24.8.2012
STANJE
STANJE IN
INPRIHODNOST
TRENDI V RAZVOJU
BIOPLINA
KMETIJSKIH BIOPLINSKIH
V SLOVENIJI NAPRAV V
SLOVENIJI
mag. Tomaž POJE
Kmetijski inštitut Slovenije
Oddelek za kmetijsko tehniko
• 49 % metan
• 39 % didušikov oksid
• 12 % ogljikov dioksid
mag. Tomaž POJE
Kmetijski inštitut Slovenije
Oddelek za kmetijsko tehniko
Metan (iz živinoreje)
• 60 % pri fermentaciji v predželodcih
prežvekovalcev in debelem črevesu domačih živali
• 40 % med skladiščenjem živinskih gnojil
Forum »Ali je v bioplinarnah prihodnost?«
Gornja Radgona, 28.8.2012
IDEJN I PROJEKT
Od ideje za bioplinsko
napravo pa do prodaje
električne energije in
toplote preteče veliko
vode.
ŠTU DIJA IZVEDLJIVOSTI
PRIDOBITEV LICEN CE ZA OPRAVLJAN JE
EN ERG ETSKE DEJAVN OSTI
EN ERG ETSKO DOVOLJENJE
Izpusti toplogrednih plinov iz
kmetijstva
DOVOLJEN JE ZA POSEG V PROSTOR
Velikost BN glede na vhodni substrat
•
•
•
•
DRU G A SOG LASJA
G RADBEN O
DOVOLJEN JE
G RADN JA
PRIKLOP N A
ELEKTRIČN O OMREŽJE
Gnojevka 1 krave → okrog 0,15 kW
1 ha trave → okrog 1 kW
1 ha žita → okrog 1,5 kW
1 ha koruze → okrog 2 kW
TEH N IČN I PREG LED
U PORABN O
DOVOLJEN JE
DEKLARACIJA
1
24.8.2012
Ustanovljeno je bilo
Kmetijske bioplinske naprave
“ZDRUŽENJE PROIZVAJALCEV BIOPLINA”
(stališča pri pripravi Uredbe o podporah OVE.)
in
“GIZ BIOPLIN”
(gospodarsko interesno združenje v katerem so
bioplinske naprave zgrajene (ali se gradijo) po
Keter Organica tehnologiji)
Vlada RS je z določitvijo ustreznejših odkupnih cen in
premij za kvalificirane proizvajalce električne en ergije
po letu 2002 vzpodbudila izgradnjo kmetijskih
bioplinskih naprav. Te poleg gnojevk e uporabljajo tudi
druge substrate, povečini energetske rastline, ki imajo
dober izplen metana oziroma bioplina.
Karta (kmetijskih) bioplinskih naprav, avgust 2012
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
IZ BIOPLINA (vir: Borzen)
160 .000.000
PROIZVODN JA ELEKTRIČ NE ENERG IJE (kWh)
140 .000.000
120 .000.000
100 .000.000
80. 000.000
60. 000.000
40. 000.000
20. 000.000
Podpor a 2011:
19,4 m io EUR
0
2004
200 5
2006
200 7
2008
20 09
2010
2 011
LETO
2
24.8.2012
Zagotovljeni odkup za leto 2012
PODPORA MG (DRŽAVE)
U R EDB A
o podporah električni energiji, proizvedeni iz
obnovljivih virov energije, UL RS, št. 37/2009
Velikostni razred
proizvodne naprave
B1 in B2
vhodni substrati
C1 in C2
vhodni substrati
Mikro (do 50 kW)
160,56
139,23
Mala (do 1 MW)
156,31
139,23
Srednja (do 10 MW)
141,42
129,15
Obratovalna podpora za leto 2012
Velikostni razred
proizvodne naprave
Bonus (EUR/MWhel )
bonus 1
> 15 %
toplote
Mikro (do 50
kW)
Mala (do 1
MW)
Srednja (do
10 MW)
11,146
bonus 2
> 30 % gnojevke
Obratovalna podpora (EUR/MWhel)
B1 in B2 vhodni
substrati
C1 in C2 vhodni
substrati
Mikro (do 50 kW)
111,46
90,13
Mala (do 1 MW)
105,54
88,46
Srednja (do 10 MW)
90,09
77,82
Uredba o spremembi Uredbe o podporah električni
energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije
Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3.6.2011, stran 5806.
Bonusi za 2012
Velikostni
razred
proizvodne
naprave
Zagotovljeni odkup (EUR/MWhel)
bonus 3
> 70 % gonojevke,
do 200 kW
11,146
22,292
10,554
10,554
21,108
(BN do 200 kW)
9,009
9,009
1. člen
V U redbi o podporah električni energiji, proiz vedeni iz obnovljivih virov energije (U radni lis t RS, š t. 37/ 09, 53/ 09, 68/ 09,
76/ 09, 17/ 10 in 94/ 10), dos edanji tretji ods tavek 13. člena pos tane drugi ods tavek, dos edanji drugi ods tavek, ki pos tane
tretji, pa s e s premeni tako, da s e glas i:
»(3) Proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo
bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje 40 ali več
prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso
upravičene do podpore po tej uredbi. Proizvodnim
napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina
uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 in manj kot
40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih
posevkov koruze in drugih pravih žit, se določi
spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.«
3
24.8.2012
• Skupino je imenoval minister za kmetijstvo
(23.11.2010)
• Namen: Priprava strategije uporabe kmetijskih
surovin za proizvodnjo bioenergije. Umestitev
uporabe biomase v okvir strateških usmeritev
za zagotavljanje trajnostne izrabe kmetijskih
zemljišč in gozdov.
• Predstavitev predloga na AGRI 2011 (Gornja
Radgona)
KMETIJSKI POTENCIAL
za proizvodnjo bioplina
(Vir: Peter Pšaker, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, april 2010)
• Živinska gnojila (goveja in prašičja gnojevka,
kokošji gnoj, hlevski gnoj)
• Rastlinska biomasa (glavni in strniščni
posevki na njivah, trajni travniki)
Scenarij 1
Slovenija
86,1 MW
Scenarij 2
UPORABA BIOPLINA
Trenutno le za proizvodnjo električne energije in toplote.
Možna je uporaba bioplina - BIOMETANA kot pogonskega
goriva v vozilih ali pa distribucija v plinovode zemeljskega
plina.
Male bioplinske naprave – zakaj jih ni več
Ponudbe za 50 kW BN - Slovenija
• Ponudba 1: 400.000 EUR
• Ponudba 2: 440.000 EUR
• Ponudba 3: 500.000 EUR (-10 %) = 450.000 EUR
SPECI FIČN ISTROŠKI (EUR/ kW)
MKGP - Strokovna skupina za pripravo
strategije o uporabi kmetijske biomase
v energetske namene
Scenarij 3
115,8 MW 147,4 MW
10000
9000
8000
7000
6000
5000
4000
3000
2000
1000
0
NEMŠKI
PODATKI
0
50
100
150
200
250
300
MO ČM OTORJA (Kw)
4
24.8.2012
Bioplinska naprava Knaus, 250 kW,
1.530.000 EUR
HVALA LEPA ZA POZORNOST
mag. Tomaž POJE
Kmetijski inštitut Slovenije
Oddelek za kmetijsko tehniko
Hacquetova 17, SI - 1000 Ljubljana
www.kis.si
[email protected]
[email protected]
http://www.bio-methaneregions.eu/
5