S P O D E Ž E L JA . S I št. 8 / 2011, 1. december 2011 POMEN MESA V NAŠI PREHRANI O SLOVENSKEM KMETIJSTVU PO LETU 2013 VEČJA OSKRBA Z DOMAČO ZELENJAVO ZBIRATELJSKI KOVANCI KOT NALOŽBA SLOVENSKO MESO IN MESNI IZDELKI ZAGOTAVLJAJO KAKOVOST V EVROPI ZAŠČITENA DVA NOVA PROIZVODA ■ IZ INTERVJUJA DEJAN ZAVEC Prav vsakdo lahko družbi ponudi nasmeh na obrazu, saj ga to nič ne stane. Topel pogled, nasmeh in lepa beseda so namreč veliko vrednejši, kot so katere koli materialne dobrine. ■ KOLINE SO DEL NAŠE DEDIŠČINE Čas okoli martinovega, božiča in pred pustom je na Slovenskem tudi čas kolin, domačega praznika, ki mu ponekod pravijo furež, drugod koljerija ali celo prašičji praznik. UVODNA MISEL POMEN MESA V NAŠI PREHRANI dr. Božidar Žlender, redni profesor, Biotehniška fakulteta S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. december 2011 Meso v uravnoteženi in zdravi prehrani je pomembna sestavina obrokov, ker vsebuje okoli 20 odstotkov biološko polnovrednih beljakovin in tudi maščobe s prehransko pomembnimi maščobnimi kislinami, hkrati pa je vir nekaterih pomembnih mikroelementov, npr. železa in cinka, in mnogih vitaminov, predvsem iz skupine B, med katerimi lahko nekatere nujno potrebne (B12 - kobalamin) dobimo samo s hrano živalskega izvora. Kot meso v najširšem pomenu besede v prehrani uporabljamo mišično in mastno tkivo ter izdelke iz njih od vseh vrst klavnih živali (goveda, prašičev, drobnice, konj ...) ter perutnino in ribe. Letno pri nas porabimo okrog 75 kg mesa na prebivalca in po evropskih statistikah sodimo med srednje močne porabnike mesa. Od tega daleč največji delež predstavljajo svinjina, govedina in piščančje meso. Drugih vrst mesa porabimo le kakšen kilogram in rib okrog 6 kg na prebivalca. V prehrani večine Slovencev je meso na mizi skoraj vsak dan. Delež tistih, ki mesa ne uživajo iz različnih razlogov (vegetarijanstvo, veganstvo, diete zaradi bolezni), je razmeroma majhen in je po nekaterih podatkih vsekakor manjši od 10 odstotkov. Sicer pa so tradicionalne mesne jedi iz naše kuhinje predvsem goveja juha in kuhana govedina, svinjska pečenka ali zrezki z omako ali brez nje, goveja pečenka ali zrezki ter teletina, pečen ali ocvrt piščanec pa kakšen golaž in sekljanine, vse z ustreznimi prilogami iz krompirja, testenin ali riža. V sezoni kolin so poleg prašičjih pečenk popularne tudi krvavice in pečenice s kislim zeljem ali repo in žganci kot prilogo. Takrat se začne sezona proizvodnje suhega mesa in klobas oziroma salam. Pri nas sicer velik delež v porabi mesa predstavljajo tudi različni industrijski mesni izdelki vseh vrst, od barjenih klobas (hrenovka, posebna klobasa) do suhega mesa in klobas. Po naših ocenah so v povprečju ti izdelki visoke kakovosti. Pri nas prirejeno in proizvedeno meso je kakovostno in varno. Po sloganu »od vil do vilic« je za v trgovinah ponujeno meso in mesnine slovenskega porekla zagotovljena tudi sledljivost, to je znan izvor mesa. To pomeni, da je celotna proizvodna veriga pod strogim nadzorom veterinarske in drugih strokovnih služb. Ne samo besedičenje, temveč udejanjanje, lahko bi rekli že kar politične fraze »kupujmo slovensko«, bo prispevalo k dobrobiti našega gospodarstva, živinoreje in mesnopredelovalne stroke, hkrati pa bo tudi zagotovilo za kakovostno in varno prehrano z mesom. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO JAGNJETINA – ZDRAVA HRANA NA VAŠI MIZI ŽIVINOREJA VODILNA KMETIJSKA PANOGA Živinoreja je v Sloveniji zaradi naravnih danosti vodilna kmetijska panoga. Živino redijo na 58.678 kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih letih se je močno zmanjšalo število gospodarstev, ki redijo prašiče, perutnino in govedo, povečalo pa število tistih, ki redijo konje in ovce. Velike spremembe so se zgodile na področju uvoza in izvoza živali. Izstopata izvoz govedi, saj smo v letu 2005 izvozili 7.784 govedi, v letu 2010 pa je to število znašalo 34.970, in uvoz prašičev, kjer smo leta 2005 uvozili 23.550 prašičev, lani pa je uvoz znašal že 62.373 prašičev. Zadruge letno odkupijo 95 odstotkov celotne prireje govedi. Po podatkih SURS in MKGP povzela B. J. in M. P. Sveža jagnjetina s slovenskih pašnikov je primerna za še tako razvajen okus najzahtevnejših sladokuscev. Meso je nežno, aromatično in polnega okusa. Vsebuje vse najpomembnejše snovi, ki jih potrebujemo za zdravo Fotografija: arhiv KZ Laško Slovenci za prehrano porabimo 192 tisoč ton mesa, od tega ga v Sloveniji priredimo 161 tisoč ton. Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji je lani bila 85 odstotkov. Živinoreja predstavlja 45 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje. Sveža S v ve e ž ža a jagnjetina jaagn agnjeti j tina s slovenskih pašnikov V sožitju z na naravo o ZVEZA DRUŠTEV REJCEV DROBNICE SLOVENIJE življenje. Kmetijska zadruga Laško je v Sloveniji največja organizatorica odkupa jagnjet in predelovalka tovrstnega mesa. V letu 2011 je na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejela šampiona kakovosti za kolekcijo pakirane jagnjetine. E. K. Preglednica: Odkup živine v letih 2005–2010 v tonah žive teže 68.000 63.000 58.000 ZADRUGA Z MESOM OSKRBUJE GOSTINCE 53.000 48.000 43.000 38.000 33.000 Kmetijska zadruga Metlika kot ena od večjih oskrbovalk gostinstva ponuja v svoji široki ponudbi tudi sveže meso in mesne izdelke. Pri pripravi mesa se zadruga s svojo značilno gastro obdelavo in mikrokonfekcijo mesa (mesne kocke, zrezki, pakiranje po želji gostinca) prilagaja željam in potrebam gostincev ter ima izredno visoko raven obdelave mesa. Posebnost zadruge je ponudba zorjenega mesa in mesa kategorije višjega ranga, kot so roastbeef ter pljučna in fileji. A. S. 28.000 2005 2006 Kl. Govedo 2007 2008 Kl. Prašiči 2009 2010 Perutnina Vir: SURS PIVŠKI PIŠČANEC VIŠJE KAKOVOSTI Z OMEGA-3 Pivški piščanec in izdelki iz piščančjega mesa so pridobili certifikat višje kakovosti na osnovi ugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. V času vzreje so živali krmljene s posebno krmno mešanico žit, kjer je pomembna sestavina laneno seme, bogato z naravnim virom omega-3 maščobnih kislin, ki se preko metabolizma akumulirajo v mišicah. Vzreja poteka po naravni poti, je tehnološko zahtevnejša in zahteva skrbnost rejca. Letno preverjajo vse postopke in sledljivost, analizirajo meso in s tem potrjujejo skladnost s specifikacijo višje kakovosti. Reja pivškega piščanca predstavlja 40 odstotkov celotne proizvodnje rejcev Kmetijske zadruge Pivka na različnih lokacijah Primorske. J. M. 4 AKTUALNO V RAČAH POSLEJ TUDI PREDELAVA MESA Tradicija reje piščancev na Ptuju Perutninarska zadruga Ptuj je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na območju Fotografija: arhiv PZ Ptuj severovzhodne Slovenije že 45 let organizira proizvodnjo za znanega kupca, Perutnino Ptuj, sprva kot Tok-kooperacija, od sredine leta 1992 pa kot samostojna zadruga. Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah. Povprečna proizvodna zmogljivost hleva je 18.000 živali/turnus oziroma 18,5 milijona živali letno. A. T. Fotografija: arhiv KZ Rače Kmetijska zadruga Rače odpira nov, moderen, energetsko varčen obrat mesne predelave, ki je povezan s klavnico in se zaključuje s sodobno mesnico. Z novim obratom bo omogočila kupcem nakup svežega mesa in mesnih izdelkov, pripravljenih na tradicionalen način, brez vmesnih Košaki usmerjeni v izvoz Tovarna mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, ki s skoraj 140 leti obstoja velja za najstarejšo v panogi, se zaradi manjše potrošnje doma vse bolj usmerja v izvoz. Letno količino 4.500 ton predelanega svežega mesa in 2.500 ton izdelanih mesnih izdelkov bo letos dosegla prav ob 14-odstotnem povečanju izvoza v 12 evropskih držav, v naslednjih letih pa jo načrtuje še zviševati ob večjem izvozu na Hrvaško, v Nemčijo in države Bližnjega vzhoda. Kot je poudaril predsednik uprave Jure Bojnec, pa bodo Košaki na slovenskem trgu ohranjali ponudbo visoko kakovostnih tradicionalnih mesnih izdelkov, predvsem med kupci najbolj priljubljene kranjske klobase. D. S. posrednikov. Obrat je registriran še za predelavo in trženje ekološkega mesa. Proizvodni program obsega razsek in predelavo govejega, svinjskega in konjskega mesa ter mesa drobnice. Registriran je tudi za obdelavo mesa gojene divjadi in ratitov (noji). Zadruga sledi viziji trženja mesa izključno slovenskega porekla. Investicija, ki je vredna okoli 3 milijone evrov, je bila polovično sofinancirana iz sredstev Programa razvoja podeželja 2007–2013. S. S. V. GORENJSKA GOVEDINA DOSTOPNEJŠA NA TRGU Ekološka reja drobnice V Pomurju je že nekaj rejcev drobnice, ki se na čimbolj naraven način ukvarjajo s to dejavnostjo. Čeprav po deležu spadajo med najmanj zastopane v regiji (po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je bilo leta 2000 na območju Pomurja 1.221 ovac ter 1.723 koz), sta zanimanje in ukvarjanje s to dejavnostjo v porastu. K temu prispevajo tudi določena nepovratna sredstva iz različnih slovenskih razpisov in tudi razpisov Evropske unije, ki podpirajo lokalno trajnostno oskrbo (predvsem tudi z mesom), preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin ter živalim prijazno rejo. Mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota Klavnica v Škofji Loki ima več kot stoletno tradicijo in je vseskozi tesno povezana z življenjem in delom okoliških kmetov. Letos so dejavnostim podjetja dodali še razsek in pakiranje mesa. Gorenjska govedina je tako na voljo v vitrinah večjih slovenskih trgovcev. »Naš cilj je potrošniku ponuditi kakovostno gorenjsko govedino, ki zaradi posebnosti reje gorenjske živine zagotavlja visoko kakovost in veliko kulinarično vrednost,« pravi Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Klavnica danes zakolje 22.000 govedi, kar je 20 odstotkov vsega zakola govedi v Sloveniji, in je prva po številu zakolov. Poleg zakola govedi klavnica opravlja tudi storitve zakola konj, drobnice in prašičev. V letu 2008 je klavnica pridobila certifikat za klanje ekološke govedi. M. V. 5 AKTUALNO NOVICE NOVI PENINI VINSKE KLETI GORIŠKA BRDA PRIMERI DOBREGA SODELOVANJA Fotografija Leo Caharija Posvet o zadružništvu, ki se je odvijal konec novembra v Ljubljani, je predstavil dobre prakse sodelovanja kmetov v zadrugah v Sloveniji, Italiji in Avstriji na področju zelenjadarske proizvodnje, mlečne predelave in zadružnega bančništva. Predstavljene so bile možnosti sodelovanja zadrug pri javnih naročilih in pri izvajanju kodeksa dobrih poslovnih praks v prehranski verigi. Posvet so skupaj pripravili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružna zveza Slovenije in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in je uvod v Mednarodno leto zadrug 2012. A. J. VEČJA OSKRBA Z DOMAČO ZELENJAVO Vinsko klet Goriška Brda je v začetku novembra obiskal predsednik države dr. Danilo Türk. Ob tej priložnosti so premierno predstavili dve novi penini, ki ju je klet ponudila kupcem v začetku novembra. Penini sta pridelani v omejenih količinah, zato sta dostopni le v izbranih restavracijah in prodajalnah vinske kleti. Penini Bagueri Brut in Bagueri Rosé sta pridelani po klasični ali šampanjski metodi, sta dovršeni, žlahtni in elegantni. B. J. Zadružna zveza Slovenije aktivno sodeluje v skupini »zelenjavna veriga«, ki je bila na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovljena za povečanja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji. Skupina je oblikovala dve delovni skupini, in sicer delovno skupino za tehnologijo pridelave in konkurenčnost ter delovno skupino za trženje, ki pripravljata usmeritve in izhodišča za večjo pridelavo slovenske zelenjave, ki bo potrošniku omogočila kakovostno izbiro domače zelenjave na trgovskih policah. M. A. ZADRUGA PTUJ ŠIRI SVOJO PONUDBO ZADRUGE POMEMBNE ZA PODEŽELJE Kmetijska zadruga Ptuj je v začetku novembra odprla nove poslovne prostore in prodajni center z repromaterialom v Markovcih. »Na nekdanji deponiji za sladkorno peso smo zgradili specializirano trgovino z repromaterialom, ki obsega 250 m2 trgovskega lokala, pokrito skladišče z enakim obsegom in zunanje skladišče. Naslednje leto načrtujemo odprtje nove živilske trgovine v centru Markovcev v nekdanjem vaškem domu,« pojasnjuje Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj. Fotografija arhiv KZ Ptuj V Sarajevu so sredi novembra zadružniki iz držav Zahodnega Balkana razpravljali o vlogi zadrug v sodobni družbi in pri razvoju podeželja. V času krize se pomen zadrug za kmete in podeželje krepi in išče številne možnosti za sodelovanje tudi širše zunaj meja posameznih držav kljub zelo raznoliki stopnji razvitosti zadružništva v posameznih državah. »Za Slovenijo je pomembno deliti naše izkušnje in iskati priložnosti za večje medsebojno sodelovanje,« je poudaril Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. A. J. Z novo investicijo v vrednosti približno pol milijona evrov bodo obogatili ponudbo kraja in približali prodajni program kmetovalcem. B. J. Predsedniki zadružnih zvez držav Zahodnega Balkana Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na [email protected] in z veseljem jih bomo objavili. 6 ZAKONODAJA AKTUALNO O SLOVENSKEM KMETIJSTVU PO LETU 2013 AKTUALNI RAZPISI: Na Posvetu o reformi skupne kmetijske politike do 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Mariboru 18. novembra 2011, so bile predstavljene vsebine sprememb predloga skupne kmetijske politike do leta 2020, prve ocene njenih učinkov in predlogi izhodišč Slovenije za pogajanja na ravni EU. Vsi nevladni partnerji so predstavili svoja stališča do predloga Komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki, med njimi tudi Zadružna zveza Slovenije, ki se zavzema za ustrezne dohodkovne in druge možnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti čim širšemu krogu kmetov, učinkovit razvoj podeželja, administrativno poenostavitev in ustrezno vlogo zadrug. A. J. Javna razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za: - ukrep podpore kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja v letu 2011 - ukrep Finančne pomoči za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011. Rok za oddajo vlog za oba razpisa traja do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletni strani ministrstva. Več informacij na telefonski številki agencije: 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov [email protected]. Pripravila: B. J. Šebreljski želodec je mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa in trde slanine. Odlikuje se po mesnatosti in po skromnem deležu slanine. Oblika želodca je ploščata, odvisna od polnjenja v mehur, danko ali umetni ovitek. Šebreljski želodec že dolga leta izdelujejo na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar o tem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstoju in tradicionalnem predelovanju te mesnine na Šebreljah in v širšem območju pričajo edino številni ustni viri ljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let. Šebreljski želodec zori in se suši v sušilnicah. Na sušenje ugodno vpliva stalno kroženje zraka, ki ga sprožajo toplotne razlike med osojnimi in prisojnimi legami, kar se odraža v dolinskih tokovih zraka s primerno relativno vlago zraka. Posebnosti Šebreljskega želodca zagotavljajo podnebni pogoji sušenja in zorenja, tradicionalna tehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina. Prepoznaven je po svoji specifični obliki, zunanjemu videzu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih. Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih devet slovenskih proizvodov: poleg Kočevskega gozdnega medu, Zgornjesavinjskega želodca in Šebreljskega želodca tudi Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ZGORNJESAVINJSKI IN ŠEBRELJSKI ŽELODEC ZAŠČITENA V EU Evropska komisija je sredi novembra v Uradnem listu EU objavila registracijo novih slovenskih proizvodov, med katerimi sta tudi Zgornjesavinjski želodec (zaščitena geografska označba - ZGO) in Šebreljski želodec (ZGO). Zgornjesavinjski želodec izdelujejo na območju Zgornjesavinjske doline. Je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Ime izdelka izhaja iz tega, da so nadev že od nekdaj polnili v naravne ovitke, predvsem prašičje želodce. Še danes mesni nadev z dodatkom soli in začimb polnijo v naravne ovitke, kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo, ali v umetne prepustne ovitke. Za Zgornjesavinjski želodec je značilna za Zgornjesavinjsko dolino tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstvenem predalpskem podnebju. Tudi receptura se prenaša iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava Zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letno tradicijo. 7 INTERVJU NASMEH NA OBRAZU NIČ NE STANE Intervju z Dejanom Zavcem, boksarskim šampionom in Slovencem leta 2010 Dejan Zavec, 35-letni Ptujčan s poreklom iz Haloških goric, je vrhunski slovenski športnik, šampion, ki je že trikrat ubranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po različici IBF in v četrto septembra dvoboj predal zaradi poškodbe. Med športnimi navdušenci velja za ambasadorja »fair playa«, ki razbija mnoge negativne stereotipe o boksu. Mister Simpatikus, kot so mu zaradi njegovih vrlin nadeli ime športniki in navijači, v teh kriznih časih sporoča našim ljudem: »Čim manj se ozirajte na politiko in se osredotočite na življenje, ki je – podobno kot šport – nenehen boj za preživetje. Volje nam ne sme zmanjkati, s svojim delovanjem pa moramo politike prepričati, da bodo razmišljali kot mi – in ne obratno.« Dejan je o boksu razmišljal že kot otrok, po poti vrhunskega boksarskega športa pa se je podal po spletu različnih okoliščin. Zamudil je namreč trening nogometa, in ker na Ptuju ni bilo veliko možnosti, se je pač znašel na poti v ring. Kaj je po njegovem tisto, kar je v boksu najpomembnejše in ga je popeljalo do svetovnega šampionskega prestola? »Vsekakor so to disciplina, vztrajnost in obvladovanje samega sebe,« jedrnato opiše svoje športne zapovedi Dejan Zavec, ki se zdaj, ko je v krogu najboljših velterskih boksarjev na svetu, na tekme intenzivno pripravlja tri do štiri mesece. Naporni treningi v takem obdobju trajajo štiri do šest ur na dan, poldrugi mesec pred tekmo pa jih »začini« še stroga dieta, ki mora Fotografija: Janez Erjavec, Studio Medima 8 AKTUALNO INTERVJU Zavcu na tehtanju pred samo tekmo zagotoviti točno določenih 66,6 kilograma. Njegova običajna teža pa znaša med 74 in 76 kilogrami. Kaj mu kot predanemu športniku pomeni hrana? Seveda kot športnik vseskozi skrbi, da je njegova prehrana zdrava in uravnotežena, s hrano se rad tudi razvaja, zato mu diete, s katerimi mora pred ključnimi tekmami izgubiti 8 do 10 kilogramov, pomenijo veliko moro. A kljub temu na naše vprašanje vdano odgovarja: »Hrana je sredstvo, ki nas preživlja in nam pomaga premagovati napore ... Jasno, zraven pijače je najpomembnejši vir življenja.« Družina Zavčevih izhaja s podeželja, iz Haloških goric, zato je razumljivo, da tudi Dejan občuti življenje na podeželju »enako kot ptička, ki živi na prostem, ne pa v kletki«. Vzgojen je bil v človeka, ki spoštuje družbene vrednote in soljudi, vse to pa se odraža v njegovem aktivnem sodelovanju v mnogih dobrodelnih akcijah. Kako lahko sleherni državljan Slovenije prispeva k dobrobiti skupnosti? »Prav vsakdo lahko družbi ponudi nasmeh na obrazu, saj ga to nič ne stane. Topel pogled, nasmeh in lepa beseda so namreč veliko vrednejše, kot so katere koli materialne dobrine,« je prepričan Dejan Zavec. Mag. Anita Jakuš Fotografija: Matija Brodnjak Dejan Zavec osebno Naš najboljši slovenski boksar vseh časov Dejan Zavec je povsem predan športu, saj sicer vrhunskih rezultatov ne bi dosegal. A kljub temu je najpomembnejša v njegovem življenju družina, žena Nataša ter hčerki Ivona in Tija, ki mu dajejo oporo, ga razumejo in ga brezpogojno podpirajo, tudi ko mu je kot športniku najtežje. Imate v družini tudi domače živali? Imamo psa, mačka in konjička. Kaj berete v prostem času? Zgodovinske romane in poljudnoznanstvene knjige. Imate hobije? Ja, povezani pa so z našim konjičkom in tudi različnimi rekreativnimi dejavnostmi, od igranja nogometa do oddiha v naravi. Kam najraje odidete? Domov! 99 Fotografija: Črtomir Goznik, Dejan Zavec vs Paul Delgado (ZDA), Ljubljana 18. 2. 2011. Zmaga Dejana v peti rundi (TKO). STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Janez Ferbar, samostojni upravljavec premoženja pri Deželni banki Slovenije dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak ZBIRATELJSKI KOVANCI KOT NALOŽBA SPREJEM V ČLANSTVO ZADRUGE Pri najbolj plemenitih, zlatih kovancih poznamo naložbene oziroma investicijske, ki se uporabljajo predvsem za varno nalaganje premoženja, in zbirateljske, ki imajo poleg monetarne vrednosti zlata, ki ga vsebujejo, tudi numizmatično vrednost. Banka Slovenije letno izdaja zbirateljske kovance, ki so zakonito plačilno sredstvo (v skladu z njihovo nominalno vrednostjo) na območju Republike Slovenije, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost. Prodajajo se po ceni, ki je višja od njihove nominalne vrednosti. Numizmatična oziroma zbirateljska vrednost kovanca pa je vrednost, ki presega njegovo monetarno vrednost. Banka Slovenija je že leta 2008 pooblastila Deželno banko Slovenije za ekskluzivno prodajo slovenskih priložnostnih kovancev. Zlatnika, izdana leta 2011 ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije in ob Svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu, tehtata po 7 g in sta čistine 900/1000, kar pomeni, da vsebujeta po 6,3 g čistega zlata. Če se zlato na trgu prodaja po 1.300 EUR za eno unčo (31,1 g), je v vsakem zlatniku približno za 263 EUR zlata, kar je celo več, kot znaša prodajna cena kovanca, ki je v prodaji po 260 EUR. Pri tej ceni zlata sta oba zbirateljska kovanca pravzaprav naložbena, saj je njuna monetarna vrednost enaka prodajni ceni (in je morebitna numizmatična vrednost v primeru prodaje čisti zaslužek lastnika). V Sloveniji je promet z naložbenim zlatom neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih pa se zlato obravnava enako kot druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki. Kako postati član zadruge? Zadruga je organizacija neomejenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi članov ter razvijati njihove gospodarske ali socialne dejavnosti tako, da člani z njo sodelujejo oziroma z zadrugo sklepajo in uresničujejo različne pogodbe (na primer o nabavi in prodaji proizvodov ali storitev). Podlaga za sprejem v članstvo je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila, mora pa navajati znesek in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik kot član zadruge, ter izjavo, da so mu znane določbe zadružnih pravil o odgovornosti članov za obveznosti zadruge. Zadružna pravila lahko določajo, da članstvo nastane z dnem, ko organ zadruge, določen v zadružnih pravilih, sprejme sklep o sprejemu pristopne izjave, ali pa že z dnem, ko je zadruga prejela pristopno izjavo. V vsakem primeru pa mora zadruga najpozneje v 60 dneh po prejemu pristopne izjave pisno obvestiti podpisnika, ali oziroma s katerim dnem je bil sprejet v članstvo. Če v tem roku zadruga ni obvestila podpisnika o svoji odločitvi in zadružna pravila ne določajo drugače, se šteje, da je pristopna izjava zavrnjena. Zadružna pravila lahko določajo, da ima oseba, katere pristopna izjava je bila zavrnjena, pravico do pritožbe na občni zbor ali drug organ zadruge. KAJ JE LEASING »Leasing« v neposrednem prevodu pomeni »dajati v najem oziroma zakup«. V nadaljevanju bomo zato uporabili besedo najem. V finančnem pogledu je najem podoben kreditu, saj je to oblika financiranja uporabe osnovnih sredstev, ponavadi opreme, vozil ali nepremičnin. Razlika med obema je predvsem v obliki zavarovanja. Najemodajalec kupi predmet najema, npr. vozilo, in ga da za pogodbeno določeno obdobje v uporabo najemojemalcu, pri čemer mu ta za to plača v pogodbi določeno nadomestilo oziroma najemnino. Poznamo dve obliki najema, in sicer finančni ter operativni oziroma poslovni najem. Ti obliki najema se razlikujeta po značilnostih najemne pogodbe, in sicer, ali je mogoče prenos lastništva sredstva izvesti pred potekom najemne pogodbe, ali najemna pogodba omogoča ugoden nakup sredstva, ali dolžina najema zajema večji del življenjske dobe sredstva ter kakšna je sedanja vrednost najemnin glede na pošteno vrednost. A. G. Obvestilo: Po zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da v S podeželja.si ne bomo spremljali parlamentarnih volitev 2011, o njih poročali in jih komentirali. Uredništvo 10 GOZDOVI OBČUTIJO PODNEBNE SPREMEMBE Podnebne spremembe in njihove posledice so danes zelo aktualna tema na vseh družbenih področjih, pomembno pa vplivajo tudi na gozd in gozdarstvo. Glavne predvidene posledice sprememb podnebja v našem okolju so dvig povprečnih temperatur ozračja, spremembe v količini in razporeditvi padavin, večja pogostnost naravnih ujm ter pojavov bolezni in škodljivcev. Gozd je sicer prilagodljiv naravni ekosistem, ki se na dolgi rok lahko prilagodi počasnim spremembam okolja. Če pa so te spremembe prehitre in nepredvidljive, ga lahko resno ogrozijo. Fotografija: Arhiv ZGS; Žled v Brkinih leta 2009 EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO KATERE BODO NAJ TEMATSKE UČNE POTI Več razumevanja za trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost pričakujejo podpisniki Dogovora o sodelovanju pri trajnostnem razvoju in biotski raznovrstnosti, ki so ga pod pokroviteljstvom Državnega sveta in njenega predsednika mag. Blaža Kavčiča, podpisale zveze društvenih organizacij sredi novembra. Zveze podpisnice sporazuma Lovska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije predstavljajo več kot 250.000 prostovoljcev. Člani teh organizacij prostovoljsko izvajajo načela trajnostnega razvoja družbe v praksi, s svojim prizadevnim vsakodnevnim delom. Podpisnice pričakujejo, da bodo povezane dosegle višjo raven razumevanja in spodbud od države. A. J. Kmalu bodo znane najboljše tematske poti v letu 2011. Trem najlepše urejenim bo Zavod za gozdove Slovenije skupaj s Turistično zvezo podelil priznanja na zaključni prireditvi, ki bo 8. decembra 2011. 14 regijskih komisij je v okviru območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije izbralo regijske zmagovalne poti, med njimi pa bo posebna strokovna komisija skladno z merili razpisa izbrala najboljše tri v Sloveniji. Po navedbah Boruta Debevca iz Zavoda za gozdove Slovenije se je vse začelo z gozdnimi učnimi potmi pred 30 leti, ki so jih označevali gozdarji, danes pa je v Sloveniji že več kakor sto tematskih poti, ki so namenjene izobraževanju, rekreaciji in turizmu v gozdnem prostoru. D. S. Fotografija: Andrej Schara PRIJAZNO DO OKOLJA JE PRIJAZNO DO ČLOVEKA 11 Fotografija: E. Habič, ZGS S prilagojenim gospodarjenjem z gozdovi lahko ublažimo negativne posledice podnebnih sprememb na gozd in gozdarstvo. Z vprašanjem potrebnih prilagoditev gospodarjenja z gozdovi se danes ukvarja vrsta projektov, med njimi tudi projekt MANFRED, v katerem sodeluje Zavod za gozdove Slovenije. Med glavne ukrepe prilagojenega gospodarjenja z gozdovi sodijo spremembe drevesne sestave gozdov (v korist drevesnih vrst oziroma njihovih provenienc), ki so na pričakovane razmere v prihodnosti bolj prilagojene, povečevanje stabilnosti gozdnih sestojev s pravočasnim redčenjem in z oblikovanjem pestre mozaične strukture gozdov, povečevanje odpornosti gozdov proti boleznim in škodljivcem, oblikovanje mehanizmov za hitro in učinkovito sanacijo posledic naravnih ujm ter za preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev ter intenzivnejše strokovno delo z varovalnimi gozdovi, ki bodo pri preprečevanju negativnih posledic nestabilnega naravnega okolja v prihodnosti igrali še posebej pomembno vlogo. Besedilo mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije ZDRAVJE IN PROSTI ČAS MESO ALI NE MESO Danes se pogosto soočamo z dilemo, ali naj posežemo po kosu mesa, ki se nam ponuja, ali pa si bomo mogoče s tem škodili. Ta dilema se postavi že skoraj v Hamletovem slogu: biti ali ne biti, ko se odločimo poskrbeti za svoje zdravje. Če parafraziram, si to lahko prevedemo tudi tako: ko bom jedel meso, si bom škodil, kadar pa bom žvečil zelenjavo in vase zlival litre zelenjavnega soka, pa si bom koristil. V trenutku, ko nam začnejo po glavi bloditi tovrstne misli, je najbolje, da takoj poiščemo svoj osnovnošolski učbenik biologije. V njem jasno piše: meso je dober vir kakovostnih beljakovin. Beljakovine živalskega izvora vsebujejo vse nujne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje za svoje optimalno delovanje. Še posebej za regeneracijo po velikih telesnih naporih in boleznih. V osnovnošolskem učbeniku tudi piše, da se beljakovine iz mesa v naših prebavilih razgradijo v aminokisline in te zanimajo naš organizem. Mišicam, jetrom, možganom, imunskim celicam je vseeno, ali bo aminokislina, ki jo tisti trenutek potrebujejo, prišla iz klobase, fižola ali soje. Še najmanj vseeno je prebavilom. Če vanje natlačimo zažgane, prepečene, zamaščene, presoljene ali še kako drugače zmrcvarjene oblike mesa ali mesnih izdelkov, bo telo iz njih le težko in z velikimi napori izvleklo aminokisline. Dokler pa bomo uživali pusto meso v kuhani, dušeni ali celo uparjeni obliki, pa večjih težav ne bomo imeli in z majhnim kosom mesa bomo telesu zagotovili dober paketek aminokislin. Zato, če nimate za vas življenjsko pomembnih etičnih ovir, brez slabe vesti posezite po sendviču s puranjimi prsmi. V sendviču pa naj le bo kašen listek zelenjave! Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Dobrodošli doma Ste kdaj zavestno razmišljali, kako je, ko pridete domov? S kakšno energijo se vračate v svoj dom? Preseneča me dejstvo, ki ga prepogosto srečujem pri svojem delu, saj se zelo veliko ljudi vrača domov z občutkom, da niso dobrodošli. Kaj se dogaja v družinah, da pride do teh občutkov? Tilen, 16 let: »Ko pridem domov, mami kuha, očija še ni. Mami je redko videti zadovoljna, čeprav se trudi. Ampak jaz vem, da je vsega sita. Ko pridem domov, navadno stoji za pultom in kaj pripravlja, od daleč mi zavpije, naj pospravim za sabo. Ko pridem v kuhinjo, utrujen po osmih urah pouka in sestradan, me najprej vpraša, kako je bilo v šoli, ali sem dobil kakšno oceno. Redko se obrne k meni, da bi lahko opazila, kako se v resnici počutim. Ne zanimam je jaz, zanimajo jo samo moji rezultati. Želim si, da bi bil dobrodošel. Da bi bila iskrena do mene glede svojega počutja, da bi me vsaj vprašala, kako sem, kako se počutim, ali sem lačen ali karkoli, kar bi bilo v zvezi z mano.« Svetujeta dr. Albert Mrgole ter Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE ČESEN, krepčilo in učinkovito zdravilo Česen (Allium sativum) se že tisočletja uporablja v zdravilne namene in je eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo. Dolgo so ga uporabljali le kot zdravilo, šele pozneje se je uveljavil kot začimba. V starem Egiptu je bil tako zelo cenjen, da so ga uporabljali kot denarno valuto. Česen ima širok spekter delovanja, kar pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima česen značilen vonj. Med drugim vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, jod, selen, kremenčevo kislino, vitamine skupin B in C ter beljakovine. Česen znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje holesterola v jetrih in znižuje raven škodljivega holesterola. Visok holesterol znižuje česen enako uspešno kot zdravila na recept. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in preprečuje težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Česen pomaga proti različnim bakterijam, glivicam, virusom in črevesnim zajedavcem in sodi med najučinkovitejše rastlinske antibiotike. Pomaga pri vseh vrstah vnetij, nahodu, gripi ter blaži katar in herpes. Ščiti pred rakom, učinkovito razstruplja, pomlajuje možgane in imunski sistem ter pripomore k ravnotežju črevesne flore. Pater Ašič navaja, da pomaga pri oslabelosti, vrača zmogljivost in zavira staranje. Ker je česen tako vsestransko koristen, ga uživajte čim več. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 12 TURIZEM IN KULINARIKA TRADICIJA IN KAKOVOST SEVNIŠKIH MESNIN KOLINE SO DEL NAŠE DEDIŠČINE Čas okoli martinovega, božiča in pred pustom je na Slovenskem tudi čas kolin, domačega praznika, ki mu ponekod pravijo furež, drugod koljerija ali celo prašičji praznik. Na koline je po navedbah etnologa Janeza Bogataja vezano obredje, ki je bilo v upodobitvah klanja prašiča znano že v srednjem veku, hkrati pa ravno koline predstavljajo izjemno dediščino slovenske prehranske in kulinarične kulture, ki se kaže v zelo velikem številu različnih prehranskih izdelkov, katerih posebnosti se skrivajo v recepturah in postopkih prekajevanja in sušenja. Poglejmo samo klobase: poznamo jih od belih kašnatih do zasavskih jetrnic, kožaric, krvavic in mulc ter do izjemne kranjske klobase, ki po Bogataju velja za kulinarično mojstrovino brez primere. Škoda pa je, dodaja ugledni etnolog, da kulinaričnega bogastva še vedno nismo ustrezno zaščitili in kot prepoznavno znamko ponudili domačim in tujim kupcem. D. S. Sevnica leži ob rekah Savi in Mirni in je del pokrajine Posavja, ki jo bogati izvirna ponudba kulinaričnih dobrot. Znana je tudi po mesnih izdelkih in svežem mesu Kmečke zadruge Sevnica. Sevniška klavnica izdeluje pasterizirane, barjene in suhomesnate izdelke. Joško Kovač, direktor zadruge pravi: »Naša ponudba obsega široko paleto izdelkov, predvsem poznani pa so sevniški salamin, hrenovka, gorenjska klobasa, prekajeno meso, klasično prekajena šunka, praška šunka, krvavice, pečenice in sveže pakirano meso. Posebnost teh izdelkov je, da so proizvedeni iz domačih surovin brez konzervansov in so izdelani po klasičnih postopkih proizvodnje. S svojo dejavnostjo zadruga zajema široko območje Posavja, Dolenjsko, Primorsko in Ljubljano z okolico. Največ izdelkov pa tržimo preko lastne distribucijske mreže živilskih trgovin Kmečke zadruge Sevnica.« Sevniške mesnine so pripravljene po klasičnem načinu predelave z uporabo tradicionalnih začimb kot so sol, poper in česen ter nimajo drugih dodanih aditivov in konzervansov. Vsebujejo sveže goveje in svinjsko meso slovenskega porekla. Izdelki se pripravljajo s svežim razsoljevanjem pripravljenih kosov svinjskega in govejega mesa, sledi nadaljnja obdelava in prekajevanje z bukovimi sekanci, katerih dim daje značilno aromo prekajenega mesa in klobas. Zaradi klasičnih postopkov izdelave je mesne izdelke KZ Sevnica treba kuhati daljši čas. Sevniško meso in mesne izdelke postrežene v tradicionalni klasični Slovenski kuhinji lahko poskusite v gostilni Šeligo v Trebnjem, kjer zakonca Šeligo dajeta velik poudarek ponudbi slovenske hrane. Poleg malic in ostalih obrokov z veseljem pripravita v jesenskem in zimskem času tradicionalno pojedino s pečenico, krvavico, prekajenim mesom, pečenko, z zeljem in repo po njihovem receptu. S. R. Fotografija: arhiv KZ Sevnica Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: Naslov (kraj in hišna številka) Telefon: ................................................................................................................................................................................. ..................................................................................................... ...................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Elektronska pošta: Katere: Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................ .......................................................................................................................................................................... .................................................. Datum: ...................................................... Podpis: ............................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. PREDSTAVLJAMO Fotografija: D. Holynski, 1975, razglednico je založila Krajevna skupnost Stara Fužina NEKOČ JE BILO … KRIŽANKA Boltar Marija, po domače Kuharjeva iz Stare Fužine, pri molži cike na planini Ovčariji. Bohinjska cika je avtohtona pasma govedi, ki je skoraj izumrla v drugi polovici 19. stoletja. Proces oplemenjevanja (sicer enobarvnega, rdečerjavega keltskega goveda) s pincgavsko pasmo ji je prinesel značilno belo liso. S cikasto pasmo se intenzivno ukvarja Društvo za ohranjanje cikastega goveda, ki je bilo ustanovljeno 17. oktobra 2010, da bi skrbelo za oživitev, GESLO:__ __ __ __ __ __ ohranitev in obnavljanje cikastega goveda. 1 2 3 4 5 6 Besedilo Stanislav Čičerov DOMAČE. NAJBOLJŠE! Rešitev prejšnje križanke je EKOSISTEM. prvovrstnega domačega okusa, kar dokazujejo tudi številne nagrade. Namenjene so zahtevnejšim potrošnikom, ki zahtevajo več kot le običajne industrijske izdelke,« pravi Janez Kužnik, direktor KZ Krka Novo mesto. Na trgovskih policah zadruge in na policah večjih trgovcev po vsej Sloveniji zadruga ponuja poleg mesnin pod blagovno znamko »Dobrote s kmetije« še domače sadje, zelenjavo, jabolčni sok in znano dolenjsko kapljico – cviček. P. H. Fotografiji KZ Krka Novo mesto Slogan Kmetijske zadruge Krka »Domače. Najboljše!« predstavlja več kot 80 let dolgo sodelovanje s kmeti z Dolenjske in Bele krajine. Hrana, ki jo s pridnimi rokami pridelajo na tradicionalen način, je znanega porekla, saj izvira iz domačega okolja in ne prepotuje dolgih kilometrov do naših trgovin. Rečemo lahko, da pride res z njive do mize. »Posebej ponosni smo na predelavo in prodajo mesa pod lastno blagovno znamko »Dobrote s kmetije «. Predelava poteka v sodobnem obratu na Grabnu pri Novem mestu in na Majerju pri Črnomlju. Prisegamo na tradicionalen način predelave mesa po preverjenih domačih recepturah. Mesnine tako zagotavljajo harmonijo 14 OGLASI MALI OGLASI ZAŠČITA ZA LEŽIŠČE IZ NARAVNE OVČJE VOLNE Po meri izdelujemo nadvložke oziroma zaščito za ležišče iz prave naravne ovčje volne. Tel. 040 860 165. KREDITI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST a) krediti v domači valuti Pribitek na Nespremenljiva 6M EURIBOR obrestna mera do 3 mesecev 4,40 % do 6 mesecev 4,50 % do 12 mesecev 4,80 % do 36 mesecev 2,70 % 6,50 % do 60 mesecev 2,95 % 6,80 % do 72 mesecev 3,00 % 7,00 % do 120 mesecev 3,30 % 7,30 % do 240 mesecev 3,50 % Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. AKTUALNE CENE od 7. do 13. novembra 2011 v EUR €/kg Mleko 0,32 0,31 0,30 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,26 0,25 0,24 0,31 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov b) POSEBNA PONUDBA: Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti Nespremenljiva obrestna mera do 6 mesecev 4,50 % do 12 mesecev 4,80 % dec Mlado pitano govedo, razred R3 3,7 3,6 3,49 3,5 c) Kredit za vzrejo govedi, drobnice €/kg k.t. 3,4 3,3 3,2 3,1 do 18 mesecev 3 Nespremenljiva obrestna mera 5,10 % 2,9 2,8 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 LONČARSTVO, FILOVCI 53 Klavni prašiči, razred E Lončarska vas Filovci je bila ustanovljena leta 2005. Bistvo in namen kompleksa je predstaviti in ohraniti kmečko arhitekturo panonske pokrajine ter rokodelske dejavnosti. Poudarek je na lončarstvu kot najpomembnejši pretekli dejavnosti v vasi. Filovci so znani po t. i. črno žgani posodi. Moški so lončarili za domače potrebe, za prodajo po okoliških sejmih ter za širšo prodajo in trženje. V 20. stoletju je bilo v Filovcih 74 lončarjev! Obiskovalci si v vasi v ohranjenih cimpranih objektih lahko ogledajo stalno razstavo o lončarstvu v Filovcih, preneseno propadlo žganjarno iz Bogojine in rekonstrukcijo črne kuhinje s kulinarično ponudbo. Ker je lončarstvo primarna dejavnost družine Bojnec, lahko obiskovalci kupijo tradicionalne in sodobne izdelke tudi v trgovini na domu; prav tako si lahko ogledajo izdelavo lončevine na lončarskem vretenu. Več informacij na: Zavod Lončarska vas tel.: 02/547 91 30, [email protected]. Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd 1,60 1,59 1,55 1,50 €/kg k.t. 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Pšenica 0,34 0,31 0,28 €/kg 0,25 0,22 0,19 0,22 0,16 0,13 0,10 1 5 9 2009 13 17 21 25 29 2010 33 37 41 45 49 53 2011 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 15 Filovska solnica iz zbirke Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Foto: Tomislav Vrečič 1