Zgodovina psihologije prof. dr. Janek Musek II. letnik psihologije Zgodovina psihologije Predavanje sklop 6: Nastanek in prve smeri psihologije Zgodovina psihologije • • • • • • • Uvod v zgodovino psihologije Predznanstvena in filozofska psihologija Izvori znanstvene psihologije Nastanek in prve smeri psihologije Smeri in šole druge generacije Sodobni trendi in usmeritve Psihologija v Sloveniji Nastanek in prve smeri psihologije • • • • • • • • • Novo rojstvo psihologije Wundt in strukturalizem Strukturalizem po Wundtu Würzburška šola Druge eksperimentalne šole Neeksperimentalne usmeritve James in funkcionalizem Funkcionalizem po Jamesu Pavlov, refleksologija in objektivizem Novo rojstvo psihologije • Psihologija kot samostojna znanost – Empirična psihologija • Akademska promocija psihologije – Wundt • Laboratorij (1876), katedra, inštitut (1879) • James • Laboratorij, pouk na univerzi • Psihologija - otrok več očetov – Wundt, James, Pavlov, Freud Wundt in strukturalizem • Wilhelm Wundt (1933-1920) • Programske osnove – Psihologija kot znanost o neposrednem izkustvu – Eksperimentalna metoda – Introspektivni eksperiment • Delitve psihologije – Individualna, socialna (prva eksperimentalna, druga duhoznanstvena) – nižji in višji psihični procesi – Deskriptivna (ideje, objekt), eksplanatorna (volja, subjekt) • voluntarizem Logika strukturalizma • Psihični elementi – analiza • Psihični kompleksi – združevanje elementov – ustvarjalna sinteza še višji... višji kompleksi... kompleksi... elementi za ali an us tv sin arjal tez na a najvišji • Povezave med kompleksi • Psihični razvoj • Psihična vzročnost in njeni zakoni Analiza psihičnih procesov in vsebin Blickfeld Blickfeld • Občutki • Percepcija in apercepcija • Čustva – počutki – 3D teorija čustev • Mišljenje Blickpunkt Blickfeld Blickfeld – – – – Predstave Asociacije ??? miselnih procesov ni mogoče eksperimentalno raziskovati 3D teorija čustev napetost vzburjenost ugodje ČUSTVA pomirjenost sproščenost neugodje Ustvarjalna sinteza ustvarjalna sinteza duševni elementi DUŠEVNOST analiza • Povezovanje elementov v višje celote • Načelo psiholoških odnosov • Načelo psiholoških kontrastov • Načelo razvoja proti nasprotjem • Načelo heterogenosti ciljev • Načelo duševne rasti Voluntarizem • Volitivni procesi – volja povezuje elemente v komplekse • Psihološka vzročnost – delovanje volje, subjekta – volja determinira naše zavestno dogajanje – ta determinacija je kreativna, čeprav ni svobodna • izidov ni mogoče natanko napovedovati naravo s lo vje abs trahira s ubje kt ps iho lo g ija pro uč uje s ubje kt Razvijanje metode • Introspektivni eksperiment – Trening subjektov – Rafinacija – Temeljna načela • Kritike reakcijski časi 20% zaznavanje 50% proste asociacije 10% čustva 10% pozornost 10% Principi in kritike introspekcije • opazovanje se mora nanašati na definirano izkustvo, opazovalev mora vedeti, kaj bo opazoval, kdaj se bo opazovani pojav začel inkdaj končal; • opazovalec mora vzdrževati ustrezen nivo pozornosti; • opazovani pojav mora biti ponovljiv in • opazovani pojav mora biti variabilen, spremenljiv (da se lahko z njim eksperimentalno manipulira). • samoopazovanje ni zanesljivo; • samoopazovanje ni objektivno, med opazovalci ni zadostne skladnosti; • instrukcije in trening introspekcije ustvarjata pristranosti in naravnanosti; • pri introspekciji gre dejansko za retrospekcijo; • zavest ne more opazovati sama sebe; • introspekcija spreminja objekt opazovanja. Drugi Wundtovi prispevki • Psihologija osebnosti – Razlaga temperamenta vzburljivost MELANHOLIK • Psihologija ljudstev KOLERIK nespremenljivost spremenljivost FLEGMATIK SANGVINIK nevzburljivost Strukturalizem po Wundtu • Edward B. Titchener (18671927) – Zadnji klasični strukturalist • Abstraktne “predstave” • Felix Krueger – Wundtov naslednik – Druga leipziška šola • Krueger, Sander, Volkelt – Celostne strukture • Navznoter razčlenjene celote – Doživljajski tipi • celostni • fragmentni • integrirajoči Druge eksperimentalne šole • Hermann Ebbinghaus – Učenje, spomin, pozabljanje • G. E. Müller • Carl Stumpf Würzburška šola • Predstavniki – – – – Oswald Külpe Karl Marbe Karl Bühler Narziss Ach • Brezpredstavne misli – elementi mišljenja niso nazorni – misli, ne predstave • Determinacijske tendence Neeksperimentalni centri psihologije • Franz Brentano in psihologija akta – Akti, intencionalnost • Alexius von Meinong – Graška šola – Predmetna psihologija – France Veber • Vpliv Diltheya, Herbarta, Husserla James in funkcionalizem • William James (18421909) • Temeljna izhodišča – Evolucionizem – Pragmatizem (Peirce) – Radikalni empirizem • Okvir psihologije – Psihološka zmota – Funkcionalna orientacija • Funkcija je pomembnejša od strukture Jamesov psihološki sistem • • • • • Navada Tok zavesti Emocije James Langejeva teorija čustev Volja – ideomotorika zdravi razum Jame s & Lang e dražljaj dražljaj č us tvo re akc ija re akc ija č us tvo James - Langejeva teorija emocij Teorija jaza JAZ jaz kot subjekt, akter ("I") jaz kot objekt ("me") telesni jaz socialni jaz s a mopodoba , s a mopojmova nje duhovni jaz Drugi Jamesovi prispevki • Mostovi k behaviorizmu – Kritika pojma zavesti – Pragmatizem in instrumentalizem (Dewey) • Mostovi k humanistični in transpersonalni psihologiji – Teorija jaza – Teorija religije in religijskega izkustva Funkcionalizem po Jamesu • Stanley Hall – Med strukturalizmom in funkcionlaizmom • Čikaška šola – Angell, Carr – Dewey • Robert S. Woodworth Pavlov, refleksologija in objektivizem • Predhodniki – Psihologija kot fiziologija • Psihologija brez psihe – Refleksologija • Sečenov • Behterjev • Ivan Petrovič Pavlov – Koncept pogojnega refleksa in pogojevanja – Temeljni zakoni klasičnega pogojevanja Teorija pogojevanja • Teorija pogojevanja – Pogojni odziv • Vrste pogojevanja – Generalizacija – Diskriminacija – Pomen za učenje in oblikovanje osebnosti Živčni sistem in temperament • Teorija živčnega sistema – Temeljni živčni procesi • Ekscitacija • Inhibicija – Lastnosti živčnega sistema • Moč • Gibljivost • Ravnovesje • Teorija temperamenta in značaja – Značajski tipi – Dinamični stereotip Značilnosti tipov temperamenta MOČ GIBLJIVOS T RAVNOVES JE KOLERIK mo č an g ibljiv ne uravno te že n SANGVINIK mo č an g ibljiv uravno te že n FLEGMATIK mo č an ine rte n uravno te že n š ibe k ine rte n ne uravno te že n MELANHOLIK Vpliv očetov psihologije • Vodilni psihologi v vseh razvitih deželah so bili učenci Wilhelma Wundta ali Williama Jamesa (ali učenci njunih učencev) • Psihoanaliza se je razvijala pod vplivom Sigmunda Freuda, njegovih zgodnjih sodelavcev in učencev • Behaviorizem v ZDA ter psihologija v Rusiji in poznejši Sovjetski zvezi sta se razvijala pod močnim vplivom Ivana Petroviča Pavlova in njegovih učencev Povzetek • • • • • • • • • Novo rojstvo psihologije Wundt in strukturalizem Strukturalizem po Wundtu Würzburška šola Druge eksperimentalne šole Neeksperimentalne usmeritve James in funkcionalizem Funkcionalizem po funkcionalizmu Pavlov, refleksologija in objektivizem Literatura Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 13-34. Eliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le chamanisme. Paris, Payot, 1968) Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit. Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit. Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin. Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije, Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62. Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37) Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132) Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36). Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397) Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231) Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E. Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150 Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti. Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54). Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit. Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba. Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.