Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za
IEE Projekt BiogasIN Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje D.5.4., DS 5 Prevod: Barbara Ropoša Razvojna agencija Sinergija Kranjčeva 3 9226 Moravske Toplice, Slovenija 14/11/2011 Ta projekt (Pogodba št.. IEE/09/848/SI2.558364) podpira: Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Vsebina Vsebina....................................................................................................................... 2 Predgovor ................................................................................................................... 3 1. Uvod .................................................................................................................... 4 2. Prijavitelj.............................................................................................................. 6 2.1. Strokovnost zaposlenih ................................................................................. 6 2.2. Spremljanje naprave..................................................................................... 6 2.3. Sklep o pravni obliki...................................................................................... 8 3. Podrobnosti o načrtovanih napravah ................................................................... 8 3.1. Tehnični podatki za napravo......................................................................... 8 3.2. Lokacija ........................................................................................................ 9 3.3. Skladišče in fermentorji .............................................................................. 11 3.4. Surovine in pregnito blato .......................................................................... 13 3.5. Zavarovanje ................................................................................................ 16 4. Izračun stroškov in finančni načrt ......................................................................... 17 4. Zahtevana dokumentacija.................................................................................. 18 4.1. Osebna in dokumentacija družbe................................................................ 18 4.2. Projektna dokumentacija ............................................................................ 18 5. Zaljuček ............................................................................................................. 19 Za vsebino te publikacije so odgovorni samo avtorji. Vsebina ne odraža stališča Evropske unije. EACL in Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje. 2 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Predgovor Projekt BiogasIN "Razvoj trajnostnih trgov bioplina v Srednji in Vzhodni Evropi" (pogodba št IEE/09/848) podpira Evropska komisija v sklopu programa "Inteligentna energija za Evropo". Cilj projekta BiogasIN je učinkovito izboljšati okvirne pogoje za postavitev novih bioplinskih naprav v 7 vzhodnoevropskih državah: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Latvija, Romunija in Slovenija. V BiogasIN je vključenih 10 evropskih partnerskih organizacij. Projekt koordinira hrvaški Energetski institut "Hrvoje Požar". To poročilo je pripravil WIP obnovljive energije, Nemčija. 3 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje 1. Uvod Za banke so krediti povezani s posebnimi finančnimi tveganji. Vendar pa banke zaslužijo pomemben del denarja, ki ga prinesejo obrestne mere iz kreditov. Zato je cilj bankam zmanjšanje možnih tveganj, hkrati pa ponuja obrestno mero, ki je primerljiva z drugimi ustanovami. Obstajajo posli s tradicionalno nizkim tveganjem za banke in drugi s povečano verjetnostjo neplačila. Tveganje naložb v projekte obnovljivih virov energije je odvisno od tehnologije. Na primer, prihodki od naložb v fotovoltaične (PV) sisteme so zelo predvidljivi, če je določena feed-in tarifa zagotovljena, kot to velja na primer v Nemčiji. Za te naložbe je tveganje relativno nizko. V nasprotju s PV tveganje naložb v bioplinarne je višje zaradi npr. kompleksnosti mikrobiologije v fermenterjih in nihanja cen surovin. Poleg tega se v državah, kjer je trg bioplina v fazi razvoja, banke pa nimajo znanja o tehnologijah bioplina in projektih, težave odražajo pri ocenjevanju prošenj za posojila. Tako ima banka dve možnosti, glede položaja na novo nastajajočih trgih bioplina: • pasivno možnost: ne podpira financiranje projektov bioplin • proaktivna možnost: oceni tržno vrednost in jo obravnava kot vse druge nove poslovne dejavnosti, kako prilagoditi posojila in druge mehanizme financiranja Investitorji imajo brez bančnih posojil težave pri izvajanju projektov bioplina, saj imajo precej visoke začetne stroške naložb. To ustvarja resne ovire na trgu. Večanje zaupanja v bioplinsko tehnologijo lahko prispeva k zmanjšanju teh ovir in olajša bankam, da proaktivno delujejo za nastajajoči trg bioplina. To poročilo opisuje najpomembnejše vidike za vrednotenje projektov bioplina. Vključuje seznam meril, ki pomagajo za oceno tveganja in možnost vlaganja v konkretne projekte bioplina. Ciljne skupine tega poročila so finančne institucije in vlagatelji projektov bioplina. Merila vključujejo človeške, tehnične, finančne, organizacijske kriterije ter merila v zvezi z zakonodajo in dovoljenji. Ta so na kratko opisana v vsakem poglavju, ki so navedena v polju. Tako lahko investitor ali finančna institucija uporabi te kriterije kot kontrolni seznam za oceno celotne izvedljivosti projektov bioplina. Kljub temu pa je treba upoštevati, da je opis celotnega predlaganega projekta bolj pomemben za vrednotenje, kot upoštevanje posebnih pragov, omejitev ali vrednosti. Zato se naj predstavljena kvantitativna merila obravnavajo kot pravila čez palec. Odstopanja morajo biti podlaga za dodatna vprašanja in razpravo in ne kot merila za izločanje. Drug vidik je stanje v državi, ki se lahko razlikujejo od ene države do druge. To poročilo temelji na mnogih izkušnjah o bioplinu v Nemčiji, vodilna država v razvoju bioplina v Evropi z več kot 5.000 nameščenih bioplinarn. Povprečni bioplinski obrat v Nemčiji predstavlja bioplinarno, ki deluje na podlagi mešanice energetskih rastlin, gnoja, odpadkov in surovin in s povprečno močjo med 200-500 kWel. Primer za obliko zahtevka za posojilo je priložen k temu poročilu v prilogi. Temelji na večih obrazcih, ki jih izdajajo nemške banke. 4 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Značilna kmetijska bioplinarna v Nemčiji1 Digester kmetijske bioplinarne Občinski trdi odpadki Kogeneracija 1 Skladišče trdih surovin (koruzna silaža, kmetijski odpadki) Vse slike od g. D. Rutz 5 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje 2. Prijavitelj 2.1. Strokovnost zaposlenih Projektant in bodoči operater elektrarne (lahko ista oseba) igrajo pomembno vlogo pri uspehu projekta bioplina. Saj so znanje in izkušnje s projekti bioplina pomembno merilo, in vpliva na finančno tveganje za posojilodajalca, ki je običajno banka. Proizvodnja bioplina je zapleteno vprašanje in zajema veliko različnih sektorjev. Potrebno je znanje na področju kmetijstva in / ali o ravnanju z odpadki za proizvodnjo surovin, o mikrobiologiji, da so anaerobni procesi stabilni, o tehnologiji rastlin, ter o pravnih in ekonomskih vprašanjih. Poleg tega se zahteva več spretnosti vodenja in obrtniške spretnosti. Vendar pa običajno noben operater elektrarne ne more zagotoviti vsega znanja in sposobnosti, zlasti v državah z nastajajočim trgom bioplina. Vendar pa, več znanja izvajalec lahko dokaže, boljše so možnosti za uspešno izvajanje in delovanje bioplinarne. Podjetja iz nasičenih trgov bioplina, ki želijo vstopiti na nove trge bioplina, so spoznali to pomanjkanje usposobljenega osebja in zagotavljajo usposabljanja za kupce svoje opreme. Zato je potrebno zagotoviti podroben opis strokovnega znanja in izkušenj v tem sektorju (npr. sodelovanje v programih usposabljanja, pripravništva, itd). Poleg tega je potrebno opisati motivacijo prosilca za njegovo / njeno vključevanje v bioplinarno. Zanesljiv in izkušen operater naprave in dober sistem upravljanja zmanjša tveganje za neuspešno delovanje zaradi posledic človeške nesposobnosti. Poleg tega je treba upoštevati, da izvajanje in delovanje bioplinarne zahteva veliko delovnih ur. Odvisno od vrste in velikosti obrata bioplina je največkrat potrebnih 0,5 5 ur na dan, potrebno za proizvodnjo surovin, napajanje bioplinarne, vzdrževanje in upravljanje (Steiner, 2009). V fazi izgradnje in v prvem letu delovanja morata biti vključeni dodatni 2 h / dan izračuna (www.landundforst.de, 2009). Kriterij 1: Strokovno znanje na področju bioplina (surovine, proizvodnja, biologija anaerobnega gnitja, tehnologija obrata, uporaba pregnitega blata in ekonomsko ozadje) mora biti dokazano iz strani vlagatelja. Kriterij 2: Konkretna motivacija za implementacijo mora biti obrazložena. Kriterij 3: Na voljo mora biti zadostna količina plačanih delovnih ur. 2.2. Spremljanje naprave Zaradi zapletenih mikrobioloških procesov v bioplinski napravi je zaželjeno stalno in neprekinjeno delovanje. Majhne spremembe v mikrobiologiji lahko povzročijo več prekinitev in s tem veliko gospodarsko škodo. Investitor mora odločiti o surovinah, mešanici in zagotoviti njihovo dolgoročno ponudbo. 6 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Da bi zagotovili stalno in neprekinjeno delovanje je potrebno izvajati monitoring. To vključuje spremljanje surovin, sestavo in mikrobiološke postopke v fermenterju, kot tudi tehnično vzdrževanje in ekonomske ocene. Izbran operater obrata mora zagotoviti, da je on / ona sposobna nadzorovati pravilno sestavo surovin, na primer s testiranjem sestavin in trdne snovi. Stabilnost mikrobiologije procesa anaerobnega gnitja se določi glede na naslednje parametre in kazalnike (www.codigestion.com, 2010). • pH vrednost je v razponu od 6,8-7,5 • vrednosti hlapnih maščobnih kislin (VFA) in nedisociativnih hlapnih maščobnih kislin (UFA) morajo biti v določenih mejah, odvisno od surovin in fermentacije bakterij. • Previsoke vrednosti Kemijske potrebe po kisiku (COD) kažejo na nezadostno stopnjo anaerobne presnove v bioreaktorju. • Vsebnost suhe snovi mora ostati v mejah, za katere je nastavljen proces fermentacije. • stalna temperatura mora biti naravnana z maksimalnim odstopanjem 1 K. • amonijeve vrednosti v fermentorju morajo biti pod določenimi omejitvami, odvisno od metabolizma uporabljene bakterije. Operater naprave bi moral biti sposoben oceniti proces fermentacije s pomočjo teh parametrov in izvajati ustrezne ukrepe, da se preprečijo napake. Pomoč strokovnega znanja za stalno spremljanje mikrobiologije s specializiranim laboratorijem, še posebej v začetni fazi, je prav tako priporočljivo. Za bioplinarne na ključ je to začetno spremljanje pogosto tudi vključeno v celotno pogodbo podpisano s ponudnikom. Poleg tega operater elektrarne lahko opravlja tehnično vzdrževanje v primeru manjših tehničnih težav. Tehnična podpora s strani proizvajalca obrata je zelo draga in dolgotrajna in lahko vodi do prekinitve delovanja. Vendar pa pogodba za vzdrževanje s proizvajalcem naprave zmanjšuje tveganje za tehnične težave. Stroške vzdrževanja se lahko na splošno razdeli na stroške za SPTE naprave in stroške za vse druge sestavne dele naprave. Stroški za vzdrževanje SPTE naprave so približno 0,3-2,5 € c / kWhel. Stroški vzdrževanja za vse druge komponente bioplinarne so približno 1 - 3% od celotnega zneska investicije (Steiner, 2009). Kriterij 4: Nadzor nad mikrobiološkimi postopki v fermentorju je treba zagotoviti s strani operaterja naprave in / ali njegovega osebja in / ali pogodbeno specializiranih podjetij. Kriterij 5: Operater naprave in / ali njegovo osebje mora dokazati sposobnosti za opravljanje osnovnih tehničnih vzdrževalnih del. Kriterij 6: Stroški vzdrževanja za SPTE naprave so 0,3-2,5 € c / kWhel in 1 - 3% od celotnega zneska naložb za vse druge sestavine, ki se vključijo v 7 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje poslovni načrt. 2.3. Sklep o pravni obliki Vrsto pravne oblike za obratovanje bioplinarne je treba skrbno izbrati. Pravna oblika je odvisna od števila udeleženih oseb, izvora kapitala in obsega osebne odgovornosti. Naslednja vprašanja pomagajo izbrati primerno pravno obliko za projekt bioplina (Hattesohl, 2006). • • • • • • Ali bodo tudi nastopile druge osebe, ki naj bi sodelovale pri prihodkih iz bioplinarne? Ali je pri vložku lastnega kapitala potrebno ustanoviti pravno obliko? Ali investitor operira z bioplinarno? Ali postopki za izdajo dovoljenj za bioplinske naprave potrebujejo posebno pravno obliko? Kaj je vir lastniškega kapitala? V kolikšni meri pa investitor želi biti finančno odgovoren? Kriterij 7: Pravna oblika in lastništvo morata biti dobro definirana. 3. Podrobnosti o načrtovanih napravah Podrobna analiza tveganja, komponente bioplinarne, surovin, zmogljivosti obrata, in uporabo produktov (toplote in električne energije), igrajo ključno vlogo. Poleg tega je lokacija obrata zelo pomembna, da se zagotovi gospodarski uspeh obrata. 3.1. Tehnični podatki za napravo Del vloge za posojila je tudi podroben načrt obrata in seznam vseh sestavnih delov. Na splošno je treba razlikovati med objekti na ključ in objekti sestavljeni iz opreme različnih ponudnikov. Objekt na ključ običajno predstavlja manjše finančno tveganje kot objekt sestavljen iz opreme različnih ponudnikov. To je posledica dejstva, da v primeru težav, ki se pojavljajo med gradbeno fazo (npr. zamuda, okvare sestavnih delov, finančne težave na strani proizvajalca), je posamezne komponente ponudnika ali gradbenika lažje obravnavati z zahtevki. Po drugi strani pa lahko objekt sestavljen iz izdelkov različnih proizvajalcev zmanjša stroške in poveča notranje delovne sile, ki jih upravlja operater obrata, vendar zahteva tudi več znanja o procesu proizvodnje bioplina. 8 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Dobro načrtovana bioplinarna vključuje podrobno dokumentacijo, potrebno infrastrukturo, fermentorje in skladiščenje (število, zmogljivost, lokacija, tehnologija), tehnologijo in enote za uporabo bioplina (običajno sočasna proizvodnja toplote in električne energije). S pomočjo teh specifikacij je mogoče izračunati potrebne surovine in proizvodnjo električne energije in toplote, ki predstavlja osnovo za načrt stroškov in financiranja. Vrednotenje teh podatkov zahteva visoko raven strokovnega znanja o bioplinarnah. Združljivost posameznih komponent in primernost zmogljivosti naprave glede na razpoložljive surovine je treba preveriti. Za vrednotenje teh vprašanj je priporočljivo, da banka zaposli strokovnjaka. Prav tako je zelo priporočljivo primerjati predlagano bioplinarno s podobnimi objekti, da se preveri izračun zmogljivosti obrata in dobave surovin. Kriterij 8: Potrebno je predložiti seznam komponent za bioplinarno in seznam materiala. Kriterij 9: Potrebno je predstaviti gradbeni plan. 3.2. Lokacija Lokacija obrata ima velik vpliv na stroške za izgradnjo in delovanje, saj vpliva na upravljanje s surovinami in prodajo pregnitega blata, na električno energijo in toploto, pa tudi je povezana s socialnimi in okoljskimi vidiki. Pred začetkom pogajanj za posojilo je treba opredeliti lokacijo. Natančni podatki o premoženju (številka parcele, lastnik, itd.) je treba vključiti v vlogo za posojilo. Lokacija vpliva na stroške projekta na več načinov. Obstoječa infrastruktura mora zagotoviti dostop do javnih cestah, in do omrežij električne energije in zemeljskega plina. Gradnja asfaltiranih cest, električnih vodov ali plinske cevi povečuje stroške in lahko povzroči težave. Ponavadi je ta infrastruktura zagotovljena, če se obrat za proizvodnjo bioplina nahajajo v bližini obstoječih kmetij. Vendar pa je tudi bližino sosedov treba upoštevati, da se prepreči konflikte glede hrupa, vonjav, umazanije, in estetske vidike. Potrebno je opredeliti primerno točko za priključitev električne energije na omrežje. (Osnutek) pogodbe z mrežnim operaterjem in / ali drugo institucijo, ki zagotavlja nakup električne energije za celotno obdobje trajanja posojila obdobja je treba prej zagotoviti med pogajanji za posojilo. Ta pogodba je zelo pomembna, saj predstavlja glavno jamstvo za banke in investitorje. Pogodbe za nakup električne energije so zelo kompleksne. Zlasti je treba pojasniti, katera stran je odgovorna za stroške gradnje novega tok in feed-točke. Kot primer, nemški zakon o Obnovljivih virih energije (Erneuerbare Energien Gesetz, EEG) jasno opredeljuje te odgovornosti. Operater obrata v Nemčiji je odgovoren za izgradnjo vse infrastrukture, potrebne za transport električne energije, proizvedene na njegovem obratu, v elektroenergetsko 9 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje omrežje. Operater omrežja mora plačati za končno priključitev na omrežje in za zagotovitev ustrezne zmogljivosti omrežja. Iz ekonomskih in okoljskih razlogov se toplota iz SPTE ne sme odvreči, kot se je to zgodilo v Nemčiji že pred časom (v Nemčiji se je pogosto le elektrika uporabljaja, toplota pa je bila zapravljen; to se je spremenilo z najnovejšo spremembo zakona o obnovljivi energiji). Za uporabo toplote je potrebno uporabljati ista določila kot za uporabo električne energije. Pogodbe s potrošniki toplote in priključitev na daljinsko ogrevanje omrežij ali drugih porabnikov toplote se mora predstavi. Stroški za namestitev toplotnih cevi so v glavnem odvisni od razdalje med bioplinarno in potrošnikom toplote. Dve kategoriji izrabe toplote je mogoče razlikovati (Messner, 2007). 1. Lastna poraba / mikro toplotno omrežje: toploto uporabljajo povezani kmetije, ki živijo doma. Največji obseg toplotne prevodnosti je v 250 metrov in potrebuje investicijske stroške okoli 100 € / m (v Nemčiji). 2. Daljinsko ogrevanje: toplota potrošnikov se nahaja v razponu od 1,5 km. Zato sta dve cevi potrebni (dovodna linija in povratna linijo). Tako se gradbeni stroški dvignejo za okoli 200 € / m (v Nemčiji). Alternativa za uporabo bioplina je, da jo nadgradite do kakovosti naravnega plina (≥ 98% metana vsebine mešanica plinov) in injicirajte tako imenovani "biometan" v omrežje naravnega plina. Ta proces prinaša nekatere izzive, predvsem zaradi precej višjih investicijskih stroškov. V investicijske stroške v višini več kot 300.000 € za 1 obrat MW je treba vračunati tudi komponente za anaerobno gnitje. Ta tehnika je trenutno samo stroškovno učinkovita pri velikih bioplinarnah (v Nemčiji), ki proizvajajo najmanj 500 m3 bioplina na uro (1 MW) (Messner, 2007). Po drugi strani pa so stroški za SPTE manjši, čeprav ne popolnoma, saj je običajno CHP obratovala vzporedno, da se ohrani temperatura fermentorja. Prečiščen in nadgrajen biometan se nato mora transportirati v omrežje zemeljskega plina. To injektiranje je blizu napravi. Upoštevati je potrebno, da ni vsaka točka plinskega omrežja primerna za injiciranje biometana. Javno plinsko omrežje v Nemčiji je razdeljeno v tri faze pritiska. Tretja faza ima najnižji pritisk in je povezana s potrošniki. Zato je predmet težkih nihanj tlaka. Zaradi tega dejstva je običajno neustrezno za injiciranje, ker kompresor plina deluje samo s stalnim pritiskom. Zato je priporočljivo injicirati biometan v fazi dve (Theissing, 2006). Biometan je treba prepeljati do omrežja zemeljskega plina. Če je omrežje preveč daleč, se bodo stroški drastično povečali. Tako je izbira lokacije bioplinarne prav tako pomembna. Kriterij 10: Bioplinarna mora biti povezana z javno cesto, primerno za težka vozila (surovine in logistiko odvoza pregnitega blata) Kriterij 11: Točke, kjer se priključi javno električno omrežje, morajo biti 10 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje definirane. Kriterij 12: Točke, kjer se poveže biometan v javno omrežje, morajo biti jasno določene. Kriterij 13: Identificrani morajo biti potrošniki toplote in podpisane pogodbe o odjemu. Kriterij 14: Zagotovljene naj bodo pogodbe o dobavi elektrike, biometana in med uporabniki topolote (idealno za čas kredita). 3.3. Skladišče in fermentorji Ponudba surovin je običajno (v primeru energetskih rastlin) zelo sezonska in zato jih je treba shraniti za daljše obdobje. Zadostne zmogljivosti za skladiščenje so potrebne tako, da ustreza zmogljivosti obrata. Skladišča za energetske rastline so za zaščito surovin pred dežjem in drugih okoljskih vplivov, da bi se izognili plesni in onesnaževanju okolja. Skladišča za gnoj in odpadke morajo biti v neprodušnih objektih za zmanjšanje emisij in vonjav. Obstaja več različnih vrst objektov za skladiščenje surovin, odvisno od vrste surovin. Ti objekti so lahko iz betona ali jeklenih cistern ali različnih vrst silosov. Osrednji del vsake bioplinarne je fermentor, objekt, v katerem poteka proces anaerobnega gnitja. Fermentor je reaktor (zračno tesen), kjer poteka razkroj surovin v odsotnosti kisika, in kjer se proizvaja bioplin. Skupne značilnosti vseh digestorjev, poleg tega, da so zračno tesni, imajo sistem dohoda surovin ter sistem izhoda bioplina in pregnitega blata. Evropski anaerobni digestorji morajo biti izolirani in ogrevani (Al Seadi et al., 2008). Obstajajo različne vrste bioplinskih digestorjev, ki delujejo v Evropi in po svetu. Digestorji so lahko iz betona, jekla, opeke ali plastike, oblikovani kot silosi, korita, korita ali ribniki, in jih lahko dajo pod zemljo ali na površino. Velikost digestorjev določa obseg bioplinske naprave in variira od nekaj kubičnih metrov v primeru malih gospodinjskih naprav do nekaj tisoč kubičnih metrov, kot v primeru velikih komercialnih naprav pogosto z več digestorji (Al Seadi et al. 2008). Zasnova bioplinske naprave in digestorja sta določeni z vsebnostjo suhe snovi v substratu. Kot že rečeno, AD deluje z dvema osnovnima prebavnima sistemoma: mokra prebava, ko je bila povprečna vsebnost suhe snovi (SS) nižji od 15% in suha prebava, ko vsebina DM substrata nad to vrednostjo, običajno med 20-40%. Te definicije in njihove mejne vrednosti imajo nekatere regionalne razlike ali pa se lahko razlikuje glede na zakonodajo in programe podpore, kot so na primer v Nemčiji (Al Seadi et al., 2008). Mokra prebava vključuje surovine, kot so gnoj in blato iz čistilnih naprav, medtem ko suha prebava uporablja za proizvodnjo bioplina trdi gnoj živali, z visoko vsebnostjo slame, gospodinjskih odpadkov in trdnih komunalnih bioloških odpadkov, zelenih potaknjencev in trave iz vzdrževanja krajine in energetskih rastlin (sveže ali silirane). 11 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Tako suha in mokra prebava so opisani v naslednjih podpoglavjih s poudarkom na sistemu mokre prebave (Al Seadi et al., 2008). Odvisno od zmogljivosti objekta in surovin je lahko več kot en fermentor potreben. V zvezi z odhodom in prihodom surovin obstajata dva osnovna pristopa, ki vplivata na oblikovanje fermentorja: več serij ali neprekinjeno delovanje. Večina bioplinskih naprav se danes upravlja neprekinjeno. Obstaja več pristopov, kako urediti fermentorje za neprekinjeno delovanje: vzporedno, v seriji, ali v kombinaciji vzporedno in serijah. Na splošno je velikost digestorja odvisna od retencijskega čas surovin in se giblje med 10 do 80 dni. Za daljši retencijski čas je potrebno večji digestor. Daljši retencijski čas ne samo da povečuje donos bioplinarne, ampak tudi povečuje stroške za gradnjo. Tipične velikosti obratov za pridobivanje bioplina v Evropi, so v razponu od 300 kW. Bioplinska naprava za več kot 1 MWel zahteva precej veliko količino surovin in se jih upošteva le, če se lahko zagotovi zadostna količina surovin in opredeli logistika pregnitega blata. Po anaerobnem gnitju je potrebno pregnito blato skladiščiti. Takojšnja uporabo ali nadaljnja predelava pregnitega blato ni vedno mogoča. Na primer pregnito blato se ne sme nanašati kot gnojilo v zimskem času in je odvisno od gnojilnih potreb rastlin. V idealnem primeru so skladišča za pregnito blato prekrita s folijo za zbiranje bioplina. Dodatni donos bioplina med skladiščenjem lahko poviša skupni donos bioplina rastline do 20%. Poleg tega se zmanjšajo emisije neprijetnih vonjav in škodljivih emisij toplogrednih plinov (metan). Skladišče pregnitega blata mora biti zasnovano za shranjevanje še vsaj za pol leta (Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe eV, 2006). Območje potrebno za izgradnjo fermentorja in skladiščnih prostorov je odvisno od surovin in zmogljivosti obrata. Pomembno je oceniti potrebno površino v zgodnji fazi načrtovanja, saj fermentorji in skladišča zahtevajo največje površine. Najmanj 2500 m2 površine je potrebno za srednje velike bioplinske naprave (250 m3 / h) (www.biogas-netzeinspeisung.at, 2006). Na splošno, bioplinske naprave morajo biti zgrajene na primernih in močnih tleh. Podzemno vodo je potrebno dodatno zaščititi. . 12 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Kriterij 15: Potrebno je predstaviti oblikovanje skladišča surovin (število, tip), ki mora biti primerno tipu surovin. Kriterij 16: Fermentorji morajo biti primerni za tip in količino surovine in tehnično dobro načrtovani (izolacija, mešanje, vhod in izhod, material, idr.) Kriterij 17: Skladišče pregnitega blata mora biti prekrito, da se ujamejo preostali bioplini, ki še vedno uhajajo iz digestorja. Kriterij 18: Vsi skladiščni prostori morajo preprečevati okoljsko onesnaženost (vonjave, puščanje). Kriterij 19: Skladišče pregnitega blata mora biti načrtovano tako, da bo še vsaj pol leta možno skladiščenje. Kriterij 20: Potrebno je predstaviti natančno lokacijo fermentorja in skladiščnih prostorov na zemljišču. Območje gradnje, potrebno za celotno bioplinarno, mora biti dovolj veliko. 3.4. Surovine in pregnito blato Lokacija načrtovanih bioplinarn je v veliki meri odvisna od razpoložljivosti surovin. Primerna kakovost in količina surovin je velikega pomena za učinkovito delovanje bioplinarne. Predstavljen mora biti pregled virov surovin, ki vključuje razpoložljivost obdelovalnih površin za pridelavo energetskih rastlin, število živine in vzrejnic, razpoložljivost odpadkov, itd. Zelo pomembno je, da se zavedajo predvsem donosa bioplina, suhe snovi in volumna, porabljenega za načrtovano surovino, da se izračuna prostornina digestorja in skladiščnih prostorov. Tabela 1 prikazuje nekaj najbolj tipičnih virov surovin in ustrezne ključne vrednote. Raziskave Bavarskega Regionalnega urada za kmetijstvo (Röhling & Wild, 2008) narejene med bavarskimi (Nemčija) operaterji bioplinarn, je pokazala, da je najmanj 0,4 ha zemljišča, potrebna za zagotavljanje surovin za 1 kWel proizvodnje predvsem iz energetskih rastlin. Ta vrednost je mogoče doseči le z visokim deležem koruzne silaže. Treba je upoštevati, da se lahko le 40% celotne energije od trdih surovin pretvori v električno energijo. Večji del se pretvori v toploto. V primeru uporabe energetskih rastlin bi morala vsaj polovica potrebnih surovin biti pridelana od lastnika bioplinarne, da bi se izognili visokim dodatnim stroškom, ki jih povzročajo cene surovin od drugih kmetov. Dodatna ponudba se naj zagotavlja z dolgoročnimi pogodbami za dobavo surovin (za več kot 5 let). Poleg tega ima razdalja med polji za gojenje energetskih rastlin in obratom za proizvodnjo bioplina velik vpliv na ekonomijo naprave. V Nemčiji so stroški za transport vsakega m3 biomase približno 2-2,9 € na kilometer (Theissing, 2006). Zato je potrebno oceniti povprečno razdaljo prevoza surovin. Priporočljivo je, da se gojijo potrebne energetske rastline v polmeru 10 km okoli bioplinarne (EPP et al., 2008), medtem ko 13 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje naj bi tekoči gnoj v polmeru 3 km od bioplinarne. Odpadne snovi se lahko transportirajo na daljše razdalje. Tabela 1: 2 Najbolj značilne surovine in njihovi donosi (Source: www.lfl.bayern.de)2 DM: Suha snov – Suhi organski material in zato ne vsebuje vode oDM: organska suha snov – organska frakcija suhe snovi Nm3/t FM: Normalno m3/t sveže snovi – porabljen volumen 1t sveže surovine CH4: metan 14 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Surovina: DM (%) oDM (%) Nm3/t FM CH4 (%) Gnojevka goveda 10 85 34 55 Prašičja gnojevka 6 85 20 60 Gnoj goveda 25 80 90 55 Gnoj prašičev 23 83 74 60 Gnoj perutnine 15 75 56 65 Sladki sirek 21 92 107 52 Sudanska travnata silaža 22 90 98 53 Silaža rži 25 88 130 54 Travnata silaža 40 89 200 55 Koruzna silaža 33 96 185 52 Najboljši način za uporabo pregnitega blata je uporaba kot gnojilo na kmetijskih zemljiščih, ampak le omejena količina na hektar. Izkušnje kažejo, da je pogosto potrebno 140% kmetijske površine, ki se uporablja za proizvodnjo energetskih rastlin, za širjenje pregnitega blata. Idealno bi bilo, da se vso pregnito blato širi na lastnih (lastnikovih) zemljiščih, če to ni mogoče, je potrebno najti drugega potrošnika. Kmet pri tem mora upoštevati velike količine nitratov v pregnitem blatu. Ne smejo pa preseči kritičnih vrednosti določenih z Nitratno direktivo EU. Možnost bi bila tudi, da so opravi tekočo-trda separacija in se proda trda snov, kot visoko kakovostni kompost. Vendar pa ta proces povečuje stroške. Kriterij 21: Za bioplinarne, ki se oskrbujejo z energetskimi rastlinami, je treba vsaj 50% energetskih rastlin proizvesti na lastni zemljo. Druge surovine morajo biti zagotovljene z dolgoročnimi pogodbami z dobavitelji. Kriterij 22: Če se uporabljajo energetske rastline, jih je potrebno gojiti v polmeru 10 km okrog bioplinarne. Tekoči gnoj je treba zagotoviti v polmeru 3 km od obrata. Tudi odpadni material se ne sme prevažati na dolge razdalje. Kriterij 23: Na voljo mora biti dovolj zemljišč za širjenje pregnitega blata, drugače se naj pregnito blato proda. Stroški za prodajo / odstranjevanja pregnitega blata je treba vključiti v izračun stroškov. Kriterij 24: Uporaba / prodaja pregnitega blata mora biti v skladu z Nitratno direktivo EU. 15 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje 3.5. Zavarovanje Tudi če so optimizirani vsi tehnični in ne-tehnični detajli, vedno obstaja tveganje nepredvidenih težav in nesreč. Zato so zavarovanja potrebna za zmanjšanje finančnih tveganj. Najpomembnejša zavarovanja se nanašajo na fizične poškodbe opreme, okvare strojev, nesreče med gradbeno fazo, požar, prekinitve delovanja naprave, in odgovornost. Kriterij 25: Skleniti se mora zavarovanje za fizične poškodbe in okvare strojev . Kriterij 26: Skleniti se mora zavarovanje za požar in nesreče. Kriterij 27: Skleniti se mora zavarovanje za prekinitev delovanja bioplinarne. Kriterij 28: Skleniti je potrebno zavarovaje za splošno odgovornost. Kriterij 29: Skleniti je potrebno zavarovanje za gradbena dela v fazi izgradnje. 16 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje 4. Izračun stroškov in finančni načrt Vsa zgoraj omenjena vprašanja je treba upoštevati pri podrobnih in zanesljiv izračunih stroškov in v finančnem načrtu. Izračun stroškov mora vključevati vse investicijske stroške, stroške za obratovanje in vzdrževanje, kot tudi stroške za financiranje. Velik del naložbenih stroškov vključuje stroške za fermentor in za SPTE naprave. Dodatni stroški so tudi za silose za surovine, električno in plinsko omrežje, premoženje, zemeljska dela, drugo tehnično opremo in infrastrukturo. Z razmerjem 25 - 35% skupnih stroškov projekta ti dodatni stroški predstavljajo velik znesek celotne vsote investicije (www.landundforst.de, 2009). Začetna naložba za 250-500 kWel bioplinarno se giblje od 3.000 do 4.000 € / kW. V nadaljevanju so predstavljena ključna vprašanja, ki jih je potrebno upoštevati: • • • • • • • • • • Načrtovanje: stroške za načrtovanje bioplinskih naprav lahko na splošno ocenimo na 10% celotne investicije. SPTE: Stroški za soproizvodnjo toplote in električne energije so lahko povsem običajno vključeni kot prodaja na ključ. Zahtevajo 20% celotnega zneska naložbe (Steiner, 2009). fermentor: Stroški za fermentor se lahko obračunajo na način izvedbe na ključ ali pa kot individualna izgradnja (npr. če je fermentor narejen iz nekdanjega skladišča za gnoj). Stroški lahko dosežejo 40 - 50% od celotnega zneska investicije (Steiner, 2009) tehnologija mešalcev: mešalci so odvisni od uporabljenih surovin. Tako so stroški odvisni od surovin in oblikovanja fermentorja. Elektronske komponente. Skladišča za surovine in pregnitega blata: Stroški so odvisni od vrste surovin in od zmogljivosti fermentorja. Zmogljivost shranjevanja pregnitega blata je odvisna od izhodne materije pregnitega blata in od čas shranjevanja, ki je pogosto vnaprej določena z zakonodajo. Likvidnostne rezerve: Priporočljivo je, da se vključijo likvidnostne rezerve v višini 5% od začetne stroške naložb, z namenom, da se plačajo stroški, ki niso bili predvideni, npr med gradbeno fazo (www.landundforst.de, 2009). Stroški financiranja: Ti stroški so odvisni od vrste kapitala (lastniškega ali dolžniškega kapitala) in od obrestnih mer. Obratovalni stroški: Sem spadajo stroški za surovine (dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami se sklenejo s ponudniki surovin), stroški za uporabo pregnitega blata in stroški za delovanje in vzdrževanje. Drugi stroški: Vsi drugi stroški, povezani z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem morajo biti vključeni. Vsi stroški projekta in predvideni prihodki se vključijo v finančni načrt, ki temelji na stvarnih in previdnih domnevah. Večina bioplinarn se bo financirala z veliko dolžniškega kapitala. Razmerje med lastnim kapitalom in izposojenim kapital mora biti najmanj 0,25 (Krauth & Sametinger, 2007). Da bi pridobili dolžniški kapital, je potrebno dokazati znesek lastniškega kapitala. Poleg tega lahko vključimo vsako zasebno ali javno podporo za naložbo. 17 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Kriterij 30: Potrebno je predstaviti podroben izračun stroškov in finančni načrt, ki temelji na stvarnih in previdnih domnevah. 4. Zahtevana dokumentacija Če povzamemo, to poglavje vsebuje pregled dokumentov, ki jih mora banka zahtevati od stranke, da bi lahko bolje ocenila zanesljivost projekta in čim bolj zmanjšala finančno tveganje. Ta seznam vključuje najpomembnejše dokumente, ki jih vlagatelj mora pripraviti pred začetkom pogajanj za kredit. 4.1. Osebna in dokumentacija družbe Kot smo že omenili, upravljavec bioplinarne ima velik vpliv na ekonomijo projekta. Naslednji dokumenti so v pomoč ocenjevanju zanesljivosti vlagatelja (Umweltbank AG). • Osebni podatki prosilca ali upravljavca (tudi dokaze za strokovnost) • Življenjepis • Zadnje tri dohodnine • Zadnje tri plačilne liste ali zadnje tri letne bilance stanja • Pravni dokumenti za podjetje (po potrebi) Kriterij 31: Potrebno je zagotoviti osebno dokumentacijo. Če je primerno, tudi pravne dokumente družbe bioplina. 4.2. Projektna dokumentacija Dokumentacija o načrtovanem projektu bioplina (mesto bioplinarne, tehnične podrobnosti, zavarovanja, pogodbe) je pomemben predpogoj za ustvarjanje varnosti načrtovanja za bioplinarno in finančno ustanovo. Naslednji dokumenti prispevajo k dobri oceni projekta (Umweltbank AG). • • • Zemljiškoknjižni izpisek (vključno z identifikacijo zemljišča in vpis obrata) Zadnje potrdilo o naslovu lokacije obrata Leasing pogodba (v primeru, da prosilec ni lastnik zemljišča) 18 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje • • • • • • • • • Ponudbe zavarovanja (okvare strojev, prekinitve poslovanja, javna odgovornost) Podrobnosti o stroških in finančni načrt Ponudbe za vse pomembne komponente bioplinarne Pogodba o dobavi toplote in količini toplote (v primeru uporabe toplote) Izračun ekonomske učinkovitosti Prevzem obveznosti dostopa do omrežja iz strani distributerja električne energije Gradbeno dovoljenje in vsa drugadovoljenja za obratovanje naprave Pogodba o dobavi surovin Pogodbe o prodaji pregnitega blata Kriterij 32: Projektna dokumentacija mora biti zagotovljena. 5. Zaključek Ko se bioplinarna načrtuje pravilno, je naložba v njo varna naložba. Proizvodnja bioplina in uporaba je dodelana tehnologija in trg zajema veliko število zanesljivih in izkušenih proizvajalcev komponent in podjetij, ki izdelujejo bioplinarne na ključ, zlasti v državah z velikimi trgi, kot na primer v Nemčiji ali Avstriji. Bodisi zagotovljene odkupne cene ali dolgoročne pogodbe z javnimi gospodarskimi službami ali zasebnimi potrošniki energije za prodajo električne energije ustvarja visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti pri načrtovanju za prihodke. Kljub temu je podrobna analiza celotnega projekta bistvenega pomena, da se zmanjša finančno tveganje. Odvisno od vrste financiranja investitor mora zagotoviti zadostna jamstva, kot so nepremičnine, v primeru, da projekt ne uspe. Za financiranje projektov dodatni vrednostni papirji niso tako pomembni, saj se obrat za proizvodnjo bioplina že šteje kot primerna varnost. 19 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Primer obrazca za kreditno prošnjo Ta obrazec bazira na drugih obrazcih in navodilih sledečih nemških institucij: Umweltbank AG, C.A.R.M.E.N., Finanzierungs- und Mobilien Leasing AG (FML) in enbion GmbH Pripravil Erik Ferber in Dominik Rutz WIP – Renewable Energies Sylvensteinstr. 2 81369 München, Nemčija Projekt BiogasIN podpira (Pogodba št.. IEE/09/848/SI2.558364) 1. Prijavitelj Ime Ulica, pošta, kraj Telefon Fax Mobilni telefon eMail - naslov Poklic: o Kmet o Zaposleni o samostojni podjetnik o Drugo: ___________________ Delovanje in tehnično kontrolo bioplinarne vrši sledeča oseba: 20 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Ime Odnos z operaterjem bioplinarne Znanja na področju bioplina (npr. sin, zaposleni, idr.) (npr. Preko usposabljanj, delovna praksa, idr.) Prosimo, imenujte motiv za postavitev bioplinarne: Katere spremembe pričakujete v svojem podjetju? 2. Projekt bioplinarna Tip inštalacije: Uporaba toplote: o ne o da Uporabnik toplote kWh/a Delovanje bioplinarne: o Bioplinarna je pravno povezana s kmetijo o Bioplinarna ni pravno povezana s kmetijo, katera ni odgovorna za bioplinarno Je lokacija injiciranja biometana v omrežje zemeljskega plina že dorečena? o Ne o Da Je lokacija električne povezave že dorečena? o Ne o Da Ali pogodbe za priklop elektrike in biometana vključujejo upravljanje omrežja in izvajanje varnosti? o Ne o Da Ali omrežje preveri združljivost za električno energijo in biometan na pravih mestih? o Ne o Da Ali proces priključka na elektro ali plinsko omrežje zahteva dovoljenje tretje osebe za prečkanje zemljišča? o Ne o Da Ali bioplinarna deluje na lastniškem zemljišču? o Ne o Da Tehnične podrobnosti: 21 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje o Nakup bioplinarne na ključ: _______________________________________ o Nakup naprave sestavljene iz opreme različnih dobaviteljev. Ime čartovalca celotnega koncepta: _____________________________________________ Gradbeni menedžment opravlja: o prijavitelj o načrtovalec o _________________________ Fermentor and skladiščni prostori: število proizvajalec oblika (npr. beton, jeklo, ipd.) Kapaciteta na enoto [m3] Skladišče gnoja/odpadkov Že obstoječe o Silos za surovine o Glavni fermentor o Sekundarni fermentor Skladišče pregnitega blata o o Tehnologija mešalcev: Število mešalcev Tip mešalcev proizvajalec Kogeneracija: Število Proizvajalec kWel na enoto Zagotovljena učinkovitost oblika o plinski motor o druga oblika motorja o plinski motor o druga oblika motorja Mikrobiologija: Biološka kontrola o operater bioplinarne o s pomočjo proizvajalca o pogodba z laboratorijem _________________________________________ Lokacija: 22 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Pravilni naslov (ulica, pošta, kraj) in številka parcele Lastnik zemljišča (Ime, naslov) Vpis lokacije bioplinarne v zemljiško knjigo (npr. brezplačno zemljišče, služnostna pravica, ipd.) Obstoječe zgradbe: o Ne o Da: ______________________________________________________________________ Dostop do javnih cest: o Ne o da Bioplinarna ki se gradi se nahaja o na območju naselja ali o na podeželju (ne v naselju)? Oddaljenost glavnega napetostnega kabla m Oddaljenost uporabnikov toplote I (npr. lastni hlevi, domačija) Oddaljenost povezanih kmetij Oddaljenost najbližjega naselja m m Oddaljenost najbližjega zavarovanega območja m Oddaljenost uporabnikov toplote II (npr. sosedje) m Oddaljenost najbližjega hidranta m m Oddaljenost najbližjega zavarovanega vodnega območja m Proste kmetijske površine in število živali prijavitelja: Skupna zemljišča (ha) delež lastnih nepremičnin v najemu Odstotek najetih nepremičnin vrste število Vrsta vzreje živali Obdelovalne površine travinja Zemljišče za energetske rastline živina Ali nameravate opustiti živinorejo v bližnji prihodnosti? o Ne o Da, kdaj? ______________________ Surovine: 23 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Tip Dobavitelj Razpoložljivo število /leto (t) Cena /t v EUR Cena na leto 3. Stroški in finančni plan Stroški za Financirano s strani načrtovanje € SPTE naprava fermentor € € Tehnologija mešalcev Elektronske komponente Likvidnostne rezerve € € € drugo =vsota stroškov € € Lastni kapital € Spodbude, podpora Lastna sredstva € € Drugi krediti =vsota financiranja € € Pojasnila stroškov in finančni plan: 1) Drugi stroški Drugi stroški nastali zaradi Stroški v Eur - obrestne mere med fazo izgradnje - takse in drugi stroški - stroški ob prvem polnjenju s substratom - 2) Izvor lastnega kapitala 3) Spodbude Donorji spodbud Datum predložitve Datum odobritve - - - - - - 24 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje 4) Lastni del prispevka Vrsta dela Vrednosti v Eur - 5) drugi krediti Posojilodajalec Obrestna mera Načrtovan datum vračila Časovni razpored gradbenih del: Pričetek z gradbenimi deli Konec gradbenih del 4. Zahtevana dokumentacija K prijavnici za kredit je potrebno priložiti kopije naslednjih dokumentov. Prosimo, da pripravite dodatne informacije, če je to potrebno. Tip dokumentov: Osebna dokumentacija v primeru fizične osebe / podjetja določena na podlagi civilnega prava priloženo datum predložitve Zaupni osebni podatki glede na obrazec (vsak delničar) o ____________ Zadnje tri dohodnine (vsak delničar) o ____________ Zadnje tri plačilne liste (vsak delničar) ali zadnje tri letne bilance stanja o ____________ Življenjepis (v primeru združenja civilnega prava: samo izvršni direktor) o ____________ Pogodba podjetja o ____________ Osebna dokumentacija v primeru pravne osebe (zasebne družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z omejeno odgovornostjo, korporacije, idr.) Bilance stanja in zadnje poslovne analize o ____________ Življenjepis izvršnega direktorja o ____________ Zaupni osebni podatki izvršnega direktorja o ____________ Izvleček iz sodnega registra o ____________ o ____________ Projektna dokumentacija Izpisek iz Zemljiške knjige (označba zemljišča and vpis v register) 25 Kriteriji za oceno investicij v bioplin: Smernice za finančne institucije in investitorje Zadnji Izvleček registra nepremičnin z lokacijo obrata o ____________ Leasing pogodba (v primeru, da prijavitelj ni lastnik zemljišča) o ____________ Ponudba zavarovalnice (npr. okvara strojev, prekinitev poslovanja, o ____________ Podrobni stroški in finančni plan o ____________ Ponudbe za vse pomembnejše dele bioplinarne o ____________ Pogodba o dobavi toplote in količini toplote (v primeru uporabe toplote) o ____________ Izračun ekonomske učinkovitosti o ____________ Prevzem obveznosti do dostopa do omrežja o ____________ postavitvi in delovanju bioplinarne o ____________ Dostava substrata in pogodbe za prodajo pregnitega blata o ____________ odgovornost do javnosti) Gradbena dovoljenja in druga dovoljenja, ki se zahtevajo pri 26
© Copyright 2024