Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MATEMATIČNI UVOD MATEMATIČNI UVOD INTEGRAL 1. Nedoločeni integral Pri integralnem računu iščemo funkcijo F(x), katere odvod F (x ) = ∫ f ( x )dx ⇔ primer 1: dF ( x) je enak znani funkciji f(x). dx F (x ) = f (x) dx Naj bo podana funkcija f ( x) = 2 x 2 − 3 x . Poišči funkcijo F ( x ) = ∫ f (x )dx . ( ) F ( x ) = ∫ 2 x 2 − 3 x dx , 2 3 3 2 x − x + konst. 3 2 V kolikor dobljeno funkcijo F(x) odvajamo, dobimo: dF ( x) = f ( x) = 2 x 2 − 3 x . dx F (x ) = primer 2: Izračunaj F (t ) = ∫ A0 sin (ωt )dt , pri čemer sta A0 in ω konstanti. F (t ) = − cos(ωt ) + konst . ω V kolikor dobljeno funkcijo odvajamo po t, dobimo: A0 F (t ) = A0 sin (ωt ) . Dobili smo torej prvotno funkcijo, ki smo jno integrirali. dt Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MATEMATIČNI UVOD 2. Tabela nedoločenih integralov elementarnih funkcij Nedoločeni integrali elementarnih funkcij x n +1 n x dx = ∫ n +1 1 ∫ x dx = ln x ∫ sin xdx = − cos x ∫ cos xdx = sin x ∫ e dx = e x 1 ∫ cos 2 x x dx = tgx primeri 2 ∫ 3t dt = 3t 3 = t3 3 1 ∫ t dt = ln t ∫ sin (ωt )dt = − cos(ωt ) ω sin (ωt ) ∫ cos(ωt )dt = ω e − βt −β tg (ωt ) dt = − βt ∫ e dt = 1 ∫ cos (ωt ) 2 ω Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MATEMATIČNI UVOD 3. Določeni integral, geometrijski pomen integrala V koordinatnem sistemu vzemimo lik, ki je omejen z abscisno osjo, premicama x=a in x=b in grafom zvezne funkcije y=f(x). - Razdelimo interval [a,b] z n+1 točkami na n podintervalov. - Na vsakem podintervalu izberemo po eno točko ti. - produkt f(ti).∆xi je ploščina pravokotnika označenega na sliki. n - V kolikor seštejemo vse pravokotnike ∑ f (t )∆x , dobimo ploščino prej omenjenega lika. i i =1 i n ∑ f (t )∆x Vsota ploščin vseh pravokotnikov i =1 i i se tem bolj približa ploščini krivočrtnega lika, čim ožji so vsi pasovi, torej čim manjše so ploščine podintervalov. Natančna ploščina lika je torej vrednost limite: lim n ∑ f (t )∆x , ki jo imenujemo določeni integral. n →∞ ∆xi →0 i =1 i i Določeni integral na intervalu [a, b] zvezdne funkcije f(x) je število, ki je enako: b ∫ a f ( x )dx = lim n ∑ f (t )∆x n →∞ ∆xi →0 i =1 i i b Določen integral ∫ f (x )dx pozitivne zvezdne funkcije f(x) je število, ki podaja ploščino lika a med krivuljo, abscisno osjo in pravokotnicama na os-x, ki gresta skozi začetno in končno točko danega intervala [a, b]. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MATEMATIČNI UVOD primer 1: Hitrost avtomobila se spreminja kot: v(t ) = v0 + at , pri čemer sta v0 in a konstanti. Kolikšno pot s opravi avtomobil na časovnem intervalu [0, t1]? Pot, ki jo opravi avtomobil na časovnem intervalu [0, t1] je: t1 s = ∫ v(t )dt . 0 t1 s = ∫ (v0 + at )dt 0 ⇒ s = v0t1 + at12 . 2 Vrednost s je enaka ploščini pod krivuljo v(t ) = v0 + at na intervalu [0, t1].
© Copyright 2024