Poglavja iz psihologije osebnosti in kognitivne

Zgodovina psihologije
prof. dr. Janek Musek
II. letnik psihologije
Zgodovina psihologije
Predavanje sklop 7:
Smeri in šole druge generacije
Zgodovina psihologije
•
•
•
•
•
•
•
Uvod v zgodovino psihologije
Predznanstvena in filozofska psihologija
Izvori znanstvene psihologije
Nastanek in prve smeri psihologije
Smeri in šole druge generacije
Sodobni trendi in usmeritve
Psihologija v Sloveniji
Smeri in šole druge generacije
•
•
•
•
Reakcije in novi pogledi
Gestaltizem
Psihoanaliza
Behaviorizem
Behaviorizem
•
•
•
•
•
•
Podlage in aspekti behaviorizma
Klasični (S-R) behaviorizem
Neobehaviorizem (S-O-R)
Purpozivizem
Radikalni behaviorizem
Vedenjsko-socialno-kognitivna
paradigma
Podlage in aspekti behaviorizma
•
Filozofske podlage
–
–
–
–
•
Pozitivizem in neopozitivizem
Pragmatizem
Fizikalizem
Operacionalizem
Aspekti
– mentalizem
– ontološki (metafizični) behaviorizem
• javno opazljivo je edino realno
– metodološki behaviorizem
• javno opazovanje kot metoda; z njo lahko preverjamo tudi latentne konstrukte
– logični behaviorizem
• iz mentalističnih konceptov mora logično slediti observabilno obnašanje
– filozofski behaviorizem
• mentalistični koncepti niso drugega kot dispozicije za observabilno obnašanje
•
Delo Pavlova in Thorndika (konekcionistična teorija)
"Responses to a situation that are followed by
– pogojevanje
satisfaction are strengthened, responses that are followed
– poskusi in napake, zakon učinka by discomfort weakened. "
Klasični behaviorizem
• John B. Watson (1978-1958)
• Kritika mentalizma
– zavest ne more biti predmet
znanstvenega proučevanja
– zavračanje introspekcije
– zahteva po objektivnem
pristopu
• Pojem črne škatle
• Obnašanje kot predmet
psihologije
– odnos med dražljaji in odzivi
• Ekstraspekcija kot metoda
– kot v naravoslovju
Razne druge kritike introspekcije
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
By focusing upon itself, by its rendering the introspective state static, introspection
falsifies its own subject matter. As explicitly stated by Kant and Comte, one cannot
introspect the act of introspection.
There is little agreement among introspectionists.
Where agreement does occur, it can be attributed to the fact that introspectionists must
be meticulously trained, and thereby have a bias built into their observations.
A body of knowledge based on introspection cannot be inductive. No discovery is possible
from those who are trained specifically on what to observe.
Due to the extent of the pathology of mind, self-report is hardly to be trusted.
Introspective knowledge cannot have the generality we expect of science. It must be
restricted to the class of sophisticated, trained adult subjects.
Much of behavior occurs without conscious correlates.
Mind and consciousness are not coextensive.
Introspection and consciousness cannot give an adequate explanation of memory.
The arousal of a conscious image is not itself introspectible.
The brain records unconsciously. Its response is a function of organic states which
themselves are not introspectible.
Emphasis on introspection minimizes attention given to physiological processes without
which there would be no mental states.
Obetavnost zgodnjega behaviorizma
• Minimalni obseg temeljnih pojmov (parsimoničnost)
– dražljaj, odziv
• Vzročni odnos v sami enoti proučevanja
– S⇒R
dra žlja j
Dražljaj
črna
š ka tla
odziv
Odziv
Zgodnji behavioristični arzenal
• Opiranje na Pavlova in
Thorndika
• Pogojevanje in učenje
– Enostavna oblika učenja
• Pojavijo se nove oblike
obnašanje
• Absolutni
environmentalizem vse je naučeno
•
"Dajte mi ducat zdravih otrok…in
zagotavljam, da bom vsakega izbral po
slučaju in ga izuril, da bo postal strokovnjak
katrekoli stroke, ki jo lahko zanj določim zdravnik, pravnik, umetnik, trgovec, ja, tudi
berač in tat, ne glede na njegove talente,
tendence, sposobnosti ter poklic in raso
prednikov.". (Herganhahn, 1988)
Watsonovi zakoni
• zakon frekvence
– pomen ponavljanja
• "The more frequent a stimulus and response to occur in
association with each other, the stronger that habit will
become."
• zakon novosti (recentnosti)
• "The response that has most recently occurred after a
particular stimulus is the response most likely to be
associated with that stimulus."
Watsonove teorije
• Učenje emocij
– Mali Albert
• Teorija mišljenja
– Mišljenje kot implicitni (subvokalni) govor
Klasično (pavlovovsko) pogojevanje
•
Potek poskusa
1. BD sproži BO
2. PD spremlja BD
3. Dokler sam PD ne sproži
PO
•
•
(1)
BD
•
BO
(3)
PD
PO
Ojačevanje
– BD nastopa kot
ojačevalec PD
BO
(2)
BD, PD
Odziv je pogojen
Vrste ojačevanja
– Apetitivno (pozitivno)
– Averzivno (negativno)
Ugašanje, generalizacija, diskriminacija
•
Dodatni fenomeni
–
–
–
–
jakost PO
•
spontano
oživljanje
zaporedne prezentacije
PD brez BD
počitek
nadaljevanje
Ugašanje
Spontano oživljanje
Generalizacija
Diskriminacija
Odnos med PD in
ojačenjem
– Običajno pogojevanje
(takoj po)
– Odloženo pogojevanje
– Simultano pogojevanje
– Vzvratno pogojevanje
– Pogojevanje višjega
reda
Neobehaviorizem, neoneobehaviorizem
• Neobehaviorizem, mediacijski behaviorizem
– S-O-R (Hull)
– organizem posreduje med S in R
– neobehaviorizem: vmesne spremenljivke
• brez teoretskega viška
– “zreli neobehaviorizem”: hipotetični konstrukti
• teoretski višek, več konceptualne svobode
– purpozivizem
• Asociativizem (Guthrie)
• Radikalni behaviorizem (Skinner)
• Socialni in kognitivni behaviorizem (Rotter,
Bandura, Mischel)
Hull: hipotetično deduktivni model
• Clark Hull (1884-1952)
• Temeljni pojmi
– dražljaj, odziv
– pomembna vloga vmesnih
spremenljivk
• gon (D), navada l(H), spodbuda
(K)
• primarni in sekundarni (naučeni
goni)
– odziv je zlasti funkcija D in H
• Razvoj modela
• Aksiomatski sistem teorije
učenja
Hull: hipotetično deduktivni model
število odzivov do ugasitve
70
60
50
22 ur
3 ure
40
30
20
10
0
0
25
50
75
100
število predhodnih ojačenj
Slika 1. Rezultati raziskave Perina (1942). Vidi se
učinek gona (vpliv ur deprivacije), učinek navade
(število predhodnih ojačenj) in tudi kombinirani
učinek obeh dejavnikov na obnašanje (odpornost do
ugašanja). Način poteka krivulj kaže na multiplikativni
kombinirani učinek in ne na additivni učinek, pri
katerem bi morali krivulji potekati vzporedno.
R = f (H x D)
R = f (H x D x K)
R = f (H x D + K)
Vrste spremenljivk v Hullovem modelu
NEODVIS NE (S )
S , dražljaj
(č as de privac ije , trajanje , inte nzite ta
ne prije tne s timulac ije ...)
G, o jač e vale c
(č as ovni odlog med o dzivom in
ojač e nje m, me d pog. in bre zp. draž.))
N, š te vilo po s kus o v
(čas ovni obs e g aktivnos ti)
R = f (H x D)
VMES NE (H,D)
ODVIS NE (R)
s , V, D, K, J
late nc a
(hitros t odziva)
s Hr
amplituda
(jako s t o dziva)
s Ir, Ir, s Or, s Lr
odpo rno s t do ug aš anja
s Er = V x D x K x J x s Hr s Ir - Ir - s Or - s Lr
frekvenc a
(ve rje tnos t odziva)
s, the stimulus trace.
V, the stimulus intensity dynamism.
D, the drive or primary motivation or need (dependent on
deprivation, etc.).
K, incentive motivation (dependent on the amount or quality of
reinforcer).
J, the incentive based on delay of reinforcement.
sHr, habit strength, based on N, G (or K), J, and time between
conditioned and unconditioned stimulus.
Ir, reactive inhibition (e.g. exhaustion because the rat had been
active for some time).
sIr, conditioned inhibition (due to other training).
sLr, the reaction threshold (minimum reinforcement required for
any learning).
sOr, momentary behavioral oscillation -- i.e. random variables
not otherwise accounted for.
Tolman: purpozivizem
• Edwin C. Tolman (1886-1959)
– kognitivni, molarni, purpozivistični
behaviorizem
• pomen kognitivnih vidikov
– ciljne predstave
– kognicija posreduje med
dražljajem in odzivom
• molarni pogled na obnašanje
– obnašanje je ciljno usmerjeno
• latentno učenje
• vloga genetskih in
interdindividualnih razlik pri
učenju
Kognitivna podpora učenja
DRAŽLJAJI
PRIČAKOVANJA
dis c riminanada in manipulanda
SPOS OBNOSTI
KOGNITIVNE MODALITETE
zaznavanja, s po min, pre s o janje
MAPE
ko g nitivne repre zentac ije izida
KONČNO OBNAŠ ANJE
MOLEKULARNO – MOLARNO OBNAŠANJE
REAKTIVNO – PROAKTIVNO OBNAŠANJE
PRIČAKOVANJA, HIPOTEZE
KOGNITIVNI PROCESI, KOGNITIVNI ZEMLJEVIDI
predstava
cilja
Guthrie: asociativizem
• Edwin Guthrie
(sodobnik Thorndika in
Watsona)
• Zavrnil tako klasično kot
instrumentalno
pogojevanje
• Stično pogojevanje
"A stimulus that is followed by a
particular response will, upon its
recurrence, tend to be followed by the
same response again. This stimulus
response connection gains in its full
strength on one trial."
– ključni pomen asociacij
po stiku
– dražljaji, ki spremljajo
delovanje, bodo v bodoče
sprožili to delovanje
– najbolj splošna in
temeljna oblika učenja
Eksperiment Guthrieja in Hortona
Radikalni behaviorizem
• B. F. Skinner (19041990)
• vedenjska analiza
• ponovna zavrnitev
vmesnih mehanizmov
– obnašanje naj se v
celoti pojasnjuje z
dražljaji
• Faktualizem,
induktivizem,
determinizem
Operantno pogojevanje in učenje
• Obnašanje je adaptivno
in je funkcija
– genetske opreme,
materialnega okolja,
sociokulturnega okolja
• Operantno pogojevanje
– Thorndike, Skinner,
Konorski
– izzvano (odzivno)
obnašanje
• npr. refleksi
– proženo (emitirano)
obnašanje
• odvisno od posledic
Vrsta obnašanja in tip pogojevanja
VRSTA OBNAŠANJA
TIP POGOJEVANJA
ELICITIRANO
IZZVANO
RESPONDENTNO
(KLASIČNO, PAVLOVOVSKO)
EMITIRANO
PROŽENO
OPERANTNO
(INSTRUMENTALNO)
Respondentno in operantno obnašanje
dražljaj
odziv
pogojni dražljaj
pogojni odziv
e mitirano
o bnaš anje
pos ledic e ,
o jač evalci
verje tno s t obnaš anja v bodoč e
r1
brez pos le dic
nes pre me nje na
r2
po zitivne
s e po ve ča
r3...
negativne
s e zmanjš a
Ojačitev in ojačevanje
• Ojačitev
– posledica obnašanja, ki poveča verjetnost obnašanja
• ojačevalci (+; pozitivni in negativni - umik neugodnega), kaznovalci (-)
• Ojačevalna kontingenca
– predhodne, antecedentne okoliščine (diskriminativni dražljaji)
– odzivi, akcije
S D : R ==> S R +
– ojačitev
dis kriminativni dražljaj
VZVOD
us tvari
prilo žno s t
za
o dziv
PRITISK
da
izzo ve
o jač e nje
NAGRADA
Vrste in strategije ojačevanja
• Stalno ojačevanje
– odziv, nagrada
S he me
oja če va nja
• Prekinjeno ojačevanje
– Ojačevanje v fiksnem
razmerju
• 3x, 5x, 10x…
Kontinuirano
Prekinjeno
– Ojačevanje v fiksnem
intervalu
• na 20, 30, 60 sekund…
– Ojačevanje v variabilnem
intervalu
• Aplikacije v vzgoji in
poklicnem nagrajevanju
– programirano učenje
Fiksno
razmerje
Fiksni
interval
Variabilni
interval
Oblikovanje in vedenjska modifikacija
• Oblikovanje
– postopno približevanje (sukcesivna aproksimacija)
• Vedenjska modifikacija in terapija
–
–
–
–
–
recipročna desenzitizacija
asertivne tehnike
averzivne tehnike
tehnike samokontrole
tehnike neojačevanja
že bo lj
manj o bliko vane
o ddalje ne o ddalje ne ...
re akc ije
ko nč ne ,
o bliko vane
š e bo lj
re akc ije
o bliko vane
Vedenjski nadzor in samonadzor
• Vedenje je determinirano
– pod kontrolo okolja
• zlasti socialnega
– onkraj svobode in dostojanstva
• ni svobode, a tudi ne odgovornosti in krivde
• polemika z Rogersom
• socialna utopija (Walden II)
• Samokontrola
– ojačevanje samega sebe (samoojačevanje)
• manipuliranje s spremenljivkami lastnega obnašanja
Besedno obnašanje
• Posebna oblika
operantnega obnašanja
• Besedni operanti
– takti (pupa, lepa…)
– mandi (am-am, aja…)
– ehoični odgovori (mama,
pa-pa…)
• Kritika Chomskega
– gramatična kompetenca
– vrojene strukture govora
– globinska in površinska
struktura govora
Socialno kognitivni model: Rotter
• Interakcija posameznik - okolje
– posameznik je v interakciji s smiselnim
okoljem (kot ima zanj pomen)
• Principi delovanja osebnosti
– osebnost je naučena
– motivacija je ciljno usmerjena
– ljudje so zmožni predvidevati
• Predikcija obnašanja
–
–
–
–
vedenjski potencial
ekspektanca (specifična, generalna)
ojačevalna vrednost (valenca)
psihološka situacija
• Mesto nadzora nad ojačevanjem
VP = f(ExOV)
– smer ekspektance
– internalnost -eksternalnost
• Ocena modela
Socialno kognitivni model: Bandura
• Recipročni determinizem
– vloga okolja, obnašanja in
kognicije
• Teorija socialnega učenja
• Observacijsko (modelno)
učenje
Obnašanje je determinirano z okoljem, delno pa je
tudi okolje determinirano z obnašanjem. Tako na
okolje kot na obnašanje vpliva kognicija.
SLT: Social learning theory
SCT: Social cognitive theory
– pozornost, spomin,
obnašanje (vedenjska
produkcija), motiviranost,
akvizicija in performanca,
vikariozno (nadomestno)
ojačevanje
– vloga simbolov in
predvidevanja
Socialno kognitivni model: Bandura
• Samorefleksija,
samoučinkovitost
– izvori, izkušnje, mojstrstvo,
vikarioznost, fiziološka in
čustvena stanja, socialno
prepričevanje, vplivi
samoučinkovitosti in njena
vloga
• Samoregulacija
– razhajanje med cilji in dosežki,
motivacija, novo obnašanje
– vloga simbolov in
predvidevanja
• Aplikacija: vzgoja in zdravje
• Ocena modela
Kognitivno - socialno učenjski model
• Kognitivno socialno učenje
– situacijska specifičnost,
paradoks konsistentnosti,
diskriminativnost, adaptivnost
in samoregulativnost
• Enote osebnosti
– kontrukti in strategije
– subjektivni cilji in vrednote
– osebna stremljenja (Emmons),
življenjske naloge (Cantor),
potrebe (Murray)
• Ekspektance, kompetence,
samoregulativni sistemi
– socialna inteligentnost
– če…potem
• Kognitivni prototipi
• Ocena modela
Interakcijski model
• Izvori obnašanja,
osebnosti in
medosebnih razlik
– situacija, oseba,
interakcija
• Zgodnje pozicije
– oseba (goni, dispozicije,
kognicije)
• psihoanaliza, teorija
potez, humanistična,
kognitivna psihologija)
– situacija (dražljaji, okolje)
• behaviorizem
– interakcija (Murray,
Lewin)
Interakcijski model
• Situacionizem
– paradoks konsistentnost
in osebnostni koeficient
(bariera 0,30)
• Personalizem
– metodološke in
konceptualne inovacije
• Interakcija
– Endler & Magnusson,
Funder, Mischel & Toda,
Mischel & Peake
• Ocena modela
Vedenjska modifikacija
•
•
•
•
•
prve tehnike
Skinner
implozijska terapija
modelna terapija
zaprto pogojevanje
(Wolpe)
– pogojevanje v domišljiji
– recipročna desenzitizacija
• le še korak do
kognitivne terapije
Reference
• Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije.
Ljubljana, Filozofska fakultete UL.
• Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije.
Ljubljana, DDU Univerzum.
• T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.),
Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva
založba
• Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo.
Ljubljana, Filozofska fakulteta UL.
Reference
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mowrer, O. H. (1960). Learning theory and behavior. New York: Wiley.
Murray, D. J. (1983). A history of western psychology. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall.
Musek, J. (1975). Sociobehavioristični vidik osebnosti. V: T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak
(ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba (str. 365-374).
Wolpe, J. (1958). Psychotherapy by reciprocal inhibition. California: Stanford University
Press.
Watson, J. B. (1913). Psychology as the behaviorist views it. Psychological Review, 20, 158177.
Watson, J. B. (1925/1930). Behaviorism, New York: Norton.
Skinner, B. F. (1953). Science and human behavior. New York: Macmillan.
Skinner, B. F. (1957). Verbal behavior. New York: Appleton-Century-Crofts.
Rotter J. B. (1954) Social Learning and Clinical Psychology. New York: Prentice-Hall.
Mischel, W. (1968) Personality and Assessment. New York: Wiley.
Dollard, J., & Miller, N. E. (1950). Personality and psychotherapy. New York: McGrawHill.
Bandura, A. and Walters, R. H. (1963) Social Learning and Personality Development. New
York: Holt, Rinehart, and Winston.
Reference
•
http://apsa.org/
•
http://apsa.org/pubinfo/about.htm
•
http://dir.yahoo.com/Social_Science/Psychology/Psychologists/
•
http://ourworld.compuserve.com/homepages/hstein/homepage.htm (še o Adlerju)
•
http://www.cgjungpage.org/
•
http://www.colorado.edu/English/ENGL2012Klages/freud.html (povzetki vsebine Freudovih del)
•
http://www.haverford.edu/psych/ddavis/jungfreu.html (Freud in Jung)
•
http://www.iaap.org/
•
http://www.ijpa.org/
•
http://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/at/adler.htm (Adlerjev tekst)
•
http://www.mii.kurume-u.ac.jp/~leuers/Freud.htm
•
http://www.personalityresearch.org/psychoanalysis.html (kritičen pregled psihoanalize)
•
http://www.psychoanalysis.net/
•
http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/index.htm
•
http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Jung/types.htm (opis tipov 10. poglavje iz knjige;
alternativno k viru Jung, C. G. …)