Trg bioplina v Sloveniji in finančno ocenjevanju bioplinarn v Sloveniji Projekt BiogasIN »Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi« DELAVNICE ZA ZAPOSLENE V FINANČNIH INŠTITUCIJAH Vučja vas, 6. december 2011 Barbara Ropoša in Katja Karba, Razvojna Agencija Sinergija Projekt podpira Številka pogodbe IEE/09/848 SI2.558364 | +Trajanje projekta od 01/05/2010 – 31/10/2012 Projekt BiogasIN BiogasIN: narediti postopke za pridobitev dovoljenj in finančne postopke bolj učinkovite. Prenos znanja, izkušenj in tehnologij s področja bioplina iz 5-ih naprednih držav EU v držav Centralne in Vzhodne Evrope ter v smeri politike bioplina v Evropski uniji. CILJ projekta Razviti trajnostni trg bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi preko: o Izpostavljanja koristi bioplina za lokalne skupnosti o Racionalizacije postopkov pridobitve dovoljenj za bioplinske naložbe o Prilagajanja in ustvarjanje novih finančnih shem za bioplinske naložbe Glavni koraki o mentorstvo izkušenih partnerjev v pomoč partnerjem, ki se učijo o Primerjava postopkov pridobitve dovoljenj in finančnih shem v 5-ih naprednih državah EU s tistimi v ciljnih regijah projekta in priprava možnih rešitev o Usposabljanje investitorjev v bioplinarne glede postopkov za pridobitev dovoljenj o Tehnična podpora administrativnim organom za izboljšanje postopkov pridobitve dovoljenj o Delavnice za finančnike' finančnih ocenitvah nike' osebje o finanč bioplinarn o Delavnice za kmete o možnostih financiranja Projekt BiogasIN Projekt BiogasIN »Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi« podpira Evropska Komisija v okviru programa INTELLIGENT ENERGY EUROPE (IEE). Projekt izvaja 10 evropskih partnerjev. Koordinator projekta je »Energetski inštitut Hrvoje Požar« iz Zagreba, Hrvaška. Vodilni partner za Slovenijo je Razvojna agencija Sinergija. Pri projektu BiogasIN sodelujejo štiri slovenske regije: Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska in Gorenjska. Trg bioplina v Sloveniji Povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v je v zadnjih letih v Sloveniji eden izmed glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in energetske odvisnosti od drugih držav v Evropski uniji. Slovenija se je s sprejetjem Akcijskega načrta za OVE zavezala, da bo do leta 2020 dosegla najmanj 25% delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v rabi bruto končne energije in 10 % delež biogoriv v prometu. V Nacionalnem akcijskem načrtu za URE je zapisano, da bo do leta 2020 zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov za 20% glede na leto 1990. Glede na Nacionalni akcijski načrt za OVE bo prispevek biomase 55% v celotni rabi obnovljivih virov, in bioplina - 44 MW (za proizvodnjo električne energije). Ti cilji energetske politike so tudi začrtani v nacionalnem Energetskem zakonu, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije ter daje prednost za dobavo obnovljivih virov pred neobnovljivimi viri energije. Trg bioplina v Sloveniji Izkoriščanje bioplina v Sloveniji je pomemben ukrep za povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci, kakor tudi delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije v celotni rabi energije, ki prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energetske neodvisnosti. Na splošno je proizvodnja bioplina iz čistilnih naprav, deponijskega plina in kmetijskih odpadkov dokaj nov pristop v Sloveniji. Prvi dve bioplinski napravi sta bili za anaerobno digestijo na komunalnih napravah – čiščenje odpadnih voda (čistilna naprava Škofja Loka, konec 1980-h let) in zasebna prašičja farma (bioplinarna Ihan –Domžale, 1995). Pred letom 2002 so bioplin pridobivali z anaerobno fermentacijo (degistacijo) na čistilnih napravah in na deponijah za komunalne odpadke. Tako je obstajalo osem centralnih naprav za čiščenje odpadnih voda, vendar so samo štiri od njih uporabljale bioplin za proizvodnjo toplote in električne energije v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). V ostalih napravah pa je zajeti bioplin zgoreval na baklah. Skupna inštalirana električna moč v vseh napravah na bioplin je znašala manj kot 1 MW. Odlagališča komunalnih odpadkov in centralne čistilne naprave Prav tako je v obdobju do leta 2002 zajetje deponijskega plina obstajalo na petih odlagališčih komunalnih odpadkov in sicer v: Ljubljani Mariboru Velenju Celju Izoli Skupna instalirana električna moč vseh delujočih naprav je bila 3,5 MW. Izkoriščanje deponijskega plina v energetske namene je bilo omejeno samo na deponijo Barje v Ljubljani, medtem ko so ga na ostalih deponijah sežigali na baklah. Instalirana električna moč naprave za izkoriščanje deponijskega plina je bila 1,2 MW. Po sprejetju Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, № 25/2002), ki je zagotovila proizvajalcem električne energije višjo ceno oz. premijo za proizvedeno električno energijo iz OVE, se je zanimanje za postavitev bioplinskih naprav izrazito povečalo. Pridobivanje bioplina (2008) je potekalo že na šestih centralnih čistilnih napravah (2,1 MW): V gradnji so še bioplinske naprave na nekaterih novih CČN. Bioplin v kmetijstvu Pridobivanje bioplina iz odpadkov v kmetijstvu je pred letom 2002 obstajalo le na živinorejski farmi Ihan (skupaj z napravo na CČN Domžale-Kamnik) iz gnojnice. Uvedba sistema odkupnih cen leta 2002 je zaznamovalo rast števila bioplinarn. Interes za izgradnjo bioplinskih naprav se je povečal na velikih živinorejskih farmah na zelene odpadke iz kmetijstva. Na splošno je slovenska energetska politika je naklonjena razvoju bioplina. Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomočjo ugodnih posojil od javnega Ekološkega sklada Republike Slovenije in s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih spodbud so zagotovljene cene in premije za električno energijo ali obratovalne podpore, kjer lahko vsak upravljalec bioplinarne izbere le eno od podpor. Trg bioplina v Sloveniji V letu 2009 se je Slovenija (kot druge države članice EU) znašla pred povečanjem cen kmetijskih proizvodov, zlasti za koruzo. Kot vemo, je pridobivanje bioplina odvisno od trga in ta lahko trenutno vpliva na večje bioplinarne, kot tudi na celotno gospodarstvo. Ne glede na vse predpostavke, danes v Sloveniji obratuje že 11 bioplinarn s skupno močjo 13,9 MW in 6 bioplinarn, s skupno močjo do 10 MW, je v fazi izgradnje. Pregled stanja bioplinarn v Sloveniji Bioplin iz biorazgradljivih odpadkov Pridobivanje bioplina iz drugih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, odpadki iz restavracij in prehrambene industrije ter ločeno zbiranje bio razgradljivih odpadkov v gospodinjstvu poteka na petih bioplinskih napravah s skupno instalirano električno močjo 4 MW: KOTO (Ljubljana) – 0.526 MW Bioenerg (Črnomelj) – 1.36 MW Bioferm (Pivka-Neverke) – 1.5 MW Papirnica Količevo-Količevo – 0.53 kW Matevž Čokl s.p. (Ljubljana) – 0.018 MW. Potencial bioplina v ciljnih regijah Po izračunih projekta BiogasIN smo ugotovili naslednji potencial oz. prednosti bioplina: Prihranki toplogrednih plinov: štiri ciljne regije v Sloveniji lahko prispevajo k zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov skupno za 578,9 ktCO2-ekv na leto, kar pomeni 2,72% vseh emisij države za leto 2008. Po izračunih projekta BiogasIN bi potencial prihrankov pri emisijah na prebivalca v ciljnih regijah zaradi izkoriščanja bioplina lahko bil (v tCO2-eq na prebivalca): Pomurska 1,46; Savinjska 0,97; Spodnjeposavska 0,70 in Gorenjska 0,49 tCO2-eq na prebivalca. Prihranki umetnih gnojil: v štirih ciljnih regijah z uveljavitvijo najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Nitratna direktiva) lahko prihranimo umetna gnojila za 11.776 t / leto (Urea-amonijev nitrat) v vrednosti 3.406.627 EUR / leto. Obnovljivi viri energije: V Sloveniji je teoretični potencial bioplina z uporabo 100% hlevskega gnoja, ki je na voljo v ciljnih področjih (osnovni izračun) od 86 GWh do 362 GWh na regijo. S to energijo je mogoče zadovoljiti energetske potrebe od 4.912 do 20.598 gospodinjstev v vsaki regiji. Medtem 60.277 gospodinjstev se lahko oskrbuje z električno energijo, proizvedeno iz bioplina. Vsaka regija lahko prispeva z 0,5-2,3% k nacionalnim ciljem za obnovljivo energijo do leta 2020 in s 5,7-23,9% k nacionalnim ciljem za bioplin. Socialno-ekonomska vprašanja: skupna teoretična inštalirana zmogljivost bioplinarn je bila ocenjena na 35.05 MW, skupne investicije pa približno na 110 mio €. Od 110 do 666 novih delovnih mest se lahko vzpostavi z razvojem trga bioplina v ciljnih regijah. Osnove financiranja projektov vezanih na bioplin Izvajanje projektov bioplina zahteva tri pogoje: Dober in stabilen zakonodajni okvir Enostavne in pregledne postopke za izdajo dovoljenja Dostop do financiranja Naložbe in stroški za kmetijske bioplinske naprave: Dostop do financiranja Načrtovanje stroškov (inženiring, dovoljenja, davki, certifikati) Naložbe Stroški za surovine Delovanje in stroški vzdrževanja Financiranje Prihodki projektov bioplina : Prodaja proizvedene električne energije in toplote Javne subvencije Zeleni certifikati Prihodki od prodaje odpadkov v obratih za pridobivanje bioplina, prodaja pregnitega blata in prihrankov iz upravljanja z gnojem 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Osnove financiranja projektov vezanih na bioplin Splošne metode za financiranje projektov za bioplin: Krediti od zasebnih bank Tradicionalno financiranje posojil Projektno financiranje Investicijski skladi Leasing Sodelovanje z, na primer, energetskimi izvajalci 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Osnove financiranja projektov vezanih na bioplin BANČ BANČNO FINANCIRANJE: 1. tradicionalno financiranje s posojili Prednosti in pomanjkljivosti + + + – – Malo komplikacij pri administraciji. Ni potrebna registracija podjetja. Zagotovljeno zavarovanje z zemljiš zemljiščem in zniž znižan znesek obrestne mere. Finanč Finančna kapaciteta predstavlja oviro, ker je zemljiš zemljišče za zagotovitev odplač odplačila. Investitor odgovarja s privatno lastnino, v primeru, če projekt ne uspe. Upravitelj bioplinarne / investitor Posojilo Amortizacijska stopnja Finančna inštitucija Shema za tradicionalno financiranje 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Osnove financiranja projektov vezanih na bioplin BANČ BANČNO FINANCIRANJE: 2. financiranje projektov Prednosti in pomanjkljivosti + + + + – – – – – Investitor ne odgovarja s svojim premož premoženjem, če projekt ne uspe. Finanč Finančna inš inštitucija pomaga pri identifikaciji in alokaciji potencialnih šibkih toč točk projekta. Ni pomembno koliko ljudi je pri projektnem podjetju. Konzorcij kmetovalcem lahko skupno vodi bioplinarno. bioplinarno. Kapaciteta prihodnjih posojil ni ovira, ker se ne upoš upošteva privatno zemljiš zemljišče. Visoka zakomplicirana administracija. Ustanoviti je potrebno projektno podjetje. Ne ponujajo vse banke projektnega financiranja. Obrestne mere so lahko viš višje. Ponavadi primerne samo za projekte z investicijo nekaj milijonov evrov. Upravitelj bioplinarne / investitor Elektrika / Toplota / Uporabniki pregnitega blata Dobavitelj surovin Podjetje Proizvajalec proizvodne opreme Oblasti, ki izdajajo dovoljenje Finančne inštitucije Denarni tok Produkt, storitev 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Osnove financiranja projektov vezanih na bioplin LIZING: Prednosti in pomanjkljivosti Partnerji pri lizingu vključ vključijo strokovnjake v gradnjo in obratovanje bioplinarne. bioplinarne. + Zunanji investitorji imajo mož možnost, da se pridruž pridružijo skupnemu podjetju. + Kmetje z majhnim kapitalom imajo mož možnost vodenja bioplinarne. bioplinarne. – Skupno podjetje nima direktnega vpliva na vodenje bioplinarne. bioplinarne. Tako lež leži odgovornost za uspeh ali neuspeh projekta v rokah nekoga drugega (zakupnika). Po izteku pogodbe, ima bioplinarna sorazmerno vrednost, ki pomeni premostitveno negospodarnost za skupno podjetje. + Obresti lizinga Lizingojemalec (vodja enote) Denarni tok Storitve 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Kogeneracijska enota Ostale komponente Lizingodajalec (lastnik enote) 1. Nemčija Približno 4 900 kmetijskih bioplinskih naprav (povprečna velikost 400 kW) Približno 44 nadgradenj bioplinarn Predpogoji za razvoj dobrega trga bioplina Dobre politike za projekte bioplina - odkupne cene elektrike Razpoložljivost trdne industrije bioplina z zrelimi tehničnimi koncepti in tehnologijo kalkulacija finančnega tveganja Stroški kapitala navadno v razponu od 2 500 na 6 000 € / kW 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 1. Nemčija – podporni instrumenti Zakon o obnovljivih virih energije (EEG) Glavno gonilo privablja naložbe za ustvarjanje priložnosti financiranja, saj zagotavlja prihodke za 20 let. Več nacionalnih in lokalnih subvencij in posojila z nizkimi obrestnimi Subvencijski program "KfW Bankengruppe" zagotavlja posojila z nizkimi obrestmi Subvencije v višini do 50% in do 150 000 €, so razdeljene po izbranih zveznih deželah Prodaja nadgrajenega bioplina preko nacionalnega plinovodnega omrežja Uredba glede dostopa do omrežja zemeljskega plina 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 1. Nemčija – finančni instrumenti Krediti zasebnih bank Potreben lastniški kapital od 20 - 30% Pogosto se uporablja projektno financiranje Umweltbank AG, DZ Bank, DKB Deutsche Kreditbank Investicijski skladi Le nekaj projektov je bilo realiziranih Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije na področju proizvodnje bioplina Trenutno ni pogosto uporabljena 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 2. Avstrija 320 bioplinskih naprav (povprečna velikost 250 kWel) 8 nadgradenj bioplinarn Predpogoji za razvoj zdravega trga bioplina v Avstriji Razvoj stabilne politike za projekt bioplina Uvedba tarif na dovajanje električne energije s stabilno dolgoročno strategijo Najboljše bioplinarne in javna odobritev Kalkulacija finančnih tveganj projektov bioplina Stroški kapitala v razponu od 4 500 do 7 000 €/kWel Vir: Vir: Austrian Compost & Biogas Association 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 2. Avstrija – podporni instrumenti Eko-Energetski zakon (EEA) Zagotovljene odkupne cene (zajamčeno za pet let)) Zagotovljene odkupne cene za električno produkcijo od bioplina leta 2010 kapaciteta tarifa do 250 kW 18.5 Cent / kWh do 500 kW 16.5 Cent / kWh preko 500 kW 13.0 Cent / kWh • Objekti do 250 kW morajo uporabljati 30% deleža gnoja • Z uporabo nekmetijskih surovin, krme, se bo zagotovljena odkupna cena zmanjšala za 20 odstotkov • Poleg CHP bonus za 2 centa / kWh, če so izpolnjena določena merila učinkovitosti Investicijske subvencije – – – 25% do 40% okoljsko ustreznih stroškov 5% dodatnih sredstev možno Subvencije se odobrijo samo, če je rastlina, ki ni na seznamu EGP rastlin – Za EGP rastline se spodbuja samo dovajanje odpadne toplote v distribucijsko omrežje • Tehnične subvencije iz zveznih dežel Trenutno se razpravlja o prihodkih za prodajo biometana. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 2. Avstrija – finančni instrumenti Priložnosti za financiranje projektov o bioplinu Specializirana zasebna svetovanja in tehnološka podjetja Specializirano osebje bank in kreditnih ustanov Predpogoji Lastniški kapital od 20 - 30% celotne investicije Vsa dovoljenja in veljavne pogodbe s OeMAG 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 3. Danska 22 sodelujočih bioplinarn 60 kmetijskih bioplinarn Akcijski program bioplina (1988-2002) bistveno pospešil razvoj na danskem trgu bioplina 40% nepovratnih sredstev za naložbe centraliziranih obratov za pridobivanje bioplina Projekti bioplina so pogosto neprofitna podjetja Počasen razvoj danskega trga bioplina v zadnjem desetletju Sistem zagotovljenih odkupnih cen se je trajnostno izboljšal v februarju 2008 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 3. Danska – podporni instrumenti Zakon o spodbujanju obnovljivih virov energije (VE-Lov. No 1392/2008) Proizvodnja električne energije Skupno plačilo 10 € ct/kWh Doplačilo v višini 5,4 € ct / kWh za kombinirano uporabo bioplina in zemeljskega plina Nadgrajen plin 40.3 € ct/m³ Prodaja odpadne toplote SPTE je oproščen energije in CO2 davkov 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 3. Danska– finančni instrumenti Centralizirane bioplinarne se financirajo v povezavi z daljinskim ogrevanjem Glavno orodje za financiranje centraliziranih obratov za pridobivanje bioplina Neprofitni lastniški modeli Privlačne vladne investicijske podpore (posojila z zelo nizkimi obrestnimi merami in občinskimi jamstvi) Individualne kmetijske bioplinarne se financirajo s krediti iz zasebnih bank Poleg tega:: Reguliran Index rentnega posojila V preteklosti je do 40 % subvencij odobrila vlada 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 4. Nizozemska 90 kmetijskih bioplinarn Trg bioplina se je povečal s prejšnjim MEP-programom, ki je zagotovil privlačne finančne stimulacije SDE-program (od l. 2008) ima omejena sredstva za izplačilo premij Danes samo 30% vlagateljev prejema finančno podporo iz SDEprograma Vladne spodbude za uporabo odpadne toplote in CO2 Električna energija iz bioplina je izvzeta iz mehanizma davčne ureditve (davčna olajšava za povrnitev naložbe) 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 4. Nizozemska– podporni instrumenti Spodbude za trajnostno produkcijo energije (SDE Programme) Temeljne tarife za zagotovljene odkupne cene Predelava živalskega gnoja 0.165 €/kWh; z uporabo odpadne toplote do 0.193 €/kWh. Gnitje druge biomase 0.158 €/kWh Gnitje zelenih gospodinjskih odpadkov 0.129 €/kWh; z uporabo odpadne toplote do 0.149 €/kWh Deponijski plin in voda / blato iz čistilnih naprav 0.059 €/kWh Tarife za zagotovljene odkupne cene nadgradnje bioplina Gnitje zelenih gospodinjskih odpadkov Gnitje druge biomase Deponijski plin Blato iz čistilnih naprav 0.465 €/Nm³ 0.583 €/Nm³ 0.218 €/Nm³ 0.218 €/Nm³ Odredba o razporeditvi sredstev Subvencije za raziskave, razvoj in raziskovalnih projektov trga na področju obnovljivih virov energije Subvencije se odobrijo samo za družbe, in ne za fizične osebe 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 4. Nizozemska – finančni instrumenti “Rabobank” financira 75% vseh nizozemskih bioplinarn Shema zelenih sredstev Zasebna svetovalna podjetja, kreditne ustanove in zasebne banke Nizozemski Grenntech sklad Krediti zasebnih bank 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 5. Italija Med različnimi obnovljivimi viri energije, je bioplin dosegel raven proizvodnje za 1,6 TWh v Italiji v letu 2008, kar ustreza pribl. 2,75% od bruto proizvodnje iz obnovljivih virov energije Približno 80% te proizvodnje izhaja iz bioplina iz komunalnih odlagališč odpadkov Preostanek prihaja iz približno 150 obratov za proizvodnjo bioplina, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih. Okoli štirideset od teh so preproste, poceni bioplinarne (ki sestojijo iz plastičnega pokrova nad posodo za shranjevanje gnojevke) Po grobi oceni bo več kot 300 obratov za pridobivanje bioplina na kmetijsko biomaso do konca leta 2010 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Graph 1. Percentage gross production from renewable sources compared with total gross in Italy in 2008 (TWh) 5. Italija– podporni instrumenti Sistem spodbud za obnovljive vire energije v Italiji izvaja italijanska narodna družba energetskih storitev (GSE). Shema vključuje dve alternativni spodbudi v skladu z zahtevo proizvajalca električne energije:: Izdajanje zelenih certifikatov; pavšal (samo za rastline <1 MW) v skladu s spodnjo tabelo: VIR Bioplin in biomasa, razen tekočih biogoriv z izjemo čistih rastlinskih olj, so sledljivi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz Evropskega sveta (ES) št. 73/2009 dne 19. januarja 2009 Deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in tekočih biogoriv, z izjemo čistih rastlinskih olj sledljivi s integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz Evropskega sveta (ES) št 73/2009 dne 19. januarja 2009 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Razmerje (€ cent/kWh) 28 18 5. Italija – finančni instrumenti Bioplinarna na biomaso v lasti kmeta, ali delujoča v povezavi s kmetijstvom, pridelavo hrane, kmetijskega in gozdarskega podjetja lahko kombinira fiksno obrestno mero, potem ko je začela s komercialno dejavnostjo, z drugimi javnimi spodbudami z napredno kapitalizacijo, ki ne presega 40% stroškov investicije V letih 2009 in 2010 so v Italiji bile na voljo kapitalske naložbe z namenom spodbujanja oblikovanja obratov za pridobivanje bioplina Nekatere od teh so (italijanski Nacionalni inštitut za dodelitev sredstev za kmetijsko mehanizacijo, 2010; www.enama.it) zahtevale inovativno obliko (z vidika tehnologije in / ali organizacijskega modela) kot pogoj za upravičenost; druge pa zahtevajo povezovanje s sistemom za zmanjšanje prisotnosti dušika (sredstva Regionalne vlade Lombardija) 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1. Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji • 1.1. Evropski podporni instrumenti Evropski podporni instrumenti za projekte vezane na bioplin niso tako pogosti kot nacionalni podporni instrumenti v Sloveniji. Kljub temu smo spodaj opisali en dober primer javnega razpisa, ki ga je objavil Evropski sklad za regionalni razvoj. • • • • • • • • EU organ: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Pristojni organ v Sloveniji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep 311: “Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti” (27.03.2009). Predmet javnega razpisa: nepovratna sredstva iz RRP 2007-2013 za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti (razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah). Korist: ta razpis omogoča začetek ali posodobitev nekmetijskih dejavnosti, spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah Pogoji: znesek donacije: € 15.000.000, kje: - EU EKSRP sklad: € 11,250,000.00, - Slovenski del: € 3,750,000.00. javni razpis je odprt do razpoložljivosti sredstev. Prosilec mora biti odgovorna oseba in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji / samostojni podjetnik / pravni zastopnik družbe ali zadruge. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA 1.2. Nacionalni podporni instrumenti Drž Država podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomoč pomočjo: - ugodnih posojil javnega Ekološ Ekološkega sklada Republike Slovenije - s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi nač načrtovanja za projekte obnovljivih virov energije. - zagotovljenih cen in premij za električ električno energijo Zagotovljene odkupne cene so razlika med podporo obratovanja in trenutno ceno električ električne energije, medtem ko podpora obratovanja predstavlja trenutno ceno električ električne energije na trgu. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1.2.1. Sistem odkupnih cen Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (Uradni list Republike Slovenije № 37/2009). Državna podpora za električno energijo, proizvedeno v napravah OVE (bioplinarnah) vključuje: • 1. zagotovljen odkup električ električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). V skladu s to podporo, ne glede na ceno električne energije na trgu, Center za podpore OVE/CHP kupi vso pridobljeno neto proizvedeno električno energijo, za katero je proizvodna naprava OVE prejela potrdila o izvoru, po zajamčenih cenah, določenih v tej uredbi; ali 2. finančno pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: Obratovalna podpora). podpora Ta podpora se dodeli za neto proizvedeno električno energijo, za katero je bilo prejeto potrdilo o izvoru in katero proizvajalci OVE električne energije prodajo sami na trgu ali uporabijo za lastno porabo pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je mogoče dobiti za njo na trgu električne energije. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA 3. Izplač Izplačilo dodatka a) b) c) Uredba o podporah za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije vsebuje še izplačila dodatka za bioplinarne na biomaso v primerih: če se letno izrabi toplota v obsegu več kot 15% vhodne energije bioplina, potem je proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore. Toplota iz bioplinarne, ki se porabi za pridobivanje bioplina, se ne šteje za koristno toploto; če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 30% substrata za pridobivanje bioplina, potem je proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore; če gnoj in gnojevka predstavljata letno več kot 70% substrata za pridobivanje bioplina, potem je proizvodna naprava OVE z nazivno električno močjo do 200 kW upravičena do izplačila dodatka v višini 20% obratovalne podpore. Pri proizvodnih napravah na biološko razgradljive odpadke veljajo izplačila dodatka v primeru, če se letno koristna toplota izrabi v obsegu več kot 15% vhodne energije bioplina. Potem je proizvodna naprava OVE upravičena do izplačila dodatka v višini 10% obratovalne podpore. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1.2.2. Subvencije • Finanč Finančne subvencije Proizvodne naprave OVE v Sloveniji se spodbujajo preko sistema zagotovljenih odkupnih cen in nato niso upravičene do dodatnih subvencij. Obstaja le ena izjema (prek EU in javnega razpisa), ki se je pojavila v letu 2009 za kmete, ko so imeli priložnost za pridobitev subvencije v višini do 50% investicijskih stroškov, ki je bil izdan s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - ukrep 311 "Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti". V tem primeru se je zagotovljena cena odkupa znižala (za vsakih 10% prejete subvencije se odkupna cena zniža za 5%, itd.). • Posojila po ugodni obrestni meri Ekološki sklad Republike Slovenije je javni sklad, ki ponuja v okviru svojih razpisov nekaj ugodnih kreditov, nepovratnih sredstev za okoljske naložbe in naložbe OVE za podjetja in gospodinjstva (tudi za bioplinarne). Njegova glavna naloga je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja, ki je v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja in okoljsko politiko Evropske unije. Pristojni organ: organ Ekološki sklad Republike Slovenije Razpis: Razpis Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 (april 2010) 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1.2.3. Pravilnik o dajatvah in o vrač vračilu dajatev na emisije CO2 Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Vlada Republike Slovenije leta 1996 izdala Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida; kasneje je bila ta uredba spremenjena v letu 2002 in 29.4.2005 (Uradni list RS, št 43/2005). • 1. člen (predmet) (1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijami ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: emisijami CO2-ja) pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi, zavezance za okoljsko dajatev ter plačnike le-te, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja. (2) Ta uredba določa v skladu s 17. členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51) tudi pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjšanje plačila. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA 11. člen (oprostitev plač plačila) (1) okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriv ne plačuje za rabo: 1. biomase za ogrevanje; 2. trdnega, tekočega ali plinastega goriva, če se pridobiva iz biomase; 3. živalskega stranskega proizvoda kot goriva; 4. goriva v napravi, za katerega je upravljavec pridobil dovoljenje za oproščenega proizvajalca v skladu s to uredbo. 15. člen (dovoljenje za oproš oproščenega proizvajalca) (1) Dovoljenje za oproščenega proizvajalca izda carinski organ na podlagi pisne vloge upravljavca naprave, ki ima za obratovanje naprave dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po predpisih o varstvu okolja in je energetsko intenzivno podjetje, če: 1. Je naprava, za katero je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, izvajala operacijo z gorivom iz te uredbe. Dovoljenje za oproščenega proizvajalca se izda za eno koledarsko leto. (5) Imetnik dovoljenja za oproščenega proizvajalca lahko zaprosi za podaljšanje dovoljenja in za odobritev namena in načina rabe goriva za naslednje leto najkasneje 30 dni pred iztekom njegove veljavnosti. 21. člen (upravljavec naprave za soproizvodnjo toplote in električ električne energije) (1) Zavezanec te uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, če je za napravo pridobil status kvalificiranega proizvajalca električne energije skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. . 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA 1.2.4. Zeleni certifikat • • RECS je mednarodno uveljavljena kratica za Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov (Renewable Energy Certificate System). Sistem je nastal na podlagi evropskega projekta in je stroškovno učinkovit in zanesljiv za certificiranje električne energije iz obnovljivih virov v Evropi. V sistemu RECS se izdajajo standardizirani certifikati kot potrdilo, da je električna energija proizvedena iz obnovljivih virov 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1.2.5. Javna agencija za tehnološ tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) TIA so podporni programi, namenjeni razvoju tehnologij in spodbujanju sodelovanja institucij R & R in univerz z industrijo. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 6. SLOVENIJA • 1.2.6. Slovenski podjetniš podjetniški sklad • • Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena v letu 1992 z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za različne razvojno-poslovne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikro-financiranje v RS Sloveniji. Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije za MSP, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 • 6. SLOVENIJA 1.3. Zasebno financiranje Tradicionalno financiranje s posojili in projektno financiranje Glede na raziskave, ki jo je naredila Razvojna agencija Sinergija, Sinergija, nacionalne banke zahtevajo naslednjo dokumentacijo od vlagateljev za nadaljevanje procesa za posojila (dokumentacija se lahko razlikuje): 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. predstavitev kreditojemalca in opis lastniš lastniške strukture kreditojemalca, prostorski nač načrt (lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje), poslovni nač načrt kreditojemalca za prihodnje leto, poslovni nač načrt, ki je ključ ključen za dokazovanje ekonomič ekonomičnosti projekta (dokumentacija v zvezi z zavarovanjem, predrač predračunska vrednost investicije, terminski plan, opis projekta, pogodbe (osnutki): za dobavo surovin, za izvedbo, za vzdrž vzdrževanje, predvidena kadrovska struktura, marketing itd.), povzetek poslovnega nač načrta, predvidena finanč finančna struktura (lastni delež delež, banč bančni kredit), predvideni denarni tokovi odplač odplačevanja banč bančnega posojila (prihodki, odhodki, banč bančne obveznosti), bilanca stanja podjetja in izkaz poslovnega izida za preteklo in tekoč tekoče leto (kreditna sposobnost), poslovni izid, bilance stanja komitenta. 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 • 6. SLOVENIJA 1.3. Zasebno financiranje Glavna merila banke za zagotavljanje posojil kreditojemalcem: • • • • • • • vrednost investicije / realnost / ustrezni denarni tokovi z realnimi realnimi predpostavkami projekta v prihodnosti, ustreznost in izkuš izkušnje kreditojemalca, ustreznost operaterja (reference, finanč finančna stabilnost), ustrezno urejena razmerja med udelež udeleženci v projektu, ustrezni lastni delež delež kreditojemalca in kreditnih zavarovanj, vrsta financiranja, izbrana tehnologija. Določ Določen delež delež lastniš lastniškega kapitala, ki je potreben za projekt mora biti vsaj 20%, da lahko omogoč omogoča stabilen proces financiranja. Zasebne banke v Sloveniji so pripravljene financirati projekte s področ področja obnovljivih virov energije in imajo vsaj enega strokovnjaka, ki obravnavajo podobne podobne 09/06/2010 | Contract No. IEE/09/848 SI2.558364 | Project duration 01/05/2010 – 31/10/2012 Raziskava ovir za razvoj trga bioplina Glede na analizo, ki jo je izvedla RA Sinergija v sklopu projekta BiogasIN med sedanjimi in bodočimi investitorji / upravljalci o postopkih Pridobivanja dovoljenj in financiranja bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji: 1. Postopki izdaje dovoljenj so pogosta ovira za postavitev bioplinarn v Sloveniji; 2. V procesu pridobivanja dovoljenj je težko zagotoviti zunanje financiranje (bančno posojilo); 3. Zmožnosti in učinkovitost pristojnih organov (npr. število zaposlenih, znanja o bioplinu in izdajanje dovoljenj, kakovost povratnih informacij) ni zadovoljiva; 4. Preveč pogajanj z pristojnimi organi in dolgotrajnost postopkov za pridobitev dovoljenj; 6. Ni konkretnih in enoznačnih informacij o postopkih izdaje dovoljenj za postavitev bioplinarne; 7. Preveč organov je vključenih v postopek izdaje dovoljenj; 8. Pogosto je ključen problem civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvam bioplinarn v/poleg naselij (ključna odločitev); Raziskava ovir za razvoj trga bioplina … ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji: 9. Trenutno je v Sloveniji zelo težko dobiti katerokoli posojilo, še posebej za projekte bioplina; 10. Bančni uslužbenci so slabo obveščeni o možnostih financiranja za projekte bioplina; 11. Ne banke in ne javni organi ne ponujajo informacij o tem, kako pridobiti kredite za projekte na področju bioplina; 12. Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne; 13. Pogajanja z banko za posojilo so trajajo predolgo; 14. Preveč zahtevna dokumentacija za odobritev kredita, ki terja vključevanje veliko ljudi le za pripravo dokumentacije; 15. Bančni delavci nimajo nobenih izkušenj s financiranjem projektov bioplina; 16. Potrebno je preveč lastniškega kapitala, obrestne mere so previsoke. Raziskava ovir za razvoj trga bioplina Ovire iz vidika vlagateljev • • • • • • • • • • • • Trenutno je v Sloveniji tež težko pridobiti katerokoli banč bančno posojilo, še posebej za izvajanje projektov bioplina; Banč Bančni zaposleni so slabo obveš obveščeni o mož možnostih financiranja projektov bioplina, le na nekaterih bankah je mogoč mogoče dobiti zadosten odgovor o mož možnostih financiranja; Včasih je tež težko komunicirati z internimi strokovnjaki v bankah, ki so odgovorni odgovorni za projekte na področ področju obnovljive energije (v majhnih bankah jih sploh nimajo), saj so strokovnjaki delajo sami, saj ostalo osebje ni upravič upravičeno reš reševati podobne zadeve; Banke ne ponujajo smernice o tem, kako pridobiti kredite za projekte projekte na področ področju bioplina in niti nimajo izkuš izkušenj s financiranjem projektov bioplina. Tež Težko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne. bioplinarne. Pogajanja z banko za posojilo so trajala 88-50 tednov. Preveč zahtevka. vka. Preveč je zahtevne dokumentacije potrebne za obdelavo kreditnega zahte Potrebujejo najmanj 22-4 ljudi le za pripravo ustrezne dokumentacije. Obrestne mere so previsoke. Preveč Preveč lastniš lastniškega kapitala je potrebno (najmanj 20%). Lastni izrač izračuni kaž kažejo, da se nikakor ne splač splača pridobiti nepovratnih sredstev ali subvencij za izgradnjo bioplinarne, bioplinarne, saj to pomeni zniž znižanje subvencionirane odkupne cene električ električne energije. Glavni zadrž zadržki pri financiranju bioplinarn v Sloveniji je nerazumevanje projekta tistih, ki odloč odločajo o financah. Ni programov usposabljanja za banč bančne delavce o financiranju projektov s področ področja obnovljivih virov energije. Možni ukrepi za razvoj trga bioplina Zakonski ukrepi Poenostavljanje postopkov za pridobivanje dovoljenj, poenotenje administrativnih postopkov, zmanjšanje časa za izdajo potrebnih dovoljenj Informiranje in izobraževanje Povečati informiranje široke javnosti na splošno, izobraževanja za predstavnike pristojnih organov in finančnega sektorja, seminarji za upravitelje / vzdrževalce bioplinarn Ekonomski in finančni ukrepi Izboljšati pogoje za investiranje v bioplinske naprave (posebni skladi, olajšave za kreditiranje investicij, odkup električne energije, premije, podpore) Tehnični in organizacijski ukrepi Izboljšanje delovanja in obratovanja bioplinskih naprav z pomočjo izboljšanja organizacije transporta substrata ter delovanja anaerobnega digestacijskega procesa Sprejemljivost javnosti Povečanje informiranosti širše javnosti glede izgradnje bioplinarn, glede prednosti, slabosti in tveganja naprav. Pričakovani rezultati + hitrejši in enostavnejši postopki za pridobitev dovoljenj + prepričati finančne inštitucije, da so investicije v bioplinarne varne + Nove možnosti financiranja + Povečana ozaveščenost o socialnih koristih, ki jih lahko dosežemo z bioplinom = povečanje investicij v bioplinarne na območju ciljnih držav in širše Partnerji & kontakt koordinator: Energy Institute Hrvoje Pozar Savska cesta 163 Zagreb, Croatia www.eihp.hr kontakt: Projektni partnerji: WIP Renewable Energies (WIP), Germany European Biogas Association (EBA), Belgium Fraunhofer (IWES), Germany Centre for Renewable Energy Sources and Savings (CRES), Greece Biljana Kulisic [email protected] Tel: +385 1 6326 269 Fax: +385 1 6040 599 Czech Biogas Association (CzBA), Project web-site: www.biogasin.org Razvojna agencija Sinergija, Sinergija, Slovenia Czech Republic EKODOMA, Latvia Energoproekt, JSC (ENPRO), Bulgaria Trinergi Grup (TG), Romania HVALA ZA VAŠO POZORNOST! www.biogasin.org Razvojna agencija Sinergija Kranjč Kranjčeva ul. 3 9226 Moravske Toplice Tel: +386 2 538 13 50 E-poš pošta: sinergija@[email protected] Splet: www.rawww.ra-sinergija.si