. septembra 1948. Na temelju odločbe z dne
27. 8. 1948 se zaznamuje, da je upravljanje poverjeno
Tovarni usnja v Slovenskih Konjicah.
Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje
z dne 24. 6. 1954 … se zaznamuje, da s temi
nepremičnimani upravlja Okrajni ljudski odbor ter se
izbriše zaznamek pod št. 6.
Vloženo dne 22. 3. 1957. Na podlagi Zakona o
pristojnosti občinskih in Okrajnih ljudskih odborov … se
zaznamuje, da je upravni organ nepremičnine Občinski
ljudski odbor Slovenske Konjice.
Do danes so se ohranili vsi tisti objekti Dobjehofa, kakor jih je
leta 1909 videl Stegenšek, torej dvorec, gospodarska poslopja
(hleve) in starinska klet »s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75). Ta
stavba je izmed vseh dobjehofskih objektov edina bolj ali manj
ohranila prvotno podobo iz leta 1763, ko je Franc Blagatinšek
pozidal dvorec in po vsej verjetnosti tudi to kaščo, saj ima
značilne baročne slogovne posebnosti. O kleti pod kaščo
Stegenšek poroča, da je »starinska klet s prostorom za 50
štrtinjakov vina v pritličju in 30 štrtinjakov v podzemlju …
videti iz XVII. stol. in kaže, da je bilo tukaj središče večjega
gospodarstva (Stegenšek 1909: 76).
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Večina zgodb in pripovedi je povezanih z grofico Aleksandro
Sermage. Stanovalka v njenem dvorcu Dobjihof se spominja, da
jo je Aleksandra rešila hudih muk po težkih opeklinah (Hazler
TZ, 24. 7. 2009) in jo je povsem ozdravila. Konjičani so ji pravili
»dobjehofska grofica«, zbujala je splošno zanimanje in
občudovanje. Na posestvu je pridelovala zelo kakovostno
surovo maslo, jajca, suhe klobase in gnjat in izdelke prodajala
tudi konjiškim gostilničarjem (Baraga (b. n. l.)). Goste je zelo
rada sprejemala in pogostila, tako kakor Dušana - Franca
Medveda, ki je grofico večkrat obiskal in sta se ob keksih in
kakavu pogovarjala v nemščini. Med drugim mu je grofica
povedala, »da ji je sam cesar na dunajskem dvoru rekel, da ima
38
najlepše noge« (Baraga 1999 d: 20).
Zasnova in podoba
Kašča je nadstropna zidana stavba s tremi, skoraj enako
oblikovanimi baročnimi vhodi v pritličju, enim v nadstropnem
levem delu glavnega pročelja in z vhodom v nadstropju na
zadnji strani stavbe. Vhodi v pritličju vodijo v osrednji bivalni
del (nekdaj stanovanje s krušno pečjo), v klet v ravnini pritličja
(levo) in v povsem vkopano klet (desno). Do obeh vhodov v
kaščo v nadstropju (na glavnem in zadnjem pročelju) vodijo
nove lesene oziroma kovinske stopnice, kar kaže na poznejše
dokaj nespretne preureditve in posodobitve. Stavba ima
razmeroma nizko štirikapnico, prekrito z bobrovcem.
Slika 2: Glavno pročelje kašče (foto: V. Hazler 16. 7. 2009).
Trije pročelni portali očitno niso kamnitni, temveč so izdelani iz
malte, kar utegne stavbo premakniti v nekoliko poznejše
obdobje ali pa vendarle v leto 1763, ko bi naj Franc Blagatinšek
pozidal bližnji dvorec in verjetno tudi kaščo oziroma
gospodarsko pristavo, ki je imela že ob nastanku v svojem jedru
banjasto obokane stanovanjske prostore s črno kuhinjo.
Ohranjen je še del krušne peči. V teh prostorih je danes
opuščena pisarna dobjehofskega upravnika.
39
Slika 3: Nekdanji bivalni prostor v osrednjem delu stavbe z delno
ohranjeno krušno pečjo (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
V nadstropju so ohranjene prvotne, baročno oblikovane line,
okrašene z maltnimi obrobami. Fasadna polja prekriva dokaj
grob omet. Vsekakor je zanimiv strešni zidec – ksims, ki je
izveden iz zamaknjenih, vodoravno položenih in pri koncih
deloma prisekanih opek in obit z žaganimi letvami, nato pa fino
ometan. Na vogalih vseh pročelij so močni pilastri z
odebeljenimi kapitelnimi zaključki, okrašenimi z v maltnimi
gravurami v obliki zavesic.
Vhodi:
Desni vhod na glavnem pročelju vodi v povsem obokano klet.
Stavba je namreč do 2/3 podkletena. Na vratno krilo je pribita
hišna številka Dobrova pri Konjicah 7.
Srednji vhod vodi v obokano vežo, od koder je dostop do
sanitarij in desno v pisarno.
Levi vhod vodi v obokan prostor – nekdanjo klet, kjer so pred
leti v mivki shranjevali cepljene trsne sadike. Iz lin tega
prostora diši po starem preperelem žitu.
40
Slika 4: Leva klet v ravnini pritličja (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
Slika 5: Povsem vkopana banjasto obokana klet s
sosvodnicami pri vhodu in linah (foto: V. Hazler, 16. 7.
2009).
Nad levim vhodom v pritličju so speljane stopnice do obokane
kašče, ki se razteza po vsej dolžini stavbe. Vse kaže, da gre za
primeren vhod, čeprav ima kašča še en, dokaj po starem
oblikovan vhod na zadnjem pročelju (retrofasadi) – zdi se, da je
ta vhod vendarle primeren, medtem ko je vhod na glavnem
pročelju sekundaren in so ga vgradili zaradi lažjega
pretovarjanja.
Namembnost
Prvotna namembnost kašče s stanovanjem in kletema je danes
docela drugačna od prvotne. Vkopana vinska klet je danes
povsem prazna, v levi kleti v mivki občasno hranijo trsne
41
sadike za prodajo v bližnji trgovini, v nekdanjem stanovanju je
pisarna, velika obokana kašča v nadstropju pa je občasno
slikarski atelje.
Stanje
Stavba ni v zadovoljivem stanju. Adaptacije in nestrokovne
preureditve po 2. svetovni vojni so jo močno osiromašile
značilne baročne podobe. Ometi na več mestih odpadajo, streha
ni brezhibna, zelo moteča je kotlovnica olja v osrednjem delu
pritličja. Vratna krila vseh vhodov so dotrajana, v slabem stanju
so tudi stopnišča v nadstropje. Povsem neprimerna je
skladiščna lopa ob desnem stranskem pročelju. Ograja ob stavbi
je dotrajana in kvari podobo okolja.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Pisarna upravitelja, sanitarije za obiskovalce in osebje, vkopana
vinska klet, vinoteka izbranih vin, pokušina vin s prigrizki,
razstavišče
s
predstavitvijo
zgodovine
Dobjihofa,
vinogradništva in sadjarstva podjetja Zlati grič d.o.o.,
izobraževalni seminarji, literarni večeri, glasbeni recitali,
likovne delavnice idr.
Podrobno o družabni in kulturni dejavnosti:
a. Vkopana klet: Prostor naj bo namenjen shranjevanju
sadnih vin v sodih in ustekleničenega sadnega vina.
Dovolijo se ogledi napovedanih gostov in zainteresiranih
strokovnjakov s področja naravoslovja, tehnike,
humanistike, varstva dediščine idr.
b. Klet v pritličju: Poglobijo se tla in se tlakujejo z opeko.
Prostor se nameni za sprejeme in pokušino sadnih vin,
za dražbe, poslovna srečanja ipd.
c. Kašča v nadstropju: Kašča je zelo velik in povsem
neustrezno izrabljen prostor. Možnosti je veliko:
izobraževalni seminarji, literarni večeri, glasbeni recitali,
likovne delavnice idr. Prostor se opremi z nekaj
pohištva, zložljivimi stoli in montažnimi razstavnimi
panoji. Del prostora se nameni stalni razstavi o
Dobjehofu.
42
Slika 6: Ostanek nekdanje (kopalniške?) vodovodne opreme (foto: V.
Hazler, 16. 7. 2009).
Slika 7: Likovno bogato okrašeno okno, ki osvetljuje kaščo v nadstropju
(foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
P.S.:
Stavba je ohranila prvotno stavbno maso, razporeditev oken in
vrat, tlorisno razporeditev prostorov v kleti, pritličju in
nadstropju in vrsto detajlov iz časa nastanka okrog leta 1763.
Tik ob cesti pred kaščo in nasproti dvorca Dobjihof je še do
pred nekaj let stal na visokem podstavku baročno zasnovan kip
sv. Janeza Nepomuka in pomembno povezoval stanovanjski in
43
gospodarski del kompleksa. Nato so po navodilih spomeniške
službe izdelali kopijo kipa in jo postavili pod kostanje, dobrih
10 m vzhodno od dvorca.
Slika 8: Prvotno mesto kipa sv. Janeza Nepomuka (Arhiv ZVKD RS,
OE Celje, foto: B. Badovinac, 14. 3. 1997).
Slika 9: Prvotno mesto kipa sv. Janeza
Nepomuka tik ob glavni cesti južno ob
kašči (Arhiv ZVKD RS, OE Celje, foto: B.
Badovinac, 14. 3. 1997).
44
Slika 10: Prvotno mesto kipa sv. Janeza Nepomuka. Povsem
uničeno okolje je varstvenike sililo h kompromisu, vendar ta ni
najboljši (Arhiv ZVKD RS, OE Celje, foto: B. Badovinac, 14. 3.
1997).
Slika 11: Nova postavitev kipa sv. Janeza Nepomuka pod
kostanji je povsem neprimerna (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Obnova stavbe je nujna. Najprej je treba pokrpati streho (v letu
2010), nato pa se lotiti temeljite obnove stavbe – od temeljev,
kleti, sten, ometov, ostrešja strehe idr. – predvidoma po letu
2015.
45
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice – Škalce
D
Doobbrraavvaa pprrii K
Koonnjjiiccaahh 77,, D
Doobbjjiihhooff -- kkaaššččaa
Analiza PSPN
PREDNOSTI





izjemna lokacija ob lokalni cesti
med Zrečami in Slovenskimi
Konjicami
iz zornega kota vrednosti
kulturne dediščine dobro
ohranjena arhitektura stavbe
gradbeno dobro ohranjena
arhitektura kašče z vsemi
najopaznejšimi konstrukcijskimi
sestavinami
vključenost objekta v osrednjo
gospodarsko dejavnost podjetja sadjarstvo
pozitivni odnos vodstva podjetja
do ohranjanja kulturne in naravne
dediščine ter kulturne krajine
SLABOSTI







PRILOŽNOSTI



celovita in visoko strokovna
obnova kašče z ohranitvijo vseh
zgodovinskih detajlov in
slogovnih značilnosti
uveljavitev nekaterih novih
proizvodnih in prodajnih
programov
proizvodnja in prodaja sadja
tradicionalnih visokoraslih jablan
in hrušk, butična prodaja tega
razmeroma slabo vzdrževana stavba
in dotrajane nekatere sestavine (npr.
ometi na treh portalih v pritličju,
vratna krila, zasteklitev kletnih lin
idr.)
neurejene pohodne površine
(pločnik) tik ob stavbi
vgraditev neustreznih stopnic na
glavnem pročelju, vgraditev novih
vrat v nadstropju in namestitev
enokapne strešice
vgraditev neustreznih stopnic na
zadnjem pročelju
vgraditev neustrezno oblikovanega
dimnika na strešnem krilu nad
glavnim pročeljem
visoka vlažnost pritličnih in kletnih
prostorov kot posledica neustreznih
posegov v neposredni okolici stavbe
(asfalt, črpalka, meteorna voda)
strešni in odtočni žlebovi niso
nameščeni
NEVARNOSTI





odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, gostinske,
turistične in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
spregled možnosti, da se vključi
46

sadja v levi kleti v pritličju
hranjenje in dozorevanje
nekaterih novih proizvodov v
vkopani kleti (npr. specifične
vrste sadnih vin), ureditev
prostorov v nadstropju v
promocijske namene podjetja in
sodelovanje z vrhunskimi
umetniki regije Slovenije in tujine
dediščino znanj in veščin, zlasti med
strokovno obnovo in tudi v
programih razvoja in promocije
podjetja
47
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Dobrava pri Konjicah 7, Dobjihof - kašča
48
44.. G
Grraaššččiin
naa G
Goolliičč
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
D
Doobbrrnneežž 33,, G
Grraaššččiinnaa G
Goolliičč
SPLOŠNO
NASLOV
D
Doobbrrnneežž 33,, G
Grraaššččiinnaa G
Goolliičč,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
družina stanovalcev z najemnimi pogodbami, več prostorov
praznih in zapuščenih
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Tepanje, parcela št. 706/1
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Dobrnež
Leto nastanka in
preureditev
leta 1542 (pozidal Adam Lindeški), 16. stoletje , 19. stoletje
(temeljita preureditev)
Prvotna
namembnost
bivališče lastnikov: Lindeški, Conti, Fröhlich, grof Gaisruck,
Benedikt Hertl; med 2. svetovno vojno nemški štab, po vojni
stanovanja
Sedanja
namembnost
najemniška stanovanja, del prostorov praznih in zapuščenih
Vrednost
Kulturni spomenik (KS)
49
PREGLED
Zgodovina
Graščina (Stopar, Stegenšek); ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v
vasi Dobrnež, v bližini potoka Bezinščica, severno od
magistralne ceste Maribor–Celje. Hiše in domačije so posejane
po ravnini in blagem pobočju v zaledju graščine, ob poteh med
polji, travniki in mešanim gozdom. V gričevnatem delu vasi je
precej vinogradov in ostankov starih travniških sadovnjakov. Ti
živi le še nekaj kmetov, večina ljudi je zaposlenih v Konjicah in
drugih gospodarskih središčih. V 19. stoletju je bilo območje
mnogo bolj vinogradniško, kakor je danes – vinogradi so
marsikod nadomestili sadovnjaki, travniki in njive.
Dobrnež se v virih prvič omenja leta 1324 v originalni
pergamentni listini, shranjeni v Arhivu Republike Slovenije v
Ljubljani. V tej listini je kraj omenjen kot Dobruenstorf. Poznejša
poimenovanja za kraj Dobrnež so: Dobruensdorf (1341),
Dobruensdorf (1344), Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394),
Dobrouesdorf (1395), Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429),
Dobrunestorff (1438) (Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru
iz leta 1825 je v mapinem listu zapisano ime Dobrnesch.
Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k. o.
Tepanje (Arhiv Republike Slovenije).
Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za njo.
Nekateri pisci navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v
50
preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega pa
naj bi bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo je v jarek in ribnik
verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa in
se nato izliva v Dravinjo.
Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je pozidal
Adam Lindeški, kot priča heraldična napisna plošča, ki je bila
do okrog leta 1990 na steni osrednje veže graščine, danes pa je
vzidana na stopnišče Občine Slovenske Konjice. Napis je
najbolje prebral in prevedel Avgust Stegenšek (1909: 74), ki je še
videl izvirno obliko plošče. Glasi se: Der mogmoc (?) h(err) Adan,
Herr zu Lindeckh, der r('omische)n khay(serlichen) M(ajestä)t Ratt
und regent der Niederö(sterreich)ischen Lande, hat solihen Siz,
genant am Golitsch, von neuen erpaut an(n)o s(o)m(ini) 1542. Apolen
i Achacn paid sun«, v prevodu: Mogočni (?) gospod Adam, gospod
Lindeški, rimskega cesarskega Veličanstva svetovalec in vladar
njižjeavstrijskih dežel, je ta gradič, imenovan ob Goliču, iznova
pozidal l. 1542. Apolonija in Ahacij, obeh sin.
Adam Lindeški je bil cesarski svetovalec in vladar
nižjeavstrijskih dežel (1563–1564) in takrat je dal vzidati ploščo.
Kako dolgo je graščina Golič ostala v posesti Lindeških, ni
poznano (Stopar 1982: 125). Dvorec Golič je leta 1635 postal
plen uporniških kmetov, domnevno so ga močno poškodovali
(nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa verjetno ne drži).
Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti, je do leta 1638 prijavila
oblastem škodo, ki so jo povzročili uporniki, v višini 6000
goldinarjev (Boldin 2004: 44). Plemiči Conti de Comissano so
kot lastniki omenjeni še leta 1790 (Boldin 2004: 44). Po rodbini
Conti de Comissano so bili zemljiški gospodje Goliča plemeniti
Berlendisi. Iz te rodbine je leta 1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816
jim je sledil neki Fröhlich, leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck.
Pred letom 1848 je bil lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz
Laškega, leta 1884 sta mu sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip
Klavna. Benedikt Hertl in njegova žena sta slovela po odličnem
konjaku, ki so ga kuhali na Goliču. Konjak je dosegel visoko
kakovost, saj je bil razstavljen in nagrajen celo v Parizu (Boldin
2004: 45).
51
Slika 2: Reklamni plakat Benedikta Hertla za stari in mladi konjak, s
katerim so dosegali vrhunska priznanja na številnih mednarodnih
sejmih: leta 1891v Tyanau (zlata medalja), leta 1895 v Berlinu (zlata
medalja) in leta 1895 v Parizu (zlata medalja) (posredoval J. Baraga
2009).
Benedikt Hertl (13. 2. 1836–13. 9. 1925) je umrl v častitljivi
starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11. 1936) je
umrla v starosti 88 in ga je preživela za 11 let. Oba sta pokopana
na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti je dvorec
prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s težavami: leta
1932 je namreč dvorec zajel požar in ga zelo poškodoval. O
požaru je poročal tudi časopis Slovenski gospodar (Boldin 2004:
45).
52
Slika 3: Nagrobnik zakoncev Hertl tik pod cerkvijo sv. Ane na
konjiškem pokopališču (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).
Le mesec dni po Benediktovi smrti je leta 1925 lastnica
njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta 1929
je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik Goliča tudi
njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave. Po Claudijini
smrti se je njegov solastniški delež še povečal leta 1938 – ob
njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri Hertlovi in
Klvaňovi sorodniki s Češkega. Vse to je podrobno navedeno v
Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah
(Zemljiška knjiga 2009):



Vloženo 24. svečana 1922. Od vl. št. 1319 štajerske
deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21. aprila
1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne 17. 4. 1884
se vknjiži lastninska pravica za:
o Benaš-a Hertl do dveh tretink – 2/3
o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3.
Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z dne
13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri dveh
tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.
Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne listine z
dne 9. 8. 1929 … se vknjiži lastninska pravica na dve
tretinki Klvaňa Marije v prid:
o dr. Klvaňa Josipu v Bratislavi – 2/9
o dr. Mariji Krnjak v Opavi – 2/9
53









o Kubat Ani v Pragi – 2/9
o za vsakega do dveh devetin.
Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine. Na
podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži lastninska
pravica na ime:
o dr. Josip Klvaňa v Bratislavi 1/9
o Ana Šaškova v Pragi 1/9
o Marija Klvaňa-Hujakova v Opavi 1/9
o za vsako do ene devetinke.
Vloženo 2. februarja 1942 … Josef Klvaňa
Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z dne
25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni 1/3 tega
zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa Josip.
Na temelju odločbe Okrajnega ljudskega odbora v
Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska pravica za
Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje se, da je uprava
poverjena Okrajnemu ljudskemu odboru Poljčane.
Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje
z dne 29. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin OLO Celje.
Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe Občinskega
ljudskega odbora Slovenske Konjice z dne 19. 2. 1957 se
zaznamuje, da je upravni organ teh nepremičnin
Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča v
Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik: ZLATI
GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Naslov:
Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice
Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn. št. 98/2001.
Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in posestnih
razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne 3. 1. 2001,
sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr. št. II Pg 400/95,
izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4. 2000, ter v zvezi z
2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št. 44/97) se vknjiži
lastninska pravica.
O Hertlovi zapuščini je ljubiteljski kronist Konjic Vinko Zdovc
navedel nekoliko drugačne podatke: »med obema svetovnima
vojnama … [je] Golič nasledil Čeh dr. Josip Klvana z ženo dr.
Marijo Hrusak (sic! – op. a.). Tu se jim, je rodil Ilija Kaspar
Hrusak 6. januarja 1919« (sic! – op. a) (Zdovc 2003: 11). Zdovc je
še omenil, da so nemški okupatorji leta 1941družino izselili na
jug bivše Jugoslavije, po zlomu fašizma 1945 pa so se vrnili
domov na Golič. V novi Jugoslaviji (FLRJ) so jim po zakonu o
54
nacionalizaciji vse imetje zaplenili, zato so se izselili iz države.
Novi dom so našli v Veliki Britaniji. Sin Ilija Kaspar se je
poročil, rodili sta se mu hčerki Suzana in Helena (Zdovc 2003:
11). Družina Klvaňa se je že pred vojno spoprijateljila z družino
Rudolf iz Konjic in so vezi ohranili tudi potem, ko so se Golški
preselili v Anglijo (Zdovc 2003: 11).
Slika 4: Graščina Golič (levo) in razsežna obrtna cona, ki je
dobesedno prekrila vso žlahtnost širšega vplivnega območja
graščine. Načrtovalci tega razvoja si zaslužijo samo najnižjo
akademsko oceno (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala in je
postala je splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič propada,
saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga ohranili. Postal je
bivališče socialno najšibkejših prebivalcev, danes tam živijo le
še tri družine. Med letoma 1949 in 1955 je na Goliču delovala
Kmetijsko obdelovalna zadruga, pozneje pa živinska farma
konjiškega državnega kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18).
Od leta 1990 ob Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to
okolje. Občina bi morala čim prej spremeniti svoj program
razvoja obrti in to dejavnost preusmerit na drugo, manj
poudarjeno mesto. Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora
pri tem uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem
vsebinsko in prostorsko povsem razvrednotenem okolju
resnično težko uresničiti načrtovano fizično rešitev in
programski razvoj Goliča.
55
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Sedanji stanovalci Goliča se še spominjajo nekdanje urejene
parkovne okolice Goliča. Na dvorišču so bili vodometi in trije
vodnjaki. V grad so imeli napeljan vodovod, domnevno iz tehta
(ribnika). Ob pešpoti proti glavni cesti so rasli jagnedi, ki so se
deloma že sušili. Zato so novi lastniki zasadili nove, a jih je
nekdo skrivaj populil (Hazler, TZ, 16. 7. 2009). Na Goliču sta
Benedikt in Claudia Hertl kmalu po naselitvi leta 1884 začela v
posebni destilarni proizvajati odličen konjak. Pijači so dodajali
zelišča, kar je konjak uvrščalo med najboljše žgane pijače v
Evropi na prelomu stoletij (Hazler, TZ, 4. 8. 2009).
Slika 5: Podoba Goliča okrog leta 1895. Povečava z reklamnega plakata
lastnika Benedikta Hertla (posredoval J. Baraga 2009).
Zasnova in podoba
Po mnenju nekaterih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
(Šumi 1966: 99) je Golič značilen primer štajerskega
renesančnega dvorca (Stopar 1982: 125). Graščina je visoka
enonadstropna stavba skoraj kvadratnega tlorisa, na dveh
nasprotnih vogalih okrepljena z okroglima stolpoma. Tlorisna
razvrstitev prostorov je simetrična. V osi stavbe je široka veža z
banjastim obokom, ki jo prebadajo sosvodnice. Levo je banjasto
obokana klet, desno pa trije manjši prostori. Prvi prostor ima
zvezdasti obok in je povezan z vogalnim stolpom, kjer je
zvezdasti obok še izrazitejši. Podoben je tudi obok v
nasprotnem vogalnem stolpu. V veži sta ohranjena portala iz
16. stoletja z rahlo posnetimi robovi. V 19. stoletju so zunanjost
56
temeljito predelali, kar je razvidno ob pregledu delno že
odpadajočih ometov. Predelave je bila deležna tudi notranjost,
kjer je novejše predvsem stopnišče z leseno ograjo. V
nadstropju je velika veža z več vhodi v bivalne prostore. Strop v
veži ima značilno okrasno poslikavo iz okrog leta 1870. Vogalna
stolpa sta že vrsto let brez značilnih streh v obliki stožčaste
kape. S tem je graščina zgubila svoj najznačilnejši zunanji člen.
Slika 6: Tloris pritličja graščine Golič po Stegenšku, 1909 (Stopar 1991. 27).
Pomemben je tudi kompleks parkovne zasnove v neposredni
okolici graščine. Z imenitno stavbo sestavlja zaokroženo celoto,
pomembno tako iz zgodovinskega, etnološkega in tudi
krajinsko arhitekturnega zornega kota. Še je ohranjen značilen
element osnovne pešpoti v smeri proti zahodu, čeprav so
jagnedi vse redkejši (Spletni vir: Juvančič (2010)).
57
Slika 7: Podoba Goliča okrog leta 1895. Povečava z reklamnega plakata
lastnika Benedikta Hertla. V ospredju je graščina, levo zgoraj stoji
vzdolž drevoreda jegnedi dolga stavba, poznejša vila Helena, v sredini
nad graščino pa stoji tlorisno križno zasnovana tovarna konjaka
(posredoval J. Baraga 2009).
Slika 8: Graščina Golič pred 1. svetovno vojno (posredoval J. Baraga 2009).
Namembnost
Danes v graščini stanuje le še ena stranka. Stanovalec si je
prisvojil jugovzhodno zelenico ob graščini; z žičnato ograjo si je
ogradil zemljišče in ga zavaroval s psom.
Stanje
Graščina je v razpadajočem stanju in je skrajno ogrožena. Obe
58
kapam podobni strehi vogalnih stolpičev sta že podrti in
nadomeščeni s cenenima betonskima ploščama. Obnova se
mora začeti takoj, zato je treba pripraviti vso konservatorsko
dokumentacijo (konservatorskih program), izdelati projekt
obnove (projektantski načrt), pripraviti načrt celostne ureditve
območja graščine Golič, izdelati načrt ureditve parka
(konservatorski načrt parkovne ureditve), pridobiti vsa soglasja,
prijaviti projekt na mednarodne sklade financiranja, oblikovati
izkušeno delovno ekipo, ki bo vodila obnovo idr.
Slika 9: Klavrna podoba graščine Golič leta 2009. Čez poletje jo
prekrijejo neavtohtone vrbe, ki so jih pred leti zasadili stanovalci, da
»poleti uživajo v prijetnem hladu« (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Hotel visoke kategorije, recepcija, restavracija, hotelske sobe,
kapela za občasno katoliško bogoslužje internega značaja
(hotelski gostje), vinoteka s pokušino vin in izbranimi prigrizki,
izobraževalni seminarji, večeri renesančne glasbe v parku, vrtna
postrežba, jezdenje konj in vožnja s kočijami po parku in okolici
idr.
Podrobneje o izobraževalni in kulturni dejavnosti:
a. Hotel visoke kategorije: v graščini je mogoče urediti hotel
visoke kategorije v slogu družinskih hotelov, ki
poskrbijo za gostoljubje, dostopnost, prijaznost in
delovno izkušenost vsega osebja. V takšnem okolju se
gostje še posebej dobro počutijo. Praviloma so
59
obiskovalci najzahtevnejši gostje – tudi ljubitelji golfa,
kulturne in naravne dediščine, mirnega življenja in
drugih slikovitosti Dravinjske doline.
b. Večeri renesančne glasbe: Možnosti za to obliko
posredovanja kulture gostom in ljubiteljem glasbe je
veliko. Lastnik oziroma organizator se lahko opre na
konjiško glasbeno šolo in tudi na sodelovanje z velikimi
glasbenimi središči (Celje, Maribor, Gradec idr.)
c. Jezdenje s konji in vožnja s kočijami: Možnosti za to
ponudbo je nedvomno dovolj že v samem kompleksu
graščine Golič. Konje je mogoče namestiti v opuščenih
stavbah ob Vili Claudia (Dobrnež 4); neprimerno obrtno
cono je treba preurediti v zgleden konjeniški center.
Slovenske Konjice še vedno nimajo svoje konjušnice;
primerna bi bila vzreja belih konj (v občinskem grbu), na
primer lipičanov.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Časovni načrt se načrtuje po stopnjah, in sicer:
1. priprava konservatorske dokumentacije (2010):
a. konservatorski načrt za graščino
b. konservatorski načrt za parkovno ureditev
c. konservatorski pogled na celovito ureditev
kompleksa Golič
d. konservatorski pogled na vsebine in programe v
kompleksu Golič
e. konservatorski vidik sanacije bližnje okolice
(obrtna cona).
2. izdelava projektne dokumentacije na podlagi izbora
najkakovostnejše izvedbe in ponudbe (2011):
a. izdelava projektov
b. izdelava vsebinskih programov z upoštevanjem
želja lastnika in konservatorskih pogledov na
vsebine in programe v kompleksu Golič
c. izdelava idejnega projekta sanacije bližnje okolice
z upoštevanjem konservatorskih vidikov in
navodil.
3. pridobitev vseh soglasij na podlagi navodil upravne
enote Slovenske Konjice (2012).
4. prijave na razpise domačih in mednarodnih skladov
(2012).
5. pridobitev najkakovostnejše (reference) in finančno
ugodne ponudbe izvajalca del (2012).
60
6. izbor izkušene delovne skupine: konservator, delovni
nadzornik, projektant, predstavnik izvajalca, lastnik,
predstavnik financerjev (2012).
7. predvidoma dokončana obnova kompleksa (2020).
Slika 10: Staro slikovno gradivo bo v dragoceno pomoč pri obnovi
graščine Golič (posredoval J. Baraga 2009).
61
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
D
Doobbrrnneežž 33,, G
Grraaššččiinnaa G
Goolliičč
Analiza PSPN
PREDNOSTI






izjemna lega ob stari magistralni
cesti Celje–Maribor, v jedru
Zgornje Dravinjske doline
prostorna zasnova dvorca in
ugodna lega na ravnici
slikovit grajski kompleks z delno
ohranjenim parkom in tremi
atraktivnimi objekti (grad
oziroma graščina in stanovanjski
stavbi)
iz zornega kota vrednosti
kulturne dediščine zadovoljivo
ohranjena arhitektura gradu
zadovoljivo ohranjena arhitektura
gradu vključno z nekaterimi
posebnimi sestavinami in detajli
(tloris gradu, vogalna stolpa,
erker, renesančni vhodni portal,
poslikava stropa v veži v
nadstropju, oboki v stolpih in v
pritličju idr.)
pozitivni odnos vodstva podjetja
do ohranjanja kulturne in naravne
dediščine ter kulturne krajine
PRILOŽNOSTI


celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih detajlov,
slogovnih in konstrukcijskih
posebnosti (stožčasti strehi nad
vogalnima stolpoma)
možnost prvotne ureditve okolice
gradu (skice in risbe iz okrog leta
SLABOSTI









neurejena okolica gradu z vrsto
povsem uničenih sestavin (ograja,
drevored, poti, park idr.)
na več mestih močno poškodovano
ostenje in ometi
neustrezne posodobitve v bližnji
preteklosti (okna, vrata, prezidave)
betonski plošči nad vogalnima
stolpoma
neprimerna in preobsežna razširitev
odločanja stanovalcev (npr.
ograditev vzhodne strani okolice
gradu in namestitev table »Pozor
hud pes!«
dotrajana streha, razrahljani temelji,
skoraj povsem dotrajano stavbno
pohištvo
neustrezna zasaditev vrb pred
vhodom v grad
množica shrambnih pritiklin (barak)
v neposredni okolici gradu
bližina motečih obrtnih dejavnosti
(žaga, ključavničarstvo idr.)
NEVARNOSTI




odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
turistične in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
62



1895), vključno z zasaditvijo
značilnih dreves in drevoreda
(jagnedi)
v gradu ureditev protokolarnih
dejavnosti, pomembnih tako za
podjetje, občino in pokrajino
Štajersko
ureditev nekaterih oblik stalnih
dejavnosti visoke turistične
ponudbe
načrtno vključevanje graščine kot
kulturnega spomenika v poslovne
načrte in druge programe
turistične ponudbe, kjer te
kulturne prvine prepogosto
izostanejo ali se samo mimogrede
omenijo (Črešnik 2006: 33)


gradiv in sestavin
neprimerno sosedstvo za grajski
kompleks nedvomno motečih
obrtniških dejavnosti (žaga,
ključavničarstvo idr.) in dokaj gost
promet po lokalni cesti
še vedno živa miselnost okoliškega
prebivalstva, da je Golič njihov
63
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice - Škalce
IME OBJEKTA:
Dobrnež 3, Graščina Golič
64
55.. V
Viillaa C
Cllaau
ud
diiaa -- p
prrii ggrraaššččiin
nii G
Goolliičč
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
D
Doobbrrnneežž 44,, V
Viillaa C
Cllaauuddiiaa -- pprrii ggrraaššččiinnii G
Goolliičč
SPLOŠNO
NASLOV
D
Doobbrrnneežž 44,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija, 3210 Slovenske
Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
prostori so izpraznjeni, niso v uporabi
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Tepanje, parcela št. 656/2
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Dobrnež
Leto nastanka in
preureditev
osnova okrog leta 1800, sedanja podoba okrog leta 1910
Prvotna
namembnost
bivališče lastnikovih poslov; Benedikt Hertl je stavbo
poimenoval po svoji hčeri Claudiji; v desnem delu hlevi (štale)
še po 2. svetovni vojni
Sedanja
namembnost
vsi prostori so prazni in zapuščeni
Vrednost
kulturna dediščina (KD)
65
PREGLED
Zgodovina
Graščina (Stopar, Stegenšek) ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v
vasi Dobrnež, v bližini potoka Bezinščica, severno od
magistralne ceste Maribor–Celje. Dobrnež se v virih prvič
omenja leta 1324 v originalni pergamentni listini, shranjeni v
Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V tej listini je kraj
omenjen kot Dobruenstorf. Poznejša poimenovanja za kraj
Dobrnež so: Dobruensdorf (1341), Dobruensdorf (1344),
Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394), Dobrouesdorf (1395),
Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429), Dobrunestorff (1438).
(Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru iz leta 1825 je v
mapinem listu zapisano ime Dobrnesch.
Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k.o.
Tepanje (Arhiv Republike Slovenije).
Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za njo.
Nekateri navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v
preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega pa
naj bi bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo v jarek in ribnik je
verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa in
se nato izliva v Dravinjo.
Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je pozidal
Adam Lindeški, kot nam priča heraldična napisna plošča, ki je
bila do okrog leta 1990 na steni osrednje veže graščine, danes pa
je vzidana na stopnišče Občine Slovenske Konjice.
66
Kako dolgo je graščina Golič ostala v posesti Lindeških, ni
poznano (Stopar 1982: 125). Dvorec Golič je leta 1635 postal
plen uporniških kmetov, domnevno so ga močno poškodovali
(nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa verjetno ne drži).
Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti, je leta 1638 oblastem
prijavila škodo. Plemiči Conti de Comissano so kot lastniki
omenjeni še leta 1790 (Boldin 2004. 44). Po rodbini Conti de
Comissano so bili zemljiški gospodje Goliča plemeniti
Berlendisi. Iz te rodbine je leta 1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816
jim je sledil neki Fröhlich, leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck.
Pred letom 1848 je bil lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz
Laškega, leta 1884 sta mu sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip
Klavna. Benedikt Hertl in njegova žena sta slovela odličnem
konjaku, ki so ga kuhali na Goliču. Sodeč po risbah na
Hertlovem reklamnem letaku (okrog leta 1895=, je tovarna
konjaka, ki je imela tloris v obliki križa in visok dimnik, stala
prav na mestu, kjer domnevno od okrog leta 1910 stoji vila
Claudia. Po ustnem izročilu jo je Benedikt Hertl preuredil iz
dela tovarne za svojo hčer in stavbo po njej tudi poimenoval).
Slika 2: Iz risbe iz okrog 1985 ni povsem jasno, ali je Vila Claudia v bistvu
nekdanji del enega od stranskih traktov tovarne konjaka (posredoval J.
Baraga 2009).
Benedikt Hertl (13. 2. 1836–13. 9. 1925) je umrl v častitljivi
starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11. 1936) je
umrla v starosti 88 let in ga je preživela za 11 let. Oba sta
pokopana na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti je
67
dvorec prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s
težavami; leta namreč 1932 je dvorec zajel požar in ga zelo
poškodoval. O požaru je poročal tudi časopis Slovenski gospodar
(Boldin 2004: 45).
Slika 3: Vila Claudia (levo), graščino in Vila Helena (desno) na razglednici
okrog leta 1910 (posredoval J. Baraga 2009).
Slika 4: Razglednica znamenitosti Konjiškega iz okrog leta 1910. Vila
Claudia je levo ob graščini (posredoval J. Baraga).
Le mesec dni po Benediktovi smrti je leta 1925 lastnica
njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta 1929
je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik Goliča tudi
njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave. Po Claudijini
smrti se je njegov solastniški delež še povečal leta 1938 – ob
68
njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri Hertlovi in
Klvaňovi sorodniki s Češkega. Vse to je podrobno navedeno v
Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah
(Zemljiška knjiga 2009):










Vloženo 24. svečana 1922. Od vl. št. 1319 štajerske
deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21. aprila
1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne 17. 4. 1884
se vknjiži lastninska pravica za:
o Benaš-a Hertl do dveh tretink – 2/3
o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3
Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z dne
13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri dveh
tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.
Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne listine z
dne 9. 8. 1929… se vknjiži lastninska pravica na dve
tretinki Klvaňa Marije v prid:
o dr. Klvaňa Josipu v Bratislavi – 2/9
o dr. Mariji Krnjak v Opavi – 2/9
o Kubat Ani v Pragi – 2/9
o za vsakega do dveh devetin.
Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine. Na
podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži lastninska
pravica na ime:
o dr. Josip Klvaňa v Bratislavi 1/9
o Ana Šaškova v Pragi 1/9
o Marija Klvaňa-Hujakova v Opavi 1/9
o za vsako do ene devetinke.
Vloženo 2. februarja 1942…Josef Klvaňa
Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z dne
25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni 1/3 tega
zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa Josip.
Na temelju odločbe Okrajnega ljudskega odbora v
Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska pravica za
Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje se, da je uprava
poverjena Okrajnemu ljudskemu odboru Poljčane.
Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje
z dne 29. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin OLO Celje.
Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe Občinskega
ljudskega odbora Slovenske Konjice z dne 19. 2. 1957 se
zaznamuje, da je upravni organ teh nepremičnin
Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča v
69


Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik: ZLATI
GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Naslov.
Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice
Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn.št. 98/2001.
Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in posestnih
razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne 3. 1. 2001,
sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr.št. II Pg 400/95,
izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4. 2000, ter v zvezi z
2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št. 44/97) se vknjiži
lastninska pravica.
Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala in ta
je postala splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič propada,
saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga ohranili. Postal je
bivališče socialno najšibkejših prebivalcev, danes tam živijo le
še tri družine. Med letoma 1949 in 1955 je na Goliču delovala
kmetijsko obdelovalna zadruga, pozneje pa živinska farma
konjiškega državnega kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18).
Od leta 1990 ob Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to
okolje. Občina ni morala čim prej spremeniti svoj program
razvoja obrti in to dejavnost preusmerit na drugo, manj
poudarjeno mesto. Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora
pri tem uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem
vsebinsko in prostorsko povsem uničenem okolju resnično
težko uresničiti načrtovano fizično rešitev in programski razvoj
Goliča.
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Sedanji stanovalci Goliča se še spominjajo nekdanje urejene
parkovne okolice Goliča. Na dvorišču so bili vodometi in trije
vodnjaki. V grad so imeli napeljan vodovod, domnevno iz tehta
(ribnika). Ob pešpoti proti glavni cesti so rasli jagnedi, ki so se
deloma že sušili. Zato so novi lastniki zasadili nove, a jih je
nekdo skrivaj populil (Hazler, TZ, 16. 7. 2009).
Benedikt in Claudia Hertl sta kmalu po naselitvi leta 1884
začela v posebni destilarni proizvajati odličen konjak. Pijači so
dodajali zelišča, kar je konjak uvrščalo med najboljše žgane
pijače v Evropi na prelomu stoletij (Hazler, TZ, 4. 8. 2009).
Tovarna konjaka je domnevno stala prav na mestu, kjer so
pozneje postavili Vilo Claudia.
70
Slika 5: Današnja podoba Vile Claudia, ki terja čim prejšnjo obnovo,
saj je sicer obsojena na popoln propad (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Po 2. svetovni vojni so bila v stavbi tudi najemniška in
delavnice stanovanja, danes je povsem prazna in nezadržno
propada.
Zasnova in podoba
Vila Claudia je skorajda identična Vili Helena. Gre za
nadstropno, izrazito podolgovato stavbo, s streho naklona
okrog 45°, prvotno prekrito z bobrovcem. Stavba je pozidana iz
polne opeke, je v celoti ometana in belo pobeljena. Na zahodni
strani je imela pripojeno leseno verando, ki je že vrsto let
podrta. V pritličju in nadstropju so se v današnji čas ohranila
prvotna pokončna okna značilnih oblik z valovito obrezanimi
okvirji (špaletami).
71
Slika 6: Izrez posnetka Vile Claudia z razglednice iz okrog leta 1910.
Pred vilo stoji ženska z odprtim sončnikom (posredoval J. Baraga).
Deloma so tako v levem kot desnem delu stavbe ohranjena tudi
prvotna vrata. Dvokapna streha je prekrita z borovcem.
Nekdanja veranda je bila močno podobna sedanji odprti
verandi pri Vili Helena, zato ne bo velikih težav z
rekonstrukcijo.
Namembnost
Trenutno je stavba povsem prazna in propada.
Stanje
Stavba je v slabem gradbenem stanju. Ometi na več mestih
odpadajo, stavbo obrašča grmičevje in drevje, močno je
72
poškodovano stavbno pohištvo, streha je potrebna nove kritine
ali vsaj krpanja lukenj.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Vila Claudia je primerna za ureditev prostorov, pomembnih za
delovanje celotnega kompleksa graščine Golič: energetski
center, shrambe za živila, orodja, nekaj sob za zaposlene in
stanovanje za oskrbnika kompleksa.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Stavba je v slabem gradbenem stanju. Takoj je treba prekriti
streho, da se prepreči nadaljnje propadanje; v neposredni
okolici naj se po temeljitem pregledu strokovnjaka odstrani
samorodno grmičevje, vse drugo načrtno sajeno rastlinje se naj
ohrani in zaščiti ter pomladi s strokovni obrezovanjem.
Nadaljnja celovita obnova stavbe je predvidena po letu 2013, saj
je objekt pomemben za delovanje celotnega kompleksa graščine
Golič, med sanacijo.
Slika 7: Stavba ima celo vrsto pomembnih detajlov. Izjemni so leseni
portali in mizarska obdelava oken (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
73
ZLATI GRIČ d. o .o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA: D
Doobbrrnneežž 44,, V
Viillaa C
Cllaauuddiiaa -- pprrii ggrraaššččiinnii G
Goolliičč
Analiza PSPN
PREDNOSTI





izjemna lega ob stari magistralni
cesti Celje–Maribor, v jedru
Zgornje Dravinjske doline
zanimiva zasnova izrazito
podolgovate enonadstropne
stavbe
slikovit vhod z leseno lopo in
frčado
solidna zidava z opeko in dokaj
enostavna izvedba zaribanih
ometov
slikovito stavbno pohištvo, ki
temelji na rabi masivnega lesa
SLABOSTI






PRILOŽNOSTI



celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih detajlov,
slogovnih posebnosti, značilnih za
gradnjo stanovanjskih hiš v
začetku 20. stoletja
ureditev sodobnih stanovanjskih
enot za potrebe zaposlenih v
podjetju Zlati grič
ureditev nekaterih oblik stalnih
dejavnosti srednje kakovostne
turistične ponudbe
neurejena okolica stavbe z vrsto
povsem uničenih sestavin (ograja,
drevored, poti, park idr)
na več mestih močno poškodovano
ostenje in ometi
neustrezne posodobitve v bližnji
preteklosti (okna, vrata, prezidave)
neprimerna in preobsežna razširitev
odločanja stanovalcev, postavitev
množice neustreznih barak
dotrajana streha, razrahljani temelji,
skoraj povsem dotrajano stavbno
pohištvo
bližina motečih obrtnih dejavnosti
(žaga, ključavničarstvo idr.)
NEVARNOSTI






odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
neprimerno sosedstvo za grajski
kompleks nedvomno motečih
obrtniških dejavnosti (žaga,
ključavničarstvo idr.) in dokaj gost
promet po lokalni cesti
še vedno živa miselnost okoliškega
prebivalstva, da je Golič njihov
74
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Dobrnež 4, Vila Claudia - pri graščini Golič
75
66.. V
Viillaa H
Heelleen
naa -- p
prrii ggrraaššččiin
nii G
Goolliičč
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA: D
Doobbrrnneežž 55,, V
Viillaa H
Heelleennaa -- pprrii ggrraaššččiinnii G
Goolliičč
SPLOŠNO
NASLOV
D
Doobbrrnneežž 55,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice,
Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
družine z najemnimi pogodbami
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Tepanje, parcela št. 705/7
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Dobrnež
Leto nastanka in
preureditev
osnova z začetka 19. stoletja (del že vrisan kot zidan objekt
v franciscejski kataster iz leta 1825), okrog leta 1910
preureditev po podobnih predlogah, kakršne so veljale za
Vilo Claudia
Prvotna
namembnost
bivališče lastnikovih poslov (zaposleni hlapci in dekle),
shrambe; stavbo je lastnik Benedikt Hertl je poimenoval po
hčeri Heleni
Sedanja
namembnost
Družinska najemniška stanovanja.
Vrednost
Kulturna dediščina (KD)
76
PREGLED
Zgodovina
Graščina (Stopar, Stegenšek) ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v
vasi Dobrnež, v bližini potoka Bezinščica, severno od
magistralne ceste Maribor–Celje. Dobrnež se v virih prvič
omenja leta 1324 v originalni pergamentni listini, shranjeni
v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V tej listini se kraj
omenja kot Dobruenstorf. Poznejša poimenovanja za kraj
Dobrnež so: Dobruensdorf (1341), Dobruensdorf (1344),
Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394), Dobrouesdorf (1395),
Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429), Dobrunestorff (1438).
(Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru iz leta 1825 je v
mapnem listu zapisano ime Dobrnesch.
Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k.o.
Tepanje (Arhiv Republike Slovenije).
Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za
njo. Nekateri navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v
preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega
pa bi naj bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo v jarek in ribnik je
verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa
in se nato izliva v Dravinjo.
Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je
pozidal Adam Lindeški, kot nam priča heraldična napisna
plošča, ki je bila do okrog leta 1990 na steni osrednje veže
graščine, danes pa je vzidana na stopnišče Občine Slovenske
77
Konjice.
Kako dolgo je graščina Golič ostala v posesti Lindeških, ni
poznano (Stopar 1982: 125). Dvorec Golič je leta 1635 postal
plen uporniških kmetov, ki so ga domnevno močno
poškodovali (nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa
verjetno ne drži). Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti je
leta 1638 oblastem prijavila škodo. Plemiči Conti de
Comissano so kot lastniki omenjeni še leta 1790 (Boldin
2004: 44). Po rodbini Conti de Comissano so bili zemljiški
gospodje Goliča plemeniti Berlendisi. Iz te rodbine je leta
1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816 jim je sledil neki Fröhlich,
leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck. Pred letom 1848 je bil
lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz Laškega, leta 1884 sta mu
sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip Klavna. Benedikt Hertl
in njegova žena sta slovela po odličnem konjaku, ki so ga
kuhali na Goliču. Nasproti tovarne stoji izrazito
podolgovata stavba, poznejša Vila Helena, ki jo je po
ustnem izročilu v današnji podobi postavil Benedikt Hertl
in jo poimenoval po svoji hčeri Heleni (Hazler, TZ, 4. 8.
2009).
Slika 2: Iz risbe iz okrog 1985 z reklamnega plakata za stari in mladi
konjak podjetnika in lastnika graščine Golič Benedikta Hertla.
Izrazito podolgovata stavba Vila Helena (takrat očitno še brez imena)
je upodobljena v desnem delu risbe nasproti nekdanje tovarne
konjaka (posredoval J. Baraga 2009).
Benedikt Hertl (13. 2. 1836–13. 9. 1925) je umrl v častitljivi
starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11.1936) je
umrla v starosti 88 let in ga je preživela za 11 let. Oba sta
pokopana na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti
78
je dvorec prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s
težavami; leta 1932 je dvorec namreč zajel požar, ki ga je
zelo poškodoval. O požaru je poročal tudi časopis Slovenski
gospodar (Boldin 2004: 45).
Slika 3: Izrez iz razglednice iz okrog leta 1910 prikazuje Vilo
Helena v podobi, v kakršni jo poznamo danes (posredoval J.
Baraga 2009).
79
Slika 4: Razglednica znamenitosti Konjiškega iz okrog leta 1910.
Desno ob graščini je posnetek Vile Helena (posredoval J. Baraga
2009).
Le mesec dni po Benediktovi smrti je leta 1925 lastnica
njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta
1929 je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik
Goliča tudi njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave.
Po Claudijini smrti se je njegov solastniški delež še povečal
leta 1938 – ob njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri
Hertlovi in Klvaňovi sorodniki s Češkega.
Vsa lastniška razmerja so podrobneje navedena v Zemljiški
knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah (Zemljiška
knjiga 2009):



Vloženo 24. svečana 1922. Od vl. št. 1319 štajerske
deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21.
aprila 1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne
17. 4. 1884 se vknjiži lastninska pravica za:
o Benaš-a Hertl do dveh tretink – 2/3
o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3
Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z
dne 13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri
dveh tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.
Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne
listine z dne 9. 8. 1929… se vknjiži lastninska pravica
na dve tretinki Klvaňa Marije v prid:
o dr. Klvaňa Josipu v Bratislavi – 2/9
o dr. Mariji Krnjak v Opavi – 2/9
o Kubat Ani v Pragi – 2/9
80









o za vsakega do dveh devetin
Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine.
Na podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži
lastninska pravica na ime:
o dr. Josip Klvaňa v Bratislavi 1/9
o Ana Šaškova v Pragi 1/9
o Marija Klvaňa-Hujakova v Opavi 1/9
o za vsako do ene devetinke.
Vloženo 2. februarja 1942…Josef Klvaňa
Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z
dne 25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni
1/3 tega zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa
Josip.
Na temelju odločbe Okrajnega ljudskega odbora v
Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska
pravica za Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje
se, da je uprava poverjena Okrajnemu ljudskemu
odboru Poljčane.
Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO
Celje z dne 29. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni
organ teh nepremičnin OLO Celje.
Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe
Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice z
dne 19. 2. 1957 se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske
Konjice.
Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča
v Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik:
ZLATI GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.
Naslov. Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice
Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn.št.
98/2001.
Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in
posestnih razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne
3. 1. 2001, sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr.št. II
Pg 400/95, izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4.
2000, ter v zvezi z 2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št.
44/97) se vknjiži lastninska pravica.
Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala
in ta je postala splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič
propada, saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga
ohranili. Postal je bivališče socialno najšibkejših prebivalcev,
danes tam živijo le še tri družine. Med letoma 1949 in 1955
81
je na Goliču delovala kmetijsko obdelovalna zadruga,
pozneje pa živinska farma konjiškega državnega
kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18). Od leta 1990 ob
Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to okolje. Občina
bi morala čim prej spremeniti svoj program razvoja obrti in
to dejavnost preusmerit na drugo, manj poudarjeno mesto.
Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora pri tem
uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem
vsebinsko in prostorsko povsem uničenem okolju resnično
težko uresničiti fizično rešitev in programski razvoj Goliča.
Slika 5: Dobrnež 5, Vila Helena, desno graščina Golič. Leta 1964 je
imel vogalni stolp že precej poškodovano streho. Okrog leta 1980 so
streho odstranili in na stolp namestili betonsko ploščo (foto: V. Berk,
november 1964).
Zasnova in podoba
Vila Helena, Dobrnež 5, v osnovi z začetka 19. stoletja. Leta
1825 je bil zidan objekt na tem mestu že vrisan v
82
Slika 7: Graščina Golič okrog leta 1910. Desno je Vila Helena, v
sredini graščina in levo Vila Claudia (posredoval J. Baraga 2009).
Slika 8: Današnja podoba graščine Golič, posneta s podobnega
stojišča kakor zgornja fotografija (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
franciscejski kataster. Risba iz okrog leta 1895 (Slika 2) jo
prikazuje kot izrazito podolgovato desetosno stavbo s po
dvema vhodoma na glavnem pročelju, medtem ko lesene
verande takrat očitno še ni bilo. Vse kaže, da so Hertlovi
objekt po letu 1895 bistveno skrajšali na današnjih pet osi
tako na glavnem kot dvoriščnem pročelju in tam postavili še
odprto verando, skorajda povsem enako kot pri Vili
Claudia. Očitno je Benedikt Hertl obe vili postavil v čast
svojima hčerama in tudi ženi ter ju zato dal zasnovati kot
skoraj povsem enaki stavbi.
83
Posebnost Vile Helena je likovno bogat lesen portal na
glavnem pročelju stavbe s kaneliranimi podboji, s
Slika 9: Glavni portal Vile Helena (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
pravokotniki členjeno preklado in močno profilirano gredo.
Današnje vratno krilo je novejše in neustrezno. Zanimiva so
tudi prvotna okna pokončnih oblik z valovito
obrezanimi okenskimi okvirji. Pod zaribanim ometom se
skrivajo sledovi prvotnih ometov in tudi sistem nekdanjih
oblik oken in lin (sondiranje!).
Namembnost
Danes so v Vili Helena samo najemniška stanovanja
nekdanjih delavcev na povojnem kmetijskem posestvu.
84
Stanje
Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Vse bolj se
izničuje njena dediščinska vrednost, saj se iz leta v leto krči
obseg likovno pomembnih členov.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost:
Za Vilo Helena je predvidena popolna rekonstrukcija stanja
iz okrog leta 1910 in ureditev v apartmaje visokega
hotelskega standarda. Gostje se bodo po želji oskrbovali
sami ali pa v hotelski restavraciji v bližnji graščini. V
programskem smislu bo povezana s kompleksom graščine
Golič, ki je večinoma zapisan pri sami graščini, torej
Dobrnež 3.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Prekriti je treba
streho, da se zaščiti nadaljnje propadanje. Po preselitvi
stanovalcev naj se odstranijo vse pritikline (lesene garaže in
drvarnice) in odstrani trenutna vegetacija, ki se ne sklada s
historično hortikulturno zasaditvijo.
Nadaljnja celovita obnova stavbe je predvidena po letu
2013. Stavba naj se sanira vzporedno z drugimi objekti,
morda sočasno z Vilo Claudia, saj bosta funkcionalno in
programsko nedvomno povezani.
85
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA: D
Doobbrrnneežž 55,, V
Viillaa H
Heelleennaa -- pprrii ggrraaššččiinnii G
Goolliičč
Analiza PSPN
PREDNOSTI





izjemna lega ob stari magistralni
cesti Celje – Maribor, v jedru
Zgornje Dravinjske doline
slikovita lega v grajskem
kompleksu
zanimiva zasnova izrazito
podolgovate enonadstropne
stavbe
slikovito stavbno pohištvo, ki
temelji na rabi masivnega lesa
solidna zidava z opeko in dokaj
enostavna izvedba zaribanih
ometov
PRILOŽNOSTI



celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih detajlov,
stilnih prepoznavnosti, značilnih
za gradnjo stanovanjskih hiš v
začetku 20. stoletja
ureditev sodobnih stanovanjskih
enot za potrebe zaposlenih v
podjetju Zlati grič
ureditev nekaterih oblik stalnih
dejavnosti srednje kakovostne
turistične ponudbe
SLABOSTI






neurejena okolica stavbe z vrsto
povsem uničenih sestavin (ograja,
drevored, poti, park idr)
na več mestih močno poškodovano
ostenje in ometi
na več mestih povsem odstranjeno
stavbno pohištvo
stavba že več let ni v nikakršni rabi
slabše vzdrževana streha in
zamakanje na več mestih
bližina motečih obrtnih dejavnosti
(žaga, ključavničarstvo idr.)
NEVARNOSTI






odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
neprimerno sosedstvo za grajski
kompleks nedvomno motečih
obrtniških dejavnosti (žaga,
ključavničarstvo idr.) in dokaj gost
promet po lokalni cesti
še vedno živa miselnost okoliškega
prebivalstva, da je Golič njihov
86
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice - Škalce
IME OBJEKTA:
Dobrnež 5, Vila Helena - pri graščini Golič
87
77.. B
Baallaan
nttoovvoo
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 5577,, B
Baallaannttoovvoo
SPLOŠNO
LASTNIK
ŠŠkkaallccee 5577,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
družini z najemno pogodbo
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 1666
NASLOV
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
1859; začetek 20. stoletja; 70. leta 20. stoletja, 2008
Prvotna
namembnost
zidanica trškega gostilničarja Wallanda
Sedanja
namembnost
družinska najemniška stanovanja, skladišče.
88
PREGLED
Zgodovina
Balantovo leži v zgodnjem delu Škalc, ki so v pisnih virih prvič
omenjene 24. 4. 1373 kot Schalcz v originalni pergamentni listini,
shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Pozneje so
bile Škalce omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz (1409) ipd. Leta
1825 sta v franciscejskem katastru kraj in občino imenovana
Skalitz, pozneje pa se je ob nemškem uveljavilo in prevladalo
slovensko ime Škalce.
Franciscejski kataster priča, da je bilo na začetku 19. stoletja
območje posejano s številnimi vinogradi, ki so bili skoraj
praviloma usmerjeni proti jugozahodu, njihov zgornji del je
segal k grebenu bolj ali manj dveh slemen, ki potekata od
severozahoda proti jugovzhodu. V severovzhodnem delu Škalc
je prevladovala drobna vinogradniška posest, kar nakazuje na
prepleteno posest srednjih in velikih kmetov. V osrednjem in
zahodnejšem del Škalc z najboljšimi legami pa so prevladovale
bistveno večje vinogradniške parcele, kar nakazuje na lastništvo
premožnejših lastnikov, predvsem tržanov, trgovcev, srednjega
(Tattenbach, Thurn) in pozneje tudi nižjega plemstva
(Windischgrätz).
Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 (Arhiv Republike Slovenije).
Na prelomu 19. in 20. stoletja so veliko vinogradniško posest
obdržali predvsem premožni tržani, vendar so bile takrat
Škalce glede izrabe tal bistveno raznovrstnejše kakor danes.
Med vinogradi je bilo tudi precej sadovnjakov, ostankov
gozdov, pašnikov in travnikov. Predvsem v vzhodnem delu je
89
po slemenih in ob poteh prevladovala dokaj zgoščena poselitev
lesenih viničarij z vkopanimi kletmi in tudi nekaj kmečkih
domov, ki so z zemljevida Škalc izginile ob velikih
arondacijskih posegih v letu 1962.
Balantovo, kakor je ljudski glas poimenoval nekdanjo gosposko
zidanico premožnega trškega gostilničarja Johanna Wallanda, je
nastalo leta 1859. Sprva je na tem mestu stal lesen objekt.
Johann Walland jo je dal postaviti v starosti 85 let, o čemer priča
marmornata plošča nad vodom v obokano klet. Napis se v zelo
prostem prevodu glasi:
Zgrajeno v letu 1859 od Johann Wallanda, lastnika gostilne »Pri
črnem orlu« v Konjicah. V starosti 16 let je on prevzel nepremičnine
svojih rajnih staršev, ki so se ponesrečili z enim konjem, čvrst in
priljubljen graditelj te hiše v starosti 85 let.
In če nekoliko preračunamo, je 16-letni Johann Walland posest
od staršev prevzel leta 1790, ko naj bi se bila zgodila omenjena
nesreča.
Slika 2: Marmorna plošča nad vhodom v klet (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Potomci Johanna Wallanda so bili trgovci. Lokale so imeli v
samem jedru trga, v hiši pri nekdanji pekarni Rogla. Ustni viri o
tem poročajo nekoliko različno: nekateri navajajo, da je bil
predvojni Walland (domnevno nagrobnik na sliki 2 njegov) prvi
nemški župan, a je umrl kmalu po okupaciji in ga je nasledil
Avgust Radič.
90
Slika 2: Nagrobnik na konjiškem pokopališču (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009)
Po pripovedovanju domačinov so trgovino v trgu proti koncu
vojne zažgali Kozaki, po nekaterih drugih ustnih virih ta
podatek ne drži. Zažgal bi jo bil Wallandov sin, da si
premoženja ne bi prilastili drugi. Isti vir tudi navaja, da so
Wallandovi vilo s kletjo v Škalcah imeli v posesti do leta 1945 in
jo uporabljali kot občasno bivališče in vinsko klet. Viničarji so
stanovali v bližnjem objektu, ki danes ni ohranjen. Drugi ustni
vir navaja, da je Walland vilo v Škalcah že leta 1936 prodal
knezu Windischgrätzu.
Kakor kol, po 2. svetovni vojni sta bili Wallandova in
Windischgrätzova posest nacionalizirani. Vse gosposke
zidanice in vile so najprej upravljali različni okrajni odbori
(Poljčane, Celje), nato Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice,
za tem so postale splošno ljudsko premoženje, dokler jih ni v
upravljanje prevzela Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Od
leta 1991 je večina postala last podjetja Zlati grič.
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Po pripovedovanju domačinov velja Balantovo za eno najlepših
vil v vinogradniških Škalcah. Stavba je zasnovana kot manjši
dvorec z razglednim stopniščem, kar je vedno zbujalo
spoštovanje in občudovanje.
Zasnova in podoba
Po definiciji tipologije stavb je vila zasnovana kot vrhkletna, ob
breg prislonjena zidana stavba z belo kuhinjo. Klet je skoraj
91
Slika 3: Glavno in levo stransko pročelje Balantovega po zadnji obnovi
(foto: V. Hazler, 17. 7. 2010)
povsem vkopana v zemljo, edini vhod ima z glavnega pročelja
pod enoramnim stopniščem, ki se izteče v odprto verando (žulj)
z dvokapnim nadstreškom. Klet je deljena v šest približno
enakih polj s t. i. češkimi kapami, ki se prek oprog opirajo na
stene in na dva kamnita slopa v sredinski osi prostora.
Slika 4: Balantovo pred zadnjo obnovo (foto: B. Primc, 29. 9. 1998, Arhiv
ZVKD Celje)
92
Slika 5: Zadnje in levo stransko pročelje Balantovega (foto: V. Hazler,
17. 7. 2010)
Zunanje stopnišče, ki vodi v bivalno pritličje, je kamnito in ima
zidano ograjo, ograja pod verando pa je kovinska. V stavbo
odpira lesen portal z rahlo usločeno spodnjo stranjo preklade.
Tloris pritličja je dokaj someren, saj po širini stavbe prehodni
hodnik povezuje prostore v levem in desnem delu stavbe. V
pritličju sta danes dve najemniški stanovanji.
Vila ima na zadnjem pročelju prizidek za vhode z zadnje strani
in del bivalnih prostorov. V osnovi štirikapna streha, ki se
povezuje z nadstreškom na pročelni in prizidkom na zadnji
strani, je danes prekrita z novim borovcem, ki je bil očitno
prvotna kritina te stavbe.
Zadnja obnova je bila izvedena povsem solidno. Potrebno bo
obnoviti še nekaj oken in vrat ter urediti okolico.
Namembnost
Najemniški stanovanji. Klet je bolj ali manj prazna in služi kot
odlagališče manj rabljenih predmetov in celo starinskega
pohištva.
Stanje
Stavba je v dobrem gradbenem stanju in se redno vzdržuje, ker
zagotavlja njen nadaljnji obstoj.
Načrtovana
namembnost in
Apartmaji, ogledna klet, družabna srečanja za manjše
zaključene skupine, glasbene in literarne prireditve idr.
93
dejavnost
Podrobneje o družabni in kulturni dejavnosti:
a. Ogledna klet: Prostor je nedvomno vreden ogleda
zainteresirane javnosti (strokovnjaki s področja
naravoslovja, tehnike, humanistike, varstva dediščine
idr.). Prostorsko je zelo zanimiva, zato bi bila smiselna
ocena njene akustike za morebitne (pevske idr. glasbene)
prireditve ob vinskih pokušinah.
b. Družabna srečanja: Družabna srečanja za manjše
zaključene skupine bi dopolnila promocijsko podobo
podjetja. V to okolje bi vključili del poslovno-zasebnih
stikov, značilnih in potrebnih za sodobno poslovno
okolje. Vsekakor je treba zboljšati podobo okolice, kar naj
bo del kakovostnega konservatorskega programa
izkušenega krajinskega arhitekta.
c. Glasbene in literarne prireditve: Okolica hiše je predvsem v
poletnih večerih primerna za glasbene in literarne
prireditve s kakovostnim izobraževalnim programom.
Smiselno se je povezati z občinsko knjižnico, glasbeno
šolo, gimnazijo idr. Vsekakor pa utegne težave
povzročati cestni promet, ki bi ga bilo treba v času
zunanjih prireditev umiriti oziroma preusmeriti na
druge poti.
Slika 6: Obokana klet pod vilo omogoča glasbene prireditve najvišje
kakovosti (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).
94
Slika 7: Enoramno stopnišče, odprta vhodna veranda (žulj) in vhod v klet z
napisno ploščo iz leta 1859 so osrednji poudarki glavnega pročelja
arhitekturno imenitno zasnovane vile (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Obnova občasno poteka že od leta 2008. Predvidoma bo
dokončana leta 2015.
95
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 5577,, B
Baallaannttoovvoo
Analiza PSPN
PREDNOSTI






izjemna lega v osrčju
vinogradniških Škalc, na slemenu
enega najopaznejših gričev nad
Slovenskimi Konjicami
razmeroma enostavna dostopnost
po asfaltirani cesti
neposredni stik z vinogradi
podjetja Zlati grič
kakovostna zasnova stavbe
vrhkletnega tipa s skoraj povsem
vkopano banjasto obokano kletjo
prostorno stanovanjsko pritličje
solidna prenova stavbe pred nekaj
leti
PRILOŽNOSTI





celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih sestavin in
detajlov, slogovnih značilnosti in
posebnosti
ureditev vinske kleti za zorenje
izbranih sortnih vin v hrastovih
sodih in za degustacijsko in
promocijsko dejavnost
protokolarni objekt podjetja za
izbrana poslovna srečanja
ureditev okolice stavbe, vključno s
pomladitvijo dreves in grmičevja
po izdelanem konservatorskem
programu
partnersko sodelovanje z nosilci
podobne ponudbe doma in v
tujini
SLABOSTI





delno urejena okolica stavbe z nekaj
neustreznimi pritiklinami
stanovalcev
delna zaprtost stavbe in varovanje s
parom psov
neurejene bankine na dovozni
asfaltirani cesti
zaraščenost in poškodovanost drevja
čez cesto pod stavbo
pomanjkanje parkirišč
NEVARNOSTI







odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovah
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
nezainteresiranost strank zaradi
prenasičenosti trga
nezanimanje strank zaradi
neustreznih poslovnih in
programskih usmeritev podjetja
kriza zamisli
96
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce 57, Balantovo
97
88.. A
Ap
pootteek
kaarrjjeevvoo
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 5588,, A
Appootteekkaarrjjeevvoo
SPLOŠNO
NASLOV
ŠŠkkaallccee 5588,, A
Appootteekkaarrjjeevvoo,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
družina Pivec z najemno stanovanjsko pogodbo
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 1672
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
začetek 19. stoletja
Prvotna
namembnost
zidanica trškega lekarnarja Prolazila; občasno stanovanje
lastnikov (hiša s kletjo), dom viničarjev (vencerlov) v bližnji
viničariji (vencerliji).
Sedanja
namembnost
družinsko najemniško stanovanje družine Pivec
Vrednost
kulturni spomenik (KS)
98
PREGLED
Zgodovina
Nekdanja vinogradniška zidanica, med domačini poznana pod
imenom Apotekarjevo, je nastala ob koncu 18. stoletja in je bila
pozneje v 19. in tudi prvi polovici 20. stoletja nekajkrat
predelana in posodobljena.
Apotekarjevo so še pred 2. svetovno vojno sestavljali še danes
ohranjena stanovanjska hiša s kletjo, ki je bila sprva zidanica
družine Uhl, nato pa ugledne češke lekarnarske družine
Prorazil. Ob hiši je stalo še gospodarsko poslopje, nekoliko
severovzhodno proti Balantovemu pa viničarija (vencerlija) s
stanovalci za viničarje (vencerle).
Iz franciscejskega katastra iz leta 1825 je razvidno, da je na
zahodni strani hiše (pobarvano roza) dejansko stalo leseno
gospodarsko poslopje (pobarvano rumeno), le dober lučaj proti
vzhodu pa lesena viničarija (pobarvana rumeno), ki je tako
kakor gospodarsko poslopje še vedno v spominu starejših
domačinov, saj naj bi se stavbi ohranili vse do začetka 60. let 20.
stoletja.
Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 (Arhiv Republike Slovenije).
Po velikih arondacijskih posegih leta 1962 se je zemljiška
razdelitev in namembnost zemljišč v Škalcah občutno poenotila.
Takrat so načrtovalci zaokroženih kmetijskih površin odstranili
tudi več na videz nepomembnih in nepotrebnih objektov, med
njimi tudi obe lesni stavbi ob zidanici.
99
Današnja podoba samotne zidanice ali vile, kot jo nekateri tudi
imenujejo, je prostorsko dokaj okrnjena in utesnjena, saj jo
obdajajo strnjene vinogradniške površine in le nekaj hišnega
drevja in grmičevja še spominja na nekdanje zgledno urejeno
občasno domovanje konjiške gospodarske elite.
Dragocen vir o vknjižbi lastništva nepremičnin v preteklosti in
danes so izpiski iz zemljiške knjige, ki jih hranijo naša okrajna
sodišča. Tudi konjiška zemljiška knjiga ni izjema in tam lahko
za nekaj let 19. stoletja in vse poznejše obdobje ugotovimo
naslednje nosilce lastniških pravic:
Škalce 58, Apotekarjevo






Vloženo 27. junija 1878: Wilchelm Uhl
Vloženo 10. aprila 1896: Maria Uhl
Vloženo 22. marca 1928:
o Vaclav-a Prorazil - ½
o Alojzija Prorazil, roj. Grojzdak - ½
Vloženo 7. aprila 1934: Prorazil Mela (lastnica od 31. 12.
1932)
Vloženo 23. april 1934: Prorazil Alojzija
Vloženo: Pečat iz 9. januarja 1942
Slika 2: Posnetek iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Slovenskih
Konjicah, k.o. Škalce) (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).


Vloženo 12. novembra 1945: Prorazil Alojzija (po odločbi:
25. 9. 1945, R 54/45-3)
Vloženo 22. aprila 1953: Na podlagi odločbe Okrajne
komisije za agrarno reformo Slovenske Konjice z dne 25.
3. 1946, št. 1304/4 in odločbe OLO Celje – okolica z dne
100



11. 4. 1953 se vknjiži lastninska pravica za SLP.
Zaznamuje se, da je upravni organ teh nepremičnin
Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice.
Vloženo 23. 10. 1954: Na podlagi odločbe OLO Celje z
dne 24. 6. 1954….se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin OLO Celje ter izbriše zaznamek pod št. 9.
Vloženo dne 22. 3. 1957: Na podlagi Zakona o
pristojnostih okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur.
l. FLRJ, št. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
Apotekarjevi, tako so Konjičani in okoličani poimenovali
ugledno družino Prorazil, so imeli v konjiškem trgu lekarno –
apoteko in prav s to dejavnostjo je povezano ljudsko
poimenovanje zidanice v Škalcah.
Slika 3: Prorazilova lekarna v strnjenem jedru konjiškega trga okrog
leta 1910 (Boldin 2004).
Člani družine Prorazil so večinoma vsi pokopani
pokopališču pri sv. Ani. Grob je redno vzdrževan.
na
101
Slika 4: Nagrobnik družine Prorazil na konjiškem pokopališču ob sv.
Ani (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009)
Konjičani in okoličani se še vedno spominjajo Mele Prorazil (19.
4. 1910–25. 8. 1967), hčere lekarnarja Vaclava Prorazila (3. 3.
1882 –20. 11. 1932) in Mele Prorazil, rojene Nosan (25. 10. 1885–
20. 10. 1918). Vsi poleg še drugih Vaclavovih otrok in
sorodnikov so pokopani v istem grobu na konjiškem
pokopališču. Hči Mela je bila učiteljica, poročila se je z Mirkom
Sadarjem (15. 8. 1890–7. 8. 1962) in je živela v Slovenskih
Konjicah. Sadar je bil učitelj risanja, poučeval je tudi v Rogatcu.
Imela sta hčerko Marijo, ki se je poročila z Rudijem Lebičem iz
Rogatca. Marijina hči Lidija ima danes pekarno v Rogatcu.
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Po pripovedih se je član Prorazilovih, Jovar, še mlad ponesrečil,
kar je bilo za družino hud udarec. O dogodku bi naj pričala
spominska plošča na vhodu v hišo česar pa v terenskih
raziskavah ni bilo mogoče preveriti (ob hiši redno pes na
verigi!).
Zasnova in podoba
Prvotna zasnova stavbe je razvidna iz nekaterih najstarejših
stavbnih delov (banjasto obokana klet, prešnica, kamniti okvirji
kletnih lin, notranji vhod v klet idr.). Stavbna masa zidanice
razkriva baročne gradbene ambicije, ki so se ob poznejših
preureditvah sicer nekoliko porazgubile, a še vedno gre za
ohranitve vreden objekt, ki bo po kakovostno vodeni obnovi
pridobil želeni spomeniški sijaj.
Približna skica: Apotekarjevo
102
Balantovo
vencerlija
gospodarsko
poslopje
hiša s kletjo
(nekdaj Javorjev dom)
O gospodarskem poslopju in viničariji danes ni več sledu.
Ohranjena je le hiša, zidanica, ki je zasnovana kot velika
kmečka hiša izrazito podolžnega tlorisa s čopasto dvokapno
streho, prekrito z borovcem. V desnem delu obsega
visokopritlično stanovanje in pod njim vkopano klet, levo pa
prostorno prešnico, ki ima gospodarski vhod z zadnjega
pročelja. Glavno pročelje hiše je obrnjeno v dolino proti
Konjicam in je danes zaradi ograje in zaraščenega drevja
pogledu skoraj skrito. Poudarjajo ga dvoramno kamnito
stopnišče z dvokapnim nadstreškom in v fini apneni malti
izvedeni strešni in mejni zidec ter vratne in okenske obrobe. Ob
vhodu v skoraj povsem vkopano obokano klet je iz opeke
pozidan prizidek z vgrajenimi širokimi dvokrilnimi vrati,
obitimi s pločevino.
Namembnost
Prvotno je bila osrednja stavba kot vinogradniška vila
namenjena predvsem letnemu bivanju lastnikov Uhl in nato
Prorazil. V prešnici so stiskali grozdje v mošt, v kleti so v več
hrastovih sodih negovali vino. V gospodarskem poslopju so
lastniki shranjevali vprežne in delovne živali – konje in krmo.
Bližnja viničarija je bila namenjena bivanju viničarjev, ki so
delali na vinogradniškem posestvu in si s tem prislužili
stanovanjsko pravico.
Stanje
Sedanja podoba gosposke zidanice družine Prorazil ni dobra.
Ometi, stavbno pohištvo, streha, stopnišče in druge sestavine so
skoraj povsem dotrajani, zato je stavba potrebna temeljite
obnove. Provizorične sanacije po 2. svetovni vojni so povzročile
več škode kot koristi (tako je na primer več oken v pritličju je
povsem neustreznih).
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Apartmaji, ogledna klet, izobraževalno središče.
Podrobneje o izobraževalni in kulturni dejavnosti:
103
a. Apartmaji: Vrhunska turistična ponudba v dveh visoko
kategoriziranih apartmajih.
b. Ogledna klet: Ogledna klet pod bivalnim delom stavbe,
opremljena kletarsko – didaktično s prikazom vinskega
posodja, ki je bilo značilno za območje Dravinjske doline.
Vsaj nekaj posod – sodov ali nerjavnih cistern naj bo
napolnjenih z vinom za prikaz različnih oblik kletarjenja
in kletne vinske kulture (sprejemi, pokušine izbranih sort
in zvrsti).
c. Izobraževalni
seminarji:
Seminarji,
namenjeni
obiskovalcem, ki se želijo naučiti osnov vzgoje vinske
trte in spoznavanja grozdnih sort. Ob stavbi naj se uredi
ampelografski nasad. Tu se bodo slušatelji seznanjali s
praktičnimi vsebinami, s teoretičnimi pa v prostorih
Vinske kleti Zlati grič. Del izobraževanja lahko poteka v
nekdanji prešnici in v ogledni kleti.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program):
Po letu 2012 in vsaj dve leti zapored. Stavba z okolico bo
povsem urejena in vključena v program ponudbe podjetja Zlati
grič predvidoma leta 2015.
104
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 5588,, A
Appootteekkaarrjjeevvoo
Analiza PSPN
PREDNOSTI






izjemna lega v osrčju
vinogradniških Škalc, na slemenu
enega najopaznejših gričev nad
Slovenskimi Konjicami
razmeroma enostavna dostopnost
po asfaltirani cesti in do stavbe
dobrih 300 m po makadamski poti
neposredni stik z vinogradi
podjetja Zlati grič
kakovostna zasnova izrazito
podolgovate stavbe s posebnim
vhodnim delom (v zasnovi žulja)
in dvojnim stopniščem v visoko
pritličje
skoraj povsem vkopana klet in
prostorno stanovanjsko pritličje
solidna zidava s kamnom in
opeko ter dokaj enostavna
izvedba zaribanih ometov
PRILOŽNOSTI




celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih sestavin in
detajlov, slogovnih značilnosti in
posebnosti
ureditev vinske kleti za zorenje
izbranih sortnih vin in zvrsti ter
vinoteke predikatnih vin
ureditev apartmajev in turističnih
sob za zahtevne goste
ureditev manjše kuhinje in
obednice za stacionarne goste
SLABOSTI







neurejena okolica stavbe z vrsto
neustreznih pritiklin stanovalcev
skoraj popolna zaprtost vhodnega
dela in varovanje s psom
postavitev relejne postaje, ki je vir
sevanja, tik ob levem stranskem
pročelju
dotrajanost ometov in stavbnega
pohištva
neustrezna »zasteklitev« kletne line
dotrajan vhodni portal v klet
zaraščenost in poškodovanost
okoliškega drevja in okrasnega
grmičevja
NEVARNOSTI






odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
nezainteresiranost strank zaradi
prenasičenosti trga
odsotnost tujih gostov
105


ureditev okolice stavbe, vključno s
pomladitvijo dreves, grmičevja in
trte samorodnice, zasaditev novih
po premišljenem
konservatorskem programu
partnersko sodelovanje z nosilci
podobne ponudbe doma in v
tujini

nespoštovanje lastnine podjetja s
strani okoliškega prebivalstva, tudi
v smislu še živih predstav o
socialistični družbeni lastnini
106
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce 58, Apotekarjevo
107
99.. Č
Čiin
nttoovvoo
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 6699,, Č
Čiinnttoovvoo
SPLOŠNO
NASLOV
ŠŠkkaallccee 6699,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
družine stanovalcev z najemno pogodbo, Zlati Grič d.o.o.
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 1673
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
1800
Prvotna
namembnost
sodišče (?), pozneje občasno domovanje in zidanica lesnega
trgovca, žagarja in veleposestnika Jakoba di Centa, pozneje
stalno domovanje družine di Centa, nazadnje Rose, poročene
Markhl, po 2. svetovni vojni stanovanje najemnikov, vinska
klet, prešnica za potrebe Kmetijske zadruge
Sedanja
namembnost
Vrednost
tri družinska najemniška stanovanja, skladišče
kulturni spomenik (KS)
108
PREGLED
Zgodovina
Škalce so prostorsko zelo razsežna razložena vas severno od
Slovenskih Konjic. Ležijo na območju pomembnega
vinogradniškega območja, kjer sta blago valoviti slemeni
usmerjeni od severozahoda proti jugovzhodu. Zemljišča so
lapornata in že od nekdaj nadvse primerna za vzgojo žlahtnih
vinskih trt in tudi sadnega drevja. Pred 2. svetovno vojno so
bile Škalce večinoma v lasti premožnih veleposestnikov, le
severovzhodni del je bil bolj kmečki in po grebenih in ob cestah
poseljen z viničarskimi im malimi kmečkimi domovi. Na
Škalcah je bilo veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških
stanovanjih oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so
svoje bivališče gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je
bilo tod nekaj velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak,
Fabiani - Centi (di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996:
301).
Škalce so v virih prvič omenjene leta 1373 kot Schalcz v
originalni pergamentni listini, shranjeni v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu. Pozneje so omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz
(1409) (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru
kot kraj in katastrska občina zapisane kot Skallitz.
Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825. Stavba iz leta 1800, poznejše
Čintovo, je v levem spodnjem delu (Arhiv Republike Slovenije).
Leta 1800 bi naj ob vznožju jugozahodnega dela Škalc nastala
zidana stavba, ki je ohranjena še danes in med domačini
109
poznana pod imenom Čintovo, tj. v narečni obliki priimka
zadnjih zasebnih lastnikov, družine di Centa. Po pripovednem
izročilu je bilo v tej hiši nekaj let pozneje Napoleonovo sodišče.
Leta 1867 je posestvo v Škalcah s hišo, prešnico in veliko leseno
prešo ter razsežni vinograd kupil uspešni podjetnik
italijanskega rodu Jakob di Centa. V Celju je leta 1865 ustanovil
prvo parno žago, ki je bila registrirana vse do leta 1894.
Slika 2: Reklami oglas lesnopredelovalnega podjetnika Jakoba di Centa
(objavljeno v monografiji o industriji na Celjskem (Mikola 2004: 47).
Slika 3: Jakob di Centa pri celjskem fotografu F. S.
Nigrisu okrog leta 1875 (posredoval J. Lešnik avgusta
2009).
V 70. letih 19. stoletja je bil Jakob di Centa že premožen mož.
Okrog leta 1870 se je opravljen s cilindrom in sprehajalno palico
ter oblečen v gosto tkan plašč s kožuhastim ovratnikom in
manšetami postavil pred objektiv znanega celjskega fotografa F.
110
S. Nigrisa, ki je za družinski album izdelal zgornjo fotografijo.
Očitno so bili di Centovi toliko petični, da so si lahko privoščili
tudi zahtevnejše in cenovno dražje upodobitve. Jakob in
Elizabeta di Centa sta se dala nekaj let pred smrtjo upodobiti v
oljni slikarski tehniki. O slikarju ni podatkov. Ohranjene so
samo barvne fotografije obeh portretirancev, kar zgovorno
priča o njunem gmotnem položaju.
Sliki 4. in 5: Jakob in Elisabeth (roj. Senitza) di Centa nekaj let pred smrtjo
leta 1885 (?). Jakob je bil ob upodabljanju star nekaj čez 60 let, soproga
nekaj čez 50 let (posredoval J. Lešnik avgusta 2009).
Posest v Škalcah sta Jakob di Centa (12. 12. 1822 Paluzza–1885
Celje) in Elisabeth di Centa, rojena Senitza (19. 8. 1833–1885 ?)
sprva uporabljala kot letno vilo, nato pa se je tam stalno naselila
hči Elise di Centa z družino. Elise je po letu 1894 postopoma
prevzemala posest, ki je v lasti družine di Centa ostala 78 let, tj.
do leta 1945, ko je nova oblast posest po hitrem postopku
zaplenila. O vseh lastniških spremembah na posestvu di
Centovih v Škalcah najnatančneje poročajo zapisi v Zemljiški
knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah:
Škalce - Čintovo Z. k. vl. 138
 Vloženo. 6. julij 1867 za lastnika
o Jakob di Centa
o Elisabeth di Centa, roj. Senitza
 Vloženo: 27. april 1885:
o Jakob di Centa
o Elise di Centa
 Vloženo: 17. julij 1885
o Elise di Centa (domnevno hči, roj okrog 1870)
111
Slika 6: Posnetek iz leta 1901 pred Čintovim, danes Škalce 69. Na hrbtni
strani ima zapis, verjetno poznejše lastnice posesti, Clorinde di Centa.
Zapis: »družina l. 1901, SO Eduard, SM Rosa, teta Greta 3 let, stric Robert 5
let, Elsa-mutti 10 let«. Leta 1910 je posest prevzela »Elsa – muti«, ki je bila
takrat stara 20 let in je bila poročena z Karolom Schmidtom (gl. vložek v
ZK 3. avgust 1910) (gradivo posredoval J. Lešnik, 2009).





Vloženo: 20. april 1886:
o Jakob di Centa (domnevno sin)
12. avgust 1886. Na podlagi odločbe iz 14. novembra
1885 se vknjižijo:
o Johann di Centa
o Franze di Centa
o Humbert di Centa
o Rosa di Centa
o Angela di Centa
o Clorinde di Centa
Vloženo 29. avgusta 1894:
o Rosa di Centa
Vloženo 28. april 1894:
o Angela di Centa
o Clorinde di Centa 2/12
Vloženo 10. april 1896:
o Clorinde di Centa
112
Slika 7: Posnetek iz Zemljiške knjige, z. k. vl. 138 (foto: V. Hazler, 3. 8.
2009).





Vloženo 3. avgust 1910:
o Clorinde Schmidt, geb. Di Centa
12. junij 1943:
o Roza Merkl
Vloženo 12. januarja 1946. Na temelju odločbe Okrajne
zaplembne komisije v slovenskih Konjicah z dne, 30. 10.
1945, se zaznamuje uvedba zaplembnega poslovanja v
prid države FLRJ.
Vloženo 23. marca 1946:
o Država FLRJ
Vloženo 4. marca 1948 (žig). Zaznamuje se, da je uprava
poverjena Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS,
zemljiški sklad. - čl. 14. zakona o agrarni reformi.
113
Slika 8: Posnetek iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v
Slovenskih Konjicah. Ker je bil leta 1948 veliko nacionalizacij
veleposestniških lastnin, je oblast »zemljiškim knjigam« delo
olajšala tako, da je izdelala skoraj 12 cm velik žig in uradnik je vanj
vpisal samo še številko (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).



Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje
z dne 24. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin OLO Celje.
Vloženo dne 22. 3. 1957. Na podlagi Zakona o
pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur.
l. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
Po letu 1991 je Čintovo last podjetja Zlati grič d.o.o.
Toliko o lastništvu poroča Zemljiška knjiga. Izbrani so le
podatki za stavbno nepremičnino, Škalce 69, torej hišo s
prešnico. Pred leti je nasproti hiše stalo še gospodarsko
poslopje, ki pa ni več ohranjeno. Na njegovem mestu so lesene
barake in kokošnjaki stanovanjskih najemnikov Čintovega.
Še nekaj o zgodovini: Leta 1896 je Čintovo prevzela Clorinde di
Centa, ki je leta 1910 že poročena s Schmidtom prevzela posest
v celoti. Okrog leta 1910 je njen mož Karol Schmidt v hiši
severozahodno od Čintovega organiziral Šolo deželne trsnice.
114
Šola je delovala kar nekaj let in vzgojila vrsto uspešnih
vinogradnikov. Kot zidana pritlična stavba je stala sredi
visokoraslega sadnega drevja in krasila jo je pergola iz lat,
kamor so privezovali sadne mladike. Na spodnjem posnetku je
Karol Schmidt sredi štirih mlajših in šestih nekoliko starejših
gojencev.
Slika 9: Šola deželne trsnice, ki jo je vodil Karol Šmit, poročen s
Konjičanko Clorindo di Centa. Posnetek je nastal okrog leta 1910
(Baraga 2006: 18).
Družina Clorinde in Karola Schmidt je več kot 33 let
gospodarila na zgledno urejenem domu ob vznožju
vinogradniških Škalc. Leta 1943 je posest prevzela Clorindina
sestra Rosa di Centa, por. Merkl, in jo obdržala do konca 2.
svetovne vojne; takrat je nova oblast vso posest zaplenila.
Menda so »partizani« uničili tudi precej hišnih dragocenosti, na
primer upodobitve štirih letnih časov (pomlad, poletje, jesen,
zima), štirih in štirih elementov (ogenj, voda, zrak in zemlja) iz
leta 1901 in 1902, ki so bile odlične kopije slik znamenitega
manierističnega slikarja Giuseppeja Arcimboldija (?1527–1593).
Njegova značilnost so bili – prav v skladu z okusom takratnih
zbiralcev – iz sadja, cvetlic, sočivja in drugih rastlin pa
najrazličnejših predmetov sestavljeni človeški liki in krajine,
predvsem doprsne personifikacije štirih letnih časov in štirih
elementov. Arcimboldi je na praškem dvoru delal za cesarje
Ferdinanda I., Maksimilijana II. in Rudolfa II., ki ga je leta 1580
povzdignil v plemiški stan, 1591 pa je postal Conte Palatino
(pred njim samo Tizian). Leta 1587 se je vrnil v Milano in tam
115
umrl.
Slike 10, 11, 12, 13: Preslikave izvirnih
Arcimboldijevih upodobitev štirih letnih časov –
Pomlad, Poletje, Jesen in Zima (priskrbel J. Lešnik
2009).
Družina di Cento oziroma Schmidt je ostala Konjičanom v
dobrem spominu. Zapis na sliki št. 19 celo navaja, da so bile v
hiši freske, o katerih pa danes ni več sledi. Na posesti so uvajali
tudi vrsto sodobnih tehnologij, med katerimi še danes zbujata
pozornost drenažni sistem okrog hiše in kanal za odvajanje
CO2 iz vinske kleti pod hišo, tisto večno nadlogo
vinogradnikov. Domačija in posest sta bili zgledno urejeni, na
kar opominjajo številne fotografije iz družinskih albumov
potomcev družine di Centa. Za ponazorilo nekaj primerov.
116
Slika 14: Škalce 69, Čintovo. Družina Di Centa pred hišo okrog 1910
(posredoval J. Lešnik 2009).
Slika 15: Škalce 69, Čintovo. Družina Di Centa/Schmidt pred hišo
okrog leta 1938 (posredoval J. Lešnik 2009).
117
Slika 16: Škalce 69, Čintovo. Posnetek je nastal okrog leta 1940
(posredoval J. Lešnik 2009).
Slika 17: Škalce 69, Čintovo. Posnetek je nastal okrog leta 1940
(posredoval J. Lešnik 2009).
118
Slika 18: Današnja podoba Čintovega (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Jakob di Centa je bil Italijan, ki je del svoje družine naselil v
Škalcah pri Konjicah. Starejši prebivalci se di Centovih še
spominjajo kot uglednih, gospodarsko naprednih in precej
premožnih ljudi. Njihov prispevek je bil odmeven tudi v
gospodarskem razvoju območja, še posebej v vinogradništvu.
Zasnova in podoba
Po tipološki klasifikaciji je Čintova stanovanjska hiša ob breg
prislonjena vrhkletna zidana stavba s črno kuhinjo, predelano v
belo. Pozidana je iz kamna in opeke in je v celoti ometana.
Zasnovana je dokaj somerno, tako njen tloris kot vsa tri
pročelja. Glavno pročelje je od nekdaj sedemosno; v srednjo os
je postavljen kamnitni portal, ki časovno po obliki ustreza v
omet napisani letnici nad njim – 1800. Fasadna polja členijo v
fini malti izvedene pokončne lizene, mejni in strešni zidci ter le
pri nekaj oknih še ohranjene poznobaročno profilirane obrobe
oken. Prav ta imajo v maltnih okvirjih še vgrajene kovane
okenske mreže.
119
Slika 19: Risba ene od članic družine di Centa, ki je po spominu narisala
hišo s prešnico, gospodarsko poslopje in nekdanjo šolo za vinogradništvo
(posredoval J. Lešnik 2009).
V pritličju je hiša obsegala hodnik, jedilnico s freskami, veliki in
mali salon, spalnico s freskami in spalnici brez okrasja. V
pripojenem gospodarskem delu so bili naslednji prostori: soba
za oskrbnika, lovska soba ali mala jedilnica, kuhinja, shramba
za moko in povsem pri koncu še velika prešnica, kjer še danes
stoji velika lesena preša iz leta 1854, ki je menda naenkrat
stisnila kar 1000 l mošta.
Pod gospodarskim delom sta bili še pralnica in kopalnica.
Posebnost obeh pa stavb sta skoraj povsem vkopani obokani
kleti. Prva klet pod prešnico je bila namenjena za shranjevanje
sadja in zelenjave, druga pod hišo pa za vino. Posebnost te kleti
je arkadna pozidava po sredini, kar kaže na težave graditeljev
že v preteklosti; verjetno so se ušteli v višini oboka (!?).
Namembnost
V najemniških stanovanjih danes še stanujejo tri družine, ki
sicer (kolikor zmorejo in smejo) zgledno skrbijo za stavbo in
okolico. Gospodarski del s prešnico je bolj ali manj skladišče
odvečnih predmetov, kleti pod prešnico in pod hišo se sanirata
in sta povsem prazni. Po drugi svetovni vojni je zadruga kleti še
uporabljala, v prešnici so stiskali grozdje.
Stanje
Hiša in prešnica sta v solidnem gradbenem stanju. Lastnik ju
postopoma obnavlja in upošteva prvotni videz Čintove
120
domačije. V zadnjih letih je obnovil streho, utrdil stene, zdaj pa
se ukvarja predvsem s sanacijo kleti.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Protokolarni prostori v pritličju, muzejska ambientalna zbirka
bivalne kulture družine, primerljive z di Centovimi, gostilna v
kletnih prostorih, glasbene in literarne prireditve.
Podrobneje o gospodarski in kulturni dejavnosti:
a. Protokolarni prostori: V delu pritličja se uredijo
protokolarni prostori podjetja Zlati grič, v drugem pa
ambeintalna postavitev kulture bivanja iz časov in na
socialni ravni družine di Centa. Oba bosta povezana v
celoto in namenjena tako protokolarni kot muzejski
dejavnosti. Koncepta za slednjo v Slovenskih Konjicah še
nimajo.
b. Prešnica: Prostor se uredi kot muzejska zbirka
vinogradništva v Škalcah. Velika preša bo osrednji
poudarek sicer kolekcijske muzejske zbirke. Prostor bo
mogoče uporabljati tudi za družabna srečanja, literarne
in glasbene večere za sklenjene družbe idr.
c. Sadna in vinska klet: Prostora se preuredita v gostinski
lokal s ponudbo »na žlico« oziroma jedi iz kulinarične
dediščine Dravinjske doline: npr. Fižolova juha (fižol se
skuha, pretlači, za okus se doda svinjska klobasa),
krompirjeva juha (krompir se zreže, pretlači, zabeli se z
prežganjem, ajnprenom), svinjska juha (juha se pripravi iz
sveže svinjine, »frišnega« mesa; postreže se s solato,
krompirjem), močnik (suh kruh se namoči, umešajo se
jajca, masa se prepeče v pečici). Vse navedene jedi
morajo vrhunski kuharji preoblikovati na sodoben način,
natakarji pa izvirno postreči.
d. Letni vrt: Okolica hiše ponuja dovolj priložnosti tudi za
ureditev zunanjega vrta, kar pa je povezano s posaditvijo
oziroma negovanjem drevja – prednosti imajo predvsem
visokorasle jablane in hruške. Gostilniške mize je
mogoče postaviti pred hišo (vzorec ponuja posnetek
družine di Cento), v podaljšku hiše in tudi pod hišo pred
vhodom v klet.
121
Slika 20: Lotte Fabiani na vrtu pred hišo leta 1945(gl. tudi: J. H. 1995: 1415). Zasaditev okrasnega cvetja bo prispevala k prostorski skladnosti
Čintovega domačije z vinogradniško in ga vsaj nekoliko razločila od vse
bolj urbanizirane okolice (gradivo priskrbel Janez Lešnik, 2009).
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Obnovitvena dela potekajo od leta 2008 in se bodo predvidoma
nadaljevala do leta 2015, ko bo stavba odprta za javnost.
122
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 6699,, Č
Čiinnttoovvoo
Analiza PSPN
PREDNOSTI






ugodna lega stavbe ob vznožju
vinogradniških Škalc, povsem na
robu urbaniziranih Slovenskih
Konjic in Škalc
kakovostna gradbena zasnova
osrednjega stanovanjskega in v
nizu pripetega gospodarskega
dela, ki v svojem jedru oba hranita
dve banjasto obokani kleti
kakovostna gradnja celotne stavbe
ohranjena prvotna podoba in
zasnova iz leta 1800, ko bi bila
stavba zgrajena stavbo v tej
podobi in zasnovi
izjemno kakovostno zgrajeni
vinski leti: starejša pod hišo je v
celoti ometana in podprta z
dvema obočnima lokoma, mlajša
pod gospodarskim delom je
neometana in ohranja značilnosti
zidave
začetek statične sanacije objekta
PRILOŽNOSTI



celovita in visoko strokovna
obnova stavbe s povrnitvijo vseh
glavnih zgodovinskih in detajlov,
stilnih značilnosti in posebnosti
ureditev vinske kleti za zorenje
izbranih sortnih vin v hrastovih
sodih in za degustacijsko in
promocijsko dejavnost
gostinski lokal s kakovostno
ponudbo na robu mesta
SLABOSTI







delno urejena okolica stavbe z več
neustreznimi pritiklinami (barake,
kokošnjaki) sedanjih stanovalcev
z grmičjem in ščavjem zaraščena
zadnja stran stavbe
neustrezen prizidek ob zadnjem
vzdolžnem pročelju gospodarskega
dela stavbe, kar je vplivalo na
neprimerno konstrukcijo strehe,
izvedbo kritja in naklon strehe
pomanjkljivo odvajanje meteorne
vode
nabiranje talne vode v veliki kleti
slaba dovozna pot
pomanjkanje parkirišč
NEVARNOSTI





odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovah
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
pomanjkljiva cestna in komunalna
123


muzej vinogradniške kulture v
gospodarskem delu poslopja
velika vinska klet z ganterji in
hrastovimi sodi, kjer zori vino za
neposredno ponudbo v gostilni in
za izbrane degustacijske
prireditve


infrastruktura
pomanjkanje ustreznih parkirišč
bližina stanovanjskih hiš (morebitni
spori med predvideno dejavnostjo in
bližnjimi stanovalci)
124
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce 69, Čintovo
125
1100.. V
Viin
noottoočč K
Klleem
meen
noovvoo
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 8833,, V
Viinnoottoočč K
Klleem
meennoovvoo ((vviinnoottoočč Z
Zllaattii ggrriičč))
SPLOŠNO
NASLOV
ŠŠkkaallccee 8833,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 1667
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
sreda 19. stoletja
Prvotna
namembnost
zidanica trškega podjetnika Klemena
Sedanja
namembnost
gostilna – vinotoč
Vrednost
kulturna dediščina (KD)
126
PREGLED
Zgodovina
Škalce so razložena vas na severni strani Slovenskih Konjic na
območju, ki se razteza po dveh blago valovitih slemenih,
potekajočih od severozahoda proti jugovzhodu. Zemljišča so
lapornata in že od nekdaj nadvse primerna za vzgojo žlahtnih
vinskih trt in tudi sadnega drevja. Pred 2. svetovno vojno so
bile Škalce večinoma v lasti premožnih veleposestnikov, le
severovzhodni del je bil bolj kmečki in po grebenih in ob cestah
poseljen z viničarskimi im malimi kmečkimi domovi. Na
Škalcah je bilo veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških
stanovanjih oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so
svoje bivališče gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je
bilo tod nekaj velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak,
Fabiani - Centi (di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996:
301).
Slika 1: Trgantev v Škalcah pod Prolazilovo viničarijo leta 1931 (Jančič
2006: 43).
Škalce so v virih prvič omenjene leta 1373 kot Schalcz v
originalni pergamentni listini, shranjeni v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu. Pozneje so omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz
(1409), (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru
kot kraj in katastrska občina zapisane kot Skallitz.
127
Slika 2: Škalce na franciscejskem katastru leta 1825 (Arhiv Republike
Slovenije)
Na zelo opazni legi enega od slemen leži nekdanja viničarija
predvojnih lastnikov Klemenov. Ime se je ohranilo do danes,
čeprav je objekt poznan tudi kot Vinotoč oziroma vinotoč
Klemenovo.
Slika 3: Vinotoč Klemenovo (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).
Po pripovedovanju informatorjev (Hazler TZ, 16. 7. 2009) so bili
128
Klemenovi trgovci v Slovenskih Konjicah, posestvo pa so imeli
na mestu sedanje avtobusne postaje. S tem so bili v socialnem in
statusnem pogledu povsem podobni drugim purgerjem, ki so
imeli poleg posestev tudi gostilne, mesarije in nekateri še
zidanice, vinogradniške vile in hiše (Hazler TZ, 16. 7. 2009).
Franc Klemen je bil polovični lastnik posestva in vinogradov z
viničarijo v Škalcah do leta 1936, ko je odšel v Nemčijo. Njegov
delež je nasledil sin Rihard Klemen, sicer docent na univerzi v
Ljubljani.
Pred 2. svetovno vojno sta na Klemenovem stanovali dve
stranki in očitno sta bili z lastniki pogodbeno v viničarskem
razmerju. Stanovalci so Klemenovo naseljevali tudi po vojni,
približno vse do leta 1962, ko je oblast v Škalcah izvedla
obsežno arondacijo in močno oklestila poselitveno heterogenost
te razložene vasi.
Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah
vsebuje zanimive podatke o lastništvu Klemenove viničarije (z.
k. vl. 117) od konca 19. stoletja in danes:









Vloženo: 18. avgust 1882
o Carl Kummer
o Maria Kummer
Vloženo: 2. november 1899
o dr. Karel Kummer
o Maria Kummer
Vloženo: 4. december 1900
o Franz Klemen
Vloženo: 26. maj 1901
Marie Klemen
Vloženo: 26. 11. 1936. Na temelju sklepa okrajnega
sodišča 13. 7. 1936 se zaznamuje, da je Klermen Franc
popolnoma preklican.
Vloženo 3. 11. 1938. Na posestvo ½ Klemen Franceta. Na
prodlagi prisojila z dne 27. 7. 1938 se vknjiži lastninska
pravica na ime Klemen Rihard, docent na univerzi v
Ljubljani.
Vloženo 23. januarja 1946. Na temelju odločbe Okrajne
zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah, z dne 14. 11.
1945, št. 1032/45 in 1033/45, se zaznamuje Uvedba
zaplembnega postopka te nepremičnine v prid FLRJ.
Vloženo 23. marca 1946. Na posestno polovico Klemen
Riharda. Na temelju pravnomočne odločbe Okrajne
zaplembne komisije v Slovenskih konjicah, z dne 14. 11.
129




1945, št. 1032 - 153/45, se vknjiži lastninska pravica na
ime država FLRJ – ½. /Zbriše se zaznamka št. 8/.
Vloženo 25. marca 1946. Na posestno pravico Klemen
Marije. Na temelju pravnomočne odločbe Okrajne
zaplembne komisije v slovenskih konjicah, z dne 14. 11.
1935, št. 1032 – 165/45, se vknjiži lastninska pravica na
ime država HLRJ – ½. /Briše se zaznamka št. 8/.
Žig... Vloženo dne 28. junija 1948. Splošno ljudsko
premoženje.
Vloženo 13. decembra 1951. Po odločbi OLO okrajnega
ljudskega odbora) v Poljčanah z dne 21. 11. 1951, št. prav.
1501/51, se zaznamuje, da je upravni organ Kmetijsko
gospodarstvo v Slovenskih Konjicah.
Vloženo dne 23. 10. 1954. na podlagi odločbe OLO Celje
z dne 24. 6. 1954, se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin OLO Celje ter izbriše zaznamka pod št. 14.
Od leta 1991 je lastnik nekdanje viničarije, danes pa Vinotoča –
Klemenovo podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic. Vinotoč so v
podjetju Zlati grič odprli leta 1994. Najprej je bil tam samo
točilni pult, da se je začela prodaja pijač, nato so stavbo
preuredili v lokal. Zimski vrt so uredili okrog leta 2000.
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Na Klemenovem je živel tudi neki Godec, ki je delal klopotce. V
vseh teh krajih je pred letom 1962 raslo tudi precej jablan – iz
jabolk so pridelovali jabolčnik, ki je bil glavna pijača za delavce
(Hazler TZ: 16. 7. 2009).
Zasnova in podoba
Nekdanja viničarija, danes pa gostinski lokal, je zasnovana kot
pritlična zidana stavba podolgovatega tlorisa s črno kuhinjo,
predelano v belo, in skoraj povsem vkopano kletjo. Pritličje
ohranja prvotno tlorisno razporeditev prostorov, ki je bila
značilna za čas okrog sredine 19. stoletja. Stavba ima široko
štirikapno streho, prekrito z bobrovcem.
Leta 2000 je podjetje Zlati grič uredilo ploščad pred vhodom za
letni vrt, na južni strani stavbe pa postavilo zimski vrt, ki je zelo
povečal obseg gostilniške ponudbe.
130
Slika 4: Pogled na Klemenovo z vzhodne smeri (foto: V. Hazler, 5. 8. 2009).
Namembnost
Gostinski lokal z izbrano ponudbo jedi in vin.
Stanje
Stavba je v dobrem gradbenem stanju. Lastnik jo redno
vzdržuje in obnavlja.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Restavracija z usmerjeno kulinarično ponudbo in izbranih vin,
za naključne goste in tudi družabna srečanja za sklenjene
družbe. Takšna je ponudba že zdaj.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
Vsako leto sproti, večje obnove predvidoma po letu 2015.
131
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ d. O. O.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee,, V
Viinnoottoočč,, K
Klleem
meennoovvoo
Analiza PSPN
PREDNOSTI
SLABOSTI
 izjemna lega v osrčju
 delno urejena vstopna ploščad pred
vinogradniških Škalc, na sedlu
vhodom v lokal
slemena enega najbolj
 več nezdružljivih gradiv na
dominantnih gričev nad
pohodnih površinah
Slovenskimi Konjicami
 delno urejena parkirišča za osebje
 razmeroma enostavna dostopnost
 neenotne informativne in razlagalne
po asfaltirani cesti iz mesta in tudi
table
s severne strani
 le občasno zasedeni drogovi za
 izjemen razgled in neposredni stik
zastave
z vinogradi podjetja Zlati grič
 dotrajana oprema in oprava (vrata,
 ustaljena gostinska ponudba
kljuke), izrabljene pohodne površine
 pred leti solidno obnovljena
v nekaterih prostorih v notranjosti
stavba
stavbe
 redno vzdrževana okolica
 pomembna in dominantna lokacija
sredi vinogradniških Škalc vendar
premalo turistično izkoriščena,
čeprav ena redkih, ki je obravnavana
v turistični ponudbi Slovenskih
Konjic (Pletikoš 2008: 20)
PRILOŽNOSTI
 celovita in visoko strokovna
obnova stavbe
 ohranjanje trenutne gostinske
dejavnosti in iskanje novih oblik
ponudbe
 ureditev okolice stavbe vključno s
pomladitvijo dreves in grmičevja
po premišljenem
konservatorskem programu
 partnersko sodelovanje z nosilci
podobne ponudbe doma in v
tujini
NEVARNOSTI
 odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
 usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
 nestrokoven konservatorski pristop
in vračanje k poenostavitvam pri
prenovi
 nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in sestavin
 zadovoljnost s trenutnim položajem
 kriza zamisli
132
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice - Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce, Vinotoč Klemenovo
133
1111.. Z
Ziid
daan
niiccaa
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 8866,, Z
Ziiddaanniiccaa
SPLOŠNO
NASLOV
ŠŠkkaallccee 8866,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
OBČINA
KAT. OBČINA
Slovenske Konjice
Škalce, parcela št. 1669
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
15., 18. stoletje, začetek 20. stoletja (prezidave)
Prvotna
namembnost
graščinska zidanica družine Tattenbach, nato last rodbine
Windischgrätz, stanovanja vinogradniških delavcev; po 2.
svetovni vojni v visokem pritličju in nadstropju stanovanja,
najemniki do konca 90. let 20. stoletja
Sedanja
namembnost
apartmaji, vinski tabernaklji
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
apartmaji, vinski tabernaklji
Vrednost
kulturni spomenik (KS)
134
PREGLED
Zgodovina
Škalce so odlična vinogradniška lega in razložena vas na
severni strani Slovenskih Konjic. Še pred 2. svetovno vojno so
bile poseljene z vinogradniškimi vilami in hišami, viničarijami
in tudi nekaj raztresenimi kmečkimi domovi, ki so bili
številnejši v severovzhodnem delu in na severnem obrobju vasi.
Zemljišča so lapornata in že od nekdaj primerna za vzgojo
žlahtnih vinskih trt in tudi sadnega drevja. Na Škalcah je bilo
veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških stanovanjih
oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so svoja bivališča
gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je bilo tu nekaj
velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak, Fabiani - Centi
(di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996: 301).
Škalce so v virih prvič omenjene leta 1373 kot Schalcz v
originalni pergamentni listini, shranjeni v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu. Pozneje so omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz
(1409), (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru
kot kraj in katastrska občina zapisane kot Skallitz.
Na izjemno opaznem delu vrha osrednjega škalskega griča stoji
visoka zidanica, danes opremljena z apartmaji, vinskimi
tabernaklji in obokano kletjo, ki je namenjena družabnim
srečanjem. Stavba naj bi nastala leta 1470 in je bila sprva
Tattenbachova zidanica s prešnico in kletjo, nato so bili lastniki
kartuzijani, leta 1821 jo je kupil knez Windischgrätz. V zidanici
je imel stanovanja za svoje delavce, redno je uporabljal
prešnico, klet pa je bila domnevno namenjena hrambi sadnih
vin (jabolčnik, toukuc), saj je poznano, da je Windischgrätz
dragoceni sladki mošt raje hranil v veliki obokani kleti pod
svojo vilo na sedanji Šolski ulici v Slovenskih Konjicah. Ker je ta
klet povezana tudi s povojno vinogradniško dejavnostjo
Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in posredno tudi podjetja
Zlati grič, navajamo opis kleti v celoti, tako kot je predstavljena
v monografiji Vinske kleti na Slovenskem (Hazler 2007: 60–61):
Slovenske Konjice, Šolska ulica 14, Riemerjeva vila s kletjo
Lastnik: Franc Riemer
Nekdanji trg in zdaj mesto Slovenske Konjice so poleg usnjarske in
lesarske industrije znane tudi kot mesto cvetja, sedež arhidiakonata,
marljivih turističnih delavcev, nenavadno prenovljenega starega
gradu, slikovitega trškega jedra, odlične vinske kleti in po celi vrsti
uspešnih podjetnikov. Eden takšnih je Franc Riemer, ki se je usmeril v
zbiranje umetniških del in v trgu odprl galerijo Reimer ter v zbiranje
135
dragocenih ustekleničenih vinskih letnikov z vsega sveta. Tudi zato je
pred leti kupil nekdanjo Windischgrätzovo vilo in ekonomijo iz srede
19. stoletja, ki jo je veleposestnik postavil za upravljanje posestva in
hrambo vina z okrog 15 hektarjev vinogradov z bližnjih Škalc in
sosednjih vinorodnih krajev. Po 2. svetovni vojni je oblast stavbo in
posest nacionalizirala. Med letoma 1946 in 1970 jo je kot vinsko klet
uporabljalo Kmetijsko gospodarstvo (poznejši Zlati grič), med letoma
1970 in 1997 Lesno-industrijsko podjetje, nato pa je prešla v zasebno
last nekega zdomca, ki jo je neuspešno prenovil (Hazler 2007: 60).
Slika 1: Klet pod vilo, Šolska ulica 14 v Slovenskih Konjicah. Zelo
razsežen banjast obok seka več sosvodnic, ki so danes priročne za
skladiščenje dragocenih arhivskih vin (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).
Leta 1999 jo je kupil podjetnik Franc Riemer, jo v kratkem času
obnovil in še nadgradil njen nekdanji prostorski in arhitekturni
pomen. Vila stoji v zahodnem delu mesta, tik nad magistralno cesto.
Zasnovana je kot enonadstropna stavba z bogato členjeno zunanjščino
in vpadljivo štirikapno streho. Po vsej njeni dolžini je speljana povsem
vkopana polkrožno obokana klet, na več mestih presekana z nizom
šilastih sosvodnic, ki s svojimi ravninami stenami še povečujejo
prostornino kleti in omogočajo namestitev polic za dragocena arhivska
vina. Razkošno prenovljena klet ima omete ohranjene le pri petah
oboka in na ravnih stenah, banjasti obok pa je zaživel v mreži opek in
fug. Po nekdaj peščenih tleh so zdaj položeni glajeni tlakovci, prostor
pa glamurozno osvetljujejo lestenci. V prvotni podobi je restavrirana
zidana vinska cisterna, ki jo je za Windischgrätza pozidalo podjetje
Rostock & Hoffelner iz avstrijskega Klosterneuburga. Cisterna v obliki
vagona ima na čelni strani vgrajen profiliran venec, v njem pa
Windischgrätzov grb, vratca, pipo in nekoč tudi steklen merilec
136
količine vina. Današnji lastnik je v cisterno, ki močno spominja na
cisterno iz gradu Dobrovo v Brdih, namestil police za shrambo
prvovrstnih vin z vsega sveta (Hazler 2007: 60).
Slika 2: Klet pod vilo, Šolska ulica 14 v Slovenskih Konjicah. V kleti je
vgrajena zidana cisterna iz Klosterneuburga pri Dunaju, kjer je eno od
evropskih vinarskih središč. Na cisterni je vzidan grb družine
Windischgrätz (sredina) in bela ploščica (spodaj, z imenom izdelovalca
Rostoch&Hoffelner Klosterneuburg (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).
V stavbi Čintovo v Škalcah je bila do leta 1976 vinska klet
Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, ki se je nato skupaj s
kletjo spod sedanje Riemerjeve vile selila v ajskeler (ledenico) na
današnji Kletni ulici v Slovenskih Konjicah. Vinarstvo je bilo
takrat organizirano kot TOZD v KZ Slovenske Konjice in ta se je
pozneje razvil v samostojno podjetje Zlati grič d.o.o.
Med letoma 1945 in 1961 je delovalo Kmetijsko gospodarstvo
Slovenske Konjice. Tega so priključili h Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice. V letih 1961–1976 so bili obračunska enota,
leta 1976 pa so postali »TOZD lastna proizvodnja«, ki se je leta
1991 odcepil od zadruge in postal samostojno podjetje Zlati
grič.
137
Slika 3: Stanje zidanice pred obnovo (Arhiv ZVKD RS, Območna enota
Celje; foto: B. Pimc, 24. 7. 1998).
Slika 4: Stanje zidanice po obnovi (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
V zidanici so pred in po 2. svetovni vojni živeli najemniki.
Okolica je bila dokaj uničena in neurejena. Vendar je bila
zidanica bolj spojena s pokrajino, saj jo je obdajalo več košatih
sadnih dreves, grmičevje in zelenjavni vrt. Zato se zdi današnja
podoba nekoliko monotona.
138
Slika 5: Zidanica pred obnovo, ko jo je obdajalo še veliko drevja in
trajnega grmičevja (Arhiv, ZVKD RS; foto: B. Pimc, 24. 7. 1998).
Slika 6: Dodatna ozelenitev okolice zidanice bi pomembno prispevala
k intimnejšemu videzu in še zboljšala počutje gostov. Le redki se
sprehodijo okrog hiše ali posedijo na edini klopci (foto: V. Hazler, 17.
7. 2009).
Zasnova in podoba
Zidanica je enonadstropna kockasta, večinoma iz kamna, lesa in
nekaj manj opeke pozidana poznosrednjeveška stavba z
obokano kletjo, veliko prešnico, kjer so zdaj domiselno vgrajeni
139
leseni vinski tabernaklji za vinske petičneže in sladokusce,
delno obokanim visokim pritličjem z zgledno urejenim
apartmajem »Trta« in nadstropjem s skrbno zasnovanima
apartmajema »Rozga« in »Vitica«. Stavba ima gladek zariban
omet, ki je na vogalih poslikan s šivanimi robovi. Je kulturni
spomenik, na kar opozarja plošča ob glavnem vhodu:
Slika 7: Napisna plošča ob glavnem vhodu v slovenščini in angleščini
obiskovalce pouči o pomembnosti objekta (foto: V. Hazler, 24. 7 2009).
Ko so zidanico obnavljali, se je na vogalih razkrila skeletna
konstrukcija, kar nakazuje na deloma leseno gradnjo vsaj nad
kletjo. Prvotno je bila samo zidana klet, prešnico so prizidali
šele kako stoletje pozneje.
140
Slika 8: Domiselno urejeni leseni vinski tabernaklji v nekdanji prešnici
(foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).
Obnova zidanice je potekala v letih 2002–2005 pod nadzorom
ZVNKD, Območna enota Celje.
Namembnost
Apartmaji, vinski tabernaklji, formalna družabna srečanja
članov vinskega združenja v kleti in ob tabernakljih.
Stanje
Stavba je v zelo dobrem gradbenem stanju, kakovostno
obnovljena.
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Apartmaji, vinski tabernaklji, formalna družabna srečanja
članov vinskega združenja v kleti in ob tabernakljih.
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program)
V načrtu je redno obnavljanje in vzdrževanje. Okolico so začeli
urejati leta 2010 in jo dopolnjujejo in redno vzdržujejo sproti,
vsako leto posebej.
141
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ d. O. O.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee,, Z
Ziiddaanniiccaa
Analiza PSPN
PREDNOSTI
SLABOSTI
 izjemna lega na najopaznejšem
 nepotrebna posodobitev
griču sredi vinogradniških Škalc
prenovitvenih posegov z vgraditvijo
 izjemen razgled na posest podjetja
vrste sodobne – industrijske opreme
Zlati grič, na Slovenske Konjice,
(vijaki spaks, »Merkurjeve« kljuke
Dravinjsko dolino itn.
na vhodnih vratih, posodobljena
 dobro obnovljena stavba z
vratna krila na vhodih v stavbo idr.)
izdelanim programom ponudbe
 nesolidna in megalomanska izvedba
tako v kletnem delu, pritličju in v
betonskega opornega(?) zidu
nadstropju
 pomanjkanje razlagalnih in
 zelo mirna lega brez motečih
informativnih tabel
vlivov cestnega ali industrijskega
 sorazmerna izpostavljenost stavbe
hrupa
vetrovom in soncu
 bližina Gostilne Grič (Vinotoč)
 bližina vodnega rezervoarja(?) in
 ugodne cestne povezave
njegova opaznost v prostoru (viden
iz več smeri že daleč iz doline)
 nekaj dotrajanih dreves (češnje,
oreh)
PRILOŽNOSTI
 vsa prihodnja obnovitvena dela
naj temeljijo na kakovostno
izdelanem konservatorskem
programu in obnovi pod
vodstvom izkušenih
strokovnjakov
 moteče sodobne sestavine
stavbnega pohištva naj bodo
zamenjane s primernejšimi
 vizualno popraviti podobo
opornega zidu
 ureditev »amfiteatra« južno pod
stavbo in občasno prirejanje
družabnih srečanj z vabljenimi
gosti
NEVARNOSTI
 odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
 usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
 ponovitev slabih prenovitvenih
rešitev in vgrajevanje sodobnih
sestavin
 nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in konstrukcijskih členov
 zadovoljnost s trenutnim položajem
 kriza zamisli
142
ZLATI GRIČ d. o. o.
Slovenske Konjice - Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce, Zidanica
143
1122.. K
Krriižžn
niiččeevvoo
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ, d. o. o.
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 9911,, JJaam
mnnee,, K
Krriižžnniiččeevvoo
SPLOŠNO
NASLOV
ŠŠkkaallccee 9911,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
LASTNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
UPORABNIK
Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija
T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]
OBČINA
Slovenske Konjice
KAT. OBČINA
Škalce, parcela št. 1668
PREPOZNAVNO
Lega
kompleks Škalce
Leto nastanka in
preureditev
sreda 18. stoletja, preureditev v vilo leta 1882, preureditev
opuščene kolarske delavnice in žganjekuhe v lokal in
stanovanje leta 2002
Prvotna
namembnost
zidanica trškega podjetnika Križniča, stanovanja, penzion (?)
Sedanja
namembnost
recepcija igrišča za golf, stanovanje, osrednja stavba prazna,
skladišče
Vrednost
kulturna dediščina (KD)
144
PREGLED
Zgodovina
Po pripovedovanju informatorjev (Hazler TZ, 4. 8. 2009) je bilo
nekdaj na območju vzhodnih Škalc veliko več jam, zato se je
tega dela vasi prijelo ime Jamne. Tod je bilo raztresenih nekaj
kmetij (Klančnikova) in veliko viničarij, med njimi kmeta
Pozeba iz Konjiške vasi.
Osrednja stavba Jamen je nekdaj Werzanova, Fantonijeva,
Ogorevčeva in nazadnje Križničeva posest z značilnim
osrednjim objektom, vilo, ki je med domačini poznan pod
imenom Križničevo. Sestavljajo ga nadstropna, kot angleški
dvorec zasnovana vila, stara prešnica v njenem podaljšku in
pravokotno na prešnico priključen manjši gostinski lokal s
sprejemno pisarno nadzor nad igriščem za golf.
Prvotno je Križničevo obsegalo enako členjen kompleks, in
sicer: v breg potisnjeno vrhkletno hišo s podaljškom v prešnico
in nanjo pravokotno postavljeno kolarsko delavnico z
žganjekuho. Proti severozahodu sta stala hlev (štala) in hiša za
oskrbnika (majerja). Danes teh dveh stavb ni več.
Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 katastrske občine Škalce
(Skalitz) z razločno vidnim Križničevim (Arhiv Republike Slovenije).
Jamne in Križničevo imajo zelo bogato zgodovino. Tu
(domnevno v vrhkletni hiši?) sta se rodila brata Sigismund Žiga (1. 4. 1798–15. 1. 1845) in Franc (9. 9. 1802–7. 11. 1884)
Juvančič, oba duhovnika. Žiga je študiral bogoslovje v Celovcu,
bil je kaplan v Celju in ustanovil je družbo za podpiranje
145
domačih revežev in revnih potnikov ter nabral sredstva za
popravilo in razširjenje meščanske bolnice. Leta 1834 je postal
stolni kanonik in škofijski višji nadzornik. Izdal je več del
bogoslovnih del in učbenik Kratke vaje, pravila in prednosti
računanja na pamet in s številkami (1843). Nazadnje je bil
nadžupnik v Laškem.
Štiri leta mlajši Franc se je izobraževal v Mariboru in bogoslovje
končal v Celovcu. Bil je župnik, dekan, šolski nadzornik, častni
kanonik, vitez cesarskega avstrijskega Franc-Jožefovega reda in
goreč oznanjevalec božje besede. Deloval je pri Sv. Martinu pri
Slovenj Gradcu, v Vitanju, pri Novi Cerkvi, v Vojniku in
naposled spet pri Novi Cerkvi, kjer je umrl in je tudi pokopan.
V Jamnah je na starost od leta 1882 živel tudi Tomaž Fantoni
(Ettore Tommaso Fantoni, 16. 12. 1822 Gemona, 31. 5. 1892
Jamne pri Slovenskih Konjicah). Njegov oče Peter Fantoni je bil
rezbar, slikar in pozlatar. Tomaž Fantoni se je šolal doma in v
Vidmu, nato v Benetkah pomagal dekoraternim slikarjem, ob
večerih pa je kot izredni slušatelj obiskoval akademijo. Pozneje
je pomagal očetu, dokler se ni pridružil slikarjem, ki so hodili
na delo v tedanjo Avstrijo. Po smrti prve žene se je leta 1875
drugič oženil v Konjicah z Matildo Elizabeto Hasenbichel in se
tam za stalno naselil (spletni vir: Fantoni Tomaž (2010)).
Pozneje je posestvo v Konjicah prodal in leta 1882 (Zemljiška
knjiga 2009) kupil posestvo Jamne v Škalcah (Spletni vir:
Fantoni (2010)).
Slika 2: Prva znana razglednica Jamen z datumom 8. 4. 1902
(posredoval J. Baraga 2009).
Po pripovedovanju informatorjev sta današnjo podobo
Križničevemu dala zakonca nemškega rodu Ana in Hendric
146
Verzan, ki sta leta 1881 staro pritlično hišo nadzidala v
nadstropno vilo. Fantoni je torej kupil skoraj novo vilo, zgrajeno
po takrat sodobnih gradbenih vzorih iz germanskega okolja.
Po Fantonijevi smrti (1892) je lastnica v celoti postala žena
Matilda, ki je posest s hišo leta 1899 prodala Martinu Ogorevcu
(17. 7. 1847–12. 1. 1936), zavednemu slovenskemu trgovcu v
Slovenskih Konjicah, o katerem je z naklonjenostjo pisal tudi
Slovenski gospodar 12. maja 1898 (Baraga 1999 č: 18).
Slika 3: Razglednica Konjic iz okrog leta 1910, ki poleg trga, cerkve
sv. Jurija v srednjem delu predstavlja tudi Jamne (posredoval J.
Baraga 2009).
Slika 4: Fotografija Ogorevčevega penziona v Jamnah okrog leta 1936.
Fotografija je objavljena tudi na spodnjem reklamnem oglasu
(posredoval J. Baraga 2009).
Ogorevc je bil trgovec in veleposestnik, poročen z Ano
Planinšek (25. 7. 1858–20. 3. 1905). Imela sta šest otrok, najdlje
147
sta živela Ana in Martin, ki je bil zdravnik. Vsi so pokopani na
konjiškem pokopališču pri sv. Ani.
Slika 5: Nagrobnik rodbine Ogorevc na konjiškem pokopališču (foto: V.
Hazler, 3. 8. 2009).
Martin Ogorevc je sodeloval v številnih slovenskih društvih. Bil
je tudi prvi, ki je v takratni Avstro-Ogrski začel zalagati
razglednice izključno v slovenskem jeziku Baraga 1999 č: 18). V
Jamnah je imel vinotoč in penzion s tujskimi sobami, o čemer
priča oglas, domnevno objavljen v Katalogu velike vinske
razstave in vinskega sejma v Slovenskih Konjicah leta 1936.
Leta 1937, le leto dni po očetovi smrti, je posest prevzela Ana
Križnič (20. 6. 1892–16. 12. 1971, pokopana v Konjicah), že nekaj
let poprej poročena z Alojzom Križničem (21. 6. 1879–21. 11.
1961, pokopan v Konjicah). Alojz Križnič je bil star Konjičan,
visok uradnik in konjiški župan. Leta 1932 je ustanovil
Turistično društvo in bil njegov prvi predsednik. Takrat so
izdali zbornik v treh jezikih in menda okrog 1000 razglednic.
148
Slika 6: Oglas za Ogorevčev penzion v Jamnah, domnevno objavljen v
katalogu velike vinske razstave in vinskega sejma v Slovenskih Konjicah
leta 1936 (posredoval J. Lešnik 2009).
Med 2. svetovno vojno je živel v Trstu, po osvoboditvi se je
vrnil v Konjice in tu živel do smrti. Žena Ana je stanovala nad
trgovino v trgu in ves čas skrbno gospodarila na posestvu v
Jamnah, ki se ga je prijelo ime Križničevo.
Leta pred 2. svetovno vojno je bila vila bolj ali manj prazna. Ana
si je pridržala le eno sobo, manjše stanovanje je oddala
cestnemu inženirju Kastelcu s petimi otroki. Po svobodi se je
Kastelec preselil v Celje, kjer živi še njegova hči. Od leta 1951 je
v vili stanovala Angela Lampret, ki se je tja preselila s svojo
mamo. Z današnjim lastnikom, podjetjem Zlati grič, ima
dogovor, da v zgledno adaptiranem stanovanju nad današnjim
gostinskim lokalom živi do smrti.
Ana Križnič je na posestvu Jamne gospodarila do leta 1952, ko ji
je oblast na podlagi zakona o agrarni reformi večino zemlje in
stavb podržavila. Ves čas je imela v Jamnah veliko živine, konje,
gozd (gošo), travnike, pašnike in čez hektar velik vinograd.
Pridelovala je odlično vino, ki ga je pred vojno največ pokupil
tovarnar Lavrič. Za posle in delavce – dninarje je bil na
razpolago le jabolčnik, ki so ga pridelali iz visokoraslih jablan
okoliških sadovnjakov (Hazler, TZ, 4. 8. 2009). Redno je
zaposlovala hlapce in dekle. Na koncu štale je bila majerija
(oskrbnikova hiša), kjer je stanoval oskrbnik z družino. Skrbel je
za živino, vinograd in vsa poljska dela, ob večjih delih pa je Ana
149
dobila še ljudi za v tavrh, dnino.
Po Anini smrti leta 1971 je oblast v celoti prevzela Jamne. Podrli
so hlev in majerijo, v vilo pa naselili še več stanovalcev. Danes
je povsem prazna in čaka na temeljito obnovo. Lastnik je
podjetje Zlati grič d.o.o.
Slika 7: Jamne pred zadnjimi obnovitvenimi posegi (Arhiv ZVKD
Slovenije, Območna enota Celje; foto: D. Gorišek, 23. 10. 2001).
Iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je
mogoče razbrati spremembe v lastništvu Jamen od konca 80. let
19. stoletja do danes. zaradi zanimivosti so navedeni le podatki
do leta 1957.
Jamne – Križničevo





Vloženo, 8. ….1882 je vknjižena lastninska pravica na
ime
o Thomas Fantoni
o Mathilde Fantoni
Vloženo, 26…..1893 se vknjiži lastninska pravica na ime
Mathilde Fantoni
Vloženo, 6. maj 1899. Na temelju kupoprodajne pogodbe
(?) se vknjiži lastninska pravica na ime:
o Martin Ogorevc
o Ana Ogorevc
Temeljem prisvojila od 18. julija 1905 se vknjiži
lastninska pravica na ime Martin Ogorevc
Vloženo, 10. 3. 1937. Temeljem prisvojila z dne 9. 2. 1937
se vknjiži lastninska pravica za Križnič Anico v
Slovenskih Konjicah 94.
150



Vloženo dne, 20. 4. 1953, št. 1526/53. Na podlagi odločbe
Okrajnega ljudskega odbora Poljčane z dne, 22. 9. 1949,
št. 171/49-1, se vknjiži lastninska pravica za Splošno
ljudsko premoženje.
Vloženo dne 23. 10. 1854. Na podlagi OLO Celje z dne
24. 6. 1954, št. II. 13/5…. Se zaznamuje, da je upravni
organ teh nepremičnin OLO Celje.
Vloženo dne 23. 3. 1957. Na podlagi Zakona o
pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. l.
FLRJ, št. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh
nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
Pripovedi, zgodbe,
anekdote
Sodeč po oglasih v Katalogu vinske razstave in vinskega sejma
v Slovenskih Konjicah leta 1936 so imeli Ogorevčevi v Jamnah
vinotoč in tujske sobe. Tega se zadnja stanovalka Angela
Lamret ne spominja in pravi, da niti Ana Križnič ni nikoli
omenjala te dejavnosti v Jamnah. Zdi se, da so Križničevi iz
nejasnih razlogov dejavnost opustili leta 1936, po smrti Martina
Ogorevca, ki je dočakal častitljivih 89 let.
Zasnova in podoba
Kompleks v Jamnah sestavljajo nadstropna vila, v njenem
podaljšku prešnica in na prešnico pravokotno priključen
prostor z recepcijo igrišča za golf in podstrešnim stanovanjem.
Prvotno sta bili na tem mestu kolarska delavnica in žganjekuha.
Vila
Osrednja vila je enonadstropna stavba, zasnovana po vzoru
nemških (bavarskih) vil 2. polovice 19. stoletja. Postavljena je na
banjasto obokano klet s konca 18. stoletja. Klet osvetljujejo
ležeče line, opremljene s kavljastimi ščitniki. Prvotno je nad
kletjo stala le pritlična stanovanjska hiša, ki so jo leta 1881
nadzidali v sedanjo podobo. Bivalni prostori so povsod visoki,
osvetljujejo jih pokončna okna, ki so v pritličju od zunaj
zaščitena s polnimi naoknicami, v nadstropju pa z naoknicami z
gibljivimi letvami. Nad vhodom v klet je vzidana marmornata
plošča z napisom:
AR A u (?)
Verzan
umgebaut1881
151
Slika 7: Vila Križničevo z jugovzhodne strani (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).
Prešnica
V podaljšku vile je enoprostorna prešnica z lesenim gankom v
ostrešnem delu, ki je povezan z vilo. Nekoč so na gank vodile
stopnice tudi iz prešnice, kar je razvidno iz sledi na beležu
notranje stene. Stavbnega pohištva skoraj ni več in lastnik
načrtuje podrtje objekta, kar pa glede na možnosti izrabe
zagotovo ni najboljša rešitev.
Celoten kompleks je bil z leti deležen vrste neustreznih
posodobitev (npr. pocinkani žlebovi, strešice, lopa pred
recepcijo, spaks vijaki). Zlasti lopa pred recepcijo, ki bi naj bil
kopija izvirnika, je neprimeren mizarski izdelek. Opazno je
naključno posodabljanje brez celovitih načrtov, ki bi zagotovili
usklajen programski in obnovitveni pristop.
Namembnost
Vila je prazna, funkcionalno sta izrabljena le recepcija in
podstrešno stanovanje na mestu nekdanje kolarske delavnice in
žganjekuhe.
Stanje
Vila je v zadovoljivem stanju in potrebna temeljite in celovite
obnove. V slabem stanju je prešnica, ki ji je treba čim prej utrditi
stene in jo sodobno preurediti v enakem obsegu. Recepcija z
lesenim nadstreškom in stanovanje v nadstropju sta sicer
gradbeno trdna, vendar je opazno pomanjkanje celovitega
načrtovanja obnove.
152
Slika 8: Notranjost prešnice z lesenim gankom v ostrešnem delu (foto:
V. Hazler, 17. 7. 2009).
Načrtovana
namembnost in
dejavnost
Recepcija igrišča za golf, apartmaji za goste, še posebej za
igralce golfa, stanovanje upravitelja igrišča, glasbene in literarne
prireditve, likovne kolonije idr.
Podrobneje o namembnosti, izobraževalni in kulturni
dejavnosti:
a. Apartmaji: Načrtuje se vrhunska turistična ponudba več
visoko kategoriziranih apartmajev v pritličju in prvem
nadstropju.
b. Recepcija: Lokal ostane na ravni ponudbe pijač in hladnih
prigrizkov. Sedanja lokacija je povsem primerna.
c. Prešnica: Ohrani se stavbna masa prešnice, saj nazorno
priča o genezi in rasti celotnega kompleksa Jamne Križničevo. Ohranijo se razporeditev oken in vrat, oblika
strehe in notranji volumen z gankom. Povezava s
pritličjem vile je zelo praktična in ponuja več
funkcionalnih izzivov – npr. gledališke predstave ali
likovne delavnice, saj je bil eden od lastnikov Jamen
ugledni furlansko-slovenski slikar, rezbar in kipar
Tomaž Fantoni.
d. Ogled kleti: Klet pod vilo trenutno nima prave
namembnosti in je le skladišče stolov in opreme.
Smiselna je prilagodljiva funkcija kleti, torej za različne
namene (svečanosti, družabne prireditve idr.)
153
e. Stanovanje za upravitelja igrišča za golf: Stalna nastavitev
upravitelja igrišča na tej lokaciji je zelo smiselna, saj bo
upravitelj odgovoren tudi za druge dejavnosti in za
pomoč obiskovalcem in stacionarnim gostom.
Slika 9: Zaščitni kavlji na kletni lini (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).
Časovni načrt
izvedbe (obnova in
program):
Gradbena sanacija Vile Križničevo je zelo potrebna zato se mora
izvesti čim prej. Po obnovi bo stavba zasijala v izvirni podobi in
pomembno izpopolnila poselitveno podobo Škalc in Jamen, kjer
se razvija rekreativna dejavnost – golf in ohranja vinogradniški
videz pokrajine.
154
IME OBJEKTA:
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice – Škalce
ŠŠkkaallccee 9911,, JJaam
mnnee,, K
Krriižžnniiččeevvoo
Analiza PSPN
PREDNOSTI









izjemna lokacija v grapi (Jamne)
pod vinogradniškimi Škalcami, na
robu razsežnega igrišča za golf
samotna lega brez pretiranega
vpliva urbaniziranih Škalc in
Slovenskih Konjic
razmeroma enostavna dostopnost
po asfaltirani cesti iz mesta
izjemen razgled po vinogradih in
zgledno urejenem igrišču za golf
zadovoljiva gostinska ponudba in
prodaja vin podjetja Zlasti grič
odlično urejena in vzdrževana
okolica
zadovoljivo prenovljen del stavbe
z recepcijo
dobro ohranjena osrednja
nadstropna hiša in prešnica (?)
urejeno parkirišče in dobra zaščita
osebnih vozil z mrežo
PRILOŽNOSTI




celovita in visoko strokovna
obnova osrednje stavbe in
prešnice
sanacija recepcije in stanovanjske
enote, vključno z zadnjim
pročeljem stavbe
ureditev vsaj dveh kakovostnih
apartmajev ter eno- ter
dvoposteljnih sob
ureditev gostinskega lokala s
SLABOSTI







slabo vzdrževana prešnica
sporno urejeno zadnje pročelje,
vključno z oblikovanjem zunanjega
videza stanovanjske enote
neredno vzdrževanje osrednje
stavbe, še posebej stavbnega
pohištva
zelo posodobljen del stavbe z
recepcijo in vgraditev vrste povsem
neprimernih sestavin (vijaki, lesne
zveze, spoj starega ostrešja z novim
idr.)
utesnjena recepcija, ki je tudi
prodajalna
utesnjenost objekta med cesto,
parkiriščem, vadbenim igriščem in
igriščem za golf
zadovoljiva gostinska ponudba, ki jo
je treba izboljšati predvsem zaradi
golf igrišča in zahtevnih gostov
NEVARNOSTI




odmiki od programskih usmeritev
ob menjavi vodstva podjetja
usklajevanje osnovne, promocijske,
stanovanjske in kulturne dejavnosti
nestrokoven konservatorski pristop
pri obnovi osrednje stavbe in
prešnice ter vračanje k
poenostavitvam pri prenovi
nekritično vgrajevanje sodobnih
gradiv in konstrukcijskih členov
155


kakovostnejšo ponudbo in tudi
prodaje proizvodov podjetja Zlati
grič
partnersko sodelovanje z nosilci
podobne ponudbe doma in v
tujini


zadovoljnost s trenutnimi
razmerami
kriza zamisli
156
ZLATI GRIČ
Slovenske Konjice - Škalce
IME OBJEKTA:
Škalce 91, Jamne, Križničevo
157
Vinska klet »Zlati Grič d.o.o.«
III. ZBIRNI PREGLED NAČRTOVANE
DEJAVNOSTI V OBJEKTIH VINARSKEGA
PODJETJA »ZLATI GRIČ d.d.o.«
158
Vinska klet »Zlati Grič d.o.o.«
ZBIRNI PREGLED NAČRTOVANE DEJAVNOSTI V OBJEKTIH
VINARSKEGA PODJETJA »ZLATI GRIČ d.d.o.«
Z.ŠT.
1
OBJEKT
ŠŠkkaallccee 8800,,
V
Viinnsskkaa kklleett
Z
Zllaattii ggrriičč
TIP
NAMEMBNOST
nova zgradba;
leta 2008
sedež uprave,
vinska klet,
vinoteka,
trgovina
sedež uprave,
vinska klet,
vinoteka,
trgovina,
koncerti,
srečanja literatov,
likovnikov idr.
nadstropna
zidana stavba s
stolpičem;
zgrajena leta
1763
najemniška
stanovanja
recepcija hotela,
restavracija,
hotelske sobe,
poslovna srečanja in
seminarji,
likovne razstave,
glasbeni večeri
nadstropna
zidana kašča;
zgrajena ok.
leta 1763
pisarna vodje
poslovne enote,
skladišča,
slikarski atelje
pisarna upravitelja,
sanitarije za
obiskovalce in osebje,
vkopana vinska klet,
vinoteka izbranih vin,
degustacija s prigrizki,
razstavišče,
izobraževalni
seminarji,
literarni večeri,
glasbeni recitali,
likovne delavnice
nadstropna
družinska
hotel visoke
V
Vrreeddnnoosstt:: nnoovvaa
zzggrraaddbbaa
2
D
Doobbrraavvaa pprrii
K
Koonnjjiiccaahh 66,,
D
Dvvoorr D
Doobbjjiihhooff
–– ssttaannoovvaannjjsskkaa
vviillaa
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KD
D
3
D
Doobbrraavvaa pprrii
K
Koonnjjiiccaahh 77,,
D
Dvvoorr D
Doobbjjiihhooff
–– kkaaššččaa
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
4
D
Doobbrrnneežž 33,,
NAČRTOVANA
NAMEMBNOST
159
G
Grraaššččiinnaa G
Goolliičč
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
5
6
7
8
zidana graščina
kvadratastega
tlorisa s stolpi
na dveh
diagonalnih
vogalih;
leta 1542
(pozidal Adam
Lindeški), 16.
stoletje, 19.
stoletje
D
Doobbrrnneežž 44,, V
Viillaa nadstropna
C
zidana stavba
Cllaauuddiiaa -- pprrii
ggrraaššččiinnii G
podolgovatega
Goolliičč
tlorisa;
V
osnova ok. leta
Vrreeddnnoosstt:: K
KD
D
1800, sedanja
podoba ok. leta
1910
D
Doobbrrnneežž 55,, V
Viillaa nadstropna
H
zidana stavba
Heelleennaa -- pprrii
ggrraaššččiinnii G
podolgovatega
Goolliičč
tlorisa;
V
osnova z
Vrreeddnnoosstt:: K
KD
D
začetka 19.
stoletja,
preureditve ok.
leta 1910
ŠŠkkaallccee 5577,,
ob breg
B
prislonjena
Baallaannttoovvoo
vrhkletna
V
zidana vila;
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
leta 1859,
preureditve na
začetku 20.
stoletja v 70.
letih 20. stoletja
in leta 2008
ŠŠkkaallccee 5588,,
visokopritlična
A
p
o
t
e
k
a
r
j
e
v
o
Apotekarjevo
zidana hiša s
najemniška
stanovanja
večina prostorov
je praznih in
zapuščenih
družinska
najemniška
stanovanja
kategorije,
recepcija,
restavracija,
hotelske sobe,
kapela za občasno
katoliško bogoslužje
internega značaja,
vinoteka,
izobraževalni
seminarji,
večeri renesančne
glasbe v parku,
vrtna postrežba,
jezdenje konj,
vožnja s kočijami
prostori za delovanje
celotnega kompleksa
graščine: Golič energetski center,
shrambe,
nekaj sob in
stanovanje za
zaposlene
apartmaji visoke
hotelske ravni
družinska
najemniška
stanovanja,
skladišče.
apartmaji,
ogledna klet,
družabna srečanja
internega značaja,
glasbene in literarne
prireditve idr.
družinsko
najemniško
apartmaji,
ogledna klet,
160
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
9
ŠŠkkaallccee 6699,,
Č
Čiinnttoovvoo
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
10
11
ŠŠkkaallccee 8833,,
V
Viinnoottoočč
K
Klleem
meennoovvoo
((V
Viinnoottoočč Z
Zllaattii
ggrriičč))
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KD
D
ŠŠkkaallccee 8866,,
Z
Ziiddaanniiccaa
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KSS
12
ŠŠkkaallccee 9911,,
JJaam
mnnee,,
K
Krriižžnniiččeevvoo
V
Vrreeddnnoosstt:: K
KD
D
stanovanjem in
prešnico;
začetek 19.
stoletja
ob breg
prislonjena
vrhkletna zidna
hiša s
predelano črno
kuhinjo;
leta 1800
pritlična delno
podkletena
zidana stavna s
predelano črno
kuhinjo v belo;
sredina 19.
stoletja, 2000.
nadstropna
zidana stavba
kockaste
stavbne mase;
15., 18. stoletje,
prezidave na
začetku 20.
stoletja
nadstropna
zidana stavba s
pripojenimi
starejšimi
objekti;
osnova iz srede
18. stoletja,
preureditev v
vilo leta 1882,
preureditev
opuščene
kolarske
delavnice in
žganjekuhe v
lokal in
stanovanje
izobraževalno
središče
družinska
najemniška
stanovanja
protokolarni prostori,
muzejska
ambientalna zbirka
bivalne kulture
družine na ravni di
Centovih,
gostilna v kletnih
prostorih,
glasbene in literarne
prireditve
gostilna – vinotoč restavracija z
usmerjeno kulinarično
ponudbo jedi in
izbranih vin, za
naključne goste in tudi
družabna srečanja za
sklenjene družbe
apartmaji, vinski apartmaji,
tabernaklji
vinski tabernaklji,
formalna družabna
srečanja članov
vinskega združenja v
kleti in ob tabernakljih
recepcija igrišča
za golf,
stanovanje,
prazna osrednja
stavba,
skladišče
recepcija igrišča za
golf,
apartmaji za goste, še
posebej igralce golfa,
stanovanje upravitelja
igrišča,
glasbene in literarne
prireditve,
likovne kolonije v
povezavi z dejavnostjo
Tomaža Fantonija idr.
161
stanovanje leta
2002
162
IV. POVZETEK
Monografija o izbranih objektih kulturne dediščine na območju
Slovenskih Konjic je nadaljevanje in dopolnitev projekta Vsebinski program
podjetja »Zlati grič d.o.o.« na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne
vinogradniške in sadjarske dejavnosti, ki je potekal v letih 2009 in 2010. Zaradi
razvijanja mogočih uporabnih oblik delovanja etnologov v poslovnem okolju
in pobud s terena, da bi objavili takšne in podobne temeljne raziskave, smo
raziskavo v razširjeni obliki pripravili za objavo.
V raziskavo je zajetih dvanajstih objektov oziroma stavbnih enot, ki so
last vinarskega podjetja Zlati grič d. o. o. iz Slovenskih Konjic in so deloma že
vključene v njegovo široko razvejeno gospodarsko in turistično ponudbo.
Osrednje povezovalno središče je velika vinska klet s poslovnimi prostori, ki
sodi med najnovejše in tehnološko najsodobnejše kleti v Sloveniji in širše v
srednji Evropi. Skoraj povsem vkopana je v južni del vinogradniških Škalc,
razložene vasi na severnem obrobju Slovenskih Konjic.
V raziskavi so predstavljeni nova vinska klet, skupaj s prvotnimi
poslovnimi enotami podjetja:. Windischgrätzovo gospodarstvo in klet (ajskeler)
na obrobju Slovenskih Konjic, dvor Dobjihof na Dobravi pri Slovenskih
Konjicah z dvorcem in kaščo, graščina Golič v Dobrnežu z graščino in vilama
Claudia in Helena in območje vinogradniških Škalc z zidanicami pomembnih
konjiških tržanov – Balantovo, Apotekarjevo, Čintovo, Klemenovo in
Križničevo ter vrh kopastega griča opazna Zidanica, ki je bila do konca druge
svetove vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz.
Osnovni namen raziskave je bil opisno predstaviti omenjene stavbe,
njihov nastanek in razvoj, lastništvo, namembnost in načrtovane kulturne,
turistične in primarne vinogradniško-sadjarske dejavnosti, ki bi jih razvijali
kohezivno in interaktivno s ciljem, da se vsestransko promovirata podjetje in
kulturna dediščina. Razen osrednje kleti imajo vse druge stavbe velik
spomeniškovarstveni pomen: enajst jih ima vrednost kulturnega spomenika,
pet pa kulturne dediščine.
V dvanajstih obravnavanih objektih lastnik načrtuje razširitev poslovne
dejavnosti, da bi povečal gospodarsko rast v svojih osnovnih dejavnostih, tj.
vinarstvu in sadjarstvu. Načrtuje okrepitev turistične ponudbe, ki zdaj temelji
le na ponudbi prenočišč v Zidanici in gostinstvu v Klemenovem, ter razširitev
dejavnosti na ponudbo poklicne in ljubiteljske kulture. Zaradi tega je bilo treba
163
raziskati možnosti ponudbe in povezave med omenjenimi dejavnostmi, kajti v
predstavljenih objektih je možnosti za takšno programsko dejavnost več kakor
dovolj.
Za uresničitev predvidenih dejavnosti bo treba v naslednjih letih
pripraviti podrobnejši vsebinski in časovni načrt ter konservatorski program
za vsako stavbo, ovrednoteno kot kulturna dediščina oziroma kulturni
spomenik. Že v nekaj letih bi se podjetje kljub trenutnemu gospodarskemu
nazadovanju lahko razvilo v enega vodilnih proizvajalcev vrhunskih vin, kar
v bistvu že je, izvrstnega pridelovalca izbranih sort jabolk in proizvajalca
sadnih sokov ter tudi v uspešnega nosilca kakovostne turistične ponudbe.
Podjetje ima dovolj možnosti za razširitev gostinsko-turistične ponudbe v
oblike visokokovostnega hotelirstva, saj bi slikovita renesančna graščina Golič
s pripadajočima stavbama, vilama Claudia in Helena, lahko postal hotelsko in
konjeniško središče. Kraj leži v bližini Slovenskih Konjic, ki imajo v svojem
grbu belega konja, toda ponudba konjeniškega turizma je na Konjiškem daleč
pod slovenskim povprečjem.
Načrtovane dejavnosti v vrhunsko obnovljenih kulturnih spomenikih in
novi vinski kleti bi zagotovo pomembno dopolnile današnjo gostinskoturistično ponudbo južnega Pohorja. To še posebej velja za kulturni turizem, ki
ga je mogoče razviti v akustičnem okolju nekaterih vinskih kleti v
predstavljenih objektih. Vseh enajst objektov z vrednostjo kulturne dediščine
oziroma kulturnega spomenika ima namreč odlične pogoje za razvoj
dejavnosti v glasbeni, likovni, literarni in dramski kulturi ter v ohranjanju
izbranih oblik nesnovne kulturne dediščine, ki je na južnem Pohorju in v
Dravinjski dolini izjemno zanimiva.
164
Slika 1: Pogled z Jamen oziroma Križničevega na opazno Zidanico (foto: V.
Hazler, 17. 7. 2009).
Slika 2: Na območju Škalc je tudi nekaj novih zgradb (desno) v zasebni lasti,
ki se oblikovno ujemajo s stavbarstvom vinogradniške krajine, in nekaj dobro
obnovljenih vinskih kleti z nekdanjimi viničarskimi stanovanji, ki so danes
večinoma preurejena v počitniška bivališča (foto: V. Hazler, 5. 8. 2009).
165
VI. SUMMARY
The monograph addressing selected cultural heritage facilities in the
area of Slovenske Konjice is actually an upgraded version of the project called
The Zlati grič d.o.o. company programme addressing the areas of future development
pertaining to culture, tourism, catering and primary wine-growing and fruit
cultivation activities (Vsebinski program podjetja “Zlati grič d.o.o.” na področju
kulture, turizma, gostinstva in primarne vinogradniške in sadjarske dejavnosti) that
was held between 2009 and 2010. This research was prepared for publication
in an extended form mainly due to the desire to develop possible applicative
forms for the operation of ethnologists in a business environment, and due to
the initiatives from the field to publish this or any other similar fundamental
research.
The research includes twelve facilities or building units that are
property of the Zlati grič d. o. o. company from Slovenske Konjice. To a certain
extent, these facilities already form part of the company's widespread and
diverse commercial and tourist offer. The central connecting feature of the
company is a large wine cellar that has its own business premises and which
ranks among the newest and technologically the most developed wine cellars
in Slovenia and in the wider Central European region. The cellar is constructed
almost entirely beneath the ground level of the southern part of the vineyard
in Škalce, a dispersed village at the northern outskirts of Slovenske Konjice.
Presented in the research are the new wine cellar with the company's
original business units, such as the Windischgrätz's estate and wine cellar
called ajskeler at the outskirts of Slovenske Konjice, the area of the Dobjihof
court in Dobrava near Slovenske Konjice with a mansion and a granary, the
area of the Golič manor in Dobrnež with a manor and two villas named
Claudia and Helena, and the area of the Škalce vineyard with vineyard
cottages of important inhabitants of the Slovenske Konjice market town, such
as “Balant”, “Apotekar”, “Čint”, “Klemen” and “Križnič” and the dominant
“Zidanica” vineyard cottage located at the peak of the domed hill that was
used as a vineyard post by the Windischgrätz noblemen until the end of the
Second World War.
The main purpose of this research was to provide a description of the
mentioned buildings, their origin and development, their ownership, their
intended use and the planned cultural, tourist and primary wine-growing and
fruit cultivation activities that are to be developed cohesively and in
166
interaction with the objective of overall promotion of the company and the
cultural heritage. All buildings, with the exception of the main cellar, are of
great monument protection significance, as eleven of them have the nature of a
cultural monument and five of them are categorised as cultural heritage.
With a view of enhancing economic growth of his main activity, that is
wine-making and fruit cultivation, the owner is planning to further expand his
business activities to include all twelve mentioned facilities. He is planning to
boost the tourist offer currently based only on the provision of accommodation
in the "Zidanica" vineyard cottage and on the catering services provided in the
"Klemen" vineyard cottage by including activities and services of professional
or amateur culture. Due to the latter, different types of tourist offer and their
interconnection had to be examined. Naturally there is of more than enough
space in the mentioned twelve facilities for any such activity.
In the years to come, a detailed action plan, including a timeline, and a
conservation programme will have to be prepared for each individual facility
categorised as cultural heritage or as a cultural monument. Despite the current
economic deterioration, in a couple of years, the company could become one
of the leading producers of superior quality wines (which, in fact, it already
is), an excellent producer of a selected variety of apples, a producer of fruit
juices and a successful provider of quality tourist services. The company has
more than enough favourable conditions for the transformation of the catering
and tourist services into a representative hotel industry, as the picturesque
renaissance manor Golič with adjacent facilities, such as villas Claudia and
Helena, could easily be transformed into a hotel and an equestrian centre. The
area is located near Slovenske Konjice the coat-of-arms of which is embellished
by a white horse. Despite this fact, the equestrian tourist offer in this area is
below the Slovenian average.
The activities planned to be organised in the high-end renovated
cultural monuments and the new wine cellar would, with no visible technical
obstacles, greatly contribute to and complement the current catering and
tourist service of the Southern Pohorje mountain range. This applies in
particular to cultural tourism that could easily be developed in an acoustic
environment in the wine cellars of some of the mentioned facilities. More
details thereof are presented in the research itself. All eleven facilities with the
status of cultural heritage or a cultural monument, have excellent conditions
for the development of tourist activities pertaining to music, art, literature or
theatre. The development of such tourist activities would also contribute to the
preservation of various forms of non-material cultural heritage which are
167
extremely interesting in the area of the Southern Pohorje and the Dravinja
valley.
168
VI. VIRI IN LITERATURA
1. Pisni viri in literatura
Aškerc, Anka, ur.
1990 Predlog za razglasitev kulturnih spomenikov v občini Slovenske Konjice. Celje:
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje (NC 297/90 – I, II).
Baraga Jože
1999 a 'Žiga (Sigismund) Juvančič. Slovenske Konjice.' Novice, št. 401 (21.
januar), str. 16.
1999 b 'Franc Juvančič. Slovenske Konjice.' Novice, št. 400 (14. januar), str. 14.
1999 c 'Tomaž Fantoni. Slovenske Konjice.' Novice , št. 410 (25. marec), str. 18.
1999 č 'Marin Ogorevc. Slovenske Konjice.' Novice, št. 408 (11. marec), str. 18.
1999 d 'Aleksandra Sermage. Spomini Dušana - Franca Medveda na življenje
v predvojnih Konjicah.' Novice, št. 420 (3. junij), str. 20 (za objavo besedilo
uredil J. Baraga).
2006 'Ljudje tod so bili grdi. Prebivalstvo na Konjiškem'. V: Konjiško 860 let.
1146 – 2006. Zbornik ob 860- letnici Slovenskih Konjic. Motaln Valerija ur.
Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice. Str. 15-20.
Boldin, Aleksandra
2004 Konjice. Z legendo skozi zgodovino do sodobnosti. Slovenske Konjice: Občina
Slovenske Konjice in Zgodovinsko društvo Konjice.
Boldin, Aleksandra, ur.
2001 Kmečka prehrana ob ženitovanjskih običajih na Konjiškem. Slovenske Konjice:
Osnovna šola Ob Dravinji, Zgodovinski krožek.
Čeh, Jožef
2007 75 let Turističnega društva Slovenske Konjice. 1932–2007. Slovenske
Konjice: Turistično društvo Slovenske Konjice.
Črešnik, Barbara
2006 Poslovni načrt mladinskega hotela v Slovenskih Konjicah. Portorož: Univerza
na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem (diplomsko delo).
Grabner, Mojca
1996 'Območje konjiške občine na prvi vojaški specialki za slovensko ozemlje
v letih 1763 – 1787.' V: Konjiško. 850 let pražupnije 1146–1996. Anton Ožinger in
169
Ivan Pajk, ur. Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad Slovenske Konjice. Str.
28–33.
Gričnik, Anton
1996 'Mati mnogih hčera. Narodopisni paberki in drobtine.' V: Konjiško. 850
let pražupnije 1146–1996. Anton Ožinger in Ivan Pajk, ur. Slovenske Konjice:
Nadžupnijski urad Slovenske Konjice. Str. 294–324.
Hazler, Vito
2007 Vinske kleti na Slovenskem. 75 vinskih kleti vinorodnih dežel Podravja, Posavja
in Primorske. Ljubljana: Založba Kmečki glas.
J.H.
1995 'V Avstriji ima znance, v Sloveniji Prijatelje'. Novice, št. 228 (28.
september), str. 14-15.
Jančič, Florjan
2006 'Konjice so bile od nekdaj »kraj vina in zelenja«. Gospdoarstvo, obrt,
kmetijstvo in turizem. V: Konjiško 860 let. 1146 – 2006. Zbornik ob 860- letnici
Slovenskih Konjic. Motaln Valerija ur. Slovenske Konjice: Občina Slovenske
Konjice. Str. 39-49.
Leskovar, Aleksandra
2005 Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju. Slovenske Konjice,
Zreče, Vitanje, Oplotnica. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup & Šauperl.
Mikola, Milko
2004 Zgodovina celjske industrije. Celje: Zgodovinski arhiv.
Motaln, Valerija
2006 Konjiško 860 let. 1146–2006. Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic.
Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice.
Ožinger, Anton in Ivan Pajk, ur.
1996 Konjiško ob 850-letnici pražupnije. Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad.
Pirchegger, Hans
1962 Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte
und Märkte. München : R. Oldenbourg (zbirka: Buchreihe der Südostdeutschen
Historischen Kommission, 10).
170
Pletikos, Laura
2008 Vključevanje Slovenskih Konjic v turistične tokove Slovenije. Portorož:
Univerza na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem Portorož
(diplomsko delo).
Poklič, Milena B.
2004 'Vinski prestiž na golf igrišču. Vrhunska degustacija izbranih vin na golf
igrišču Zlatega griča v Slovenskih Konjicah.' Novi tednik, št. 40 (7. oktober), str.
16-17.
2006 'Obnovljena srednjeveška zidanica na vrhu Škalc privlači poglede
Vinogradniški dvorec.' Novi tednik, št. 70 (5. september), str. 10.
Rebernak, Rok
2007 Razvojne možnosti turizma v občini Slovenske Konjice. Maribor: Univerza v
Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo (diplomsko delo).
Rozman, Jože, in Marko Lavrenčič
2009 'Nova in sodobna vinska klet Škalce.' Vino. Revija za ljubitelje vina,
kulinarike in drugih užitkov, št. 2 (junij) str. 26–27.
Savnik, Roman, ur.
1976 Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Slekovec, M.
(b. n. l.) 'Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.' (brez navedbe št. in str.;
fotokopijo posredoval Jože Baraga)
Stamejčič, Damjana
2009 'Santonino iz nove kleti.' Odprta kuhinja, št. 34 ( 23. avgust), str. 10–12.
Stegenšek, Avgust
1909 Umetniški spomeniki lavantinske škofije. Drugi zvezek. Konjiška dekanija.
Maribor: Samozaložba.
Stopar, Ivan
1982 Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stopar, Ivan
1991 Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knjiga 2, Med Prekmurjem in porečjem
Dravinje. Občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota,
171
Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Ljubljana: Park, Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete,
Štefančič, Ivan, ur.
1996 90 let zgodovine in razvoja čebelarstva Zgornje Dravinjske Doline. 1906–1996.
Slovenske Konjice: Občinska čebelarska zveza.
Šumi, Nace
1966 Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska
matica.
Terčelj, Dušan
2007 Kultura vina na Slovenskem. Ptuj in Ljubljana: Tovarna tradicij in
Slovenski etnografski muzej.
Zdovc, Vinko
1993 'Vinogradništvo na Konjiškem – nekoč.' Slovenske Konjice (tipkopis).
Str. 1–6.
1996 'Stare gostilne. Zgodovina Konjic med vojnama'. Novice, št. 275, (22.
avgust 1996), str. 14.
1998 'Dvorec Golič. Sprehod skozi čas.' Novice, št. 352, str. 18 (kopijo
posredoval V. Zdovc).
1999 a 'Dvor Dobje. Sprehodi skozi čas.' Novice (brez št.), str. 20 (kopijo
posredoval V. Zdovc).
1999 b 'Hugo Veriand Windischgraetz'. Novice, št. 402 (28. januar), str. 16.
2003 'Neobjavljeni in objavljeni prispevki za zgodovino Konjic. 3. zvezek.'
Slovenske Konjice. Str. 11–13 (Boštjan Zdovc, ur.)
Zemljiška knjiga Slovenske Konjice (z dovoljenjem direktorja podjetja Zlati grič
d.o.o. izpisoval V. Hazler, julij–avgust 2009).
Zorko, Maja
2008 Trženje naravne in kulturne dediščine v občini Slovenske Konjice. Celje
(diplomsko delo).
2. Terenski zapiski
Hazler, Vito: Terenski zapiski, 16. 7. 2009.
172
Hazler, Vito: Terenski zapiski, 24. 7. 2009.
Hazler, Vito: Terenski zapiski, 4. 8. 2009.
3. Spletni viri
Dobrava pri Konjicah - Dvorec
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10202 (1. 12. 2013).
Dobrnež - Dvorec Golič
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10203 (1. 12. 2013).
Fantoni, Tomaž
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Fantoni, 6. 4. 2010).
Juvančič, Žiga
(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0994/VIEW/ , 6.4.2010). Dvorec Golič
(dostopno: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvorec_Goli%C4%8D, 10. 4. 2010).
Oglasno sporočilo
http://klepetalnica.lovrenc.net/ viewtopic.php?id=5602&p=12, 29. 8. 2013
Oglasno sporočilo
http://klepetalnica.lovrenc.net/ viewtopic.php?id=5602&p=12, 29. 8. 2013
S spremembo Zakona o vinu nad sivo ekonomijo
(http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article
//6563/ (29. 8. 2013)
Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Slovenske
Konjice, 29. 2. 2008
(http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Slovenske_Konjice_
2008_02_00.pdf , 20. 8. 2013)
Škalce - Viničarija Škalce 57
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14256 (1. 12. 2013).
Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69
(http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28276 (27. 8. 2013)
173
Škalce - Vinogradniški dvorec
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10192
Škalce - Vinogradniško območje
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10514 (1. 12. 2013).
Zakon o vinu
2006 Uradni list Republike Slovenije, št. 105/2006 (12. 10. 2006)
(http://www.uradni-list.si/1/content?id=75822 (29. 8. 2013)
Zlati grič
(http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/gostinstvo.php, 10. 4. 2010).
Zlati grič – apartmaji
(http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/apartmaji.php, 10. 4. 2010).
4. Informatorji
Jože Baraga, publicist, upokojenec (pogovor, 4. 8. 2009).
Angela Lampret, upokojenka (pogovor, 4. 8. 2009).
Janez Lešnik, direktor podjetja Zlati grič d.o.o. (pogovori, 4. 8. 2009, 17. 7. 2009
in 24. 7. 2009).
Vinko Zdovc, publicist, upokojenec (pogovor, 17. 7. 2009).
Slikovno gradivo
Večino starejšega slikovnega gradiva sta avtorju posredovala Jože Baraga in
Janez Lešnik, za kar se jima toplo zahvaljujem. Avtorstvo vseh drugih novejših
fotografij je označeno pod posnetki.
174
Stvarno kazalo
A
Analiza PSPN (SWOT) 20, 32, 46, 47, 62, 63, 74, 87, 97, 106, 107, 124, 133, 143,
156, 157,
ampelografski nasad 105
apartma 105, 135, 141, 142, 154
Apotekarjevo 100, 102, 164, 167
Škalce 58, Apotekarjevo 99, 101, 106, 108, 162
Arcimboldi, Giuseppe 116, 117
arondacijski posegi 7, 100
B
Balantovo 5, 9, 90, 92, 93, 94, 100, 164, 167
Škalce 57, Balantovo 89, 97, 98, 161
C
Clorinda di Centa 114, 115, 116
Č
Čintova domačija 122, 123
Čintovo 5, 9, 15, 110, 111, 112, 113, 115, 118, 120, 138, 164, 167
Škalce 69, Čintovo 109, 119, 124, 126, 162
D
di Centa 110, 112, 117, 118, 121, 122, 128
di Centa, Jakob in Elizabeta 112
di Centa, Jakob 109, 111, 113, 120
Dobjihof 7, 23, 24, 25, 27, 30, 31, 34, 36, 37, 38, 42, 43, 44, 164
Dobrava pri Konjicah 6, Dvor Dobijihof – stanovanjska hiša 23, 32, 34, 160
Dobrava pri Konjicah 6, Dvor Dobijihof – kašča 35, 48, 160
Dvor Dobjihof 9, 35, 36, 37
Dvorec Dobje 28
Dobrava pri Konjicah 5, 7, 24, 34, 36, 164, 167, 168
Dobrnesch 50, 66, 77
Dobrnež 7, 49, 50, 65, 66, 76, 77, 84, 164, 167
175
družabna srečanja 95
dvorec 28, 66, 77
F
Fantoni
Fantoni, Tomaž 147, 151
G
glasbene in literarne prireditve 95
glasbeni recitali 18
glasbeni večeri ob vinu in izbrani kulinariki 31
golf klub 29
Golič 5, 7, 8, 9, 49, 50, 55, 56, 58, 60, 66, 70, 77, 81, 82, 87, 168
dvorec Golič 51, 67
graščina Golič 9, 164
graščina (Golič) 56, 59, 60, 63, 66, 77, 165
Dobrnež 3, Graščina Golič 49, 50, 51, 55, 57, 58, 59, 61, 62, 64, 66, 73, 77,
78, 82, 84, 86, 161
Dobrnež 4, Vila Claudia – pri graščini Golič 65, 74, 75, 161
Dobrnež 5, Vila Helena – pri graščini Golič 76, 87, 88, 161
vila Claudia 5, 8, 60, 67, 68, 70, 71, 72, 73, 76, 164, 167, 168, 85, 86, 165
vila Helena 5, 8, 58, 71, 72, 79, 80, 82, 83, 84, 85, 86, 164, 165, 167, 168
gostilničar Walland 89
grofica Aleksandra Sermage 23, 25, 26, 27, 37, 38
H
Hertl 53, 54, 84
Hertl, Benedikt 49, 51, 52, 53, 56, 58, 65, 67, 68, 70, 76, 78, 79, 80, 85
Soproga Claudia 52,53, 67, 68, 70, 79
hotel visoke kategorije 59
Hotelska restavracija s kuhinjo in shrambami 29
Hotelske sobe 29, 59
I
igrišče za golf 8, 32
izobraževalni seminarji 18, 105
J
Jamne 146, 147, 149, 150, 151, 152, 155, 156, 166
jezdenje s konji in vožnja s kočijami 60
176
K
kašča (kašta) 24, 36, 38, 39, 42, 43, 44, 46
Kelti 10
Klemen, Franc 130
Klemenovi 130
Klemen, Rihard 130, 131
Klemenovo 5, 129, 131, 132, 164, 167, 168
Klemenovo
Škalce 83, Vinotoč Klemenovo (Vinotoč Zlati grič) 127, 131, 133, 134, 162,
162
gostilna »Grič«/Vinotoč/ 20
klet 15, 16, 40, 41, 42, 43, 45, 47, 94, 95, 96, 104, 106, 124, 131, 136, 137, 138
kletni prostor 46
obokana klet 41, 104
ogled kleti 155
ogledna klet 95, 105
sadna in vinska klet 122
vkopana klet 42, 47, 106
vkopana obokana klet 92
vinska klet 13, 14, 18, 19, 20, 42, 97, 105, 106, 109, 124, 125, 136, 137, 166
kletarjenje 21
kletarstvo 9
Klosterneuburg 138
Klub prijateljev Vinske kleti Zlati grič 19
konjak 51, 52, 56, 82
Konjiška dekanija 24
Križnič, Alojz 149,
Križnič, Ana 149, 151, 152
Križničevo 5, 150, 151, 153, 164, 167
Ogorevčev penzion v Jamnah 148, 150
vila Križničevo 153, 155
Škalce 91, Jamne, Križničevo 145, 156, 158, 162
kulturna dediščina 23, 65, 76, 127, 145
kulturna krajina 7, 9, 46
kulturna in naravna dediščina 46
kulturni spomenik 35, 49, 63, 89, 99, 109, 135
177
L
lesena viničarija 100
leseni sodi 17
letni vrt 122
likovne razstave 18, 31
Lindeški, Adam 49, 51
literarni večeri 18
M
male in srednje kmetije 7, 8
muzej vinogradniške kulture 125
N
najnižja akademska ocena 55
Nepomuk, Janez 32, 44, 45
O
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL 18
odprta lesena veranda na dvoriščnem pročelju 29
Ogorevc 146, 149
Ogorevc, Martin 148, 149, 152
ohranjanje kulturne krajine 21
P
poslovna srečanja 30
prešnica 121, 122, 136, 141, 142, 146, 152, 153, 154, 156
Prorazil 100, 101, 104, 128
družina Prorazil 102, 103, 104
Prorazilova lekarna 102
protokolarni prostori 122
R
recepcija 154
recepcija hotela 29, 59
restavracija 59
Rimljani 10
178
S
sadovnjaki 90
samostanski redovi 10
Schmidt 115, 117, 118
Schmidt (Šmit), Karol 116
Sigismund – Žiga 146
Sigismund Franc 146
Skalitz (Škalce) 90, 110, 128, 136
Slovani 10
Slovenski gospodar 68, 79
Slovenske Konjice 5, 7, 9, 14, 15, 16, 21, 22, 23, 26, 31, 34, 35, 37, 38, 46, 49, 51,
60, 65, 66, 76, 77, 78, 89, 97, 99, 106, 109, 124, 127, 130, 133, 135, 136, 138, 143,
145, 148, 156, 164, 165, 167, 168
stanovanje za upravitelja igrišča za golf 155
stanovanjska vila 23, 32, 33
Stegenšek, Avgust 24, 36, 51, 57
Š
Škalce 5, 7, 9, 12, 14, 15, 17, 22, 23, 34, 35, 49, 89, 90, 91, 92, 99, 109, 112, 113,
124, 127, 128, 129, 133, 135, 138, 145, 147, 155, 156, 164, 166, 167
Škalce 80, Vinska klet zlati grič 14, 20, 22, 160
šola deželne trsnice 116
štajerski renesančni dvorec 56
T
tovarna konjaka 58, 67, 78
tovarnar Lavrič 150
V
večeri renesančne glasbe 60
veleposestvo Windischgrätz 5, 6
vhodna veranda (žulj) 93, 96
vila 6, 94, 101, 137, 152, 153, 154
vinarstvo 9, 11
viničarija (vencerlija) 7, 9, 91, 99, 100, 104, 110, 128, 131, 136, 146
viničarski dom (stanovanje vencerlov) 99, 100, 110, 128, 136
viničarstvo 11
vinogradi 20, 90
vinogradniška dežela 12
vinogradniška krajina 166
vinogradniške parcele 90
179
vinogradniški dvorec 9
vinogradniške Škalce 20, 133, 143, 164
vinogradništvo 9, 11
vinotečna trgovina 19
vino 10, 11
Z
Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah 26, 37, 53, 54, 69,
101, 112, 115, 130, 151
zidanica 139, 140, 141, 145, 164
Zidanica, vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz 5, 6, 9, 12, 19,
164, 167, 168
Škalce 86, Zidanica 6, 135, 143, 144, 162
W
Walland 92
Walland, Johann 91
Windischgrätz 92, 135, 136, 138, 167
Windischgrätzeva vila 137
Windischgrätzovo gospodarstvo 5, 6, 15, 164
180